The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEN1H DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 165 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 26, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Vzhodne države žrtev neurja - Benes pride k Mussoliniiu • " n" 1 ^ ŠTEVILO UBITIH IN POŠKODOVANIH V VIHARJIH, KI SO BESNELI FO VZHOD 'MIH DRŽAVAH. — OGROMNA MATERI JALN A šcC I A. ■— UAJZ ZLJ JE TRPELA DRŽAVA. VIRGIN;... — POPLAVE SEGAJO NA STOTINE MILJ DALEČ. ' Kcrlclk, Va. — Do petdeset oseb je prišlo c') življenja, M o-; j, vilo . ih je zadobilo težke poškodbe, več sto družin pa je o-', stalo brez strehe po strahovi-/ tem neurju, ki je besnelo poj vzhodnih državah Unije v noči med sredo in četrtkom. Viharji so bičali ocean in razsajali po 1 celini ob obrežju. !, Število parnikov je bilo od' ^ viharjev ujetih na morju. Pot-i( niška ladja Madison je z odpr-:' tega morja pošiljala omenjene ^ noči SOS pozive na pomoč in 1, je v četrtek prispela v tukaj-1 ( šnje pristanišče znatno peško-1' dovana. Od 109 oseb, ki so sej. vozile na njej, pogrešajo dval( moška. Kaka usoda je zadelaj mnoge druge ladje, ki bi imele1, priti v četrtek v pristanišče, a se celi dan ni nič slišalo o njih, se ne more dognati. Nekatere "ttajo celih 24 ur zamude. ^a celini so trpeli vsi kraji: °b obrežju, a najbolj je prizadeta država Virginia. Samo v tej državi je bilo, kolikor se je moglo ugotoviti v četrtek, ubi tih osem oseb. Velikanski morski valovi, ki jih je vihar metal na obrežje, pa so uničili celo vrsto krasnih obrežnih letovišč in domov. Vodovje na stotine milj daleč pokriva pokrajino in mnogo mest je bilo popolno-j ma odrezanih od ostalega sveta) Ne dosti boljše se je godilo i ostalim državam na vzhodu.' Pod strahovitimi poplavami trpi Maryland in obrežne straže so telefonirale v Washington, naj se pošlje ojačenje za reševalno delo. Več sto družin, ujetih od vodovja, nemudoma potrebuje pomoči. Močen oddelek moštva je bil poslan v mesto Salisbury, Md., da izkopljejo zasilen prekop in odvrnejo vodovje reke Wicomico, da se s tem reši trgovski del mesta Poplave. V Easton, Md., so viharji razdrli tri aeroplanske hangerje in uničili eno letalo. Ob obrežju se je prevrnil neki čoln, v katerem so imeli vojaški kadeti svoje vaje. K sreči Pa se je rešilo vseh 12 kadetov, ki so bili v njem. Ponekod stoji vodovje po poplavi tako vi-soko, da seže do 2. nadstropja hiš. gandhi postaja krep- kejši Poona, Indija. — Mahatma Gandhi, ki je v sredo prekinil Svoj "post do smrti", pri kate-^em je vzdržal celih sedem dni, sicer med postom zelo oslabi, vendar pa so zdravniki iz-tevili, da si bo lahko brez ne-Urnosti privoščil jedi drug: v četrtek. Tekom par ted je "sveti mož" izgubil pei 'Untov in tehta zdaj 90 funtov letošnjem letu ga je post ž< ?vakrat rešil iz ječe. Prvič s< ,e Postil 21 dni v mesecu maji 111 oblasti so ga izpustile, lte: se bale za njegovo življenje j°n°vno pa so ga zopet zaprl cj' avJ?usta z njegovo ženo ii j, učenci vred. S postom pa j i b Zopet dosegel, da je bi i- Puščen on in vsa skupina. VAŽEN SESTA-i: NEK V MMU Srtuje se zveza med Italijo, Avstrijo, Ogrsko in državami male antante.. — Nemčijo skušajo izolirati. | Dunaj, Avstiijc.. — CehOsIp-| vaška pride prihodnja na vrsto. Po zastopnikih drugih držav J srednje Evrope, ki jih je doslej sprejel Mussolini v avdijenci, ; bo zdaj sledil še zastopnik Ce-I hoslovaške, nje zunanji rnini-I ster, dr. Edvard Beneš. To se je I v četrtek uradno objavilo iz j Prage, glavnega mesta Ceho-I slovaške. j Načrt, da se sestaneta Be-, neš in Mussolini, je bil izdelan že pred meseci. Sploh je hotel Beneš to potovanje napraviti " I že pred par leti. Zdaj pa, ko . i je Mussolini sprejel nekako 1 pokroviteljstvo nad zvezo med | Italijo, Avstrijo in Ogrsko, se p zdi Benešu, da je dozorel čas, da tudi on prične pogajanje, ki naj vodi do tega, da k tej zvezi i pristopijo še Čelioslovaška, SI Jugoslavija in Rumunija, torej ai ' države male antante, ter se s P tem stvori podonavski blok, o Vi 3 katerem se je že toliko raz- z J pravljalo. J1 "j Velika važnost se pripisuje n ■sedanjemu Beneševemu poto-J j vanju v Rim. Utegne namreč v preokreniti v novo smer celo & evropsko politiko; Dočim je P s namreč doslej vladal trajni k ' spor med malo antanto in Ita-lijo, se bo skušalo zdaj iz teh dveh nasprotnih skupin ustva-j~ riti zavezniško skupino, ki bi,^ imela velikanske gospodarske koristi za vse prizadete. Da je prišlo do snovanja te 0 skupine, je dal glavni povod e nemški kancler Hitler in nje- F a govo nevarno rogovilenje, ki d l" | vznemirja Evropo. Zveza sred- ^ e njeevropskih držav bi rta ne- š kak način osamila Nemčijo. A č ; Mussolini si noče nakopati so- s *~'vraštva Nemčije; zato bo upo- r ^' rabil novo zvezo v ta namen, c v' da bo Hitlerja malo omehčal in ^ ga napravil bolj pristopnega 1 | za pogovor. 1 a| Benešev sestanek z Mussoli- ' i nijem bo prvi, ki ga je imel | Mussolini kdaj s kakim zastop-nikom male antante, in upa se, da bo ta sestanek končno od-ia pravil napeto razmerje, ki je 5 lil vladalo do zdaj. e- --o- ii, KAKO KITAJSKA UPORAB-a- LJA POSOJILO z- Šangaj, Kitajska. — Ameri-e- ški tukajšnji trgovski krogi so gi vložili protest pri kitajski vla-d- di, kakor tudi v Washingtonu, et proti načinu, kakor namerava »v. kitajska vlada uporabiti poso-že jilo 50 milijonov dolarjev, ki se ga je dobila v Ameriki. Posoji-ju lo je bilo dovoljeno pod pogo-er jem, da se z njim nakupi v A-je. meriki pšenice in bombaža. — rle Nasprotno pa zdaj Kitajska in namerava porabiti ta denar, je da ga potroši v Angliji in, Nein-bil čiji za nabavo poljedelskih strojev. MRS. PRISLAND J ODLIKOVANA _ k Prvi mestni urad v slovenskih n rokah. £ —o— ž Shebcygan, Wis. — Tukaj- P šnjo rojakinjo, znano po celi j' ameriški Sloveniji, Mr;s. Marie 'P Prisland, je zadela nepričako-1 vana čast. Sprejeta je namreč t za mestno odbornico, in sicer n ji je poverjeno nadzorstvo nad k mestno knjižnico in čitalnico, d Imenovana je bila od župana in 1 vseh 16 alderman,ov je eno-,11 glasno glasovalo za njo. To je ^ prva pozicija, katero si je še d kak Slovenec pridobil v tukaj- j šnjem mestu. Polagoma posta-'I jajo tudi Slovenci upoštevani. s — Iskrene čestitke Mrs. Pris- * land. i * -u-- ,1 DVA TEDNA PLAČE ZA I UČITELJSTVO ; Chicago, 111. — Kakor je t prišlo zagotovilo preteklo sre- £ do iz tukajšnjega urada za ' vzgojo, bo 18,000 tukajšnjih ] šolskih uslužbencev v kratkem ' dobilo plačo za dva tedna, in 1 sicer v gotovini, dočim bodo za ' nadaljni edem ali dva meseca 1 (dobili plačano v davčnih obveznicah. Učiteljstvu dolguje mesto plačo od 1. januarja na-j prej, kar znaša skupaj okrog, 26 milijonov dolarjev. J KAKO PRILIKO SO ROPARJI ZAMUDILI! Chicago, 111. — V sredo ponoči je nekdo razburjen telefoniral okrajni policiji v Willow Springsu, da roparji plenijo Argo State banko na 7500 Archer Ave. Šel da je mimo in . je videl vrata na stežaj odprta, j i Dva oddelka policije sta se ta-. koj odpravila s strojnicami na omenjeni kraj. Previdno so mo-t žje postave stopili skozi vrata, . ki so jih res našli odprta, in i pozvali roparje, naj se podajo. . Odmev je bil edini odgovor, ki . so ga dobili. Preiskali so nato . prostore, toda našli vse v po-_ polnem redu. Ugotovilo se je a pozneje, da je zadnji uslužbe-nec, ki je odšel iz banke v sre- - do, pozabil zapreti vrata; tata ko je bila banka ponoči odprta in povrhu brez vsakega čuvaja. KRIŽEM[SVETA l _Tokio, Japonska. — Veli- e vojaške vaje japonske ar-vade, ki so se končale 21. av- J usta, so zahtevale pet smrtnih rtev izmed moštva, šest mož a je bilo ranjenih. Izgubljen e bil tudi neki povodni aero- P lan. j" — Ulm, Nemčija. — Neka f; ukajšnja tvrdka izdeluje po b aročikv iz Amerike kotel za a nihanje piva, o katerem se tr- s li, da bo največji na svetu. Je h 2 čevljev visok, v premeru L ma 28 čevljev in vanj se bo v ahko spravilo 250 centov sla- s la. , I — Bukarešta, Rumunija. — s Cakor izjavljajoi zdravniki, II ta kralj Kari in. njegov sin Mi- 'p lael popolnoma okrevala od jj jolezni osepnic, ki ju je muči- i a več dni. Kralj sam je imel š joleg tega še influenco. [f — Veedersburg, Ind.— Pre- v ;eklo sredo je bila tukaj do- j stavljena neka dopisnica, ki je 1 sila oddana na pošto v Poplar Bluff, Mo., pred 23. leti. Na itarti, ki je še prav dobro ohranjena, se neki Mrs. Widener, ki je med tem že umrla, sporo- , Sa rojstvo njene nečakinje. | ----o--- MILIJON POSETNIKOV V ŠTIRIH DNEH >, Chicago, III. — Chicago je, i lahko se reče. najboij popula- J ren kraj na celi zemeljski obli. | S tolikimi posetniki iz tujih krajev, kakor jih ima Chicago ' tekom teh mesecev, se ne more postaviti nobeno drugo mesto. Ne privabi pa ljudi toliko Chicago sama, marveč nje svetovna razstava, katere obiskovalci , se čimdalje bolj množe. V štirih kratkih dnevih je stopile skozi ograjo celi milijon oseb in preteklo sredo je bil zaznamovan enajstmilijonski poset-nik. Bil je to neki restavrater iz Indiana Harbor, Ind. -o-- POMOČ ZA OKUŽENO MESTO Buenos Aires, Argentina. — Iz oddaljenega in osamljenega mesta Santa Isabel, ki leži v zapadni Argentini, je dospela vest, da v mestu razsaja nalezljiva bolezen davica, kateri se je priključil še tifus. V mestu REV.PLEVNIK jS 60 LETNIK|* __V Jolietski župnik obhaja 60let 6< nico svojega rojstva. sc —o— P' Joliet, 111. — Rev. John Vi [Plevnik, ki že dolgo vrsto let1P J upravlja tukajšnjo slovensko ^111 ;faro sv. Jožefa kot nje župnik, 'bo prihodnji ponedeljek, 28. ^ avgusta, obhajal 60. obletnico v' svojega rojstva. Č. gospod je ii bil rojen 1. 1873 na Dobrovi pri P Ljubljani. Gimnazijo je obisko- P i val v Ljubljani in v Novem me- n stu. V Ameriko je odpotoval L jI. 1891, kjer je dovršil bogo- z • slovske študije v Baltimore, v , jMd., in je bil 17. junija 1897 " - posvečen v mašnika. Župnijo v l 'Jolietir je prevzel 1. 1914, kjer -'uspešno deluje še danes, spo- 1 štovan in priljubljen pri vseh j ifaranih. — Blagemu gospodu v - želimo še dolgo vrsto let zdrav- s - ja in srečnega življenja v do- ^ 5 brobit naroda in v čast božjo. v r -o----j i SMRTNA OBSODBA NAD g MORILCEM i '» Chicago, 111. — Kampanja^ za pobijanje zločinstva se od j r tukajšnjih oblasti z vnemo na-,i daljuje že par tednov. Z doslej,i nepoznano hitrostjo se vodijo 1 (obravnave pred sodiščem in,t obsodbe nad zločinskimi ele- < i- (menti se vrste druga za drugo. jI i. jLahkoi se reče, z rekordno hi- 1 h trostjo se je vršila obravnava ! 0 preteklo sredo proti 381etnemu s e M. Cohenu, ki je bil spoznan 3. krivim umora nad nekim poli-i- cistom in bil obsojen na smrt /- na električnem stolu. V enem si dnevu se je izbrala porota, i- končala obravnava in proglasile la sodba. Umor se je izvršil 14.' b avgusta. a- -o- 1 SlRITF. AMFK SIOVFNCa' sipa je pomanjkanje zdravnikov E- kakor tudi zdravil. Odpravila se je od tukaj skupina zdrav- - nikov z aeroplani tja, toda ?a vsled goste megle jim je hitro v potovanje onemogočeno. Druga la skupina pa je odšla z avtomo-:z-|bili, ki vozijo preko planjav,; se kajti cest v tistih krajih skoraj i tu [sploh ni. ! i% Jtsgoslavlfe* j ŠTAJERSKI UDELEŽE.XI £0 SOMAU 57 UR K PROSLAVI 1000-LETNICE ODREŠENJA IN K BISERNI MAŠI NADŠKOFA DR. A. B. JEGLIČA___RAZNE NESREČE' NA DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Požrtvovalni mladeniči ki Zgled neveijetne požiivov..!- " nosti, gorečnosti in ljubezni do fT, Zveličana in biseromašnika f I f nadškofa Dr. A. B. Jegliča so ." pokazali trije vrli fantje od sv. ^ Petra pri Mariboru. Ob dveh('s zjutraj so se dvignili v četrtek j 27. julija Rudolf Škamlec, To-j j ne FV-vher in Lojze Knuplež in j i jo peš mahnili proti Ljubljani, jbi | Njihova pot se ni držala vedno, bi ravnih cest, ampak je šla pre-j te ko gora in hribov v smeri proti j zi Gornjem gradu, kjer jih je v sc petek sprejel v avdijenci pre- ki vzvišeni nadškof Dr. A.B. Jeg- v< jlič, ki je fante ljubeznivo spre- čj jjel in jih pohvalil za njihovo s\ 'veliko požrtvovalnost. Nada- le jljevali so nato pot preko Nove ta Štifte in prispeli v Ljubljano v s j soboto, dan pred slovesnostmi, in Vsega skupaj so imeli za seboj di 63 ur potovanja. Samo eno noč k so tri ure počivali in potem so d< polnih 57 ur nepretrgano poto- n vali. Vzdržali so dolgo pot v n ipešhoji samo, da so se mogli š< udeležiti edinstveno lepih jubi- • is lejnih slovesnosti na ljubljanskem stadionu. Mnogo je bilo voznikov, ki so mladeniče vabili na vozove in avtomobile, ti s1 pa so hvaležno odklanjali vsa n povabila, ker je bila pešhoja u njihovo sredstvo za prihod v g1 Ljubljano, kamor so prišli k . zdravi in se enako zdravi in v veseli vrnili zopet nazaj do- ^ ■ mov. n -o- Nesreča nikoli ne počiva Janez Morser, posestnik v 1 Blatniku pri Cermošnicah, je g 1 vozil s polja žito. Med vožnjo p - so se mu sredi pota splašili I - konji in Morser je padel pod j voz. Zlomljeno ima eno rebro 1 in tudi drugače se je hudo po- j škodoval. — France Murn iz i Podturna pri Toplicah je podi- s x j ral smreke v gozdu. Pri tem 31 mu je padla težka smreka na - 'nogo in mu jo prelomila. — Ci-jlgana Jožeta Brajdiča, ki je ne- j o kega večera sedel v svojem šo-.( n toru, je obiskalo nekaj drugih i !-' ciganov -Nič hudega slutečega j Brajdiča je hipoma zadel strel i- v nogo, dva druga strela pa sta a ga po desni roki hudo razme- : u šarila. — Akademik A. K. iz i n1 Novega mesta se je peljal s < i- kolesom k svojim sorodnikom. : •t Med potjo je privozil do pe-n kovskega vajenca, ki je nesel t, koš. Vajenec se je tako nerod-i- no umikal, da je skočil narav-l.jnost pod kolo, ki je vrglo po tleh kolesarja akademika, kateri se je močno poškodoval, medtem ko je ostal vajenec nepoškodovan. — Nevarno se je - urezal pri klepanju kose Ja->v nez Hrovatič, doma iz Dolža, la občina Šmihel-Stoipiče. — Vsi v- so morali iskati pomoči v bol-la niči v Kandiji. ro -o- ?a Smrtma kosa o- Pri Sv. Bolfeniku pri Sredi-v, šču je umrl Janez Rau, trgo-ajivec in posestnik. — V ljubljanski bolnici je umrl Pavle Jerše, krojaški pomočnik, star 23 let. - V celjski bolnici je umrla Elizabeta Pečnik, dninarica iz Smartnega ob Paki, stara G6 let.— V Krčevini pri Mariboru je umrl Martin Filip iz Ribniškega sela, posestnik. -o- Okostje tihotapca našli Ko so kmetje iz Čakovca na bregu Mure kopali pesek, so v bližini lepenskega mostu naleteli na človeško okostje. Naznanili so oblasti in, orožniki so začeli preiskavo, kako je o-kostje prišlo sem. Za to je izvedela tudi neka žena iz Gori-čan, ki je po zobeh spoznala svojega moža, ki je izginil že leta 1919. Pečal se je s tihotapstvom in nekega dne vzel s seboj 150,000 srebrnih kron in se ni več vrnil. Prijeli so sedaj nekaj njegovih tovarišev, ki so povedali, da je možak padel v Muro in voda ga je odnesla. Ker jim niso mogli tedaj ničesar dokazati, so bili oproščeni. Sedaj zadevo zopet preiskuje sodišče. -o- Zopet strela Blizu Bosanske Kostajnice sta pasla dva dečka ovce. Nenadoma je prihrumela nevihta, udarila je strela in oba dečka sta obležala na tleh. Domačim, ki so dečka našli, se je posrečilo, da so enega zopet spravili k zavesti, dočim je bil drugi mrtev. -o- Gorelo je Iz nepojasnjenega vzroka je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Konrada Voda v Drstelji pri Ptuju. Popolnoma je zgorel skedenj, hlevi in ko-larnica. Le z veliko težavo se je posrečilo, da so rešili živino in obvarovali ognja stanovanjsko poslopje. Škoda je velika. -o- Nezgoda Nevarno se je poškodovala pri padcu na dvorišču Ema Gradič, 271etna služkinja iz Šmarja pri Jelšah. -o- Znamenje časa Zvočni kino je postal danes že v podeželskih mestih nado-; mestilo za vse gledališke prire-; ditve. Tako poročajo iz Kam-. nika. j-o- I Nezgoda V Ljubljani na ulici je konj - brcnil 321etnega konjskega go-> njača Franca Ščaka z Rimske - ceste z vso silo v prsni koš v , bližini srca, da je Ščak omedle' - in so ga morali peljati v bol-j nico. -o- , Pod vozom i Posestnik Andrej Žunkovič - se je peljal s svojo 78-letno materjo iz Maribora, domov v Prepole. Na cesti so se nenadoma splašili konji. Voz se je i- prevrnil in oba sta padla pod i- njega in se prav nevarno poško-i- dovala, da so ju mimoidoči pre-peljali v bolnico. Slika kaže predsednika Roosevelta pri obedu v taborišču civilne armade v Shenandoah do lini v Virginiji. Obiskal je skupno pet takih taborišč. PREDSEDNIK NA OBISKU PRI "CIVILNIH VOJAKIH" Sobota, 26. avgusta 1933 amerikanski slovenec AMERIKANSKI SUOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 - j Subscription: For one year ..................................$5.00 For half a year __________________________ 2.50 For three months ________________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______________$6.00 For half a year_____3.00 For three months___________1.75 V kolodvorski restavraciji- — "Poslušajte, natakar, pečenka pa je res zelo majhna!" "Gospod, tako velika je, da je ne boste pojedli. Vlak že žvižga, vi pa imate šele prvi grižljaj v ustih. * * * Nadebuden sinček. — Mati: "Janko povedala bom očetu, kako si zloben!" Janko: "Oče ima res prav, kadar trdi, cla ženske ne morejo ničesar zamolčati." Naročnina: Subscription: Za cclo ieto ________________________________$5.00 For one year ..................................$5.00 Za pol leta ___________________2.50 For half a year _________________________ 2.50 Za četrt lotu _____________________________ 1.50 For three months ------------------------ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto____$6.00 For one year---------------$6.00 Za pol leta__3.00 For half a year-----3.00 Za četrt leta____1.75 For three months___________1.75 Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredni-ifcvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925» sit the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ Pred nevihto RADIOGRAM OD SV. LOV- i RENCA Cleveland, O. Svet' se spet suče. Večina ljudi dela, le mladi se še v precejšnjem števil,ir potepajo brez dela. Po dnevu spijo, ponoči pa krožijo okoli kakor "tigri po gozdu" in iščejo, kaj bi požrli. Dekleta so v tem oziru boljše, ker po večini delajo. Suho je vse tako, da bi se skoraj pesek užgal. — Živež postaja dražji -vsak dan, pri , jedi se pa ne da pritrgati toliko, da bi se poznalo. — Louis Sever je mislil s svojim avtomobilom skočiti čez nekega drugega na nekem križpotju. Posledica: avtomobila stojita v popravljalnici, Louis pa leži doma z zlomljenimi rebri. — Newburski popotnik je odpotoval v Chicago, zato ta teden ne bo pridige. Želimo mu veliko počitka na počitnicah in potem , srečen povratek. Radiogram. -o- DNE 3. IN 4. SEPT. VSI V SO. CHICAGO So. Chicago, 111. Tako, sedaj pa enkrat mi vo-• bimo. Vedno je brati v Amer. ; Slovencu, kako se rojaki vabijo ■ sedaj sem, sedaj tja. Sedaj, letos, smo pa prišli tudi mi do tega, da se upamo povabiti rojake iz bližnjih naselbin, in celo kar za dva dni, v nedeljo, 3., in . v ponedeljek, 4. sept. Ta dva , dneva bomo imeli izvanredne i reči pri nas, kakoršnih še ni-) smo imeli in jih morda me bo-: mo nikdar več imeli. Kdo ve? Za ta dneva pa ne vabimo sa-, mo naše bližnje sosede, iz bliž-1 njih naselbin, ampak se upamo ' nekoliko bolj zakričati, da nas , bodo slišali daleč tja v severno . Minnesoto, ker t»ufdi tamošnje rojake povabimo, da pridejo v daljnjo So. Chicago in z nami opazujejo zanimivo tekmo baseball igre, ki se bo odigra-[ vala tukaj v znanem Calumet . parku ob Michiganskem jezeru. To bodo, lahko rečemo, vsaj za nekatere, zlasti za našo mladino, zgodovinski dnevi. V dneh 3. in 4. sept. bodo - naši in minnesotski baseball - igralci pokazali svoje spretno-L sti. Pridejo namreč najboljši baseball igralci iz Eveletha in se bodo poskusili z našimi. Zanimivo bo gledati, kako se bo-5 do borili za prvenstvo. Igra se - bo vršila na najboljšem igrišču - v že omenjenem Calumet parku ob Michiganskem jezeru, j kjer bodo llalašč za ta dan postavljeni sedeži, kakor so navadno pri takih prireditvah, da bodo gledalci lahko sede opa-. zovali razvoj iger. Teh sedežev pri dozdanjih igrah nismo imeli in je bilo treba mnogim stati. 1 Tudi sedaj ne rečem, da bodo sedeži za vse, ker, kakor se ra- Kakšna je razlika med kačo in odvetnikom. — Ce kača naleti na polža, ga požre in se ne meni za njegovo hišico, odvetnik pa vzame hišo in mu za njenega stanovalca ni mar. * * * Hudomušni šaljivec. — Potnik pride ob 7. zjutraj ves upehan na kolodvor majhne postaje in vpraša načelnika postaje, ali je dospel še pravočasno na vlak. Načelnik: "Ni vam bilo treba tako dirjati; časa je še dovolj." Potnik: "Hvala Bogu, že sem se bal, da pridem prepozno. Kdaj pa gre vlak?" Načelnik: "Jutri zjutraj ob tri četrt na sedem." * * -1: Pri fotografu. — Fotograf: "Ako želite, gospod da vam napravim lepo sliko, morate napraviti vesel obraz." Mož: "Takoj, takoj." (K ženi obrnjen) : "Prosim te, žena, pojdi ven, da se bom lahko smejal..." * * :ii Skesati se je hotel. — Ženin pravi: "Kakor se mi vidi, boni moral pogledati ven pred cerkev, kje je župnik, čakamo že nad 'četrt ure, ltar bi mom I Mtf tukaj, pa ga ni od nikoder." - Tedaj ga zgrabi nevesta za jopič in zaškrta: "Tega pa ne! Tukaj boš ostal!" ❖ '''fi i'fi Napačna številka. — Gospa Nemec se je dogovorila s svojim možem, da se snideta opoldne v nekem hotelu. Žena je že nestrpno čakala, a moža od nikod. Stopila je k telefonu ter pokliacla številko njegovega urada,. Glas, ki ga je slišala v telefonu, se ji je zdel nekam čuden, vendar je vedela, da telefon glas zelo spreminja. — "Halo, ali si ti, Drago, pridi že vendar, jaz skoraj umiram!" — "Oprostite, gospa," se je glasil odgovor, "zdi se mi, da nimate prave številke. Tu je namreč pogrebni zavod in mi rabimo le take, ki so že mrtvi." * * !* Svarilo. — V nekem letovišču je bilo pred leti napisano na vhodu v zdravnikov vrt sledeče: "Doktor M. E., specialist za kožne'bolezni." Spodaj pa je bil napis v še večjih iv-'kah: "Pozor pred psom!" TARZAN IN ZLATI LEV (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS SUM. by Edgar Kc^urroueh«, Inc. All rieht, reserved. Ko je Kraški potoval kake dve milja po džungli ga je pijstalo groza., - Vedno bolj in bolj so se bližali razni glasovi raznih zveri.....Hodil je naprej z napetim revolverjem in z puško na rami. Ravno ko se ie danilo, je pred njim zažvižgala velika tropična .kača, kateri je komaj ute-kel po goščavi. Zdaj se je oglasila ta žival, zdaj druga. Zopet je naletel na veliko kačo, katere se je skušal ogniti. Sel je s noti misleč, da se z ovinkom na okrog ogne kače. Toda ta pot je bila težavna preko trnja in grmovja. Raztrgal si je obleko, srajco in hlače. Začelo ga je silno jeziti vse skupaj. Nazadnje se je nalezel nekje še prav hudih strupenih mravljincev, ki so p-a začeli ščipati, da mu je zatekala koža no telesu. Toda kljub temu je Kraški kljubovalno vztrajal na svoji poti. . . Kraški in ostala dva Londončana so ostali v zamorskem tabor ju. Tisto noč je Kraški zelo nemirno spal. Uvideval je, da Tarzan bo prej ali slej pronašel, da je zgubil svoje demante in se bo vrnil za njimi. Kako uro /predno se je začelo daniti, je Kraškija premotila misel, da naj po-bt»«n,e sam in skuša priti do obrežja in se potem vrne v Evropo. Dvignil se je, vzel puško in pobegnil. . . Da je Kraški pobegnil je biio bogastvo, ki ga je našel v mošnjičku. Bilo je to bogastvo, ka-koršnega ni imel noben kralj na svetu. Mislil js, kako bo vse to dra^o prodal, razpolagal bo z silnimi svotami denarja in še demanti mu bodo o-stali. Ko sta se zjutraj prebudila ostala dva njegova tovariša in sta videla,, da je Kraskija zmanjkalo, sta bila prepričana, da je Kraški v spanju vstal, Šel v gozd in ga .je tam kaka zver pokončala. ihia i Prvi in najstarejši slovenski u t Ust v Ameriki. Ustanovljen teta 1891. izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za cclo leto ________________________________$5.00 Za pol leta ___________________2.50 Za četrt letu _____________________________ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta____1.75 U.: Politične razmere po svetu so v stadiju ozračja tik pred nevihto. Nebo se temni, vse sapice za en čas pojenjajo in nevarni elementi se zbirajo visoko — nakar potegne vihar, začne ruvati močna drevesa, vsuje se ploha in groza prevladuje... Bilo je enako leta 1914. Cela desetletja preje so države in narodi sklepali razne pakte, razne trozveze, bila je antanta tu, antanta tam, pa vse pogodbe, vse zveze ini antante so šle v nič. Z enim samim strelom v Sarajevu se je zapalil strašni ogenj, v katerega se je zapletel domala ves svet. In grozna nevihta je to bila. Nad osem milijonov najboljših Jfjudi — cvet narodov — je padlo. In po vojni, kako težka gospodarska bremena so nastala za vse države. Za kaj in koga sploh so se klali? Kdo je deležen kakega izboljšanja? Vsi so zagazili v še večje dolgove. Vsi so v takih gospodarskih težkočah, da ne morejo iz njih. In sedanja doba ? Petnajst let se že sklepa pogodbe. Petnajst let se vrši konferenca za konferenco, pakti za pakti se sklepajo. Ko so zaključili mirovno pogodbo, so dejali: zdaj bo svet varen pred bodočimi vojnami. So zaključili lozansko pogodbo, druge pogodbe, govorili so, zdaj je mir zasiguran. Iti vendar v istih momentih so pokali topovi in regijah* strojnice v Kini, v Južni Ameriki in drugod. Pred nekaj leti so sprejeli in podpisali znani Kelloggov pakt. Hm, zdaj šele so dobile vse mirovne pogodbe končni pečat glede miru. In res smo mislili, da je tako. In pred par dnevi zopet četverni pakt, ki ga je sestavil baje Mussolini. Zdaj, pravijo, da je mir zagotovljen za prihodnjih deset let. Torej samo za deset let? Ali je res? Kdor verjame, naj le! Tako v političnih krogih. Resnica pa je druga! Ves svet je prav kakor leta 1914 ena sama velika godlja. Nora tekma vlada na vseh gospodarskih poljih in tu se odloqu'je usoda sveta. Za gospodarsko eksistenco narodov in držav gre. Gospodarstva pa v teh zavoženih časih ne more, kakor izgleda, kontrolirati nihče. Flika se tu, flika se tam, pa nobena flika ne drži. V tem strahu za obstanek pa se oborožujejo vsi kljub vsem razoroževalnim pogodbam. Kaj to pomeni? Pred nevihto smo, prav kakor leta 1914. Svet se ni naučil prav nič. Svetovna voijna ga ni naučila prav nič. To jasno kaže in potrjuje to, da se vsi oborožujejo v zraku1, po morjih in na suhem. Za golo parado in igrače lega menda ne delajo. In povrhu narod proti narodu in država proti državi se obdaja s carinskimi zidovi. In ravno carinske vojne so predznamenja in predhodniki krvavih vojsk. Zgodovina tako uči iz preteklosti. In svet je zopet na ravno istih potih, in ta ga ne bodo dovedla drugam kakor v novo, še strašnejš.0 vojno, kakor je bila zadnja svetovna vojna. Kako veseli bi bili, da bi se v teh mislih in v teh pričakovanjih motili. Oh, ko bi se!' Pa bo vse prej kakor to. Pred nevihto smo . . . 11,ud vihar bo potegnil prej ali slej . . . čuna, bo prišlo omenjene dni veliko rojakov iz bližnjih in daljnih naselbin k tem baseball tekmam. Tako so obljubili, da pridejo mnogi iz La Salle, Jolieta, Waukegana, Milwaukee in drugih naselbin, da o bližnjih sosedih niti ne govorim, ker tudi ti ne bodo zadnji. Da, za vse tako številne gledalce seveda ne bo sedežev, vendar jih bo lahko nekaj stotin, če ne morda tisoč, udobno sedelo. Naj tudi omenim, da bodo pri teh tekmah udeleženi tudi glavni uradniki KSKJ., tako bližnji iz Jolieta in Waukegana, kakor najbrže tudi celo iz Clevelanda in Minnesote, ker to ni nikaka vsakdanja stvar, kar bo na 3. in 4. sept. pri nas v So. Chicagi. Domači rojaki pravijo, da se bodo- udeležili v polnem številu. Rekli so, da bi ne bilo lepo, če bi ravno za zadnjo igro pustili domačo mladino samo. Takole pravijo: Če smo mladino spremljali na dosedanjih igrah v sosednje naselbine, bomo tudi doma z njimi, da jim bomo dajali poguma. Saj kaj takega še nismo dočakali v naši naselbini. Prav imajo. Še kaj o tem prihodnji teden. V nedeljo, 20. avg., smo imeli čast imeti v naši naselbini mladega duhovnika Rev. Father Slapšaka od sv. Lovrenca iz Clevelanda, ki je pred nedavnim prišel iz starega kraja. Bil je nekaj dni pri oo. frančiškanih v Lemontu in med tem časom prišel obiskat svojega znanca Mr. L. Mrgoleta, s katerim sta se videla pred par leti v stari domovini, ko je bil Mr. Mrgole z Mr. J.uvančičem na obisku v starem kraju. Rev. Father Slapšak je imel omenjeno nedeljo v naši cerkvi sveto mašo in kratek govor. Hvala lepa za krepke besede, ki jih je govoril, da smo se čutili kakor bi bili pri novi maši, ker nam je govoril o novomašniku, tako da smo bili tudi mi deležni nekoliko novomašniškega praznika. katerega so z vso slovesnostjo obhajali rojaki v sosednji Chicagi. Imenitno je bila v soboto 19. avgusta presenečena Mrs. M. Novak s 95. ceste. Blaga žena, ki vse svoje moči posvečuje le domu in družini, ki se ni udeleževala šumnih veselic in številnih veselih party, pač ni mislila, da bo tudi njo kedaj doletela čast, da jo bodo presenetili. Pa se je to zgodilo in celo na prav nenavaden način. Mrs. Bukovitz iz Hegewischa in Mr. Louis Novak iz So. Chicago, ki so vso stvar vodile, so bile toliko predrzne, da so tudi njo, katero so namenile presenetiti, poprosile, če bo kaj'pomagala za "siuprajz", katerega mislijo napraviti tej in tej osebi. Se- veda niso povedale pravega imena, in tako se jim je posrečilo, da so jo premotile in jim je dala nekaj denarja, poleg tega je pa še obljubila, da jim speče potico, kar je tudi naredila. Toliko bolj je bila seveda i presenečena, ko je prišla omenjeno soboto zvečer v sprem- ; stvu nekaterih v cerkveno dvo- i rano in so ji številni povabljen- ' ci vsi veseli kričali "suprize". i V prvem trenutku niti ni vedela, da je vse to res, ko se je pa : znašla pri prvi mizi, kamor so -jo njene prijateljice posadile, pa že ni bilo drugače in je morala verjeti, da je res vse to za , njo. Vse je bilo omenjeni večer veselo v dvorani, brezdvomno pa najbolj Mrs. M. Novak in njena družina, ko so videli, koliko udeležencev je prišlo ji častitat za njen rojstni dan. — Vsak je potem priznal, da je bila prav prijetna domača zabava, na kateri se je vsak poljubno pošteno zabaval. Novinar. -o- ČITATELJ AMER. SLOVENCA PIŠE O DR. J. E. KREKU Mt. Olive, 111. Pred nekaj časom se je veliko pisalo o zatiranju našega t, i naroda v starem kraju od jugo-' slovanskega režima. Kakor mi . od doma poročajo, so bile lan-, sko leto tudi iz naše komend-ske fare tri žrtvei. J. Štercin, . bivši narodni poslanec, in g, kaplan sta bila poslana na Taifel Insel, g. A. Mejač, bivši deželni poslanec v prejšnji vla-' di, trgovec in veleposestnik pa na deželno sodišče. Kaj vse sta prva dva prestala, tako pravi omenjeno poročilo, se ne da popisati v kratkih besedah. — Kuhane jedi sta dobila le, kadar sta imela kak denar, ka-1 tei-ega sta dobila od doma. To 1 vse sta morala prestati radi te-' ga, ker sta se borila za pravice naroda. Da so naši liberalci. ' seveda s pomočjo režima, do-1 segli svoj cilj, so izvolili na J. • Štercinovo mesto Ant. Cerarja, prve vrste liberalce iz Kamni-1 ka, nekdanjega mojega bor-1 derja v Mine na Nemškem. Koti | tak naj tedaj zastopa kamniški okraj v Belgrade. Komu so o-1 menjeni trije, katere je režim-> ska vlada pregnala in zaprla, znani, pač ne more trditi, da se jim prav godi. Mislim, da tudi g. Grdina ne. Komur so zasluge g. Mejača znane, pa še posebno ne. Vrhunec nepravič-. nosti pa je ta srbska rezervna . vlada izvedla, ko je našega , največjega moža in boritelja i Dr. Antona Korošca, nasledni- - ka pok. Dr. J. E. Kreka, posla- - la v pregnanstvo. Morda bo tega ali onega či- - tatelja zanimalo nekoliko zgo- - dovine o prerano umrlem Dr. ) J. E. Kreku. Komu pač niso . znana njegova dela in knjige . Mohorjeve di^užbe ter drugi i spisi? Pokojni Dr. J. E. Krek - je bil sin komendskega učite-, Ija. Ker mu je oče prerano u-, mrl, se je zavzel zanj njegov i stric, župnik, da je Janez lah-3 ko nadaljeval šole. Čeravno so - se njegova mati in sestre prese- .....—. . lile od nas, je on ob počitnicah še vedno prihajal k nam. V graščini je bil na hrani, prenočišče si je pa izvolil pri mojem očetu, ki je bil mežnar. Ker smo bili štirje njegovi vrstniki, smo ga imenovali za šomaštro-vega Janezka. V zimskem času, ko je sneg držal in smo se sankali, je dejal, da še v Ljubljani ne znajo tako, čeravno smo se večkrat prevrnili. Večkrat je stopil na smrekov štor in nam pripovedoval o naravi, 0 veri in drugih stvareh, kar je že tedaj jasno kazalo, kaj bo iz njega v prihodnjosti. Takrat je bil v tretjem razredu višje šole. Ko smo se nekoč kopali v precej narastli bližnji vodi, je Kreka zaneslo v močan vrtinec in ga dalje časa ni bilo na površje. Nazadnje je le prišel in ga je na,to iz vode potegnil Per-čov Janez in ga je Krek radi tega vedno imenoval rešitelja. Leta 1885 nas je zadnjič obiskal. Mojemu očetu je pokazal pooblastilo, da bo prenočeval v župnišču, ker je že eno leto v semenišču. Tri leta kasneje smo bili že povabljeni na njegovo novo mašo k Mariji Pomagaj na Brezje in sicer 23. julija 1888, katere smo se z velikim veseljem udeležili. O-menjeni dan ste bili dve novi maši na Brezjah še v stari kapeli, ker nova cerkey še ni bila dovršena. Prva je bila peta, J. E. Krek je pa imel tiho, pri kateri so mu ljubljanski seme-niščniki krasno peli—med drugimi tudi pesem Marija Mati ljubljena . . . Nekaj dni po novi maši je obiskal grob svojega očeta v Komendi in daroval črno sv. mašo za pokojnega očeta, pri kateri je tudi obhajal mater in sestre. Prav prijazno se je poslovil od vseh svojih znancev s pristavkom: "Se še vidimo". Šel je namreč nadaljevat višje šole za doktorat, katere je uspešno dovršil in doktorat tudi dosegel. L. 1899 je prišel v Nemčijo na West-falsko in, Porenjsko obiskat naše rojake, kateri so ga povsod z velikim veseljem sprejemali. 1 Takrat sem se jaz ravno nahajal v Oberhausnu, Rheinland, in sem imel zopet čast z njim govoriti. Prvo je imel službo božjo v veliki cerkvi na Iiaidi, zatem slovensko in poljsko pridigo, na veliko začudenje, zlasti zato, ker mu je poljski jezik ravno tako gladko šel kakor slovenski. Zvečer smo priredili banket v Wilson dvorani, kjer je na njegovo željo nad vse lepo donela pesem "Popotnik pridem čez goro..." Nekaj let pozneje smo mu Ko-mendčani na Porenjskem časti-tali k izvolitvi v deželni zbor za kamniški okraj, za kar se nam je zahvalil s temile besedami: "Otroška leta so minila, a prijateljstvo še živi. Hvala vam!" — To je moj neizbris-ljivi spomin za pokojnim Dr. J. E. Krekom, katerega naslednik je Dr. Korošec, ki mora živeti v pregnanstvu pod, sedanjim režimom v "svobodni" ! Jugoslaviji. Andrew Maren. DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00............Din 130 Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00............Din 220 Za $10.00 pošljite.—$10.b5 Za $10.00............Din 470 Za $15.00 pošljite....$l6.00 ; Za $10.80 ............Din 500 Za $20.00 po.šljite....$21.00 j Za $20.00............Din 960 Za $25.00 poš1jitc....$26.00 ! Za $21.00............Din 1000 Za. $40.00 pošljitc....$44.25 Za $50.00............Din 2440 'U $50.00 pošljitc....$51.S0 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John JericH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, (81) Sobota, 26. avgusta 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 NEWBURGSK1 POPOTNIK No, skoro da zaslužim ta naslov! Nekdo mi je celo nasve-toval, da bi ga spremenil v "vagabund". To se danes ne slišj lepo, kar pa je bilo v modi v srednjem veku. Danes ne hodimo več toliko peš, pač se pa vozimo s "samofrči", ki malo posmrdi — in nima ga više. Naj to besedo "vagabund" spravim tako, da se bo lepše slišalo. In da je to res, poslušajte in govorite in sodite! Iz Clevelanda, ki je v New-burgu, .drugi pa trdijo, da je Newburg v Clevelandu, jaz vsakim nekaj pritrdim, smo priromali v Chicago in črni hlapon nas je zapeljal na La Salle kolodvor. Vožnja je enolična, tembolj če so enolični popotniki, kot smo bili. Poleg teh pa ravnina ob progi, vsa požgana od vročine; za brazdo se je vzdigoval prah; videl si lahko, čeprav je bil Veliki gmaren, orače, ki so s par ali še več konji s plugi rezali v zemljo. Živina je žalostno brskala po dobri paši, ki je v suši izginila. Pa je le hitro prišla tretja ura popoldan, ko je mimo ogromnih tovarn, raztrganih in zanemarjenih hiš, kjer so se prikazovali le moški in ženske s črno poltjo in razgrajali ter se podili otroci z žim-nastimi kodri. Ta neprijeten razgled ti je vzel vso dobro voljo v vročini sedemurne vožnje. Toda ta je kmalu prekipela. V kolodvoi*-ski veži ti stopi mož z znanim obrazom nasproti in te nagovori : "Saj ste vi popotnik iz New-burga? Pozdravljeni in dobrodošli! Sedaj pa le kar z menoj, da se boste pri nas malo odpočili!" Temu povelju Mr. Mrgolela Louisa se nisem ustavljal in njegov vozač Jože je zavrtel kolo, da smo kmalu privozili ^imo "sejma" ob jezeru na rl°iti v South Chicago, blizu ^Mppske, cerkve sv. Jurija, Na duši in telesu sem se po-živel, ko smo se tako hitro udomačili v tej gostoljubni hiši. Pa smo se pomenili od vseh, tam od Metlike pa do Škocijana. Rev. Leo nam je razkazal lepo slovensko cerkev, ki so jo zgradili na čast sv. Juriju. Na žmpnijskem vrtu pa gradi gosp. župnik krasno skalnato kapelico Lurški Mariji. "Kako pa jutri, predno gremo k počitku?" vpraša gospodinja. "V Lemont k Mariji", smo enoglasno odgovorili gospodinji Mrgoletove hiše. In pri tem je ostalo. Zjutraj nas je naložil Jože in potegnil po lepi cesti proti Lemontu. "Dobrodošli!" nas je pozdravil Father John, ki ga je "Rožna dolina" tako zaposlila. Da ga ne bi preveč motili, nam je povedal, da bo še ena maša pri Mariji za došle romarje. — Razumeli smo oboje in šli v cerkev, kjer kraljuje Max*ija Pomočnica. Človek se počuti kar domačega pri tej lepi sliki iz Brezi j. Prav kot je rekel pokojni Peskar: Kadar pridem v cerkev, se mi ^di, kot bi bil do-nia. — To smo tudi tu občutili. Čeprav še vse "Betlehemsko", Vendar tako prisrčno, da sej človek kar oddahne, ko zagle-j da mili obraz na sliki, ki nas v i duhu veže tu v Ameriki z do-' kovino. Saj v srcu vsakega Slo-j vcnca-katoličana ne le v krstni knjigi je neutolažljiva želja, da obišče vsaj enkrat v življe-' ttju kako Marijino božjepotno, tttflosti polno svetišče. Tako si Moremo prav tolmačiti, kot je Poročal Amer. Slovenec, da se1 3e upregla mati v voziček in J Pet dni vozila na njem svojega! ^desetletnega sina k Mariji Brezje. NI še videl Marije pomočnice, dokler je bil zdrav, mu je pa drevo v gozdu zlo-^•ilo hrbtenico, da je ohromel, et*aj se mu je to hrepenenje Podvojilo, a kako — bolezen, osreča, je požrla vsa sred-va -— zato ga materna ljube-0l1, ki se ničesar ne ustraši, , na voziček, vzame * r°nino popotnico in potegne za ročaj vozila in gre in vleče, čeprav težko, in prehodi 20 milj dolgo pot šestdeset let stara ženica. Poročilo pristavlja, da sta oba šla p.okrepčana in potola-žena domov. Podobno doživlja romar v Lurdiv na Francoskem. Po cele vlake bolnikov pripeljejo na svet kraj, kjer Marija Lurška deli in tolaži in ozdravlja po svoji priprošnji. A koliko jih ozdravi! Majhno je število o-zdravljenih v primeri z množice revnih, ki prihajajo. Pa kljub temu, dasi niso ozdraveli na telesu, vendar ne godrnjajo in ne preklinjajo dneva, ko jim je bolezen odvzela najdragocenejše — zdravje, ampak na teh krajih zadobe milost in tolažbo, da udanejše in potr-pežljivejše prenašajo svoje telesno gorje. Kajti vera evangelija jim priča in zagotavlja, da to ne bo brez zaslužen j a. Saj je pisano, da Bog še celo kozarca vode ne bo pustil brez povračila. Ini če ta vera zopet zaživi, in če se zavest, da mi trpimo le v senci Križanega, zopet obnovi, potem je človeku lažje, in z večjo vnemo prenaša svoj križ trpljenja, ko se njegova duša zamisli v getsemanske ure bolesti Kristusove, da kar nehote z Njim ponavlja in moli: Ne moja, ampak tvoja volja se naj zgodi! Zapustili in poslovili smo se od Marije, da se malo razgledamo po lemontski pristavi. — Skoro nismo verjeli, kot so že pisali, kako se je okrog čebelnjaka vse spremenilo. Ni odveč ime "Rožna dolina", kakor imenujejo prostor med romarskim domom, čebelnjakom in samostansko kuhinjo. Tam, kamor so metali odpadke in o-stanke in zavrženo šaro, kjer so se zbirale neljube živali, je sedaj pravi gaj! Vse v cvetju in zelenju. Lepe gredice do čebelic, lepe stezice, hladna senca košatih dreves, vse te kar vleče, da si ogledaš ta lepi gaj. P. John je pravi naslednik gorenjskega učenega čebelarja Janša, ki ga je cesarica Marija Terezija poklicala na Dunaj, da uči v cesarskem mestu čebe-1 ari ti. Kranjska Čebela je že nekdaj slovela po celem svetu. Zato so jo Strgar, Žnidaršič, Ambrožič v priprostem kranjiču razpošiljali po vseh krajih Evrope; po njej so povpraševali v Egiptu. Ameriki, Aziji. P. John jo je prinesel tudi v Lemont, kjer je z njo najbolj zadovoljen, bolj kot z bastardko — rumeno italijansko, ki tako hitro useka. Prehodili smo lep kos lemont-ske zemlje, kjer se pozna suša, kjer je kljub vsej moderni obdelavi zemlje — saj y gospodarskih poslopjih se vrste raznovrstni stroji, — bolj slabo obrodilo. Krompirju, ki je zelenel, je vročina poparila vse zelene odrastke, žito je kar obstalo, da še za kokoši ne bo hrane, seno je obtičalo; edino koruza kaže, da bo nekaj pridelka. Zašli smo na lepo auto cesto ki nas je pripeljala k lurški votlini. O, tu je pa že vse drugače od lani. "Ali kakšnega poznate?" sem vprašal, ko je.hi lo mnogo delavcev, ki • o edva žali zemljo, uravnavali jeze:' sko obalo, prinašali vaze, oblo-ževali s kamenjem roži a gre dice, čistili jezero; zapet drug' je dokončaval zadnjo, več pe sti veliko črko A, ko je vrezal v zeleno travo in obložil z belim kamenjem, da bo vsak romar že od daleč lahko bral in s tem pozdravil Lurško Gospo: Ave, ave, ave Maria . . . In če bi šel proti večeru v cerkev k molitvi, pa bi spoznal, da so ti delavci pri votlini le p. komisar, p. Hugo, kleriki, novinci in nihče drugi! Zato delo tako napreduje, ker molitev spremlja v ljubezni do Brezmadežne to ogromno delo Materi Božji Lurški v čast. HULL PODAJA SVOJE POROČILO Na sliki vidimo državnega tajnika Hul»a, ko pc svojem povratku z londonske ekememok:: konference podaja svoje poročilo predsedniku Rcoseveltu.. NOV? KUBANSKI PREDSEDNIK NEMČIJA V ANGLEŠKIH OČEH Londonski list Daily Express je poslal enega svojih sotrudni-kov v Nemčijo, da bi si jo ogledal pod Hitlerjevim režimom. Angleški novinar je opisal svoje vtise v obliki šaljivega razgovora z namišljenim sopotnikom, bivšim angleškim vojakom iz svetovne vojne Billom. Dozdevni Bili vpraša svojega bivšega kapitana: Kdo so tisti ljudje v zelenih uniformah? — To je pomožna policija. — A oni, ki prihajajo v črnih hlačah ? — To je osebna straža, del napadalnih oddelkov. — Že razumem. Ivam pa ta mož spada v uniofrmj rjave barjev? — To je pa član zbora, ki nadzoruje policijo, da v redu opravlja svoje delo. Samo po sebi je razumljivo, pripomni kapitan, da bi nobenega izmed teh ne moglo poslati na bojišče, če bi se vnela nova vojna, saj imamo versaillsko pogodbo. Ce bi kdo napadel Nemčijo, bi morali Nemci poslati na bojišče milijon kinematografskih in. pol milijona hotelskih vratarjev kot rezervo. To je vse. Bili pa maje z glavo in meni, da bi bilo težko ustaviti ljudi, če bi se zbrali in začeli vojne. Toda njegov bivši kapitan mu prijateljsko svetuje, naj pazi na usta in raje pogleda, če ni na dnu njegovega vrčka slušalke. Slika kaže dr. C. M. de Cespedcsa, ld je po revoluciji pc- sta! novi predsednik na Kubi. Nikar se torej ne čudimo, če romarji vsak dan napolnijo romarsko hišo, ko od vseh strani, kjer so slovenske naselbine, prihajajo Slovenci in tudi tujci k Mariji Pomočnici in Lurški votlini v Lemont. Tu se ti nudi najrazličnejše: Igrišče za razne igre, brez katerih v Ameriki živeti ne moremo, krasen izlet, lepa prenovljena cerkvica, preurejeno pokopališče. Za dušo in telo imaš dovolj okrepčila. Letos bo 8. decembra proglasil blaženo Bernardko za svetnico sveti oče Pij XI. To se bo zgodilo v letu 1933, ko obhajamo 19001etnico našega odrešenja, smrti Jezusove na križu, ko v Lurdu, kjer se je tej Bernardki prikazovala Marija, in po vsem svetu slovesno praznujejo 751etnico tega prikazovanja. V Lurd ne zmorejo vsi, tudi v Rim nas denarne težko-če ovirajo; lemontsko lurško votlino, katero bodo 3. sept. 1933 slovesno blagoslovili, pa lahko marsikdo obišče, zato mislim,o in pridimo na 3. sept. v Lemont, ker prepričan sam, da se ne bo nihče kesal. Pripis:—Med vožnjo sem ujel radiogram iz Newburga. Pravi, da so začeli z avtomobili čez planke "skakljati". Koliko je na tem, se prepričam in poročam.. Na svidenje! --o- TO JN 0*10 LAŽI GROF PRIŠEL POD KLJUČ Chicago, 111.— Prea par tedni se je zglasil pri agenciji nekega avtomobilskega podjetja na tukajšnji svetovni razstavi neki moški, ki se je predstavil kot "grof Ciacomo Ferro" ter izjavil, da ima agencijo za isto tvrdko v italijanskem, mestu Genoa. Namerava, kakor se je izrazil, naročiti večje število avtomobilov za svojo agencijo. Na telefonsko vprašanje agencije je tvrdka v Detroitu odgovorila, da je grof Ferro v resnici nje zastopnik v Genovi, in tako si je ta mož pridobil po- potno zaupanje. iUKajsnja a-gencija mu je dala na razpolago enega svojih najdražjih avtomobilov in "grof" se je odpeljal z njim in tudi — izginil. Šele pi*ed par dnevi se je zopet slišalo o njem, to pot pa od nekega detektiva iz Dallas, Tex. Detektivu se je namreč zdelo sumljivo, ko je opazil na krasnem, svetlem novem "grofo-vem" avtomobilu staro in zamazano licenčno tablico. Možakar je bil aretiran in v nedeljo pripeljan v Chicago. Ugotovilo se je, da je to znan slepar, po imenu R. E, De Palma. NOVA UMETNA LUČ Ljudje izumljajo vedno nove naprave in zdaj so baje izumili celo umetno solnčno svetlobo, ali z diiugimi besedami rečeno svetlobo, ki je po svoji intenzivnosti in sijaju enaka solnčni. Izumil jo je mladi raziskovalec iz Los Angelesa dr. Schwell. Izumitelj dobiva svetlobo brez vsake elektrike baje samo iz gotovih miner ali j, ki jih zmeša z oljem in kislinami. V Kaliforniji bo proučila novo svetlobo posebna komisija in Dr. Schwell hoče baje dokazati, da je njegova umetna svetloba e-nako sestavljena in doseže isti efekt kakor solnčni žarki. Dr. Schwell je bil promovi-ran na univerzi v Dresdenu in predava zdaj na univerzi v Co-loradi. Mož zatrjuje, da bo njegov izum nadomestil solnč-ne žarke tako, kakor je nekoč povečevalno steklo, ki se da z njim s pomočjo solnčnih žarkov zažgati les, nadomestilo vžigalice ali druge zažigalne pripomočke. Od umetne svetlobe si obeta mnogo. Pravi, da nam ne bo samo svetila po stanovanjih, kuhala in pomagala pri zdravniških delih, kakor zdaj elektrika, temveč bo nadomestila tudi vso električno reklamno razsvetljavo. Nova svetloba naj bi torej izpodrinila električno luč. •..........O-r~ Najzanimivejše vesti eo ■> Amer. Slovencu: čitajta jr» I SIROM JUGOSLAVIJE SPREJETA V FILME iBletna Miss Dciothy Short iz Atlantic City jo bila iz četrt milijona drugih deklic odbrana cd neke filmske družbe. Ta družba je iskala po celi deželi primerno osebnost za neki svoj film in je končno izbrala njo. Nesreča 66-letni posestnik Frane Herhga iz Podove pri Račah na Štajerskem je v torek 1. augu-sta s kladivom tolkel po dina-mitni patroni, ki mu je nenadoma eksplodirala in g-a strahovito razmesarila, po telesu in obrazu, da ni (u'panja, da bi okreval. Vprujjr.o se takih prijateljev Iz Celja poročajo, da je celjska policija aretirala nekega j25- letnega natakarja Antona Pernata iz Crešnjevca pri Pra-ygerskem> Pri njem 'sta našli večje številu pokradenih reči. \ vrednosti nad 20.000 Din, katere je Pernat pokradel. Zanimivo- je, da je vse te reči pokradel pri svojih najboljših prijateljih in znancih. NOVI ZEMLJEVID JUGOSLAVIJE 'c; kaže noro politično raz-predelbo Jugoslavije v banovine je na razpolago v na-•i knjigarni. Zemljevid kaže ha no vinske meje, kar je važna za vsakega, da vidi, kako je njegova rojstna domovina razdeljena v nove politične uprave. Mnogi med nami v Ameriki nimajo niti pojma o novih banovin&kih upravah. Ta zemljevid jim bo vse pokazal in pojasnil v tem ožim. Stane s poštnino vred samo o0c. Naroča se pri Knjigarna Amerik&nski Slovenec, 1849-West Cermak RdL Chicago, 111. Strela V okolici Prnjavora . juž nem delu Jugoslavije je strela ubila tri otroke siromašnega kmeta Koste Grkovca. Otro"i |hk> bilj na paši, ko je med silno ; nevihto nenadno treščilo med nje in vse tri ubilo. I -o-- Pomanjkanje je kri'- ~> Iz Kočevske Reke poročajo: Nekemu posestniku v Štalcer-jih je krava vrgla tele. Ker ae ni dolgo očistila, je šel za svet vprašat sosede, — za živino-zdravnika ni denarja — ki so mu svetovali, naj kravo zakolje. Ko jo je zaklal, je \ idel, da je krava imela še eno tele. Tako je prišel že itak reven kmetič, ob tele in ob kravo. -o-- Brezposelnost je kriva V Rošpohu pri Mariboru si je končal življenje 561etni Štefan Pulko. Obešenega je našla v gozdu njegova žena. — Radi brezposelnosti je zabredel v dolgove in bedo, kar g:i je gnalo v obup. -o- POVELJNIK BRZOPARNIKA "REX", Ki JE PRED KRATKIM NAPRAVIL REKORDNO HITROSTNO VOŽNJO Komandor Francesco Tar t-jbotto, poveljnik brzopamika |"Rex", je 55 let star. Rojen je .bil v Lorici v Italiji in sicer od ;mornariške rodbine in se je že Iv svoji' zgodnji mladosti vozil po morju s svojim očetom, ki jje bil poveljnik enega parnikov [družbe Navigazione Generale I Italian a. Enako sta bila poveljnika italijanskih ladij tudi oba deda njegove družine. I Poveljniške papirje je dobil, j ko je bil star šele 19 let. Prvič Ije poveljeval ladji brigantine "Monte Moro" (800 ton), ki je vozila iz Genove v Sabina Pass v državo Texas. Za to pot je rabila ladja 54 dni. Po preteku dvajsetih mesecev se jo ladja i"Monte Moro" povrnila na z." i v domačo luko. Naslednja leta je Tarabotto služil pri Royal Italian Navy Comm. Prišel je do časti tretjega častnika Navigazione Generale Italians, kjer je bil njegov prvi parnik "Roma" s 3000 tonami. Zdaj z enim, zdaj z drugim parnikom je Tarabotto prejadral sedem morij. Predno je prišel cd pomorščaka do poveljniške službe, je jadral kot blagajniški šef na parniku "Marco Min-ggetti" in "Bcrseo" daleč na vzhod. Prvič je prijadral v New York kot blagajni!: na ladji leta 1908.. .Dve leti pozneje je jadral kot drugi poveljniški častnik na potniškem parniku "Cordova", ki je vzdrževal no-|VO zvezo med Južno Amerike in Genovo. Prvo poveljniško služba je Tarabotto izvrševal na prekoatlanhki liniji, ko je postal poveljnik parnik "Diul 3io",ki je sedaj v južnoameriški službi. Drugo njegovo po-'veljništvo je bilo na parniku ("Augustus", največjem tedanjem motornem parniku, ki je ;bil izročen vožnji med Italijo in Južno Ameriko leta 1927. | Drugo leto je bil "Augustus" {prestavljen na linijo, ki vozi iz .Italije v New York in temu | parniku' je Tarabotto poveljeval do leta 1932, ko je prevzel poveljništvo parnika "Rex". m. H. M, LANCASTER DENTIST 21 S3 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska lela. — Inštaliramo kopalne, umi-,-alne in kuhinjske sinke, toilete, pc smerni ceni. — Račune plačujete ;ihko na obroke. Thoraas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE Tel. Canal 0610 . CHICAGO, TLL 2313 So. Oakley avenue, Kakovost Tc ki se podijo po teh globinah, so tudi že po svoji konstituciji pripravljene na ta boj. Večina teh rib ima strahovite zobe, s katerimi napadejo sovražnika. V te globine ne seže solnčna svetloba in v njih vlada večna tema. Mnogo rib in rakov je popolno- ma slepih. Mesto oči so se jim razvile tipalnice, s katerimi zasačijo svoj plen in ga privijejo k sebi. Toda poleg teh slepih živali živijo druge, 'ki imajo nenavadno razvite oči. Pri nekaterih dosežejo oči velikost od ene desetine do ene šestine vsega telesa. Druge imajo zopet tako zvane teleskopične oči, s pomočjo katerih lahko gledajo ne samo predse, temveč tudi nadse. Toda v teh morskih globinah je tiudi preskrbljeno za svojevrstno svetlobo. Korali in druga nižja bitja se čudno svetijo. Nekateri raki in ribe imajo celo nekake lastne svetiljke, ki jih nosijo na telesu. Te so u-stvarjene nekako kakor oči in imajo organske leče. Te svetiljke živali lahko zapirajo poljubno in jih zopet odpirajo, kadar jih rabijo, posebno takrat, ko iščejo plen. Te svetiljke tudi pospešujejo srečavanje obeh spolov. Nastane vprašanje, kako je mogoče, da strašen morski pritisk ne zdrobi tako majhnih živalic v teh silnih globinah ? — Saj zadostuje že n. pr. pritisk nekaj sto atmosfer, da zdrobi lesene predmete! Nenavaden odpor živali v teh globinah pa pripisujejo okolnosti, da so živali same podvržene pritisku od znotraj navzven. Ce te živali ujameš in, jih privlečeš na površino, jim pogosto uide na dan črevesje in razpoči se jim tudi plavalni mehurček. -o- AL SMITH POZIVA K SODE-LOVANJU New York, N. Y. — Dasi se Al Smith ne strinja popolnoma z Rooseveltom glede NRA načrta in je to pred dvema mese-ecma tudi javno izjavil, je pa vendar pretekli torek pozval ameriško prebivalstvo, naj so deluje s svojim, predsednikom pri njegovem velikem delu za obnovo dežele. Roosevelt sam priznava, da je njegov načrt le poizkus, vendar pa je pošten poizkus in zasluži, da ga podpiramo vsi in mu damo priliko, da v polni meri pokaže, koliko se z njim lahko doseže. -o- — Dunaj, Avstrija. — Iz Albanije prihaja poročilo, da je bil v Solunu, Grčija, umorjen bivši albanski premijer Hasan Bej Priština. Mož je bil najhujši nasprotnik sedanjega kralja Zoga in je zapustil deželo v letu 1920, ko je Zog postal kralj. Katoliški Slovene; oglašajte tvoje prireditve v "Amorikaiv ikfim Slovencu"! Eat this fine cheese food oftener! nufajfoncJl AtitLftq XA + + + a (TRIPLE Pius) No wonder millions love Kraft Velveeta..... spread it, slice it, cook with it. Mellow, tempting flavor from fine old Cheddar cheese. Digestible as milk itself. Approved by the Food Committee of the American Medical Association. Meriting the high nutritional rating of plus, plus, plus! Get another package from your grocer today. KRAFT X/elveeta Y The Oeliciou* New Cheeie Food Sobota, 26. avgusta 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Izpod Golice SLAVKO SAVINSEK. — Povest z gorenjskih planin — » ' I ■■■■!. ---,-- 'Columbia O TEM IN ONEM 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Km dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25 S 08—Od kje »i dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................7Sc 251(ji>—J>; H" tluv> ilanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............,75c Z5110—Ljiioca, kod s) hodila, čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 26112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75< 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75« 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75< 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75« 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Subelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Subelj..75« 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, Ko SO fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75« 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75< 25123—Sinoči je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75« 25124—Moji tovarši so me napravli, V Smihelu jaz hišeo imam, duet Udovič in Louše....75< 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet, Banovec in Subelj....75« 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75« 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Iloyer trio..75< 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75« 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75« 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75< 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75« 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75< 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................-...............75« 25134— F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................-75« 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75« 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75< 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c ?5147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj «akor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati ds- v/)nat nii Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 We*t 22r>d Stre«*. Chic-eo. III.