GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI rednist\0 k uprava ptuj. prešernova 7 — telefon stev 158- Čekovni racun pri narodni saniu, podružnica ptuj. stev 043-120« oreiojb uredniški odbor - odgovorni urednik vbabl j02§ rokopisov ni vračamo - tiska mariborska tiskarna •.etna naročnina 400 DIM. polletna 200 dto četrtletna lOO OTN Cena din 10.— NOJ llvl In $€ razcvcia na^o lepa socialisfiCna domoiina FederativMUM Ijndsha republika Jugoslavija Iz ponižanja, iz hlapčestva, iz sramote in bede se bo dvignil tmš narod v novo, svetlo življe- nje, očiščen in pomlajen, vreden član družine narodov, očiščenih in pomlajenih. Ivan Cankar V starodavnem bosenskem me- stecu Jajcu so se 29. novembra 1943 zbrali na II. zasedanje AVNOJ od borečih se jugoslo- vanskih narodov izvoljeni pred- stavniki in proglasili AVNOJ za ▼rhovno zakonodajno in izvršil- no predstavniško telo ter tako postavili temelje nove ljudske države — socialistične Titove Jugoslavija. Sklepi v Jajcu so bili državni- ški akt izredne važnosti, saj so dokončno onemogočili vse nakle- pe domače in tuje reakcije, da se bo dalo z jugoslovanskimi na- rodi trgovati. Preprečena je bila prav tiste dni v Teheran« sKie- njena kupčija o delitvi Jugosla- vije na dve interesni sferi, zato ni čudno, da je smatral Stalin sJclepe II. zasedanja AVNOJ za nož v hrbet Sovjetski zvezi. V Jajcu je bilo razglašeno in ustvarjeno načelo — Jugoslavija Jugoslovanom. Od tega zgodovinskega dne nas loči kratko razdobje 10 let, ki pa je izpolnjeno s toliko trp- ljenja tn žrtev, junaštva in sa- mopremagovanja in bogato po tolikih zmagah, kakor nobeno razdobje v zgodovini jugoslovan- skih narodov. S svojimi lastni- mi silami smo v nadčloveški kr- vavi borbi, ki je terjala 1,700.000 žrtev, pregnali z naše zemlje vse okupatorje in obračunali z domačimi izdajalci. Ta herojski boj je imel svoje herojske vodi- telje — Komunistično partijo s Titom na čelu. Ime Tito je po- menilo okupatorju smrt, našim narodom pa ponosno, zmagovito in nezadržno pot naprej. Obnovili smo porušeno domo- vino in se lotili veličastne nalo- ge industrializirati in elektntici- rati deželo, iztrgati jo iz podedo- vane zaostalosti in polkolonial- ne odvisnosti, utrditi njeno obrambno sposobnost in postavi ti tako materialne temelje socia- lizmu. Naloga, ki smo jo s tem prevzeli, je bila težka, toda naši delovni ljudje so dobro razume- li, da brez težav, žrtev In samo- odpovedi ne zraste nič velikega. Giganti težke industrije, nove velike hidrocentrale, tisoče elek- trificiranih vasi, večkratno pove- čanje proizvodnje premoga, je- kla, železa, svinca in drugih rud, stotine kilometrov novih že- leznic in cest, tisoč novih stano- vanj, veliko povečanje števila zdravstvenih in prosvetnih usta- nov, naša socialna zakonodaja in naša vojna industrija, to so re- zultati našega dela. Na te uspe- he so naši delovni ljudje opravi- čeno ponosni, saj se globoko za- vedajo, da je vse to plod njiho- vih naporov, njihove globoke so- cialistične zavesti, ki jo svobodno in neodvisno postavljajo visoko nad osebno ugodje. In kot je v času oborožene borbe bilo ime Tito bojni klic, tako danes zveni to ime še močneje v grmenju no- vih hidrocentral, pod krampi ru- darjev, odmeva iz stotih tovarn, raznaša ga brnenje traktorjev po poljih. Ime Tito pomeni vseljud- ski plebiscit za socializem. Vse to je pa samo del naših uspehov. Naša široka ljudska in demokratična revolucija je spre- menila tudi značaj in pojmova- nje ljudstva. Utisnila je našemu delovnemu človeku, ki je iz nje zrasel, svoj neizbrisni pečat — borba je prerodila narod poniža- nih in razžaljenih v narod svo- bodnih gospodarjev, v narod Ju- nakov. Vsakemu posamezniku je vzbudila samozavest in resnični občutek, da je on tisti, ki ustvar- ja zgodovino. In v tem je treba tudi iskati odgovor na vprašanje: Kje so naši narodi našli toliko poguma in moralne sile, da so se v tako težkih pogojih kot en mož uprli imperialističnemu na- silju Sovjetske zveze in v tej ne- enaki borbi icdErtakali pred vsem svetom lažnivost »njiho- vega socializma«. Globoko pre- pričani v zmago pravice in zave- dajoč se, da so v te\ pravični borbi na naši strani milijoni na- prednih ljudi tega sveta, smo od- ločno nadaljevali pot, ki smo si jo začrtali že v času narodno- osvobodilne borbe in fe dobila svoj pravi izraz v sklepih II. za- sedanja AVNOJ, In čeprav se je sovjetska birokracija posluževa- la v tej borbi proti našemu ljud- stvu najboli mračnjaških metod srednjeveških inkvizitorjev — laži, obrekovanj, falsificiranj ter političnega in gospodarskega pri- tiska — so po petih letih morali pred svetom priznati, da so bili poraženi. S to svojo bortio za osnovna demokratična načela, za svobodo, enakopravnost med na- rodi, proti diktiranjn velikih, za mir — na eni strani in z našo domačo socialistično prakso .la drugi strani smo vrnili človeštvu vero v socializem. Pravična bor- ba jugoslovanskih narodov je slavila zmago. Zgodovina je po- novno dokazala, da napredka ni mogoče ustaviti. Socializem kot družbena ureditev, ki bo odpra- vila izkoriščanje človeka po člo- veku in prinesla delovnim lju- dem lepše življenje, zmaguje na vsej črti. Pojavlja se na vsakem koraku, sili iz vseh razpok raz- krajajočega se kapitalističnega sveta. Postal je zakonita nujnost, ki je ne bodo zatrli niti Vatikan in moskovski birokrati, niti hi- sterični kiičači McCarthyjevega tipa. Udeležba delovnih množic pri upravljanju našega gospodarstva in države, ki se danes odvija pred našimi očmi v delavskih svetih, zborih volivcev itd., po- meni ogromen porast socialistič- ne zavesti množic. Vse to je da- lo naši demokraciji popolnoma novo, resnično socialistično vse- bino, ki je postala last naših lju- di. To so pokazale tudi volitve 22. novembra, ki so bile veli- častna manifestacija naše enot- nosti, potrditev naše dosedanje socialistične graditve in jasno potrjena odločitev, da gremo po tej poti naprej. Naša vsakodnev- na socialistična praksa je tisto, kar nas zbližuje z naprednim človeštvom, to je tisto, kar nas dela zanimive za ves svet. Zara- di tega so nas proslavili v svetu prijatelji in sovražniki — prvi navdušeni nad našimi uspehi, drugi z onemoglim sovraštvom. Tita in delavsko upravljanje po- znajo danes po vsem svetu. Po- znajo ga tisti, ki se borijo proti kolonialnemu gospostvu, to -^na- jo stavkujoči delavci, poznajo ga vsi, ki si želijo svobode, enako- pravnosti, miru in človeku spo- dobnega življenja. Naša soci.:i!l- stična demokracija to je naša moč, garancija naših u?pehov, naša lepša in svetlejša bodoč- nost. Zato jo bomo razvijali in poglabljali tudi v bodoče. Pred kratkim so zopet baran- tali za našo kri, za naše kraje. Tokrat so bili glavni barantači gospodje v Londonu in Washing- tonu. Toda Pij XII. je hitro dal svoj blagoslov in tako ponovno razkrinkal Vatikan kot smrtnega sovražnika jugoslovanskih naro- dov in podpjhovalca italijanske- imperializma. Toda nospodje. ki so odločali o usodi Trsta in Svo- bodnega tržaškega ozemlja brez Jugo?lnvije so pokazali s tem, ae v njihovo zavest še ni orodrla stvarnost, da namreč stare pred- aprilske Jugoslavije ni več, da je danes tu svobodna in neod- visna socialistična Jugoslaviia, ki je in bo na vsak diktat odgo- vorila z odločnim ne. Pozabili so, da je to Titova Jugoslavija, ki je prekrižala račune Hitlerju in Stalinu in jih bo vsem. ki ne bo- do hoteli raziuneti, da je s to Jugoslavijo mogoče govoriti sa- mo kot z enakopravnim partner- jem. Nikjer ni naša zunanja po- litika pokazala toliko dosledno- sti kot prav v vprašanju Trsta in STO. Ta politika stremi za mi- rom in prijateljstvom med dvema sosedoma, ki morata živeti v tem delu sveta in ki morata zaradi te- ga narediti vse, kar je v njunin močeh, da bi bilo to sožitje pri jateljsko. Pokazala pa je ta po- litika tudi to, dd so jugoslovan- ski narodi pripravljeni svojs pra- vice braniti tudi z orožiem Upajmo, da bo nauk od 8. okto- bra pomagal gospodom na Zopa du spoznati bistvo nove Jugosla- vije in da jih bo to spoznanje obvarovalo pred m.orebitnimi no- vimi diplomatskimi zaletelostmi Za nas Jugof=lovane pomeni letošnje praznovanje 10. obletni- ce II. zasedanja AVNOJ nekak obračun dosedanjega dela — uspehov in težav, težkih in ve- selih dni. In ker je ta obračun za nas vsekakor pozitiven In ča- sten, bomo praznovali Don repu- blilie s ponosom in radostjo ter neomajno pripravljenostjo, da združeni v Socialistični zvezi de- lovnega ljudstva z Zvezo komu- nistov in Titom na čelu v tesni bratski skupnosti nadalje graai mo svojo socialistično domovino in branimo njeno neodvisnost Naj živi in se razcveta naša lepa socialistična domovina. Fe- derativna ljudska republika Ju- goslavija' Naj živi naš dragi predsednik in učitelj tovariš Tito! OhroE nas V zadnjih dneh, ko smo v Ju- goslaviji posvečali največ po- zornosti našim notranjim proble- mom in volitvam v Zvezno in re- publiške skupščine, v svetu ni bilo nenadnih političnih dogod- kov. Tudi v prizadevanju za re- šitev tržaškega vprašanja kljub pričahiovanju ni padla nikakšna odločitev. V Varnostnem svetu, kjer bi pretekli ponedeljek naj ponovno začeli z razpravo o tem vprašanju, so zadevo že v tretjič odložili, tokrat do 8. decembra 1953. Medtem pa v Jugoslaviji pričakujemo z Zapada odgovor na zadnje pripombe naše vlade, na predloge Zapada. češ da bi naj začeli izvajali sklep od 8. oktobra še pred začetkom kon- ference. Naša vlada se s tem se- veda ni strinjala, odgovora na njene pripombe pa Zahod še ni dal. Po vsem tem menjavanju mnenj, kakor tudi po druaih znakih, posebno tistih, ki priha- jajo iz Italije, se v Juaoslaviji ne moremo ubranili vtisa, da se skuša s pomočjo nekakšnih spletk doseči nek uspeh, ki bi ko- ristil predvsem Italijanom, Jugo- slavijo pa pripravil ob njene ko- risti. Jasno je, da so takšni po- skusi brezuspešni, za tiste pa, ki se s tem ukvarjajo pa prav kla- vrno, da Se sploh bavijo s po- četjem, ki je že v začetku obso- jeno na neuspeh. S tem na Zaho- du sravičencev 1649, od tega gla- sovalo 1300 Za kandidata tov. Goršiča Milka 937. za kandidata Kojca Mihaela 152. Neveljavnih glasov 211. ni glasovalo 365 Občina Ormož: Volilnih upra- vičencev 3456, od tega glasovalo 3163. Za kandidata tov Goršiča Milka 1310, za kandidata tov. Kojca Mihaela 1618. Neveljav- nih glasov 235. ni glasovalo 434. Občina Podgorci: Volilnih upravičencev 1698. od tega gla- sovalo 1523. Za kandidata tov. Goršiča Milica 761. za kandidata tov. Kojca Mihaela 611 Neve- ljavnih glasov 151. ni glasovalo 193. I SkuTmo za kandidata tov. Gor-! šiča MHka 3008, za kandidata tov Ko^cr, Mihaela 2381 96. volilna enota: Občina Gorišnlca: Volilnih upravičencev 2410, od tega gla- sovalo 2253. Za kandidata tov. Belšaka Franca 1329, za kandi- data tov. Primca Franca 617. Neveljavnih glasov 307, ni gla- sovalo 162. Občina Markovci: Volilnih upravičencev 2398, od tega gla- sovalo 2175. Za kandidata tov. Bel.šaka Franca 1480, za kandi- data tov. Primca Franca 547. Neveljavnih glasov 148, ni gla- sovalo 231. Občina Rogoznica: Vol upra- vičencev 2670. od tega glasovalo 2439. Za kandidata tov. Belšaka Franca 1675, za kandidata tov. Primca Franca 537. Neveljavnih glasov 227, ni glasovalo 249. Skupno za kandidata tov, Bel- šaka Franca 4484. za kandidata tov. Primca Franca 1701 97, volilna enota: Občina Juršinci: Vol. upravi- čencev 2147, od tega glasovalo 1669. Za kandidata tov. Bratko Ivana 942, za kandidata tov. Vogrinec Janka 487. Neveljav- nih glasov 240, ni glasovalo 493. Občina Polenšak: Vol. upravi- čencev 899. od tega gla.=;ovalo 819. Za kandidata tov. Bratko Ivana 690, za kandidata tov. Vogrinec Janka 108 Neveljav- nih glasov 21, ni glasovalo 100. Občina Trnovska vas: Vol. upravičencev 1303. od tega gla- sovalo 1039 Za kandidata tov. Bratko Ivana 627, za kandidata tov. Vogrinec Janka 339. Neve- ljavnih glasov 73. ni glasovalo 267. Občina Destemik: Vol. upra- vičencev 1883. od tesa clasovalo 1754. Za kandidata tov. Bratko Ivana 1112, za kandidata tov Vogrinec Janka 561. Neveljav- nih glasov 81, ni glasovalo 134 Občina Grajena: Vol. upravi- čencev 1312, od tega glasovalo 1173. Za kandidata tov. Bratko Ivana 523. za kandidata tov Vo- grinec Janka 626. Neveljavnih glasov 24, ni glasovalo 147. Skupno za kandidata tov Bratko Ivana 3894, Za kandidata tov. Vogrinec Janka 2121 98. volilna enota: Občina Ptuj: Vol. upravičen- cev 5082, od tega glasovalo 4917 Za kandidata tov Stropnik Lojzko 2874, za kandidata tov Holobar Anico 1775. Neveljav- nih glasov 268, ni glasovalo 371 Občina Videm: Volilnih upra- vičencev 2436. od tega glasovale 2172. Za kandidata tov. Strop- nik Lojzko 1488. za kandidata tov. Holobar Anico 483 Neve- liavnih glasov 201. ni glasovalo 274. Skupno za kandidata tov Stropnik Lo.1zko 4362. za k-^ndi- data tov. Holobar Anico 22.^8 99. volilna enota: Občina Starše: Vol upravi- čencev 1851. od tega glasovalo 1737. Za kandidnta tov. Petrovi- ča .Taneza 1232 za kandidata tov. Frangeža Lojzeta 411 Neve- ljavnih glasov P4. ni glasovalo 146. Občina Cirkovci: Vol. upravi- čencev 1255. od tega .glasovalo 1105 Za kandidata tov. Petro- viča .Taneza 724. za kandidata tov Frangeža loize^n """^ V-"^- (Nadaijevanje na 2. strani) Stran 2 PTUJSKI TEDMKi Ptuj, 27, novembra 1953 Proslave ^^Dneva republike" Veličastna proslava v Ptuju Mestni odbor Socialistične zve- 7e je pripravil za 29. november — Dan republike veličastno aka- demijo, ki bo v soboto, 28. no- vembra 1953, ob 19,30 v Titovem domu. Za akademijo je med ljudstvom veliko zanimanje. Ma- lokdo je pozabil na lanskoletno veličastno proslavo Dneva repu- blike. Od letošnje pričakuje ljud- stvo še več in to je Mestni od- bor SZ tudi upošteval. O pomenu 29. novembra bo go- voril na proslavi predsednik OLO tov. Janez Petrovič. Kot lansko leto odpade tudi letos velik del programa akade- MAJSPERK Množične organizacije iz Maj- šperka so pripravile proslavo 29. novembra z obširn.m progra- mom, ki bo za delavstvo iz Maj- šperka in okoliško prebivalstvo 28. novembra ob 19. uri v dvo- rani Volnenke v Mraisperki. KIDRIČEVO Organizacija ZBNOV in SKUD sta pripravila za soboto 23. no- vembra ob 19,30 pros,iavo Dneva republike z akademijo, ki bo v kino dvorani. Po proslavi pa bo v dvorani menze družabna pri.-- reditev. Organizacija ZB NOV je pri- pravila tudi proslavo v Hajdini, ki bo 29. novembra ob 9. uri v hajdinski šoli, kjer bo obenem odkritje spominske ološče bor- cem NOV in žrtvam fašističnega nasilja. 0RM02 Občinski odbor Socialistične zveze Ormož je pripravil za 29. november proslavo, ki bo v ne- deljo 29. novembra ob 9. uri do- poldne v domu ^>Partizana« z ob- širnim programom. MARKOVCI Občinski odbor Zveze borcev NOV Markovci je pripravil pro- slavo Dneva republike i odkrit- jem spominske plošče padlim borcem NOV in žrtvam fašistič- nega nasilja v zadružnem domu, ki'bo v nedeljo 29. novembra 1953, ob 14. uri, nakar bo aka- derftija. Točke so pripravili: Te- lovadno društvo »Partizan« Mar- kovci, IZUD Markovci in gasilci. Na proslavo so povabili zvezne- ga poslanca tov. dr. Jožeta Po- trča in tov. Simoniča Franca ter okrajne funkcionarje. CIRKULANE Lovska družina Cirkulane ]e pripravila za lovce, goste In ostalo občinstvo slavnostno lov- sko prireditev, ki bo v prostorin gostilne Bori pri mostu v nede- ljo 29. novembra ob 12. uri ter bo trajala do polnoči. mije na pevski zbor in pomnože- ni orkester »Svobode« v Ptuju. Novo v letošnjem programa je gostovanje solista mariborske opere tov. Karla Kamuščiča in violinista profesorja tov. Tarasa Poljanca, ki ju bo spremljal di- rigent mariborske opere tov He- ribert Svetel. Kot recitatorja bo- sta nastopila tov. Vičar Franc In tov. Peter Malec. V treh točkati bo nastopil pevski zbor »Svobo- de« skupno s pomnoženim orKS- strom. Dirigiral bo profesor glas- be tov. Jože Gregorc, ki je skomponiral za to priliko poseb- no skladbo za zbor in orkester na Kovičevo besedilo »Praznik republike«. Plakati po Ptuju in agitacija po kolektivih kažejo, da bo dvo- rana v Titovem domu zopet pre- tesna za vse udeležence akade- mije. ★ Ptujska garnizija JLA je pri- pravila za 28. november ob 19. uri v vojaškem kluba akademijo z referatom o pomenu Dneva re- publike z godbenimi in pevskimi točkami ter recitacijami m druž- benim večerom. Po akademiji v Titovem domu bo v domu JLA družabna prireditev za starešin- ski zbor ptujske gamizije JLA. Ptujski železničarji bodo pro- slavili Dan republike — 29. no- vember z odkritjem plošče pad- lim železničarjem ob 14. uri na ptujski železniški postaji z otvo- ritvijo železniške ambulante. Ob 15. uri na Ormoški cesti 2 ter z družabnim večerom železničarjev ob 19. uri v sindikalnem domu. Slavnostna seja OLO ob Dnevu republike 29. novembra 1.1. bo ob 10. uri skupna slavnostna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega od- bora Ptuj v počastitev Dneva republike. Letošnje praznovanje Dneva republike bo posebej slovesno še zaradi tega, ker je to 10-let- nica zgodovinskega II. zaseda-' nja AVNOJ v Jajcu. Slavnostne seje bodo tega dne imeli tudi občinski ljudski od- bori ter delovni kolektivi. Na Bregu prj Ptuju Odbor Socialistične zveze Breg je pripravil proslavo za DAN REPUBLIKE ob sodelo- vanju breške šole. Proslava z akademij,© bo v nedeljo 29. no- vembra 1.1. ob 14. uri v osnovni šol na Zg. Bregu. Program bo obsegal 5 zanimivih točk. Tudi tokrat se obeta za proslavo ve- lik obisk kot vedno ob podobnih prilikah. Na voliiu v občini Gorišnica 2c v predpriprav ah na volitve v Republiško in Zvezno skupšči' no si lahko marsikaj slišal po vaseh, cestah in drugih javnih prostorih. Vsemogoče in nemogo- če so razpravljali. Nekateri so pravili, da nočejo niti prvega niti drugega kandidata, da bi bil pač za njih najboljši tretji. Drugi so pa zopet pravili, da ne bodo šli volit zalo, ker jemljejo kme- tom zemljo, da bodo v kratkem prišli tudi »ta mali* s svojimi »flikami na vrsio«. Tretji zopet, da jim jemljejo vinograde, od ka- terih imajo sicer zgubo, ker so slabe letine, pozeba, suša, toča itd., da Pa so jim vinogradi pri srcu, ker so na teh že delali in skrbeli njihovi očetje, dedi in pradedi. Vse take in slične govo- rice so vplivale nekaj časa na male ljudi. Ti so podlegali propa- gandi velikih. Pozneje so doume- li na sestankih in v razgovorih z raznimi aktivisti na območju občine, da ni tako, da to ne bo prav, da je ob takih prilikah le treba iti preko osebnih interesov in gledati celo stvar iz širšega — državnega merila. Nedeljske volitve so pokazale, da je naše ljudstvo, kadar gre za večje in važne stvari, na mestu. Prav pri zadnjih volitvah je ogromna večina, med njimi tudi mnogo takih, ki so do sedaj pri- hajali na volišče šele popoldne, proti večeru olj celo tik pred zaključkom, prišla na volišče že v zgodnjih jutranjih urah. To je ponoven dokaz, da naše ljudstvo sodeluje in hoče sodelovati z ljudsko oblastjo, da se strinja z gospodarskimi, socialnimi in dru- gimi reiormami, ki jih moramo iz- vesti, če hočemo socializem v naši ljudski državi. Dokaz vse- mu temu je lepa udeležba na vseh desetih voiiščih na območ- ju občine, ki je znašala ob 1/2 8. uri zjutraj 16,4*1: Prednjačilo je volišče v Gorišnici z 188 oddani- mi glasovi. Okrog desete ure je že polovica volivcev oddala svo- je glasovnice, okrog 12. ure je glasovalo 71,7*1», do 14. ure 84*1: do 16. ure 90,8*/o in ob zaključku 92,8*/o. Če bi bila evidenca bolj točna in bi se ljudje pravilno prijavljali in odjavljali, bi bila udeležba na teh volitvah naj- manj 95*/: Kljub temu pa so se našli v vaseh posamezniki, ki jih naši aktivisti niso mogli prepričati, da bi se udeležili volitev. Tako je abstiniral volitve celo član Obč. LO Horvat Franc, ki mu je občinski ljudski odbor glede na številno družino šel vsestransko j vedno na roko. Tudi Trunk Ferdo in nekateri drugi so šli po njego- vi poti. Trunkova žena je izjavi- la, da so bosi, nagi in lačni (pri polnem koruznjaku, polni kleti ■ krompirja in urejenem gospodar- stvu). V Zamušanih je n. pr. Be- zjak Alojz s številke 14. naročil svojemu pastirju, naj pove vsa- komur, ki bi prišel, da je gospo- dar v lesu, da ga ni doma itd. Bil pa je doma zaklenjen v stanova- nju. Aktivisti so ga videli, ko je stal pred veznimi vrati. Bezjak je bil celo prvi predsednik KLO Zamušani. V Tibolcih se Je našel Brez Viktor, ki je mislil, da so vsi Ti- boljčani njegovega mišljenja in I na njegovi strani, mogoče celo ! večina prebivalcev občine, da je 1 trosil liste in napisal letake s , svarili pred belo gardo, ki nas . opazuje in ki bo kmalu prišla. i Celo tako daleč se je zaletel, da ' je ljudi odvračal od enotnega na- ' stopa proti italijanskim fašistom glede Trsta. To je tisti Brez s ka- terim je imela bivša KDZ Gori- šnica neprilike. Brez je mislil, da bo na račun zadruge brez dela udobno živel. To se mu ni po- srečilo. Uspela mu tudi ni gonja proti zadrugi. Tibolčani so po- kazali, da ne mislijo z Brezovo glavo. Prišli so na volišče in vo- lili naše kandidate. V Moškanjcih se enako drži bivši žandar Bohak, ki po osvo- boditvi nobenkrat ni volil. Na svoj način si predstavlja, kako bo prišel do pokojnine. Sedaj je ' deJavec v Kidričevem. Lpamo, da se bo o njegovem obnašanju po- zanimal delavski kolektiv v Ki- dričevem. V Gajevcih je par posamezni- kov predstavljalo pred volitvami in na dan volitev trd oreh. Na dan volitev so se zbrali pri Riž- nerju Joži: Bezjak, Skripač, Med- ved, Kovačec, Rižner-Mihalek in drugi. Volit niso prišli. Rižnei Jože, odbornik Obč. LO je prišel šele na prigovarjanje aktivistov. Enako kmet Vesenjak Franc iz Placarovec št. 1. Volilno področje Markovci spada med najboljša področja v okraju Ptuj, 23. nov. (VJ). N?. dan vo- litev, 22. novembra 1953, sem obiskal nekaj volišč na področju občine Markovci, ker so vsa po- ročila govorila za to, da so se v vseh vaseh te občine množične organizacije kot volivci, zlasti pa gasilci odlično izkazali. Kar so zatrjevala poročila po radiu in telefonična poročila okrajni volilni komisiji. Se je tudi na terenu izkazalo kot ne- ovrgljiva resnica. 2e od 4. ure zjutraj je bilo v vaseh te občine živahno. Gasilci iz Zabovc. Mar- kove, Nove vasi, Bukove, Pi- venc, Sobetinc in Strelcev so medsebojno tekmovali za volil- no zmago, ki naj odraža visoko zavest volivcev in tudi velik smisel množičnih organizacij za I pravočasne in pravilne politične ter tehnične pripravo na volit- ve. Tako po volilni udeležbi kct po okrasitvi volišč se je to pod- ročje res izkazalo ter si zaslužilo v okrajnem merilu nedvomno prvo mesto. Politični aktiv te ob- čine je s tem dokazal, da je uspeh dosegljiv povsod, kjer se množične organizacije skupno z učiteljstvora pravilno in pravo- časno lotijo dela in da delo opravijo s predanostjo in vese- ljem ter zaupanjem v uspeh. 29. november in JLA Ob desetletnici ustanovitve so- cialistične skupnosti naših pobra- tenih narodov se splošnemu praz- novanju pridružuje tudi JLA s pomembno bUanco uspehov, ki so bili doseženi vzporedno z za- vidnimi uspehi naše socialistične domovine. S tem člankom bi le težko da- li popolno sliko teh uspehov, ker So resnično taki, da je lahko brez pretiravanja reči, da nobe- na armada v svetu v krajši po- vojni dobi ni dosegla s svojimi silami večjega napredka kot JLA. Bežno poglejmo uspehe, ki smo jih dosegli glede tehnične opre- me naše Armade. JLA je bila ob koncu vojne oborožena z raznovrstnim orož- jem, zaplenjenim nemškim, itali- janskim, madžarskim in bolgar- skim enotam in s takim, ki smo ga dobili ali kupili od Sovjetske zveze, Anglije in Amerike. Ce smo hoteli imeti moderno oprem- ljeno armado, ki bo odgovarjala sodobnemu razvoju in komplici- rani mednarodni situaciji, smo morali najprej odpraviti to lazr novrstnost in poenotiti opremo. Naše vodstvo se je takrat obrni- lo glede oborožitve na SZ, toda praksa je hitro pokazala, da je »bratska pomoč« glede oborožit- ve in ostalega predraga in da se nam z etiketo »nova« prodaja za visoko vrednost celo stara opre- ma. Glejmo, kaj kažejo sledeči primeri: dobavljeno nam je bilo 220 protitankovskih topov, ki so bili renovirani, ne pa\novi, dra- gocene naprave so bile neupo- rabne, tankovske premiči^e ra- diopostaje nekompletne, brez orodja in nadomestnih delov itd. Moskovski birokr.otti so računali z dobavami oborožitve Jugosla- viji na mastne posebne dobičke. Hoteli so spraviti našo državo predvsem v vojaško odvisnost. Sugerirali so nam, naj ne gradi- mo lastne vojne industrije. Gle- de na povojno mednarodno situ- acijo ni bilo časa, da bi se dalje ukvarjali s tčikimi poskusi, tem- več smo se naslonili na ogromno voljo, sposobnost in pripravlje- nost naših delovnih kolektivov, konstruktorjev, inženirjev in teh- nikov, ter smo se lotili graditve I cele vrste novih tovarn, rekon- strukcije in razširitve obstoječih obratov ter nabave potrebnih na- prav iz inozemstva, čeprav kup- ni pogoji našim razmeram niso najbolj odgovarjali. Izobraziti je bilo treba novi vojaški kader. Naša metalurgija je morala uo- skrbeti visokokvaliteten mate- rial. Od vsega tega uspeha je bi- la odvisna bojna sposobnost na- še Armade in mirna socialistična graditev naše domovine. V teh naporih smo zmagali. Naša voj- na industrija zadovoljuje s se- rijsko izdelalo najbolj kompli- ciranih vrst vojne opreme naše potrebe. Imamo artilerijsko orož- je, tanke, vojne ladie Ip f^eio le- tala na reaktivni pogon. Naše vojne tovarne delajo s polno ka- paciteto kljub visoki ceni stra- teških surovin. Vse to smo lahko dosegli Je ob visoki socialistični zavesti in požrtvovalnosti delov- nih kolektivov vojne industrije ter ob osebnem prizadevanju ter pomoči naših najodgovornej- ših funkcionarjev. Tovariš Tito se je osebno zanimal za zgraditev in delo vsakega podjetja. Naši delovni ljudje so znali, da kuje- jo svoji armadi orožje, ki bo ko- ristilo obrambi naše neodvisno- sti in zaščiti mirne graditve naše dežele. Nešteto je primerov skraj- ne požrtvovalnosti delovnih ko- lektivov, da bi nekateri proizvo- di prišli čimprej v praktično uporabo Armade. Ker ni bilo do- volj delovnih moči, se je delalo tudi preko časa. Prijavljali so se prostovoljci, ki so delali v drugi izmeni. Mesto 300, se jih j je prijavilo 1500. Večina je osta- la na delu brez izmene celo po 36 ur, 200 delavcev pa je delalo brez prestanka preko 48 ur. Ta- kih primerov bi lahko našteli več. j Tudi na drugih delovnih pod- ročjih je dosegla Armada vidne uspehe. Nekaj podatkov iz po-, vojnega razvoja: vojne šole je j končalo preko 39.000 aktivnih oficirjev, šole za rezervne oJicir- je pa preko 26.000. Leta 1948 so vpisali pripadniki JLA preko 535 milijonov din ljudskega posojila, leta 1950 pa nad 830" milijonov. Na raznih delovnih mestih po domovini je bilo razglašenih za udarnike preko 27.000 vojakov. Ob demobilizacijah je zapustilo Armado preko 100.000 strokovno usposobljenih šoferjev, radioteh- nikov, monterjev, mizarjev itd. Po demobilizaciji Se je prijavilo za delo v industriji in gradbeni- štvu preko 58.000 pripadnikov JLA. Samo do leta 1949 se je v Armadi naučilo pisati nad 290.000 vojakov. 1,131.000 delovnih ur so pripadniki JLA poma- gali pri izsuševanju in čiščenju zemlje, s.koraj 2 milijona delov- nih ur so delali pri popravilih cest in železnic, skoraj milijon ur pri popravilih mostov, nad 800 tisoč ur pri graditvi novih mo- stov, nad 250.000 ur pri sanitet- nih delih, nad 3 in pol milijona ur pri graditvi novih hiš, .siccraj 5 milijonov ur pri obdelavi zem- lje, nad 750.000 ur pri gašenju gozdnih požarov itd. Pripadniki JUuA so materialno podprli kme- lijfske delovne zadruge s sredstvi vrednosti nad 31 milijonov di- narjev. Občutno pomoč je dopri- nesla Armada tudi na vseh dru- gih delovnih področjih, žal pa nam prostor ne dopušča navesti konkretne številke. Posebno je potrebno podčrtati dosežene uspehe glede notranje krepitve enotnosti in moči enot JLA. Enako požrtvovalnost kot ob revoluciji so pripadniki JLA pokazčdi ob raznih odgovornih nalooah. V vrsto velikih uspehov nase JLA in velike požrtvovalnosti pripadnikov JLA moramo pri- števati letošnji manever. Ome- nim naj enote, ki so v roku treh dni prehodile nad 180 km, ne da bi pri tem izostal en vo- jak. Nismo imeli nobenega pri- mera nepravilnega odnosa proti ljudski imovini. Manever je' bil na zemljišču, s katerega še ni- so bili pospravljeni pridelki. Ko so kmetje videli, kako jih va- rujejo pripadniki JLA pred vsako,škodo, so samoiniciativno organizirali zbiranje sadja in so ga prinašali v enote. Predpreteklega leta so bili stari vojaki začasno zadržani na orožnih vajah, ker je to za- htevalo poslabšanje mednarod- ne situacije. V.sebino tozadev- nega povelja Vrhovnega ko- mandanta tov. Tita so sprejeli 2 navdušenjem, čeprav so se veselili demobilizacije. Veliko število vojakov in rezervnih podoficirjev se je prijavilo za aktivno službo v JLA. Mlajši vodnilv Starčcvič. je pisal v iz- javi: sPonosen sem, da bom ostal do smrti v Armadi in da bom iz\TŠeval naloge, ki mi jih bo dal tov. Tito.« Iz teh nekoliko površnih po- datkov vse vid: intenzivnost kre- pitve in utrjevanja vrst JLA. Visoka patriotična zavest se je izkazala tudi ob najnovejših dogodkih v zvezi s Trstom. Ve- liko število oficirjev, podoficir- jev in vojakov je izrazilo željo, da gredo prostovoljno na mejo proti Italiji, kjer se bodo od- ločno uprli vsem poskusom do- tikanja in odvzemanja našega I narodnostnega ozemlja. I Pod vodstvom svojega Vrhov- I nega komandanta tov. Tita bo naša Armada, ki je usmerjena k cilju obrambe neodvisnosti naše socialistične domovine in obvarovanja miru na naših me- jah, tudi v bodoče krepila svo- je vrste, dvigala zavest svojih pripadnikov, večala svojo udar- no moč in tehnično opremo. S tem bo zavarovala mir in za- gotovila nemoteno delo našim delovnim ljudem. Ostala bo tudi v bodoče granitna stena, na kateri se bodo razbili vsi bodoči poskus' pretenj naši do- movini, ne glede na to. odkod. Podpolkovnik Vasilije Supu' Limslvo le izvolilo im w\im (Nadaljevanje s 1 strani) ijavnih glasov 104, ni glasovalo 157. Občina Lovrenc: Vol. upravi- čencev 1197, od tega glasovalo 1029. Za kandidata tov. Petro- viča Janeza 799, za kandidata toV. Frangeia Lojzeta l''^. Ne- veljavnih glasov 52, ni glasovalo 175. ' Občina Hajdina: Vol. upravi- čencev 3166, od tega glasovalo 2846. Za kandidata tov. Petro- viča Janeza 2129, za kandidata Frangeža Lojzeta 611. Neveljav- nih glsov 106, ni glasovalo 417. Skupno za kandidata tov. Pe- troviča Janeza 4884, za kandi- data tov. Frangeža Lojzeta 1477. 100. volilna enota: Občina Makole: Vol. upravi- čencev 1634, od tega glasovalo 1589. Za kandidata tov. Tram- šeka Joteža 1350, za kandidata tov. Serdinšek Maksa 1121. Ne- veljavnih glasov 50, ni glaso- valo 61. Občina Lešje. Vol. upravi- čencev 3131, od tega glasovalo 2769. Za kandidata tov. Tram- šeka Jožeta 1535, za kandidata tov. Serdinšek Mksa 1121. Ne- veljavnih glasov 113, ni glaso- valo 401. Občina Zetale: Vol. upravi- čencev 1323, od tega glasovalo 1200. Za kandidata tov Tramše- ka Jožeta 781. za kandidata tov. Serdinšeka Maksa 328. Neve- ljavnih glasov 91, ni glasovalo 129. Skupno za kandidata tov. Tramšeka Jožeta 3666. za kan- didata tov. Serdinšek Maksa 1638. 101. volilna enota: Občina Podlehnik: Vol. upra- vičencev 1949, od tega glasova- lo 1926. Za kandidata tov. Bra- čiča Vladimira 1100, Za kandi- data tov. Križančiča Jožeta 587. Neveljavnih glasov 139, ni gla- sovalo 133. Občina Leskovec: Vol. upra- vičencev 1389, od tega glasovalo 1240. Za kandidate tov. Bračlča Vladimira 965, za kandidata Križančiča Jožeta 255. Neveljav- nih glasov 20, ni glasovalo 150. Občina Cirkulane: Vol. upra- vičencev 1968, od tega glasovalo 1836. Za kandidata tov. Bračl- ča Vladimira 1520, za kandidata tov. Križanca Jožeta 237, ne- veljavnih glasov 79, ni glaso- valo 162. Občina Zavrč: Vol. upravi- čencev 1212, od tega glasovalo 1127. Za kandidata tov. Braciča Vladimira 861, za kandidata tov, Križančiča Jožeta 213. Neve- ljavnih 53, ni glasovalo 94. Skupno za kandidata tov. Bra- ciča Vladimira 4446, za kandi- data tov. Križančiča Jožeta 1299. V celotnem okraju je bilo skupno volilnih upravičencev 49.488, od tega je glasovalo 44.700. Za kandidate je bilo od- dano 41.612 glasov. Neveljavnih ie bilo 3088 glasov, ni glasovalo 5445 volilnih upravičencev. I Po opravljendih volitvah v Ptuju so se odpeljali volivci v Ljutomer, kjer so bile volitve poslancev v Zvezni zbor proiz- vajalcev. Udeležili so se jih od- borniki iz Ptuja, Ljutomera in Murske Sobote Skupno se je zbralo v Ljutomeru 192 odbor- nikov iz vseh treh okrajev. Od teh je izvolilo 122 odbornikov industrijske skupine za poslan- ca Zveznega zbora proizvajal- cev tov. Staneta BenČiča, de- lavca iz Kidričevega 70 odbor- nikov kmetijske skupine pa to- variša Kolomana Korpič. , pred- sednika KZ Cepine: za poslan- ca Zveznega zbora proizvajal- cev. Republiški poslanec tov. Milko Goršič Republiški poslanec tov. Lojzka Stropnik Poslanec Republiškega zbora proizvajalcev tov. Terezija Kovačič Republiški poslanec tov. Jože Tramšek Poslanec zveznega zbora proizvajalcev tov. Stane Benčič Republiški posiiinsr tovariš Vladimir Bračič Izvoljeni so tudi poslanci za Zbor proizvajalcev Ptuj, 24. nov. (VJ). — Z vo- litvami v Republiški in Zvezni zbor proizvajalcev, ki so bile danes v Ptuju in Ljutomeru so bili izvoljeni za poslance v re- publiški zbor proizvajalcev tov. Terezija Kovačič, Stane Bizjak in Miian Lacko, za poslanca v Zvezni zbor proizvajalcev pa tov. Stane Benčič in tov. Kolo- ma n Korpič. Volitve poslancev v Republi- ški zbor so bile v svečano pri- pravljeni dvorani OK ZKS v Ptuju. Udeležilo se jih je 47 odbornikov okrajnega zbora proizvajalcev, 19 odbornikov kmetijske skupine je glasovalo s 1113 glasovi za tov. Milana Lacka, srednjega kmeta iz No- ve vasi pri Ptuju, 28 odborni- kov industrijske skupine pa je z 2110 glasovi izvolilo tovarišico Terezijo Kovačičevo, delavko iz Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku in tov. Staneta Biz- jaka, direktorja Tovarne alu- minija v Kidričevem za poslan- ce v Republiški zbor proizva- jalcev. Mlin na 2g. Bregu bo zopet obratoval Ptuj. 25. nov (VJ). Delovni kolektiv mlinskega podjetja v Ptuju pripravlja svojevrstno proslavo Dneva republike. V soboto, 28. novembra 1.1. po- poldne ob 14. uri bo svečana otvoritev mlinskega obrata št j 1. na Zg. Bregu, ki je popolno- ! ma prenovljen in bo začel na Dan republike obratovati s 50 odst. večjo kapaciteto kot pred ; oktobrom 1952, ko je pogorel. I Delovni kolektiv je nad 1 leto I vjagal svoj trud in prihranjena sredstva za to. da bi zopet čim- ] prej spravil v obrat mlin, ki ga je oktobra 1952 uničil požar, končno mu je uspelo tudi skraj- : sati čas obnove in izboljšati ka- paciteto mlina z delno nabavo novembra 1953 Iz dneva v dan se bolj bli- niče, v prvi etapi tovarne alu-, "r|^^ j,--.^!,^ 11 nravliailie mo uresničenju postavke šte- minija ustvariti pogoje za let-j ' «• ▼ U Ul a ▼ * |ogastva, ki ga je ustvarila naša domovina z znojem delavcev in strokov- njakov ter s finančnim deležem vseh državljanov. Pri milijard- nem gospodarstvu je treba var- čevati z milijoni, preprečevati vsako škodo, ki bi zavlačevala graditev, ki bi podraževala iz- delke in ki bi rušila zaupanje naših delovnih ljudi v velilco nila in razlage vodičev glede | zgradbo, v katero so uprte oči porabljenega materiala, glede j milijonov državljanov in vsega potrebnih denarnih sredstev in delavcev. Vsakega navdaja po- nos na delež pri ustvarjanju tega giganta. InozenicI skimu- jejo, a nazadnje pristavljajo: »Mnogo si upate. Ti objekti so dokaz Vase neustrašenosti in zatipiieija v lastne moči. Vidi se, da se borite za napredek in za- služite pomoč inozemstva v borbi proti zaostalosti!- Težko je srečati človeka, ki bi trdil, da ta gigant ne bo koristil na- šemu gospodarstvu da nimamo državljanov, ki ne bi znali de- soči izletnikov, šolarjev, štu- dentov in strokovnjakov, kolek- j lati v tovarni glinice in alumi- tivov, izletnikov ter zastopnikovi nija in človeka, ki bi trdil, da in novinarjev z. avtobusi, oseb- i ni interesentov, ki bi kupovali nimi avtomobili in vlaki ter si' naše izdelke. ojša Skoraj popolnoma je utihnila | krompir, rž in drugo s te po- kritika, da je na površini, kjer vršlne mislijo sedaj delavci in so sedaj tovarniški objekti v kmetje na številne elektrarne, Kidričevem, zrastlo prej toli- ki bodo poganjale te stroje m .1. Pri nailijardnem gos]?©- darstvu je potrebno varčevati s časom, ki je določen za do- vršitev te zgradbe, in s časom, ko naj daje tovarna, kar od nje pričakuje naše gospodarstvo. Pri takem gospodarstva je tre- ba ločiti boljšo opremo od slab- še, boljše in cenejše pogodbe od dražjih ter krajše in daljše do- bavne roke iz inozemstva. Gre za vprašanje, kako doseči čim- boljšo kvaliteto izdelkov. O vsem tem je bilo potrebno pa- metno, preračunano in pravo- časno obravnavati in to je bilo tudi Btorjeno. Dragocene izkuš- nje Iz časa graditve bodo kori- stile ekrbem upravljanja v ča- su proizvodnje. V Kidričevem ie bil prvi ietošnii olični zlior ,,SvoliOile'* Evropa čaka na naš aluminij |e podre.ena ¥ec|i ko in toliko vagonov krompir- naprave, velenjski rudnik, ki bo ja, koruze, rži in pšenice, toliko | dajal premog za termoelektrar- voz drv in gradbenega lesa in | no v Šoštanju, na hercegovski da se je na tej površini pred - - - - začetkom gradenj paslo toliko in toliko divjih zajcev, fazanov in srnjakov. Iz vsakega naj- manjšega griča ob robu Drav- skega polja se svetlikajo iz gozd-nega zelenja bele zgradbe, ki jih varujeta dva visoka dim- nika. Ni človeka, ki se ne bi na vrhu teh gričev ozrl čez ravna polja h Kidričevemu in pristavil: »Krasno, ali ne? Ču- dovite stvari se ustvarjajo na svobodni zemlji naše domovine. Šteti so meseci do dneva, ko se Kras in Istro, od koder bo pri- hajala rdečkasta ruda — boksit, in druge tovarne v državi, kjer se vse pripravlja na dovršitev Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. V elektrarnah mi- slijo na okrog 22.000 kilovatnih ur električne energije, ki bo potrebna za vsako tono alumi- nija in na vse ostalo, kar je s tem v zvezi V to graditev, v vse te skrbi in načrte vložene Ne gre samo za naše domače koristi in potrebe v zvezi s to tovarno, gre za evropsko mesto te tovarne v proizvodnji alumi- nija. Evropske potrebe po alu- miniju računajo tudi z alumini- jem iz Jugoslavije. Brez alumi- nija se ni mogoče izkopati iz zaostalosti. To potrjuje par de- setin tovarn glinice aluminija v svetu. Francija ima 14 tovarn glinice in aluminija. Tovarne glinice in aluminija v Kanadi in Združenih državah Amerike proizvajajo letno 1,4 milijona ton. Mesto, kjer stoji na- ša tovarna. Kidričevo, odgo- varja v celot! vsem pogojem, ker je nedaleč od nje elektrar- na, ki jo bo oskrboval? z ener- gijo, nedaleč pa so tudi naftni izvori in zemeljski plini. Icar bo tudi koristilo proizvodnji alu- minija. Nedaleč so tudi kupci našega aluminija Graditelji elektrarn se zavedajo, da je njihovo delo diktirala graditev Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem in istočasno zago- tovila pogoje za gospodarsko revolucijo naših krajev z elek- trifikacijo tudi najbolj oddalje- nih vasi. Važnosti nove Tovar- ne glinice in aluminija Kidri- čevo pa se zaveda tudi naša transportna mreža, ki bo morala oskrbovati obrat s 100.000 vago- nov boksita, premoga in kemi- kalij. Strokovnjaki z izkušnja- mi v proizvodnji aluminija bo- do morali usposobiti za delo v proizvodnji aluminija potrebno število strokovnih delavcev. Dalje diktira zgraditev tega gi- ganta razvoj Kidričevega kot kraja s stanovanji, šolo, kul- turnim domom oziroma primer- no dvorano za kulturne prire- ditve, kopališče, ki-no in vse ostalo, kar služi življenjskim potrebam delovnih ljudi take- ga proletarskega centra. Častna dedščma našim zanamcem Naše mlado pokolenje bo pre- vzelo od svojih prednikov dra- goceno dediščino, ki je bila ustvarjena s krvjo, z znojem, z varčevanjem, z borbo, predvsem pa z zaupanjem našega deloV' bodo pomenile milijarde za dvig bo skadilo skozi ta dva visoka j življenjske ravni naših delov- dimnika in ko bo začela tovar- i nih ljudi, na dajati!« Bolj kot prej na I milijarde bodo vrnjene našemu nega ljudstva v svojo pravilno gospodarstvu in te milijarde pot k socializmu, ki jo je kaza- la Zveza komunistov Jugoslavi- je pod vodstvom tovariša Tita. Iz naših časov bo mlajšim po- kolenjem dragoceno vsako ust- no sporočilo, vsaka napisana beseda in slika o tej tovarni. Ob 29. novembru smo ponos- ni na vse, kar ustvarjamo, s tem tudi na Kidričevo, ker to lahko pokažemo in vsakdo mora pri- znati, da je tega sposobno sa- mo ljudstvo, ki živi sv^obodno, po svoji prosti volji !n posta- vah in pod vodstvom pametnih, resnih in zdravih s'.r\ov sociali- stičffie domovine. Ptuj, 21. oov. (VJ). V petek, 20. novembra t 1. zvečer, sem se udeležil prvega letošnjega občnega zbora »SVOBODE« v okraju, v Kidričevem, da bi našim bralcem in članom »SVOBOD« v okraju napisal nekaj vtisov s tega občnega zbora. V plavnem lahko trdim na podlagi vsega, kar sem rrlišal tn videl na tem zboru, da ie v delavskem centru Kidr ^^vo ustvarjeno zdravo jedro, o.og katerega se zbirajo delavci in nameščenci, ki jih veseli raz- vijanje tovariških odnosov med delavstvom in organizirano kul- turnoprosvctno udejstvovanje in delavci, ki so pripravljeni s to- variškim zgledom žrtvovati svoj prosti čas za kultumoprosvetno delo med delavstvom iz Kidri- čevega in drugih Industrijskih centrov ter podeželja. Po vtisu, ki sem ga odnesel z zbora, sma- tram, da Je obstoječe društvo »SVOBODA'< \r Kidričevem te- kom dosedanjega razvoja v gla^mem dokazalo, da se zaveda svoje naloge, vna.š^ati v življe- nje med delavstvom prave to- variške odnose in vscslra«isko pomagati delavstvu do primer- ne stopnje izobrazbo, da se otrese pomanjkljivosti osnovne izobrazbe in vzgoj« ter raznih nekoristnih vplivov svoje oko- lice in da se dvigne na stopnjo izobraženega delavstva z viso- ko socialistično zavestjo in kul- turo. Razpoloženje na občnem zbo- ru ni imelo toliko poudarka na dosedanjih težavah in uspehih ter bodočih perspektivah, tem- več nn tem, da »SVOBODAooooooooo-o-C ooo< o o o o o ooo > ooo >oooooooo- 000248021002020102000100010001010101320001024823534853024848010053010602010053232353480048484853532323530048234853532323010102000102480248485348 Stran 4- ptujski tednik; Ptuj, 27. novembra 1953 a MriHio ie y oiri v zvez/ 2 rezultati, ki jih je doseglo do letošnjega DNEVA REPUBLIKE podjetje Elektro (DES) Maribor-okolica — obrat Ptuj ob našem obisku v obratu ji obratovodja na vprašanje od- govoril sledeče; »Med stanjem, ki smo ga našli leta 1945 in današnjim stanjem je velika razlika, pred- vsem pa je velika razlika med takratnim interesom ljudstva za razširitev električnega omrežja ■in današnjim Sprva je bilo po- trebno ljudstvu prigovarjati, nuj bi se zavzelo 2.a razširitev električnega omrežja, kjer je to že obstajalo, še bolj pa v kra- jih, kjer ga je bilo potrebno uvajati na novo Danes pa je obratno. Ljudstvo iz neelektri- ficiranih vasi se na vse načine bori, da bi čimprej doseglo elektrifikacijo. Potreba je da- leč prerasila možnosti. Naš obrat si resno prizadeva da bi bi! ptujski okraj čimprel elek- trificiran in po vsem se vidi, da si to prizadeva OLO Ptuj, ki daje na razpolago denarna sredstva za pomoč v krajih, kjer so te potrebnL Poglejte, v čem se odraža ta naš napredek in v čem se naj- bolj kažejo potrebe in obseg naših bodočih nalog. V letu 1945 je nag obrat oskrboval z električno energijo malo število obratov ob tem, da je imel na razpolago 1 raz- delilno in 15 transformatorskih postaj. Takrat je bilo v okraja 98 km električnega omrežja. Takrat je 3100 potrošnikov po- rabilo letil«" 2,132.000 kW ur za motorni pogon, za razsvet- ljavo in razne aparate v gospo- dinjstvu. Drugačna je tozadevna slika lanskega leta. Za, razsvetljavo in druge potrebe gospodarstva in gospodinjstva je 8593 potroš- nikov porabilo letno 5,812.000 kW ur. To povečanje potrošnje električne energije pa je zahte- valo povečanje števila transfor- matorjev na 47. Omrežje je bilo potrebno podaljšati na 341,7 km. Vse to je poleg osnovne dejav- nosti, t. j. vzdrževanja obstoje- čih naprav, le del velikega dela za ves ptujski okraj, ki ga bomo nadaljevali prihodnja leta, do- kler ne bo v zadnji vasici za- svetila električna luč. Najgostejše omrežje je sedaj na področju ob Dravi in cesti Maribor—Ormož, največ elek- tromotorjev pa je na področju Ptuja in bližnjih bogatejših vasi. predvsem Snuhlje, IVIar- kovec, Hajdine itd. Pri vsem tem je potrebno ujpoš^evatf težave, ki smo .jih imeli s materialno oskrbo elek- trifikacije, z gradbenimi deli in instalacijskim materialom, z nabavo transformatorjev, ka- blov in drugega elektrotehnič- nega materiala. O teh težavah bi vedela marsikaj povedati tudi podjetja in drugi intere- senti za elektrifikacijo, Elek- tromaterial je Imel vedno vi- soko ceno zlasti na prostem trgu, zato je razumljivo, da so si do njega pomagala zlasti go- spodarstva, ki so kljub obvez* nostim do družbe ohranila to- liko gospodarske moči, da so lahko zalagala prilične zneske za elektromaterial Marsikje je povzročalo to na vaseh slabo razpoloženje, ko so se sovaščani spraševali, kako to da se Lahko pri tem ali onem vrši instala- cija hišnega omrežja Taki pri- meri so marsikje pustili v ozadju sovaščane z manjšimi dohodki in se te razlike močno občutijo še danes Največ je v okraju hiš. ki imajo samo elek- trično razsvetljavo, manj na je takih, ki jim je elektrika tudi kot pogonslca moč pri raznih opravilih v gospodarstvu. Gornje ogromno delo je opra- vil v splošno zadovoljstvo naš kolektiv ki šteje 33 delavcev, 18 kvalificiranih in 15 polkva- lificiranlh in 18 nameščencev. Lahko trdim, da imajo naši de- lavci mnogo stika z množico in da dokaj dobro poznajo raz- mere na podeželju, saj ni hiše, kjer se ne bi zadrževali vsaj po par dni. Naše politično delo Sindikalne podružnice je šlo vedno za tem. da mora biti naš delavec politično razgledan in da mora pomagati našim kme- tom z nasvetom iz nejasnosti in težav s pravilnim gledanjem na našo današnjo družbeno ure- ditev. Tako delo je pripomoglo do razvoja pravega tovarištva v obratu. Večkrat smo sedli ob sindikalnem sestanku skupaj in se porazgovorili v pravi tova- riški družabnosti o vsem mi- nulem in o bodočnosti. Naša perspelctiva dela je lep«. Naše sposobnosti bodo v bo- dočnosti neštetokrat znova pre- izkušene. Naš kolektiv bo imel še mnogo dela, preden bo ▼ vsaki hiši gorela električna luč. Še bolj pa se vsega tega vese- lijo ljudje po vaseh, ker je vsem jasno, da je elektrika človekov močan pomočnik v temi in V raznih gospodarskih in kultur- noprosvetnjh potrebah. To do- kazujejo motorji, instalacijski material in radioaparati, ki jih imajo marsikje že sediaj na- kupljene In so pripravljeni na razširitev omrežja. Pri vsem tem pa bi moral omeniti, da imamo pri vseh na- logah veliko oporo v upravi v Mariboru, enako pa tudi pri vseh željah. Vedno smo z njo v osebni, telefonični in pismeni povezavi Enako oporo pa hna- mo tudi v organih ljudske ob- lasti tako okraja kot občin. Vse kaže, da smo z ljudstvom vred kot ena družina, ki se je do- menila, kako si bo pomagala pri delu, da nam bo čimprej v življenju boljše in lepše. Tega se ljudstvo dobro zaveda, zato samo stori vse. kar je v njego- vih močeh. Pomožna dela, ki jih v največ krajih opravljajo ljudje sami, kažejo na to, da hoče vsakdo storiti sam čimveč in tako doprinesti svoj delež, da bi bil uspeb čimvečji in da bi bil dosežen v čirakrajšem času. S tem sem vam hotel le v Icratkih obrisih opisati, kaj in kako smo delali. Glede bodočnosti pa vam lahko rečem samo to, da bomo začeli s širjenjem omrežja v smeri Haloz in Slovenskih go- ric, kjer so še sedaj večinoma brez njega, za kar je že vso pripravljeno. Nitke naše mreže se bodo kmaln povezale, nakar se bomo morali lotiti racionali- zacije obstoječih in dotrajalih naprav in drugih del, ki nam jih bodo nakazale nove gospo- darske potrebe. Kot vidite, nam dela ne bo zmanjkalo in tudi ne načrtov in perspektive. V ljudski državi ne bo konec po- treb in konec možnosti delati v smeri teh potreb, ki bodo vedno rastle in za katere bo vedno več možnosti, da bodo tudi uresničene. ★ Ob DNEVU REPUBLIKE že- lim vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine, da bi tako enotno, s takim elanom in s tako svetlo perspektivo kot do- slej tudi v bodoče delalo za zgraditev socializma m mu v imenu našega obrata zagotav- ljam, da bo naš kolektiv storil v tej smeri vse. kar bo v mo- j Čeh naših delavcev in name- ščencev, ki se trudijo, da bi čimveč doprinesli za ustvari- tev čimboljših življenjskih po- gojev v svoj« socialistični do- movini. (Nadaljevanje s 3. strani) štva in volje, da bi s stalnimi tovariškimi medsebojnimi odnosi in s stikom v prostem času de- lavstvo doseglo vidne uspehe dviga tovariškega čuta, kulturne stopnje in zavesti. V vsem, kar so povedali za- stopniki iz Ptuja tov. Mirko Bra- čič, tov. Jože Gregorc in tov. Stane Stanič, sem videl prizna- nje »Svobodi« v Kidričevem za take osnovne uspehe in željo, da bi bila »Svoboda« v Kidričevem dom in šola tovarištva in razvo- ja socialistične zavesti in kultur- ne stopnje delovnih ljudi iz Ki- dričevega. Bolj kot vse naštete številke iz poročil, me je prevzel občutek, da sem na občnem zboru DPD »Svoboda«, kjer se članstvo ob- vezuje, da bo nadaljevalo s svo- jim začetim in uspešnim delom ob povečanem elanu in da ne bo mirovalo, dokler se ne bo vsak delavec in nameščenec iz Kidri- čevega čutil kot član in sin veli- ke socialistične družine v Kidri- čevem, ki ga vzgaja »Svoboda«. ¥ Flu!u fe bila prva seia novega mhova proizvajalcev v četrtek, 19. novembra t. U je bila v Ptuju prva seja novo- izvoljenega zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Seji je prisostvovalo 44 odbornikov, ki so v svoji sredi pozdravili člana Izvršnega sve- ta LRS in kandidata za Zvezno skupščino za ptujski okraj tov. dr. Jožeta Potrča. Po uvodnih formalnostih je najstarejši član novega zbora tov. Dogša povabil k besedi tov. dr, Potrča, ki je nato odborni- kom govoril o ijomenu zborov proizvajalcev kot nosilcev za- četkov resničnega socializma in likvidatorjev državnega kapita- lizma, ki se je predhodno, kot je to nedavno povedal tudi predsed- nik Tito, tudi v naši državi skušal uveljaviti Pri nas je to bilo nekaj prehodnega, dočim v nekaterih državah (ZDA, ZSSR) ta oblika državnega go- spodarskega reda razrašča v najvišji monopolizem. Jugoslo- vanski zbori proizvajalcev na- sprotno nastopajo kot likvida- torji državnega kapitalizma in v tem se vedno jasneje tudi drugje po svetu, nekje bolj, drugje manj zavestno pojavljajo iste težnje. Iz tega je tudi razvidno, da socialistični principi prodi- rajo povsod po svetu. Tov. dr. Potrč je želel ptuj- skemu zboru proizvajalcev obi- lo uspehov, nakar je ta nada- ljeval sejo ter izvolil odborni- ka, ki bo v prihodnjem obdob- ju vodil seje zbora, in komisiji za tekoča opravila zbora. TA BI NAJ BIL ZA ZGLED O Čevljarski zadrugi v Lo- vrencu na Dravskem polju in njenem funkcionarju je bilo v javnosti dovolj govora Ven- dar, kot izgleda, še vse premalo. Tam so ljudje, ki je o njih tre- ba večkrat kal povedati. Ni dolgo tega kar je pred- sednik te zadruge, kot že več- krat, obračunaval v gostilni s polnimi litri ob zid. V nedeljo, 15. nov. t L. je ponovno tako razkazoval svoje junaštvo. To pot je vzel na muho neko tova- rišico ter jo s svojim pretepa- škim boksarjem napotil po zdravniško pomoč. Vprašamo se kako naj tak- šen predsednik obrtne zadruge predstavlja zgled obrtnemu na- raščaju v podjetju, ko je ven- dar sam potreben izdatne vzgo- je? x-a Ptuj. 27. novembra 1953 PTUJSKI TEDNIK* Stran 5 bo $ad|ar§ha zadrana Osoinih r š(nh b I bodoče za zdtcd sad.arjcm v obralo ? (Po razgovoru s tovarišem Markežič Jankom) Številni uspehi, ki so rezultat življenja in dela delovnega ljudstva Jugoslavije v letih po osvoboditvi, silijo ob Dnevu re- publike vsakeda državljana iz našega okraja k razmišljanju, katero izmed kmetijskih gospo- darstev v okraju se čuti sposob- no in dovolj izkušeno, da bo lah- ko v bodoče z zgledom kazalo pot v kmetijstvu, zlasti pa v sadjarstvu, ki je doslej iz leta v leto bolj trpelo vsled uničeval- nega ameriškega kaparja v ce- lotnem okraju. Mislim, da nisem v zmoti, če pripisujem to sposobnost in iz- kušenost Sadjarski delovni za- drugi Osojnik Štuki-Ptuj. Sma- tram, da je ta zadruga z velikim revolucionarnim delom v sad- jarstvu v teku dosedanjih let do- kazala sposobnost, da bo tudi v bodoče kazala sadjarjem v ptuj- skem okraju pot k cilju, da bo ptujski okraj v teku bodočih 10 let zopet zaslovel kot okraj, či- gar velik del narodnega dohod- ka predstavlja zopet sadjarstvo. Prvotni plan Sadjarske zadru- ge Stuki je bil: spremeniti raz- lično obraslo in izkoriščano po- vršino njej pripadajoče zemlje z revolucionarnim posegom, s te- meljitim rigolanjem, v večjo plantažno površino, ki naj bo viden dokaz vsem bližnjim sad- jarjem, da ni kriva slabemu sad- nemu pridelku klima te grajen- ske dolinice, niti vetrovi niti zemlja, temveč neintenzivno ob- delovanje, gnojenje in izkorišča- nje te zemlje, ki je sposobna da- ti mnogo več kruha in mnogo več sadja, skratka mnogo več narod- nega dohodka kot je dajala v času starega slabo donosnega na- čina gospodarjenja. V tukajšnji bližini je nešteto živih prič, ki bi lahko potrdile, s kakšnim pesimizmom je marsi- kdo gledal na ogromna dela v Štukih, ko je buldožer podiral staro in mlajše drevje, ko je od- rival s parcel vse, kar ni več spadalo nanje, ko je ravnal hrib- čke in jamice, polnil z zemljo je- zera in vse ostalo. Nešteto ust- nih in pismenih tožb je pada- lo na to novo, revolucionarno in zgledno delo. Ni bilo sestanka, kjer ne bi bila v ospredju kriti- ka, kako škodo dela vsej okolici zadruga Osojnik. Vse to ljudi iz te zadrugo ni oviralo, pač pa sa- mo motilo, Ker niso mogli bliž- njemu ljudstvu dopovedati, da zahteva obnova kmetijstva In sadjarstva nove načrte, nove na- pore in nove žrtve. Danes je to- zadevno drugače. Pogled z bliž- njih hribčkov se ustavlja na ure- jenih in z breskvami nasajenih plantažnih nasadih Sadjarske de- lovne zadruge Osojnik, ne pa na malih bližnjih parcelicah kmeto- valcev, ki so tudi lepo barvite, obrasle z raznimi kulturami, ven- dar kažejo, da pri njih ni enot- nega velikega načrta. Kjer se končujejo meje zadružne zem- lje, tam se začenja vprašanje, kako pot si bodo lastniki teh parcel kot člani KZ v bodoče iz- brali, da bi tudi njihova zemlja dala več kruha in več sadja in da bodo njihove druzme imei*^ več narodnega dohodka. Dovolj pobude, zgleda in izkušenj je na sosednji zadružni zemlji 122,32 hektarov, na kateri raste visoko debelo drevje — jablane (12 ha), breskve (21,30 ha), hruške (1,6 hektara), kar je dalo v zadnjih 3 letih skupaj 30 vagonov prvo- kvalitetnih breskev, 15 vagonov jabolk in nekaj hrušk, kar po- meni skupno 20 milijonov din dohodka. Ostale površine so 4?" slej služile kot njive in travniki ter gozdovi z razmeroma manj- šim dohodkom. Pri vsem tem bo vsak pameten kmetovalec in sad- jar upošteval, da gre za prve uspehe, ki pa še zdaleč niso uspehi, katere je mogoče doseči po več letih kultiviranja zemlje in zrasti sadnega drevja. Polovi- ca te površine je zasajene šele v letu 1953 in bo dohodek šele prihodnja leta. Na podlagi dosedanjih gospo- darskih rezultatov, izkušenj in potreb se Sadjarska zadruga ne more zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, temveč se je temeljito pripravila za bodočih 10 let. V letu 1954 bo na novo zasajenih 9,30 ha z breskvami (1,2 ha), pri- tličnimi jablanami (2,40 ha), pri- tličnimi hruškami (2,70 ha), ore- hi (3 ha). V letu 1955 bo zasaje- nih s pritličnimi jablanami 2,60 ha, v letu 1956 z visoko debel- nimi jablanami 3 ha, 1957. leta z breskvami 6 ha tn pritličnimi hruškami 2 ha, v letu 1958 s pritličnimi jablanami 6,70 ba, 1960. leta z breskvami 5 ha, 1963. leta pa 4 ha z breskvami. Pri tem je upoštevana doba rasti in rodnosti, ki je pri raznih kultu- rah različna. Breskve rodijo 3. leto po sajenju, jablane na vege- tativni podlagi 5. leto, hruške na kutini 4. leto, visokorodne ja- blane 8. leto, orehi 8. leto. V le- tu 1954 bo Imela zadruga skupno 21,76 ha plantažnih nasadov, v letu 1963 pa 47,6 ha z vsemi kul- turami v polni rodnosti, kar bo dalo zadrugi temu primerne vi- soke dohodke in koristi vse) skupnosti. Dvig proizvodnje sadja bo vse- kakor ustvaril pogoje za ustvari- tev predelovalne industrije ▼ okraju, ko ne bo sadje služilo sa- mo direktni hrani in predelavi v pijače in žganje, temveč v glavni meri izdelavi vseh vrst marmela- de in raznih sadnih brezalkohol- nih sokov. S to perspektivo stopa Sadjar- ska delovna zadruga Osojnik na podlagi vseh dosedanjih izku- šenj ob Dnevu repubUke na no- vo pot, ki bo v skladu z vsedr- žavnim 10-letnim planom krepit- ve kmetijske produkcije. Na to pot pa stopa tudi v prepričanju in zavesti, da ne bo na njej več osamljena, temveč da ji bodo sledili tudi bližnji in daljni kme- tovalci T okviru splošne kmetij- ske zadruge, ki bo pomagala s krediti In dobički obnovi sadjar- stva In razvoju kmetijske proiz- vodnje. V 10 letih se pogled pro- ti zadrugi Osojnik ne bo več ustavljal samo na površinah Sad- jarske delovne zadruge Osojnik, temveč gor in dol po dolini Gra- jene, ki bo kot gospodarstvo ene družine, ki se bori, da bi skupno dosegla ob pomoči družbenega gospodarstva stopnjo socialistič- nega kmetijstva in tako gospo- darsko moč, ki bo v čast in po- nos vse naše domovine. Tudi v ptujskem okraju bo organizirana obramba proti toči Sredi novembra t 1. se je mudil v Ptuju tmiverzitetni profesor dr. Reja, ki je pred- sednik odbora za borbo proti toči na Primorskem. Ob tej pri- liki je bilo dosti govora o po- trebi organiziranja borbe proti toči, kot so to storili v Franciji, Švici in drugje in preiskusili tudi že pri nas na Primorskem. Kot v inozemstvu, se je tudi v Sloveniji borba proti toči na znanstveni podlagi izkazala kot 100-odstotno uspešna prav tako pa tudi borba proti mrazu. V Švici se borijo proti mrazu s škropljenjem vinogradov in sa- dovnjakov z vodo. Ta način pa zahteva obsežne in di-age ško- pilne naprave z veliko kapaci- teto, kar v naših krajih trenut- no ne pride v poštev. Pri nas bomo vodili borbo proti mra- zu tudi nadalje z zamegljeva- njem, pri čemer bomo staro prakso izpopolnili na ta način, da bomo dim zadrževali v do- ločeni višini z žveplenim tri- oksidom, M ga bo razprševala posebna naprava Ta bo stala okrog 4000 din, zadostovala pa bo za površino s premerom okoli 0,5 km. Za borbo proti toči izdelujejo v Franciji rakete, ki jih polni- jo s srebrovim jodidom. Rakete ob prihodu oblakov, ki prina- šajo točo, izstrelijo in ko se ob eksploziji srebrov jodid spre- meni v milijone malih kri- stalčkov, postanejo ti jedro, oko- li katerega se nabere sloj ledu. Tako sicer nastane toča. ven- dar debela samo tako kot riže- vo zrno, ki pa ne more napra- viti škode. Ko so letos poskušali ubrani- ti v Brdih v Primorju vinogra- de in sadovnjake pred tooo s temi raketami, so imeli odlične uspehe. Na podlagi teh uspehov je bilo sklenjeno, da se bo tak način obrambe pred točo razši- ril po vseh vinorodnih predelih Slovenije. Zaščitno področje v Halozah bi bilo dolgo okoli 25 kilometrov in široko 10 kilo- metrov, to je od Narapelj do Zavrča Ker v tem predelu pri- haja toča od poljčanske strani, bo prva obrambna črta na pod- ročju Janžid vrh—Naraplje— Zetale. Tu bodo postaje na vsa- kem kilometru, v notranjosti tega pasu pa bo zadostovala ena postaja za površino 4 kv. kilo- metrov. Te zaščitne postaje bo- do zidane zgradbe, kjer bo imel človek, ki bo streljal, zavetje pred neurjem in prostor za spravljanje raket. V ptujskem okraju je za začetek predvide- na sistematična obramba Ha- loz, nekaj postaj pa bi naj bilo tudi na ŠDZ Osojnik. na Vur- berku in nekaterih mestih v Slovenskih goricah V ta namen bo potrebnih torej okoli 100 po- staj, vsaka od teh pa bo rabila letno okoli 30 raket. Rakete se bodo nabavljale v Franciji, kjer stane ena 2200 frankov, ali v našem denarju okoli 1800 din. 3000 raket, kolikor jih je po- trebnih, za celotno obrambo, stane torej nad 5 milijonov di- narjev, kar je v primeri s ško- do, ki jo povzroča toča. malo. Tako se bomo v naših krajih pridružili v borbi proti toči Francozom, ki se z velikim uspehom borijo na ta način proti toči že od leta 1938. Ing S. M. Zakaj ne marate mladine V gasilsko četo Vitomarci ? Vitomarci, 21. nov. (PN). Na pripombe, ki gredo marsikje na škodo mladine, češ da se mladi- na ne zanima za nikako politič- no niti drugačno dejavnost, bi moral seznaniti javnost, kako je tukaj glede odnosov med gasilci in med mladino. Tukaj obstaja že več let ga- silska četa, ki ima že do 20 od- raslih članov. Tukaj ni hiše, kjer se ne bi bali požara in tudi ni staršev, ki bi branili mladini, da bi se v gasilskih vrstah izurila v ravnanju z motorno brizgalno in s tehniko gašenja In pomoči v primeru požara. Nerazumljivo pa je, da v tukajšnji gasilski če- ti ni mladega gasilskega narašča- ja. Ali starejši gasilci res misli- jo, da smo mladi ljudje povsod samo v škodo? Pri takem gleda- nju na mladino bi jih vprašali, kako se je njim zdelo v mladih letih, če so jih starši povsod od- rivali. Ali naši odrasli gasilci ne vidijo na tekmovanjih številne mladine iz drugih čet, ko nasto- pa v raznih točkah? Alj jih ob takih prilikah ni sram pomisliti, da je v tukaišnii okolici dovolj enako mladih ljudi, ki so tudi sposobni za take nastope, pa jih kljub temu ne sprejmejo v četo? Skrajni čas je že, da se ti moža- karji iz gasilske čete sestanejo in da se čimprej pobrigajo za to, da bo njihova četa dobila nara- ščaj. Prav gotovo se bodo mladi gasilci bolj zanimali za pokvar- jeno brizgalno in za večjo aktiv- nost gasilske čete, kot se zani- majo sedanji člani. Razumljivo ie, da imajo odrasli gasilci mno- go gospodarskih skrbi. Mi mladi ljudje teh še nimamo toliko, za- to pa imamo dovolj časa in pri- like za delo v gasilski četi. Pri tem ne moremo čakati po nače- lu: »Meni luč, mladini pa ključ«, kot gre to po gospodarstvih, ker se nam lahko vsak dan pri- peti, da pride kdo v nesrečo. Ob tej priliki bi omenil dogo- dek iz nedavnih dni, ko se je najbolj pokazalo, da naša črpal- ka brez mladine ni sposobna za delo v primeru nevarnosti. Pri praznjenju vode iz jam za drago- ve Za električni daljnovod so si hoteli pomagati s črpalko. Ni in ni hotela delati, čeprav Se je okrog nje sukalo precej resnih in izkušenih možakarjev. Mladih ljudi seveda niso pustili zraven, kot da bi res ničesar nikdo ne vedel o delovanju motorja. Tako bi torej tudi bilo, če bi izbruhnil požar. Vsekakor bo potrebno, v naši gasilski četi storiti dvoje, dati popraviti črpalko in tudi popra- viti dosedanji odnos do mladine, nakar se bo najbolj pokazalo, da so se mladi ljudje pripravljeni naučiti vsega, kar odrasli že zna- jo in celo še več, kar bo potreb- no pri modernejši tehniki gasil- ske službe. Praktična vzgofa PLZ v pti^jskem okraiu Po končanem jesenskem delu na poljih je protiletalska zašči- ta v ptujskem okraju ponovno oživela praktično strokovno vzgojo enot PLZ, hišne PLZ kakor tudi ostalega prebival- stva v nudenju prve pomoči, p>ožamovamostni službi, nude- nje prve pomoči pri živini itd. Vse predpriprave za uspešno izvedbo na praktičnem uspo- sabljanju širokih ljudskih mno- žic, so terjale mnogo truda in dela odt>orov protiletalske za- ščite predvsem pri nabavi učnih pripomočkov, prostorov, preda- vateljev, ki naj bi predavali na tečajih in pri prepričevanju lju- di za obiskovanje tečajev, kjer so naleteli na razne težave in odklanjanje. Mnogi so se izgo- varjali, da imajo že razne te- čaje prve pomoči PLZ itd., ki so bili le bolj teoretični, niso I>a pMDmislili na to, da se na praktičnih vajah oziroma teča- jih mnogo več pridobi, ker se vrši vse praktično. V začetku so bili ti tečaji ze- lo slabo obiskani, predvsem za- radi tega, ker ljudje niso vede- li, kaj vse se jim bo nudilo na predavanjih. Ko pa so uvideli, da so take vaje zelo koristne in da se na njih mnogo več pri- dobi kot na dosedanjih tečajih, se je obisk zelo izboljšal in da- nes obiskuje te tečaje na sto- tine oseb v okraju. Nekateri odbori PLZ !>o ra- men te praktične strokovne vzgoje vzeli zelo resno, se lotili svojega dela in čutili odgovor- nost nasproti skupnosti, zato je tudi v tistih krajih obisk zelo dober. Najboljše so se izl^azali pri organizaciji tečajev odbori PLZ iz Središča, Ptuja, Hajdi- ne in Sikol. V omenjenih kra- jih so se tečaji že pričeli v me- secu oktobru, predavanja pa se vršijo vsak večer. Zelo neresno in neodgovorno so vzeli to na- logo odbori PLZ iz Ormoža, Go- rišnice in Spuhlje, kjer se te- čaji še niso v popolnosti začeli Za primer lahko služijo vsem odborom PLZ v okraju, odbor PLZ II. V. in VII. terena me- sta Ptuja, kjer je bila organi- zacija tečajev najboljša Nedvomno je, da t)odo tečaji velike koristi za naše ljudstvo, ne samo v vojnem času ampak tudi v miru. Mnogi obiskovalci bodo lahko nudili prvo pomoč sebi in svojemu bližnjemu v vsakem primeru nesreče. Poseb- no pride v poštev v tistih kra- jih, kjer zdravstvena služba še ni organizirana ali pa so od- daljeni od postaj prve pomoči. V takih krajih bodo lahko po- klicali na pomoč vsakega tiste- ga, ki je tečaje obiskoval, in ki je sposoben za nudenje pomoči pri vseh vrstah manjših po- škodb. Zraven teh tečajev in raznih vaj, je protiletalska zaščita v letošnjem letu mnogo doprines- le k dvigu požarnovarnostne službe na vaseh, ki je bilo do- slej zelo resno vprašanje pri občuvanju splošnega ljudskega, privatnega in zasebnega premo- ženja. Za izboljšanje požarnovar- nostne službe so bili izvršeni od strani odborov PLZ pregledi vseh stanovanjskih in gospo- darskih poslopij, kjer so bile odpravljene razne nepravilnosti in nedostatki, ki bi lahko pov- zročili ob vsakem času požar. Mnogi gospodarji so se proti vili ukrepom, ki jih je odločila komisija ob priliki pregleda z raznimi izgovori, da nimajo denarja za popravilo in mate- riala itd,, niso pa pomislili na to, da lahko od take male po- manjkljivosti pride do požara, ki bo povzročil na tisoče in mi- lijone škode našemu skupnemu gospodarstvu. To nalogo so zelo dobro iz- vršili terenski odbori skupno z mestnim odborom PLZ Ptuj in obč. odbor PLZ Središče, ki so pregledali sleherno stanovanj- sko poslopje in odstranili vsaj večje pomanjkljivosti. Vsi odbori PLZ, ki so do se- daj še pasivni, naj vzamejo zgled pri omenjenih odborih PLZ in začnejo z večjo voljo do dela pri organizaciji proti- letalske zaščite, ki ima namen občuvati življenje ljudi in na- šega skupnega gospodarstva. O. J. VINARSKA ZADRUGA r. z. 2 o. j. V ORMOŽU Delovnim kolektivom Jugoslavije čestitamo ob DNEVU REPUBLIKE, 29. novembru! Imamo na zalogi pristna sortirana vina iz ormoškega in ljutomerskega okoliša. Nudimo jih cenjenim odjemalcem odprta in v steklenica^ _ V tvojih letih je potrebno K vsakemu mladincu in mla- dinki v Braclavcih, Hlaponcih, Prerodu, Lasigovcih, Polencih, Slomih, Brezovcih, Strejacih, Za- mencih in na Polenšaku je prišlo prijazno vabilo, ki je slednjemu izmed njih povedalo: »V tvojih letih je potrebno, da boš obiskoval kmetijsko-gospo- darsko šolo ...« Fantje In dekleta, ki se sedaj trudijo pri listju in repi, z drva- mi in jesensko praho in pri vseh stoterih jesenskih delih, so pri- sluhnili temu glasu. V četrtek, 12. novembra so se res množično prijavili v šolo. 34 mladih ljudi se je trdno odločilo, da se bodo z mesecem novembrom začeli vsak pK)nedeljek in vsak petek popoldne zahajati v šolo k resne- mu prizadevanju za nadaljno izo- brazbo, ki jim je potrebna. Zra- ven kmetijskih in gospodarskih predmetov jim bodo tudi priro- doznanstvo, zgodovina s temelji družbene in državne ureditve FLRJ, slovenščina in računstvo širili obzorja. Družbena tn moral- na vzgoja se jim bo pa prizade- vala prikazati socialitičnega člo- veka s pravilnimi odnosi do se- be, do bližnjega, do družbe. Dobra volja in resnost bosta tečajnikom pomagali čez vse te- žave, ki jih jim bosta nastavljala slabo vreme tn učna snov Zra- ven so mladinci še Izrazili željo, da bi Se prav sedaj, ko jih je toliko skupaj, strnili tudi pri de- lu v ljudski prosveti. Eno prav dobro naštudirano odrsko delo naj bo častna dolžnost štirj in tridesetih tečajnikov in tečajnic. Domačim in sosedom bi se z njim pokazali. Nasmejani in pogumni so na- ši mladi ljudje. V nje je posijal nov čas. Samim sebi ne dovolijo, da bi se jim zimski meseci, ko se narava tiho pripravlja na po- mladanske poganjke, izgubljali v praznih marnjah, postopanju in popivanju. V klicu po izobrazbi so utonUa puhla mamila teh praznih užitkov, ki kmečki mla- dini kradejo dragoceni zimski čas. Kmetijsko-gospodarska šola bo sedaj zanimanje in prizadeva- nje vsakega mladega človeka, ki je odraste! šolskim klopem na Polenšaku in razumel vabilo: »V tvojih letih je potrebno « -L „PTUJSKI TEDNIK" Trgovsko podjef je Okrajne zadružne zveze Odhup poljskih pridelkov PTUJ OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE ZA DOSEDANJE ZMAGE IN USPEHE, ŽELEČ MU TE TUDI NA BODOČI POTI V SOCIALIZEM! Kmcfilsho zadrugo z o. j. Cirkulane v Halozah PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA 29. NOVEMBER! KOLEKTIV IN UPRAVA Kmetijsko obdelovalna zadruga „FRANČEKA SIMONICA" S O b e t i n C i OB DNEVU REPUBLIKE KLIČEMO: NAJ SE RAZVIJA IN KREPI KMETIJSTVO NOVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Stran 6 PTUJSKI TEDNTKi Ptnj, 27. novembra 1953 Ptui 27 novembr?« 1953 Prof. K. A. Ptujski narodnoosvobodilni poliret v slovenski narodni pesmi v območju krajev Rogoznica, Nova vas in Kicar pri Ptuju se poje med preprostim ljudstvom globoko oi,čutena, doslej še ne- zabeležena pesem o Jožetu La cku, organizatorju ljudskega upo- ra v ptujskem okolišu proti nem- škemu nasilstvu. Poleg glavnega junaka Lacka se opevajo *udi ostali znani borci iz okolice Ptu- ja: Franc Osojnik, Franc Kram- berger in bratje Reši. Kakor v slovenski narodni pe?mi sploh, se kaže tudi v na- ših kiticah globoKo naroanvr čustvovanje ter obsojanje k^-ivi- ce. Kitice so skromne, rime pre- proste in enostavne ter tu in tam nekoliko okorne, vendar veje iz njih mnogo topline. Ako prebira- mo naše starejše narodne pesmi, bomo pogosto srečali tudi motiv o tlačanstvu in brezpravnosti slovenskega ljudstva, njihovi av torji so večidel neznani oosa- mezniki. V splošnem so izraz iskrenega liudskega čustvovanja, ki išče tudi poti iz svojega trp- ljenja k boljšemu življenju. Zna- čilno za slovensko narodno pes- ništvo pa je, da se pri nas ni mogel razviti junaški ep. To pa nam postane razumljivo, če po- mislimo, da nismo bili med tisti- mi srečniki, ki bi imeli v teku zgodovine svojo državo kot dru- gi Jugoslovani, na primer Črno- gorci ali Srbi. Tu je bilo seveda obilo snovi za narodno pesem Junaške vsebine. Kolikor pa ob- stajajo pri nas take pesmi, na- stopajo v njih tudi fevdalci (na primer Pegam in Lambergar); vendar se kaže tudi v teh pes- mih narodovo hotenje. Tudi tur- ški vpadi, ki se pogosto ponav- ljajo od 14. stoletja dalje na slovenske dežele, so našli v slo- venski narodni pesmi svoje me- sto. Kmečki upori v 16. in 17. stoletju, ki imajo sicer močan socialni poudarek, niso mogli bi- ti uspešni že zaradi neizkušeno- sti in slabe organizacije. Zato tu- di nismo mogli dati primerne snovi za junaško pesem. Sele na' rodnoosvobodilnn borba v letih 1941 do 1945, ki se je prvič v zgodovini slovenskega naroda razvila strogo organizirano, je dala s svojimi nadčloveškimi na- pori obilo snovi za našo sloven- sko nevezano in vezano be.sedo. Pa poglejmo, kako nam naša pesem prikazuje nemško okupa- cijo: Potoki žuborijo, gozdovi že šumijo. travtiiki cvetijo, ptički žvrgolijo Lepa je Slovenija, smo je bli veseli, pa so prišli Svabi. nam svobodo vzeli. Kakor znano, se je kmalu po nemškem vdoru začei organizira- ti tudi v ptujskem okraju odpor proti osvajalcu. Ta zgodovinsko važen dogodek nam narodna pe- sem tako-Ie opisuje: Lacko in Osojnik, Kramberger ino Reši. skupaj so se zbrali, da Svabe bi izgnalL Tako so obljubili, prisego i^^polnili. da za svobodo bodo se borili. Kot že omenjeno, je začel oi- ganiziraM osvohTdilni pokret v ptujskem okolišu narodni heroj Jože Lacko. Še danes ga vidim v duhu. kako mu je žarelo oblič- je od sreče, ko se }e konec marca 1941 vrnil med nas iz koncen- tracijskega taborišča Bileče ter nas bodril spričo oblakov ki so se zbirali na naši severni meji. Sam pa, rešen preganjanja teda- njih jugoslovanskih oblastnikov, je čutil, da njegov čas priha- ja... Bileča »kraj nesrečnega ime- na« za številne demokrate, ki so trpeli za svoje napredno prepri- čanje! Je to malo mesto na čr- nogorsko-hercegovski meji pri Trebinjah ob izviru Trebinjšcice. Igralo Je precejšnjo vlogo v protiturških uporih, v dobi av- strijske uprave v letih 1878 do 1918 pa je Avstrija zgradila tu številne trdnjave zaradi bližnje meje proti Črni gori. Številni na- ši rezervni oficirji se Se dobro spominjajo trdnjav na Hadži-be- govem brdu in drugod, V po- slopju omenjenega taborišča je bila namreč dolgo let šola za re- zervne oficirje, dokler se ni okrog leta 1938 preselila v Ma- rlDor. V težkih okoliščinah se Je za- čela borba v ptujskem okraju proti nadmočnemu sovražniku. S pridržanim dihom je ljudstvo spremljalo svoje borce, jim nu- dilo vso pomoč ter pričakovalo skorajšnjo rešitev, ki pa je bila še daleč... Tako poje nsrodna pesem o tej dobi: Zdaj svoboda zlata, si že odpira vrata, se hoče vsak borit, fašiste zapodit. 8. avgusta 1942 je prišlo do usodepolne borbe na pacinjskih travnikih pri Mosteh, iz kamere se je Lacko sicer rešil, »endar so ga Nemci po izdaji kmeta Horvata iz Velovlaka njeli ra nedeljo, dne 9. avgusta. Motiv izdaje, ki se tolikokrat ponavlja v narodnih pesmih, je zopet na- šel svoje mesto tudi v naši pes- mi, ki izdajalca zasluženo tako- le označi: Znašel se Je judež. Horvat po imenu, je izdal junake, za sramotno ceno. Mati ti slovenska. izdajalca si rodila, da bi ga že v prvi kopeli utopila. Po izdaji je Lacko nastopil svojo mučeniško pot. Pretepali so ga !n nečloveško mučili do nezavesti, vendar ni klonil da bi izdal svoje prijatelje in pristaše osvobodilnega gibanja. Od srede 12. avgusta je padel cesto v ne- zavest. Iz njegovih ust, ki so toli- kokrat hrabrila soborce, ni bilo več besede in tudi zaužita ni mo- gel več ničesar. Cez teden dni, 18. avgusta, Je_ ugasnilo njegovo I veliko življenje. Pesem takole ' spremlja borce za svobodo: Rotokl so zastali, gozdovi »aječali, ko za svobodo junaki so življenje dali. V Ptuj so Jih prignali, pljuvali In suvali, žalostna Je zgodovina slovenskega trpina. O heroju Lacku je bilo že pre- cej napisanega. Morda ne bo od- ve, ča dodam na tem mestu še nekaj besed o Lacku — človeku. Odlikovala ga Je izredna ljube- zen do slovenske zemlje In kot kmečki človek Je bl\ z vsem bit- jem povezan z rodno grudo, vendar ne tako, da ne bi pustil tudi drugim živeti. Silno srečen je bil, ko je na primer pripomo- gel človeku, ki Je dolga leta stanoval v njegovem poslopju, do lastne strehe. Izmed ostalih soborcev. ki jih našteva narodna pesem, je treba omeniti predvsem Osojnika-Kost- jo, ki je bil politični komisar ptujskega voda ali slovenjegori- ške čete. Doma je bil iz Desinc pri Levancih. Padel je od gesta- I povske krogle na Silvestrov© 1942, potem ko ga je izdal neki Kukovec iz Grajene. 2elezručar Franc Kramberger, ' srčno dober človek, čigar ime I navaja tudi naša pesem. Je nadel j 8. avgusta 1942 v nesrečni bor- I bi pri Mosteh. Opevani bratje Reši, trije po številu pa so bili doma od Urba- na pri Ptuju iz relo zavedne družine. Eden med njimi, Vinko, je bil med ustanovitelji naše slo- venjegoriške partizanske čete, ki je štela spočetka okrog 12 ljudi. Vinko je postal kot podjeten človek komandir te čete. ki se ' Je zelo odlikovala pri mnogih podvigih ter je pripadala I. Šta- jerskemu bataljonu. Padel je v bitki pri Mosteh in z njim tudi Lojze Zavec, ki pa se v pesmi ne omenja. Drudi brat Mirko Reš Se Je tudi udeležil bitke ob Pes- nici, se rešil iz te borbe in se zatekel na svoj dom pri Urbanu, kjer se }e iz obupa ustrelil ob novici, da so mu Nemci ustrelili ženo v Celju. Borbe ptujskega voda opisuje podrobneje France Filipič v svo- ji knjigi: »Pohorski bataljon«, ki je Izšla leta 1952 v založbi »Ob- zorja« v Mariboru. Narodna pe- sem Je zrcalo »voje dobe in iz- raz narodovega Čustvovanji. Naj bodo preproste kitice naše pes- mi skromen doprinos h gradivu narodnoosvobodilne borbe v ptujske^ okoIiSu. Glavna kmetijska dela so končana. Nastopil je čas dolgih jesenkih in zimsidh večerov, v katerih tudi kmečki človek rad seže po strokovni ali leposlovni knjigi. Letos bo takšno večer- no in nedeljsko branje še zlasti zanimivo, kajti Založba »Kmeč- ka knjiga« je te dni poklonila naprednim kmečkim gospodar- jem, gospodinjam in mladini prav lepo knjižno zbirko, ki je bo vesel vsak ljubitelj lepe knjige na vasL Predvsem moramo tukaj ome- niti »Kmečke knjige«, ki je te- melj te knjižne zbirke. Urejen je zelo pestro in slikovno bo- gato, saj je pri vsakem meseč- nem koledarju k^lr 6 časovno i pomembnih slik. Razen tega pa i so še pri vsakem mesecu nave- j dena gibanja sonca in lune, | spominski dnevi, pregovori in ljudske napovedi ter seveda prostor 2» važne gospodarske beležke. Prav obsežen in pester je zla- sti drugi del koledarja, kjer nam na uvodnem mestu Edvard Kar- delj obuja spomin na veličino Borisa Kidriča. Prof dr, M. Rupel nas seznanja s prvo slo- vensko knjigo, katere 400-letni- co smo letos proslavili. Prof. M. Topolovcc nas prav tako pope- lje nazaj za celo stoletje ter nam prav lepo osvetli delo pri- ljubljenega 1.1udskcga pisatelja Josipa Jurčiča. Tudi prof. dr. L. Legiša nam toplo oriše »gori- škega slavčka« Simona Gregor- čiča, ki je s svojimi domoljub- nimi pesmimi že pred več kot pol stoletja opozarjal na nevar- nost italijanskega imperializma. Prof. A. Gspan nas seznanja s primorsikim pesnikom Srečkom Kosovelom, M je moral še mlad umreti. V leposlovnem delu koledar- ja je objavljena cela vrsta kratkih, tanimivih povesti in kmečkih p>esmi. med katerima ! sta tudi dve, do sedaj še ne- ' objavljeni Cankarjevi zgodili. Seveda ne manjka v koledarju i tudi poučnih člankov o življe- ' nju Eskimov, o slovenskem kmetu v revoludonamem letu 1848 itd. Poučno je tudi potovanje sko- zi zgodovino razvoja človeštva. Seveda že bolj zanimiva eo vprašanja naših dni, recimo o mednarodnem sodelovanju v kmetijstvu, o življenju Koro- ških Slovencev, o prehrambe- nih vprašanjih na svetu, o ne- katerih azijskih deželah in ljud- stvih itd. ! Pogled v znanstveni svet nam :)svetli vprašanje nastanka in razvoja človeka, seznani nas z nastankom rude, z morskimi !;akladi itd. Našo pozornost bo- io vzbudili zlasti članki izkme- :ijstva o kmetijskem zadružni-1 ;tvu, o kemiji v kmetijst\ai. O; -eji telet, o rastlinski hrani, o /rtnarstvu, pulpiranem sadju, ameriškem kmetijstvu, o slad- korju, o preprečevanju slane, o Plavajočih tovarnah maščobe, o 5rvih atomskih elektrarnah itd. Prav dober je tudi nasvet, kaj Taj č tomo ter pogovor z gospo- linjami. Zlasti bodo vzbudili privlačnost zanimivi podatki o laši domovini in tudi drugih ležclah, o človeku in prvi po- noči ponesrečenim itd Prav iobrodo-šli so pa nasveti na 7 ?traneh o urorabj raznih doma- čih zdravil. Seveda v koledarju ne manika še važnih datumov iz kulturne zgodovine, poštne pristojbine, utc/i in mere, kri- žanka itd. Med besedilom je tudi mnogo slik. ki pojasnjuje- ! jo vsebino člankov. ! Koledar je lepo uredil naš znnni pisatelj Ignac KopriveC: si •kovno pa ga je opremil mln- di umetnik Ivan Seljak-CopiČ. Rrcz dvoma le tek koledar vsn- kemu kmečkemu človeku r''5trc- ben pomočnik in s\'-ctovalec. ki ga bo spremljal iz dneva v dan, sk-^zi vse leto. Travnišfvo ie zelo težko pri- čakovana knjiga, ki nam l>o iz- polnila vrzel v strokovni lifera- turi za zboljšanje travništva Priznani kmetiiski strokovnjak inž. Gvido Fajdiga nas v tej knji- gi seznanja na poljuden in za- nimiv način s sestavo in lastno- stmi ruše 2 raznimi naprednimi načini sušenja sena, z naravnim in zasajenim travnikom, s pri- dobivanjem travnatega semena, z najbolj razširjenimi vrstami plevela, z njegovimi lastnostmi in načini zatiranja, dalje s hran- ljivimi vrednostmi raznih krm in krmil ter končno tudi z litera- turo o travništvu. Vse to je tudi ponazorjeno z mnogimi podoba- mi. Te knjige bodo zlasti veseli naši živinorejci, saj bodo v tem priročniku, ki upošteva najno- vejše znanstvene ugotovitve in praktične izkušnje iz kmetij'=ko naprednih dežel, dobili dobrega nasvetovalca za izboljšanje naše- ga travništva In s tem posredno tudi živinoreje Vremenoslovje za kmečke lju- di Nihče ne občuti bolj, kakor kmet, daje ves uspeh njegovega dela in truda odvisen predvsem od vremena, saj mu suša. moča, toča ali slana lahko poberetaves pridelek. Zato se tudi vsak kmet trudi, da bi čimbolj spoznal vse skrivnosti vremena, da bi se usposobil v napovedovanju vre- mena in da bi tudi lahko nanj vplival V tej knjigi, ki je bo- gato opremljena s slikami, po- jasnjujeta dr. Vital Manohin in France Slokan v obliki poljudne- ga razgovora z vremenoslovcem najvažnejša vprašanja g tega področja Tu so tudi zbrane ljud- ske izkušnje in izreki o vreme- nu ter bo tako to malo vremeno- slovje prav zanimivo in prijetno branje. Ljubezen na odom je zbirka 4 najlepših povesti kmečkega ko- roškega pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas popelje v svojo ožjo domačijo ter nas v lepem knjižnem jeziku seznanja s tež- kim življenjem kmečkih ljudi, z njihovimi čustvi, mišljenjem in strastmi. Prikaže nam naše koro- ške kmečke ljudi take, kakor so v resnici. Kmečki človek bo rad posegal po tej knjigi, saj bo v njej marsikje našel tudi sebe. Ta zanimiva knjižna zbirka stane samo 300 din, sam koledar Pa le 190 din. Knjižna zbirka je na razpolago v vseh kmetijskih zadrugah V zimskih mesecih bo marsi- kdo rad segel tudi po drugih kmetijskih in leposlovnih knji- gah, ki jih je izdala edina kme- tijska založba ^Kmečka knjiga« prav zato. da pomaga našemu kmečkemu človeku pn poveča- nju kmetijske proizvodnje in zboljšanju njegovega življenja. Čim več borao kupovali te knji- ge ter jih brali, tem več bomo znali, tem lažje nam bo delo m tudi tem več cenejših knjig bo lahko izdala zadružna založba »Kmečka knjiga« Š. P. STROKOVNI FILMI O CESTNEM PROMETU Združenje šoferjev in avtome- hanikov LRS priredi v novembru in decembru serijo lilmsUib pred- stav o navadah, razvadah, ne- predvidnosti itd vseh, ki preži- ve vsaj del svojega življenja na cesti, to je o pešcih motori- stih šoferjih, voznikih itd., ter vrsto predstav iz sorodnih podro- čij. To bo prva serija nad vse zanimivih predstav, deloma 2 barvanimi filmi, ki jo priredi na- veaena organizacija za dvig stro- kovne sposobnosti voznikov mo- tornih vozil, pa tudi za dvig di- scipline prometa tploh Taka predstava, trajaioča dve uri bo v PTUJU 30. NOV POPOLDNE. Kraj predstave m ara začetka bosta pravočasno objavliena na plakatih po mestu in v /ovnih prostorih, pa tudi pri podružnici navedene organizacije Vstopni- na: le prostovoljni prispevki, ker gre za kritje stroškov ZA ZMAGO ESPERANTA Se vedno prinašajo esperant- ski listi poročila o Jugoslaviji. Dalje poročajo o velikih pripra- vah za konferenco UNESCA ki bo prihodnje leto v Montevideu Sploh je Brazilijo zajel val e<- perantskega gibanja Enako je na Holandskem, kjer bo 19,54 v Haarlemu svetovni esperant-ki kongres Do seda, je prijavljenih že 400 esperantistov iz 20 držav. Tudi po drugih državah se espe- ranto močno širi. To dokazujejo izdaje raznih prospektov imeno- vanja ulic in trgov po dr L L. I Zamenhofu ali »lisperanto« v mnogih državah, izjave o koristi esperanta itd Nedvomno bodo esperantisti sirom sveta vzrado- ščeni nad izdajo knjig v psperan- tu »Jugoslavija In njem narodi« ter »Biografija Tita<- Se boli bo- do cenili borbo Jugoslavije /a njeno neodvisnost J. D. Kmetislio in vrtnarsko gospodarstvo p i u j Ob DNEVU REPUBLIKE slavimo zrnato nad vsemi težavami, ki smo jih junaško odpravljali s svoje poti v socializem, in kličemo vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine v pozdrav: NAJ ŽIVI IN ZMAGUJE V BORBI ZA SOCIALIZEM FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA! Stran 8 ptujski tedntk Ptnj. 27. novpmljra f9T5 DRŽAVNO VELETRGOVSKO PODJETIE S KMETIJSKIMI PRIDELKI ptuj S poslovalnicami: Cirkovci, Križevci pri Ljutomeru, Lovrenc na Dravskem polju, Ptuj, Moškajnci, Murska Sobota, Ormož, Spuhlja, Starše in Vitomarci OB oidmA uspeMA, smo jifi doslej dosegli skupno s ^metijci o trgoDini s kmetijskimi pridelki v enotnosti z vsem delovnim ljudstvom f)ratskifi narodov 'Jugoslavije, Uičemo 06 DNEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU ,.Naj živi bratska enotnost jugoslovanskih narodov svobodne, neodvisne socialistične domovine na vsej naši poti v socializem in v vsej borbi proti sovražnikom socialistične demokracije! Naj živi in zmaguje delovno ljudstvo Jugoslavije v vsej neustrašni borbi za svoje boljše življenje 1' Delovni kolektiv Ptuj, 27. novembra 1953 Stran 9 Kako bi zaposlili ženske delovne moči? Med številnimi drugimi vpra- šanji seje Ljudskega odbora mestne občine Ptuj 19. novem- bra t. 1. je bila debata tudi o vprašanju, kako zaposliti v bodo- če žensko delovno s\ilo v Ptuju. To vprašanje je sprožila tov. Anica Holobar, odbornica OLO in članica OK ZKS istočasno s predlogom, da bi bilo potrebno v Ptuju misliti na predelovalno industrijo. O tem bi morala raz- misliti vsa ptujska podjetja. V kolikor pa bi hoteli žensko de- lovno silo zaposliti brez večjih investicij, je potrebno v Ptuju razširifi obrtno dejavnost Za do- mače potrebe in tudi za izvoz. Obstoječi obrtni obrati bi se mo- rali vsekakor razširiti po zgledu invalidskega podjetja Avtokaro- serija na Bregu, ki je zaslovelo daleč okrog po državi in ki iz- deluje lesene predmete za izvoz. Podjetje je začelo s kovačijo, kolarstvom, sodarstvom in je sčasoma prešlo na avtokaroseri- jo. Z možnostmi je širilo svoj obrat in spremenilo prazne pro- store na Bregu v polne delavni- ce. Pletarstvo, mizarstvo in dru- ge možnosti še niso v celoti iz- črpane. Potrebno bo v bodoče v Ptuju in okraju misliti na obrtno kot na industrijsko dejavnost. Temeljito posvetovanje z obrtni- ki bi pokazalo na razne možnosti, ki jih doslej nismo upoštevali računajoč, da je le industrija spo- sobna zaposliti večje število de- lovnih ljudi, zlasti pa ženske de- lovne moči. Ptujski kopalci in kopališče o problemu, kako bo s ptuj- skim kopališčem, ki bi ga bilo potrebno obnoviti ob 6 milijon- skih investicijah v začetku dru- gega leta po načrtu, ki ga Je po- skrbelo Ptujsko olep.ševalno dru- štvo, še ptujski LOMO ni odločil, ker je potrebna predhodna ob- širna diskusija med volilci, ki naj pripomore k določitvi, kate- re probleme mesta Ptuja /e po- trebno v splošnem interesu naj- prej rešiti ob danih možnoslih in katere je mogoče odložiti za nekaj časa. Zdravstvene in higi- enične potrebe prebivalstva podčrtujejo nujnost vodovoda, kanalizacije, graditve slanovanf- skih blokov, je pa zraven tega nešteto potreb, ki jih narekujejo ostale življenske potrebe. Ve- čina članov LOMO Ptuj je načel- no za ta načrt, ker smatra, da bi bilo težko odtegnili sredstva dru- god tn jih uporabiti za graditev novega kopališča, ki bi stalo naj- manj 50 milijonov. Prva debata o tem načrtu je pokazala, da mo- ra predhodno o njem razmisliti in spregovoriti glede na potreb- na sredstva mestno prpbivalst\'o in da je za to in drugo potrebna široka anketa. Brez novogradenj bo težko rešiti stanovanjsko stisko Na zadnji seji 19. L m. je LOMO Ptuj zavzel odločno stn- lišče, da je nujno potrebno, da pride v Ptuju v prihodnjem letu do graditve poslovnih prostorov za podružnico Narodne banke in obenem stanovanjskih prostorov za njene uslužbence. S tem stali- ščem je bilo potrjeno stališče LOMO Ptuj v dopisu, ki ga je že 25. Vili. t. L poslal Glavni cen- tralni NB Beograd s predlogom, da la pos.krbi za investicijski kredit za graditev bančnega po- slopja v Ptuja 1954. leta, ki bo pomagalo v primerni obliki zmanjšati ptujsko stanovanjsko stisko. Sedanje brezizgledno sta- nje stotine prošnikav za stano- vanja sili LOMO Ptuj, da najod- ločneje zahteva od velikih cen- tral, ki imajo v Ptuju svoje po- družnice, da poskrbijo za lastne prostore. Mladina letnika 1936 in 1937 bo šla v šolo v kratkem se bo zaeel izvajati tudi v Ptuju sklep Okrajnega ljudskega odbora in Ljudskega odbora mestne občine P tu j o dvo- letni Kmetijsko nadaljevalni šoli mladine letnika in 1937, ki po izstopu iz osnovne šole ne obiskuje nikake šole, zlasti mla- dine, ki dela v kmetijstvu in go- spodinjstvu in se tudi od te za- poslitve preživlja. Predavanja te šole bodo pozimi 2 do 3 krat na teden. Pouk bo brezplačen. Praktično bodo delali poleti v v določenih dnevih. Pol časa šole bo porabljenega za praktično de- lo, ostali čas pa za predavanje iz zdravstva, gospodinjstva, slo- venščine, računstva, prirodopisa. zgodovine in družbeno moralne vzgoje. S temi kmetijskimi nada- ljevalnimi dvoletnimi šolami bo dana letniku 1936 in 1937 mož- nost dviga splošne izobrazbe. Razvoj kmetijstva zahteva pri- merno izobraženost tudi od ljudi, ki so v njem zaposleni, enako Pa naprednejše gospodinjstvo, ki zahteva od vsake bodoče go- spodinje, da bo znala pametno vzdrževati in urejati gospodinj- stvo. To dvoletno šolanje ie za ta letnika obvezno Brez take šole bi bila rniadlna, ki fe zaposlena v gospodinjstvu in kmetijstvu v primerjavi z obrtniško mladino in mladino, ki je zaposlena v industriji, kjer se mora tudi izobraževati, prikraj- šana pri izobrazbi, še bolj pa v primerjavi s srednješolsko mla- dino. Odprava divjega planiranja v letu 1954 Po razpravah o dosedanji prak- si »divjega planiranja'' na sejah gospodarskega sveta je na »eji LOMO Ptuj 19. L m. tov. Mirko Ogorelec spregovori} o nujni po- trebi, da je treba pri družbenem planu in proračunu za leto 1954 posamezne potrebe in postavke tako resno in premišljeno posta- viti, da bo vsako divje planira- nje nekaterih podjetij tn usta- nov onemogočeno. Doslej se je dalo še tu in tam Iztisniti manjše vsote za rešitev »divjih planov*, vendar vse kaže, da bo potrebno v bodoče ob novih gospodarskih pogojih več resnosti. Pred odlo- čitvijo, katerim potrebam bo po- trebno priznati prednost in kate- re bodo morale čakati, se bodo morali kolektivi podjetij LOMO Ptuf temeljito pomeniti, preden bodo začeli črpati predvidena in razpoložljiva sredstva. Spomladi bomo gradili kulturni dom „Jože Lacko" v Ptuju Javna diskusija o težavah od- bora za graditev ptujskega kul- turnega doma, ki se bo najprej omejila na večjo dvorano in nekaj manjših prostorov, fe spravila to vprašanje dalje z mrtve točke, ker fe odkrila administrativne ovire pri odobritvi načrtov. Končno bo prišlo do graditve v zgodnji spomladi, na kar kaže tudi večja količina opeke, ki je v stavbišču in več milijonov za to pripravljenih denarnih sred- stev. 2ene iz Oraženc si znajo pomagati Med ženami vasi Draženc je zelo veliko smisla za pomoč do- mači obrti in za domači zaslu- žek zraven ostalega gospodinj- skega in kmetijskega dela. Bavi- jo se a pletenjem rogoznih kitic za Pletarsko zadrugo v Ptuju. Isto možnost imajo tudi žene iz drugih vasi, vendar še za to niso v toliki meri pokazale volje ia razumevanja kot žene iz Dra- ženc Nočno in nedeljsko delo pri transportu Tudi v ptujskem okraju je več- , ji del trgovskih in industrijskih podjetij sklenil začasno uvesti nočno in nedeljsko nakladanje In razkladanje železniških vago- nov, da bi Se s tem izognili več- jemu pomanjkanju železniških vozil, kar se redno dogaja v ča- | su jesenskih odkupov in večjih transportov goriva In kuriva [ pred zimo. Za podjetja je to za- ' časna obremenitev, vendar bi v nasprotnem primeru bila škoda! zaradi izpada v proizvodnji še večja. Vsekakor je to 'začasen ukrep, ki bo nepotreben, brž ko bodo težave v transportu odpad- le. Znižanje cen in težavo Ptujske ,.Delte" »Delto« ~ tovarna perila in konfekcije v Ptuju je znižanje cen tekstilu postavila pred dej- stvo, da mora od skupno zniža- nega zneska 20,697.749 din iz svojih sredstev kriti 5,382.940 din, kar je nedvomno posledica prevelike zaloge blaga. Ta zne- sek pa bi močno ogrozil situacijo v podjetju. Zato je uprava pod- jetja sklenila pri Tajništvu za gospodarstvo OLO Ptuj interve- nirati, da bi se stvar uredila brez občutne škode za podjetje. Nova železniška proga Ali bo res prišlo do gradnje železniške proge Ptuj —' proga Ljubljana—Zagreb? Verjetno že, ker nam o tem priča dopis Taj- ništva za gospodarstvo OLO Krško ptujskemu Tajništvu, da se je na prvoimenovani urad obrnila direkcija železnic v Za- grebu ter ga obvestila o medre- publiški strokovni komisiji, ki se bo sestala in ki bo proo^vala predlog načrta gradnje v dolini reke Sotle in Krke. Po tem dopi- su bi naj iniciativni odbor za gradnjo žel. proge pripravil pre- pis podatkov in izdatkov, ki bo- do služili komisiji prj razpravi, prav tako pa poslal svojega za- stopnika na omenjeno direkcijo zaradi koordinacije dela inic. odbora in železnic. „Pfetarna*' se bori za svojo gostilno »Pletarna« je sprožila pred VS LRS v Ljubljani upravni spor glede na odločbo Državnega se- kretariata za gospodarstvo, ki iz- podbija odločbo LOMO Ptuj, s katero se dovoljuje »Pletarai« ustanovitev in vodenje gostin- skega kot postranskega obrata svoje dejavnosti. Sekretariat utemeljuje svojo odločbo s tr- ditvijo, da je dovoljenje LOMO Ptuj glede tega obrata v nasprot- ju z družbenimi in ladiužnimi pravili, r nasprotju » predpisi o ustanovitvi in delu trgovskih podjetij, ter da se lahko ustanav- ljajo gostinski obrati le kot sa- mostojna državna podjetja z de- lavskim samoupravljanjem. Po tej odločbi bi se moral obrat ta- koj zapreti oziroma spremeniti v sčimostojno državno podjetje. Boljša luc v Vičavi Potrošniki električnega toka na Vičavi se cesto pritožujejo nad I slabim tokom v večernih urah ter zvračajo krivdo za to na po- manjkljivost omrežja. Kot smo zvedeli na tozadevno merodaj- nem mestu, na Vičavi ne bo omrežje okrepljeno, ker bo v le- tu 1954 zgrajena v Grajeni trans- I formatorska postaja, na katero bo potem prikljifčeno celotno omrežje Orešja. S tem pa bo tu- di na Vičavi dovoli energije za- dostne napetosti. i Cene na ptujskem trgu v sredo, dne 25. novembra 1953, za liter, kilogram alj komad. Vrtnine: čebula 30, česen 150, fižol luščeni 80, hren 30, krompir K), koleraba 20, karfijola 50, pe- texšilj 30—40, pesa rdeča 20, poi 20, redkev 10, solata 25, špinača 40, Eelje rdeče 10, relje v glavah 3 do 5, reler 35, ohrovt W, ko- renček 40, repa kisla 16. Maščobe: tnaslo siuovo 400. zaseka 250, Žitarice: koruza 25, proso 30, pšenica 40. zdrob koruzni 40, ka- ša ajdova 100, kaša prosena 60. Perutnina: kokoši 350—400, pu- rani 500—800, piščanci 250—500. Sadje: hruške 40, jabolka 40, orehi 120 Mleko in mlečni izdelki: mleko 20, smetana 120. sir 70. Razno: Jajca lA, gobe lisičke 40, med 280. C^ne pri Rožniku, Ptuj: jabol- ka 32-35, hruške 30, orehi 120, čebula 25, česen 130, krompir 9. ★ Nova podmornica na atomski pogon Prvi dve atomski podmornici, ki Jih dokončujejo v ameriškili ladjedelnicah »Nautilius« in »Sea Wolf«, bosta imeli pod vodo brzino okoli 35 morskih milj na uro, Najhiitrejše pod- mornice iz druge svetovne voj- ne so pod vodo razvijale največ 15 vozlov na uro. Ameriška ko- misija za atomsko energijo je ;avila, da ima v projektu boljši reaktor, ki bo omogofril *e mnogo večjo brzino pod vo- do, in sicer 45 morskih mili Primerjajte to brzino z na1hi- trejštmi ladjamt na svetu ki imajo komaj olcolf 35 dr* 40 milj. Stran 10 PTUJSKI TEDNIK' Ptuj, 27, novembra 1953 Kakor srro zvedeli, je bil 15. t. m. v markovskem lovišču uspešen lov domačih lovcev, ki se ga je udeležilo tudi nekaj lovcev iz P^uja V tej zvezi smo vprašali za vtise o tem lovu strastnega lovca tov. Trampuža Lojzeta, kapetana JLA iz Ptuja, ki nam je na tozadevno vpra- šanje tako odgovoril: »V nedeljo, 15. t. m., esmo imeli lep lovski dan. Zbrali smo se v zgodnjih jutranjih urah. Prišli so lovci s področ- ja Markove pa tudi nekaj lov- cev iz Ptuja. Prehodili smo za- nimivo markovsko lovišče in imeli tudi bogat plen. Po vtisu, ki sem ga dobil ta dan, se mi zdi važno omeniti, da vlada v tej družini pristna tovariška družabnost pa tudi kritičnost, ko pridejo na rešeto razni lovski problemi. Prese- netila me je razlika med odno- si v tej družini in v drugih družinah. Iz resnih predlogov po prijetni in plodni diskusiji pa sem videl, da se člani te družine temeljito pomenijo o lovskih vprašanjili. Razumljivo je, da ne zmanjka humorja o izletu na šnefe, ki je pristen zlasti pri starejših lovcih. Po lovskem pohoda je prišlo do živahne debate o nabavi plemenskih lovskih psic. Za vsakega lovca je to dokaj zani- mivo vprašanje še bolj pa po- menek o škodljivcih in ukrepih za omejevanje njihovega dela. Pomenili smo se tudi o po- manjkanju fazank, ki bi jih morali nakupiti in na tem te- renu razmnožiti. Debata se je razpletala z vprašanja na vpra- šanje, V ospredju so bile te parlamentarne volitve. V sredi med nami je bil tudi tov, Kafol, izkušen lovec, ki ga družina zelo spoštuje in tudi upošteva njegove nasvete. Pred- sednik družine in lovec tov. Kafol zna pravilno usmerjati delo družine. Kritično gleda družina na takega lovca, ki skrije puško v koruzo, če sreča drugega lovca. Sicer pa vlada v družini popolno medsebojno za- upanje, kar se odraža tudi po tem, da se medsebojno ne nad- zirajo, kar je sicer navada v nekaterih drugih družinah Prijeten lovski dan je kon- čal z okusno lovsko večerjo v prijetnem tovariškem razpolo- ženju. Namen dneva je bil kre- piti tudi lovsko tovarištvo in ta namen je bil tudi dosežen. Prepričan sem da bi tako sta- nje našel v večini lovskih dru- žin v okraju, potrebno pa bo oditi tudi k tistim, ki eo jim še potrebne izkušnje drugih dru- žin pri iirejanju In utrjevanju tovariškega razpoloženja v mlajših lovskih družinah.« Oskilinina za začasno nezaposlene Glede na stalne pritožbe posa- meznikov glede oskrbnine za za- časno nezaposlene opozarja ptujska Posredovalnica za delo sledeče: Do oskrbnine w» časa nezapo- slenosti imajo pravico samo ose- be, ki izpolnjujejo pogoje, kot jih predpisuje Uradni list FLRJ, štev, 21, z dne 14. aprila 1952 — člen 4., ki govori, da ima pravi- co do 50 odst. oskrbnine za časa nezaposlenosti vsak tisti dela- vec aU uslužbenec, če ima dve leti nepretrgane delovne dobe. Kot taka se delovna doba šteje tudi, če je v tem času prekinil delo in se v 30 dneh ponovno zaposlil. Ce ima v delovni dobi presledek, ima pravico do oskrb- nine le, če s potrdilom podjetja ali delovno knjižico dokaže, da je bil po osvoboditvi zaposlen skupaj vsaj pet let. Takim delav- cem in uslužbencem gre oskrbni- na od dneva prijave Posredoval- nici za delo, vendar se ji mora prijaviti najpozneje v treh dneh, da bi Si pridobil to pravico. V ostalem pa nimajo pravice do oskrbnine delavci in usluž- benci: 1. Ce jim je delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi služ- be oziroma dela po disciplinski kazni. 2. Katerih delovno razmerje je prenehalo zaradi odpovedi. 3. Ki ne sprejmejo nove zapo- slitve, ki Jo nudi Posredovalnica ali podjetje upoštevajoč telesno in strokovno sposobnost 4. Ki imajo pokojnino po pred- pisih socialnega zavarovanja. 5. Ki imajo po zakonu o držav- nih uslužbencih pravico do od- pravnine, dokler se ta izplačuje, 6. Ki živijo v skupnosti, v ka- teri znašajo dohodki na posa- meznika ne glede na njihov vir več kot dva tisoč dinarjev na posameznega člana. Vsi ti pa imajo pravico do so- cialnega zavarovanja, če imajo nepretrgano zaposlitev eno leto oziroma, če so bili po 15. maju 1945 s presledki zaposleni naj- manj dve in poi leti in če se red- no prijavljajo PosredovalnicL Bolniške listke za take izdaja Posredovalnica za delo. Zdravstvena oskrba se prav tako nanaša na gornje tolmače- nje, kar pomeni, da če delavec ali uslužbenec ne sprejme pro- stega delovnega mesta, nima pravice do socialnega zavarova- nja. (Pojasnilo) Y KZ Cirkulane" v 47, št. Ptujskega tednika z dne 20. nov. 1953 je pisec pod gornjim naslovom napisal čla- nek, v katerem graja uslužben- stvo, da ni bilo v KZ Cirkula- ne olja za zamenjavo in da mo- rajo ljudje hoditi daleč drugam zamenjavati oljarice, namesto da bi jih zamenjali v svoji za- drugi; laijigovodja pa si naj za- piše na svoj račun vse kletvice prizadetih. Pisec članka ni bil toliko ve- sten, da bi se informiral v upra- vi KZ, zakaj ni olja za zame- njiavo. Ko bi se prepričal, bi lahko javno kritiziral. Tako pa s svojim dopisom blati po kri- vici vodilne uslužbence v KZ, čeprav se trudijo po svojih mo- čeh, da bi zadovoljili članstvo. Ce bi bil dopisnik prišel v pi- sarno KZ, bi lahko zvedel, da so poslovodje in knjigovodja najmanj šestkrat urgiraU pri okrajnem 2:astopniku Tovarne ol^a za.dobavo olja, kar lahko on potrdi. Dalje sta bila v Ča- su zamenjave v tej jeseni pre- jeta že dva soda olja. V pisarni kz se nahaja dopis Tovarne olja Slov. Bistrica, v katerem se tovarna oprošča, da še ne mo- re dati več olja za zamenjavo, ker je morala po dispozicijah gospodarskega sveta LRS dati večje količine olja za široko po- trošnjo, za zamenjavo pa so na razpolago le manjše količine. Pač pa bo v najkrajšem času postregla tovarna z dostojno količino olja za zamenjavo. Dva dni pred objavo gornjega član- ka je tovarna poslala KZ sod olja za zamenjavo. Takšna je torej resnica! Piscu članka priporočamo za drugič, da si ne bi domišljal, da samo on skrbi za haloško ljudstvo, in mu svetujemo, naj ne gleda s takim nezaupanjem na soljudi, ki skrbijo tudi zanj. Drugič naj se bori z odprtim obrazom in svojim polnim imenom. Okrajno eledališče Ptul Petek. 27. novembra 1953, ob 20. (8.) uri: Pavel Surek: »PESEM S CESTE«, komedija v treh de- janjih s petjem in godbo. Deve- tič. Vlogo Miška igra Hugo Florjančič kot gost Gostovanje v Kidričevem (dvorana »Gra- diš«), Nedelja, 29. novembra 1953, ob 10. uri: Franc S. Finžgar: »DIVJI LOVEC«, narodna Igra s petjem v štirih dejanjih. Desetič. Zaklju- čena predstava za šolsko mladi- no v Gorišnici (Zadružni dom). Nedelja, 29. novembra 1953 ob 15. (3.) uri: Franc S, Finžgar: »DIVJI LOVEC«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Enaj- stič. Gostovanje v Gorišnici (Zadružni dom). Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Go- rišnica. Torek, 1. decembra 1953, ob 20. (8.) uri Franc S. Finžgar: »DIVJI LOVEC«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Dvanaj- stič. Zadnja večerna predstava. Četrtek, 3. decembra 1953, ob 20. (8.) uri: Pavel Surek: »PESEM S CESTE«, komedija v treh de- janjih s petjem in godbo. Dese- tič. Zadnja večerna predstava. Sobota, 5. decem.bra 1953, ob 15. (3.) uri: Franz Grillparzer: »LJUBEZNI IN MORJA VALO- VI«, tragedija v petih dejanjih (osmih slikah). Šestič. Zaključe- na predstava za učence v gospo- darstvu. Sobota, 5. decembra 1953, ob 20. (8.) uri: Franz GrUlparzer: »LJUBEZNI IN MORJA VALO- VI«, tragedija v petih dejanjih (osmih slikah). Sedmič. Zadnja večerna predstava. Nedelja, 6. decembra 1953, ob 15. (3.) uri: Franc S. Finžgar: »DIVJI LOVEC«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih, Zad- njič! Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17, ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Rezerviranje vstop- nic v gledališki pisarni (telefon- ska štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedeljkih. Ogiašujte v Ptujskem tedniku Mladinci predvojaške vzgoje v Trnovski vasi Nesreča ne počiva Ptujska bolnišnica je v zad- njem času dala pomoč nasled- njim ponesrečencem: Zelenko Ožbaltu iz Rogoznice (poškodbe roke), Orlač Jožici z Brega pri Ptuju (padec), Bračič Anici iz Vidma (poškodbe hrbtenice), Francu Vidoviču Iz Gorišnice (igla v palcu). Mercu Ludviku v Ptuja (poškodbe na roki), Kise- laku Lovru iz Kungote (padel je s kolesa), Kranjcu Tomažu iz No- ve vasi (v vodnjaku ga je zasu- lo), Dominko Lizi iz Cvetkovc (konj jo je udaril), Bosilu Anto- {nu iz Spodnjega Leskovca (padel je s skednja), Bezjaku Alojzu iz j Spuhlje (cirkularka mu je odre- I zala prste), Mastenu Ivanu iz Goričaka (padel je pod voz), Ve- seliču Martinu iz Trgovišča (pa- del je pod voz), Režeku Martinu iz Čermožiš (drva so se podrla nanj), Petku Francu iz Slovenje vasi (preteph so ga), Narat Re- zali ji iz Zamušan (padla je s ko- lesa), Fekonja Jožici iz Brebrov- nika (opekla se je pri štedilni- ku), Bezjaku Alojzu iz Male vast (napadli so ga neznanci), jeienci Antonu iz Kidričevega (padel je s kolesa), Brglez Ceciliji iz Si- kol (poškodbe leve roke). D I k ii GI "J O T 1" zadnje številke »Totega lista«: Jaz sem si nekaj pametnega zrajta, vi mi pa lehko pomagate, kaj bi to vsi lidje zvedli, na kaj sem jaz gor priša. Poglednite, če grete v kino, če gledate film aj pa če med predstavo dremlete, pa če grete domu, ste zažihrani za od- škodnino, če se vam kaj zgodi. Al če berete kerebodi cajtenga ste tudi za- žihrani! Za 1 dinar plačila lehko do- bite tiidi taužnt odškodnine. Keri si je to zmisla, je pač pameten Vete, jaz sem misla. kaj bi to tiidi lehko bilo v gostilnah. Tisti, ki radi pijemo, pač gvišno gremo v gost'Ino To je leži do- kazati kak pa to aj sem ša v kino aj če sm šteja časopis! Pri pijači bi te tiidi lehko plača 1 dina^ za zažihraje Te pač kelnerce nebi zbirale dinarov za svoj žep Bogme bi bilo boljše kaj bi DOZ doba od vsakega, ki pride pi^ po 1 dinar. Kejko liidi je že prišlo z gostilne domu z razbito lobajo. V kini nemreš dobiti glaža v glavo, aj pa z nožem v hrbet. Dosti jih nemič nemre iti domu, kaj jih odpelajo direkcjon v špital. Vite, če bi plača 1 dinar pri pi- jači, bi le bija zažihrani. 2enske pa se tudi ne bi več tejko na nas jezile. Vete pa še to! Vsi gostilničari vena ne bi hteli dati svojih lidi zažihrali, zato pa bi vsi boj šli pit v tisto gostilno, ki bi pobirala zažihrovaje! Napište to v »Totem«, pa te vidU, kaj sva naredla vejko reč. DOZ de zasluža, mi mo pla- čali, zadovoljni do trezni pa tiidi tisti, ki de kaj po glavi doba. Keri te na- kožiiha, težko od jega kaj dobiš, te pa si moraš hkonci še vse sam plačati .« Tvoj Prlek Stef 4LI STE ZE poravnali naročnino? Ptuj, 27, novembra 1953 PTITJSKT TEDNTKi Stran H i. - !i iz Tovarne volnenih izdeikov v Majšperkuj o delovnem kolektivu Tovar- ne vc'lnenih izdelkov v Majšper- l:u le redko kaj najdemo v na- šem časopisju, čeprav so pro- izvodi Tovarne volnenih izdel- kov iz mikane in česane volne- ne preje, po svoji kvaliteti zna- ni ne le samo v Sloveniji, mar- več v celi FL.R.J, zato je prav, da to storim na dosedanje uspehe ob 29. novembru. V letošnjem letu je imel de- lovni kolektiv z delavskim sve- tom in upravnim odborom na čelu največ skrbi s prodajo svo- jih zalog izdelkov ki so z ozi- rom na kvaliteto materiala in izdelave sorazmerno dragi. K sreči se je prodaja po zadnjem znižanju cen tekstilnemu blagu in znižanju stopnje akumulaci- je bistve-no izboljšala. V celoti 1 o ne bo moglo popraviti zamu- jenega. Za organizacijo prodaje ima tovarna poleg dobro urejene komercialne službe še tri tr- govske potnike, ki prodajajo izdelke tovarne po vsej FLRJ in moderno urejeno skladišiče v Zagrebu s kapaciteto 20.000 m. Veliko število odjemalcev, ki presega 400 trgovskih podjetij, daje komercialnemu oddelku polne mke dela, saj mora pri normalnem poslovanju prodati mesečno okrog 30.000 metrov mikanih in česanih tkanin, kar znaša mesečno proizvodnjo to- varne. Kot največje odjemalce To- varne volnenih izdelkov beleži- mo trgovska podjetja »Tekstil- Obutev« v Ljubljani, »Volna« Ljubljana, »Tekstil« Ljubljana, »Zarja« Maribor, »Moda« Mari- bor, »Preskrba« Ptuj, »Tekstil Promet« Zagreb, »Napred« kon- fekcija Zagreb, Trgovsko pod- jetje »Boogradc Beograd,, »Tka- nina« Beograd itd. Delavski svet In upravni od- bor se zavedata svoje dolžnosti in je v letošnjem letu sprejeto že vrsto sklepov za izboljšanje delovnih pogojev Tako je iz sklada za samostojno razpolaga- nje in iz dela dobička dovršil modeme obratne delavnice, ki so bile prej v temnih in nehi- gienskih prostorih. V teku so tudi obsežna dela za izboljša- nje stanovanjskih pogojev de- lavstva. Tako gradimo v letoš- njem letu 4 dvo stanovanj ske družinske hišice, kjer bomo pridobili 8 modemih dmžinskih in 12 samskih stanovanj. Ta bodo naslednje leto sposobna za vselitev. Z adaptacijo hiše na bivši ekonomiji v Majšperku smo pridobili 1 dmžinsko in 8 samska stanovanja. Pravtako je v letošnjem letu obnovljen to- vamiški stanovanjski blok s 15 dmžinsktmi in 10 samskimi sta- novanji. Upamo, da bomo v na- slednjem letu z dograditvijo stanovanjskih hiš vsaj delno omilili stanovanjski problem, ki | postaja iz dneva v dan bolj pe- reč, če računamo, da dober del delavcev nima lastnih stano- vanj. Delavski svet bo pa moral počasi misliti na obnovo stroj- nega parka, ki je že delno za- starel in ne spad? več v mo- derno tekstilno tovamo Za le- tošnje leto je predvidena naba- va novega sušilnega stroja, ker je dosedanji popolnoma dotra- jal in ima tovama z njim sa- mo v enem letu okrog 20 mili- jonov dinarjev škode odnosno izgube na proizvodnji Isto je z ureditvijo laboratorija, katere- ga tovarna do sedaj ni imela in s pomočjo katerega bomo lahko znatno izboljšali kvaliteto barv naših izdelkov. V kolektivu je živo kultumo- prosvetno delo, ki se odvija v okviru SKUD »Anton Ingolič«. Dramska družina je s svojimi nastopi znana tudi izven meja ptujskega okraja, s-aj je že go- stovala tudi v Mariboru in celo v Varaždinu. V letošnjem letu je ustanovljeno TVD »Parti- zan«, ki pa še ni zaživelo in je za sedaj aktivna samo odboj- karska sekcija Upamo, da bo čez zimo tudi TVD »Partizan« zaživel, če bo Tovama volnenih izdelkov držala obljubo in dala j »Partizanu« za telovadnico na razpolago svojo sindil^alno dvo- rano. Planinske dmštvo je zelo j agilno. V letošnjem letu j« imelo že vrsto krajših In daljših izletov, kjer so si člani ogledali lepote naših gora to prelepe slovenske zemlje. Pozabiti ne smemo tudi mla- dinske organizacije, ki je letos pod novim vodstvom posebno zaživela in živo sodeluje tudi na političnem polju Izven to- varne. Uprava tovame daje tu- di vso pomoč mladinski organi- zaciji, ker se dobro zaveda po- slanstva, ki ga ima mladina v naši družbeni skupnosti. Na koncu še nekaj besed za tiste, ki jim je tovarna in vse, kar je v zvezi s tovarno trn v peti, češ, saj od tovarne nič ni- mamo itd Take in slične bi spomnil samo na to kaj bi bilo s tukajšnjim prebivalstvom, če bi lepega dne v Majšperku pre- nehale obratovati obe tovarni, ki sedaj zaposlujeta povprečno 550 ljudi iz najrevnej.5ega pre- I dela Haloz, ki nimajo možnosti dmge zaposlitve, a dobijo v to- varnah zaposlitev in kruh zase in svoje družine Navadno po- zabljajo, da se izplača delav- cem in nameščencem v Maj- šperku vsak mesec na račun plače in otroških doklad nad 4 milijone dinarjev in da se za ta znesek izboljša življenjski standard vsega okoliškega pre- bivalstva. Radi pozabljajo, da vse komunalne izboljšave, ki se napravijo s pomočjo tovarn, kot na primer gradnic stanova-nj, prosvetnih in kino dvoran, cest in mostov itd. služi celotnemu tukajšnjemu prebivalstva in ne samo tovarniškim delavcem. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je ravno za.<;luga to- varn, da majšperska kotlina z dneva v dan dobiva lepše lice in da se ravno s pomočjo to- varn tukajšnji živelj počasi, a vendar vztrajno prevzgaja v zavedni in enakopravni de! na- še socialistične družbs. S. M. Rojstva v Ptu'u Zupančič Katarina, Sp. Hajdi- i na 53 sina Danila) Mohorko Ne- } ža, Cermožiše 72 — Ivana; Zo- reč Marija, Placar 12 — Marja- nai Strgaršek Helena, Ljutomer, Ormoška 14 — Zlatka; Simenko Angela, Pobrežje 31 — Elizabe- to; Strgar Neža, Krčevina 82 — Davorina; Korotaj Jožefa, Kidri- čevo — Slavico; Kranjc Marija, Sovjak 12 — Marijoj Fartely Jo- žefa, Cirkulane 74 — Irmo; Vre- čar Neža, Štuki 13 — Silvo; 2ni- dar Kristina, Jelovec 81 — Da- nijeloi Horvat Genovefa Koz- minci 14 — Kristino; Cuš Ivana. Domava 2 — Ivanko; Meško Antonija, Ptuj, Prešernova 21 — Albino; Terbuc Kristina Preseka 22 ~ Marijo; Repinc Marija, Apače 99 — Marijo; Lenart Ka- MAIJ OGLASI Prodam tri suhe hrastove plo- he, primerne za izdelavo stavb- nega pohištva. Vinko Črnko, Kr- čevina 26. pošta Grajena. Polovično violino vzamem v najem proti odškodnini ali pa jo I kupim. Naslov v upravi lista. I Prodam italijansko športno ko- I lo. Vičava 46. tarina, Slovenja vas 38 — Jeri- co; Mesaric Erna, Spodnji Breg 35, Ptuj — Stanislava; Kramber- ger Olga, Kidričevo — Marjan- co; Gorjanc Martina, Sitež 22 — Marijo; Segula Angela, Zabovci 18 — Slavico; Vučak Ljudmila, Ptuj, Ljutomerska 14 — Borisa; Dragovič Julka, Vinica 16 — Ja- neza; Kamenšek Angela, Cermo- žiše 9 — Elizabeto; Mikša Tere- rija, Ormož 60 — Franca; Kore- njak Marija, Ptuj, Cankarjeva 4 — Slavico; Fideršek Marija, Pre- ša 14 — Karla; Zelenik Ana, Spuhlja 115 — Franca; Turk Ana, Dornava 2 — Mojco; Marinič Marija Ključarovci 2 — Marja- no; Zajdela Elizabeta Kokolanj- ščak 12 — Elizabeto; Kurnik Te- rezija Podvincj 101 — Danico; RAZGLAS Avto-moto društvo v Ptuju bo v začetku meseca decembra za- čelo s šoferskim tečajem Prijave sprejema do 1. decem- bra 1953 tovariš Rudi Novak na LOMO, soba štev 8. 25 arov njive na Spodnjem Bregu prodam. Vprašajte v upra- vi lista. Črnko Terezija, Ločki vrh 24 — Janka; Petrovič Angela, Trnov- ska vas 30 — Marijo: Kužner Katarina, Kidričevo — Antonijo; Žagar Alojzija, Vičava 1 — Sta- , nislavo; Viher Avrelija, Videm 18 — Franca; Skok Ivana, Ro- I goznica 47 — Dominika. Poroke v Ptuju: Horvat Maks, Ljubljana, Smar- tinska 22 in Bratušek Marija Sp. , Breg 172, Ptuj; Kiralj Pal, Beo- i grad in Fridauer Katarina, Ptuj, ; Sp. Breg 180; Kukovec Franc, : kleparski pomočnik Orešje 14 in ; Skrbiš Silva trgovska pomočni- I ca Krčevina 54, Ptuj; Artenjak ''■ Feliks, Ptuj, Murkova 4 in Vo- glar Neža Brstje 33. Ptuj; Ošlaj Janes, Aškerčeva, Ptuj in Horvat Ivana, Spuhlja 88, Ptuj. Smrti v Ptuju: Pati Gera, roj, 1876 Ptuj, Nova cesta 11; Bednički Zdenka, roj. 1953 Kidričevo; Petrič Vladimir, roj. 1953, Trdobojci 27; Paveo Ana, roj. 1953, Sedlaček 5; Arnuš Ivan, roj. 1953, Sp. Velovlak 42; Maicola Jože, roj. 1869, Ptuj, Rogozniška cesta 44; Lipičar j Emilija, roj. 1905, Ptuj, Aškerče- 1 va 5; Skuhala Jelka, roj. 1953, Ptuj; Mahmudov Janez, roj. 1953. Ptuj. Potrošnja v poletnih mesecih Ko smo pred določenim časom ugotavljali potrošnjo za drugo tromesečje letošnjega leta, ni- smo mogli mimo ugotovitev, ki so kazale splošen porast količin, ki so bile potrošene. Za drugo tromesečje je bilo to samo po sebi umevno: lanskoletna suša je bila vzrok temu, da je bil mnogo večji del prebivalstva v mesecih pred novo žetvijo glede prehrane vedno bolj' in končno izključno navezan na državni sklad živil, ki jih je nabavljal v trgovski mreži, kakor bi bil sicer, če bi bila lanska letina normalna. Bilo je pričakovati, da bo v tretjem tromesečju, ko pri- haja na trg že vrsta pridelkov tekočega leta, v trgovski mreži živilske stroke zabeležen dolo- čen padec. Ta padec bi gotovo tudi nastopil. Toda pri tem je treba upoštevati, da je bila cena vrsti živil v drugem tromesečju glede na težave po suši precej nad normalo {belj kruh, bela moka) in da je bila potrošnja kljub na videz visokim številkam na posameznika sorazmerno niz- ka. Ponoven porast v tretjem tro- mesečju je torej razumljiv in ga ne motivira samo večja tržna po- nudba, temveč tudi močno zni- žane cene nekaterim artiklom, kar je razvidno tudi iz skupne- ga izkupička: v drugem trome- sečju manjša potrošnja kot v tretjem, izkupiček pa kljub temu za okrog 4,5 milijonov dinarjev višji kot v tretjem tromesečju. Pri živilih je predvsem viden porast potrošnje belega kruha in moke (Kruh: II. tr. 34.897 kg, III. tr. 150.146 kg; moka: II. tr. 97.230 kg, m. tr. 134.774 kg); masti: (II. tr. 48.658 kg. III. tr. 65.108 kg)? svežega mleka: (IL tr, i 275. 096 1. III. tr. 391.300 1); sve- I žega in suhega mesa, sladkorja, I soli, alkoholnih pijač in drugega. Nasproti temu pa beležimo v istem času padec pri črnem kru- hu {II. tr. 676.377 kg. III. tr. 463.186 kg); krompirja (IL tr. 33.374 kg, III. tr 5.277 kg); olju. kavi in drugih manj pomembnih artiklih. Skupno so plačali po- trošniki za živila v tretjem tro- mesečju 181,550.000 din, napram 185,956.000 din v drugem. PADEC V NAKUPU TEKSTILA Dočim je bilo v drugem tro- , mesečju nakupijenega tekstilne- ga blaga za 96,514.000 din, je bi- lo v tretjem tromesečju iztrže- nih 92.431 tisoč din. Te številke pa nas ne smejo zavesti, da bi mislili, da je bilo zaradi tega ' tudi količinsko manj prometa Nasprotno! Oglejmo si samo ne- kaj številk, pa bomo videli, da je v tretjem tromesečju šlo v promet celo več blaga, le da po nižjih cenah, ker se je v tem času začelo uveljavljati zniževa- I nje cen tekstilnega blaga. Tako i je bilo v drugem tromesečju prodanega: bombažnih tkanin 63.003 metre, v tretjem pa 65.312 metrov, volnenih tkanin 6.608 m In v tretjem 7.882 m , trikotaže v drugem 12.631 kosov in v tretjem 13.305 kosov, na- sprotno pa je bilo prodanih manj svilenih tkanin, kar je z ozirom na letni čas razumljivo. OSTALE POTREBŠČINE Usnja in usnjenih izdelkov Je bilo prodanih v tretjem trome- . sečju za 31,694.000 dinarjev, v I drugem pa za 30,645.000 dinarjev, : kuriva v IIL tr. za 11,307.0000 din in v II. tr. za 7,500.000 din, kovinskih izdelkov: III. tr. za I 18,314.000 din, II. tr. za 30,882000 ; din, itd ali skupno za živila in ' vse ostalo v III. tr. za 463 mili- jonov 882 tisoč din, napram dru- gemu tromesečju, ko je bilo Iz- Zanimivo je še to, da je oci celokupnega prometa šlo skozi trgovske obrate državnega sek- torja v tem obdobju za 327 mi- lijonov 194 tisoč din. zadružnega i za 117,685.000 din, v drugem tro- ; mesečju pa državnega 320 mill- I Jonov 132 tisoč din in zadružne- ga 136,234.000 din, kar je z ozi- rom na to, da se prvi uveljavlja v mestih in industrijskih sredi- ščih in drugi na podeželju, po- polnoma razumljivo In alkoholne pijače? V juliju, avgustu in septembru smo v i okraju popili za 39,505.000 din, napram 37,849.000 din v drugem tromesečju, brezalkoholnih pa za 3,139.000 din, napram 3,409.000 danih 462,021 000 dinarjev. 29. NOVEMBER 1943 — 29. NOVEMBER 1953 ZHAGA (Odlomek iz knjige: Vladimir Dedijer: Josip Broz-Tito, prispevki za življenjepis) Leto 1943 je bilo prelomnica v drugi svetovni vojni. Hitler- jeva usoda je bila zapečatena. Na Vzhodu je Rdeča armada vse bolj in bolj napredovala od Stalingrada in gonila pred se- boj nacistične divizije. Zavez- niki so Afriko očistili Rom- melovih čet, Italija ni bila več sposobna za boj Bilo je le še vprašanje časa kdaj bo Hitler kapituliral. V Jugoslaviji je ljudstvo željno pričakovalo konec trp- ljenja, požiganja, bombardira- nja, prelivanja krvi... Velike zavezniške zmag? so dajale upanje, da se bliža konec voj- ne. Kako so jih ljudje slavili, kako so sprejeli vest o pedcu Mussolinija. kako so prazno- vali osvoboditev Kijeva dne 6. novembra 1943! Vrhovni štab je bil takrat v Jajcu Milovan Djilas je poslušal tisti večer napovedovalca Levitana, ki je bral v moskovskem radiu Sta- linovo povelje o osvoboditvi Ukrajine, pa je stekel na ob- zidje starega gradu in trikrat ustrelil iz revolverja v zrak, kakor je stara črnogorska na- vada, kadar se naznanja kaj veselega. Tudi partizani v mestu so slišali, da je Kijev osvobojen, ko pa je Djilas s trdnjave na- znanil novico, so začeli streljati, najprej z revolverji, pa s pu- škami, s strojnicami, da je vse mesto grmelo od strelov. Ljudje so prišli na ulico sprijeli so se v kolo, streli pa niso prenehali. Tito ni vedel, kaj je, šel je iz sobe, streljali pa so bolj in bolj. Ko so streljanje slišali parti- zani na okoliških položajih, so začeli streljati celo s topovi. Celo uro je trajalo, da je na- stopil mir. Po telefonu so le- tala povelja, dajali so pojas- njevanja. Ta večer so porabili streliva, kakor v kaki bitki. Vsak strel na je bil dragocen — saj so vsakega morali iztrgati sovražniku Tako veselje je prevzemalo vojsko in ljudstvo jes^ 1943, ko je Narodnoosvobodilna voj- ska po uspešno odbitih dveh težkih nemških ofenzivah štela okrog 300.OCO borcev. Osvobo- jeno ozemlje je znašalo že po- lovico Jugoslavije V partizan- skih krogih so na široko raz- pravljali o tem, kako naj se okrepe dotedanje pridobitve. CK KPJ je sklenil takoj po ka- pitulaciji Italije, da se skliče AVNOJ, ki naj bi ustrezno sklepal glede začasne vlade no- ve Jugoslavije Ze v oktobru 1943. ko se je razvedelo, da se sestanejo v Moskvi angleški zunanji mini- ster Eden ameriški zunanji minister Cordell Hull in komi- sar za zunanje zadeve ZSSR Molotov, je poslal Tito v Mo- skvo naslednjo brzojavko: »V zvezi s pripravami za kon- ferenco predstavnikov ZSSR, Anglije in Amerike se bo prav verjetno govorilo tudi o Jugo- slaviji. V zvezi z tem prosim, spo- ročite vlad' ZSSR sledeče: An- tifaši.~tični svet Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije ter Vr- hovni štab NOV in POJ so me pooblastili, da izjavim: Prvič. Ne priznavamo niti ju- goslovanske vlade niti kralja v inozemstvu ker že dve leti in pol in tudi sedaj podpirajo oku- patorjevega sodelavca in izda- jalca Dražo Mihajloviča ter no- sijo spričo tega vso odgovor- nost nad narodi Jugoslavije. Drugič Ne bomo dovolili, da pridejo v Jugoslavijo, ker bi to pomenilo notranjo vojno Tretjič. Govorimo v imenu ogromne večine ljudstva, da želi demokratsko republiko, ki se naslania na narodnoosvobo- dilne odbore. Četrtič Edina zakonita ljud- ska oblast so v zadnjem času narodnoosvobodilni odbori z antifašističnimi sveti na čelu. Tako bomo izjavili tudi an- gleški misiji pri našem štabu. Angleški general nam je že sporočil, da se angleška vlada ne bo dosti zavzemala za kra- lja in pobeglo jugoslovansko vlado.« V Jajcu, nekdanji prestolnici bosenskih krajev, v dolini reke Vrbasa. kj'er je bil oktobra 1943 Vrhovni štab. so .nestrpno ča- kali, kaj prinese moskovska konferenca. Ta je trajala od 13. do 30. oktobra, sovjetska vlada pa Titove izjave ni dala na dnevni red. V tem pa je bilo v Jugoslaviji sklenjeno da se skliče AVNOJ. Za sestanek je bilo izbrano me- sto Jajce Med drugo svetovno vojno je to mesto večkrat me- njalo gospodarja Partizani so ga osvobodili 1942, konec istega leta so ga vnovič zavzeli Nem- ci, jeseni 1. 1943 pa so ga par- tizani znova prevzeli. Tu se je nastanil Tito s svojim štabom. Na planoti izpod trdnjave so postavili dve baraki, kjer so postavili pod streho pisarne. V eni sobici teh barak je stano- val tudi Tito Jajce so pogostokrat napadli nemški bombniki. Takrat je Tito navadno šel do tovarne, ki je imela predor, kamor so se skrivali ljudje Prav pred zasedanjem AVNOJ so Jajce zopet bombardirali Tito je bil v zaklonišču, kjer je bilo dosti ljudstva in partizanov Tu je bila tudi postaja za prvo po- moč. Bomba, ki je padla tik pred zakloniščem, je ranila ne- kaj partizanov spremnega ba- taljona Vrhovnega štaba. Ene- mu izmed njih je raztrgala že- lodec. Tu v zaklonLšču ga je zdravnik operiral, Tito pa je držal ranjenčevo glavo »Glavo sem mu držal,s se spominja Tito. »Debele potne kaplje so mu stopale na čelo. Operiran je bi. brez anestezije. Ranjeni tovariš se je krepko držal Poskušal sem ga tolažiti: »Ne boj se operacija se po- sreči.« Nekaj sekund pozneje mu je glava omahnila v nK)jih rokah.« Na zasedanje AVNOJ so pri- hajali delegatje iz najoddalje- nejših krajev Jugo.slavije. Vsi so potovali oboroženi, ker so morali z osvobojenega ozemlja prehoditi kraje v nemških ro- kah. Nekatere delegacije so se morale tudi boriti. N^jdalje so potovali Črnogorci, ki so mo- rali prehoditi nad 300 km čez gore in prepade, vse peš in ob- oroženi. Politbiro CK KPJ je razprav- ljal v Jajcu o tem ali naj spo- roče Kominterni, da bodo se- stavili začasno vlado da kra- ljevski vlad; vzamejo pravico biti vlada Jugoslavije, in da bo kralju Petm vrnitev v Jugo- slavijo prepovedana Ker so pa vedeli že s prvega zasedanja AVNOJ, ko je Moskva s svojo intervencijo prepovedala sesta- vo nove začasne vlade v Ju- goslaviji, .kar bi lahko imelo prav težke posledice za nadalj- nji razvoj borbe je Politbiro CK KPJ sklenil, da se sporoči Kominterni le to. da se sestavi začas-na vlada, ne da sklene AVNOJ odvzeti kraljevi vladi zakonitost in prepovedati kra- lju Petm vrnitev v Jugoslavijo. Za to je poslal tovariš Tito dne 26 novembra v Moskvo tole brzojavko: »28. novembra se začne plenum Antifašističnega sveta Jugosla- vije. Dnevni red: Reorganiza- Stran 12 ptujski tednik Ptuj, 27. novembra 1953 Šesto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila v Beogradu fe 23. novembra bilo šesto žrebanje obveznic II. ljudskega posojila. S tem žreba- njem je bilo amortiziranih ob- veznic v vrednosti 261 milijonov 700 tisoč dinarjevf vrednost iz- žrebanih obveznic za dobitke pa znaša 70 milijonov 495 tisoč di- narjev. I. amortizirane obveznice: Amortizirane so obveznice spodaj navedenih številk v vseh serijah: številka obveznice: 6, u, 44, 64, 67, 100, 106, 147, 151, 159, 162, 212, 232, 235, 246, 290, 291, 330, 367, 372, 382, 389, 458, 473. 493, 507, 530. 533. 547. 561, 648, 649. 663, 704, 711, 721, 728, 745, 749, 771, 813. 817, 822, 850. 863, 945. 952, 958. 965, 984. II. Izžrebani dobitki: Dobitek 100.000 dinarjev je dobila obveZ' niča, ki ima številko serije 4241, številko obveznice pa 64. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici s številko 100 sledečih serij: 838 in 2723. 487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice a številko 493 sledečih serij: 4, 7, 21, 71, 84. 112, 115. 124, 135, 195. 196. 202. 204, 212, 220, 235, 255, 295, 306, 314, 316, 318, 321, 322. 355, 359, 362, 370. 382. 416, 426, 436, 449. 474, 501, 504, 506, 508. 518, 529, 532 551, 565, 570. 588, 651, 657. 673, 676, 683. 717. 722, 730. 762, 773, 780, 791. 813, 814, 834, 851, 875, 913, 918, 925, 926, 929, 942, 1009, 1016 1018. 1022, 1029. 1044, 1046, 1065, 1069, 1071, 1083, 1113, 1118, 1136, 1187, 1202. 1209, 1236, 1243, 1246, 1273. 1275, 1291, 1298, 1305, 1626, 1329. 1333, 1371. 1415, 1431, 1^9. 1473, 1478, 1479, 1506, 1512, 1514 1523, 1533, 1558, 1563, 1579, 1584, 1597 1651, 1653. 1655, 1702, 1706, 1739. 1755, 1785, 1799, 1806. 1825, 1841, 1855, 1864, 1868. 1872, 1881, 1886, 1898, 1905, 1910, 1916. 1919, 1924, 1945, 1954, 1960, 1963. 1969 1999, 2010, 2026, 2038. 2050, 2053, 2062. 2066, 2070, 2080. 2127, 2133, 2153. 2158, 2181, 2188. 2213, 2233. 2250, 2273, 2284. 2289. 2293, 2299, 2311, 2354, 2370, 2371. 2388, 2394, 2401. 2506. 2518, 2520. 2541, 2545, 2550, 2561. 2562. 2574, 2578, 2596, 2607, 2617. 2618, 2665, 2679, 2681, 2702, 2723, 2729, 2737, 2750, 2758, 2761, 2782, 2788, 2805, 2841, 2877, 2887. 2901, 2903, 2926, 2934, 2944, 2964, 2973, 3031, 3038, 3043, 3051, 3062, 3063, 3092, 3100. 3108, 3127. 3161. 3175. 3178, 3182. 3204, 3249, 3261, 3277, 3287. 3294, 3296, 3314. 3346, 3352, 3372, 3388, 3394, 3428, 3430. 3441. 3457, 3463, 3476, 3478, 3487, 3497, 3507, 3509, 3511, 3524. 3527, 3533. 3542. 3563. 3577. 3582. 3591, 3598, 3621, 3626, 3651, 3652, 3674, 3685, 3724, 3754, 3792, 3810, 3826, 3901, 3904, 3909, 3917. 3926, 3933, 3942, 3947. 3970, 3980, 3983. 3990, 4003, 4004. 4032, 4035, 4039. 4077, 4121, 4123, 4136, 4163. 4165, 4177, 4178, 4207, 4214, 4220, 4228, 4237, 4243, 4256, 4298. 4308, 4319, 4324, 4336, 4343, 4367, 4389, 4453, 4454. 4484, 4517. 4531. 4548. 4550, 4566, 4598, 4600, 4602, 4623, 4639, 4641, 4659. 4662. 4671. 4690, 4705, 4715, 4716, 4730, 4742, 4747, 4758, 4781, 4792, 4793, 4815, 4822, 4850, 4863, 4868, 4884, 4899, 4904. 4907, 4912. 4918, 4919, 4924, 4925, 4930, 4939, 4971, 4987, 5001, 5007, 5008, 5014, 5034. 5041, 5060, 5067. 5105, 5110, 5118, 5154, 5159, 5177, 5188, 5211, 5216, 5221, 5261, 5272, 5277, 5290, 5299, 5302, 5305, 5301, 5346, 5346. 5400, 5410, 5411, 5414, 5419, 5421. 5446, 5455, 5456, 5458, 5459, 5461. 5463 , 5469, 5489, 5500, 5504. 5529, 5532, 5596. 5602, 5604, 5645, 5649, 5681. 5695, 5716, 5718, 5720, 5738, 5742, 5774, 5775. 5776, 5785. 5791. 5796, 5807. 5809, 5816, 5827, 5841, 5850, 5860, 5869, 5870, 5873, 5878, 5887, 5893, 5908, 5923, 5933, 5944, 5957, 5958, 5975. 5989, 6132. 6134, 6140, 6144, 6149, 6157, 6203, 6204, 6218, 6241, 6242. 6244, 6245, 6247. 6254, 6255, 6293, 6327, 6350, 6352, 6356, 6359, 6383, 6390, 6404, 6409, 6426, 6428, 6440, 6443, 6454, 6500, 6537. 6544, 6549, 6551, 6560, 6645. 6652. 6664. 749. 2526, 2820. 3811. 2617 dobitkov po din 5.000 so dobile obveznice s številko 212 v vseh parnih serijah. 26170 dobitkov po din 2.000 so dobile obveznice vseh serij z na- slednjimi številkami: 67,147, 372, 530. 704. Amortizirane obveznice in iz- žrebani dobitki se začno izplače- vati 8. decembra 1953. IMILUON RAZGLEDNIC Vsi obiskovalci morja in dru- gih važnejših turističnih mest so se stalno pritoževali, da v teh krajih ni mogoče dobiti po- štenih razglednic. Tovarna »Fo- tokemika« v Zagrebu je pred kratkim odprla nov oddelek za izdelovanje razglednic, kajti s tem bodo mnogo pomagali na- šim turističnim mestom in po- magali pri reklami. Mesečno bodo proizvajali nad milijon razglednic in prva pošiljka Je že gotgY^_ ... Zadružništvo v kratkem Mizarska delavnica OZZ Je utrpela večjo škodo s tem, da je izpraznila dosedanje prostore vsled napovedane graditve kul- turnega doma. Stroji stojijo v skladišču. Ureditev skladiščnih prostorov v novo delavnico za- hteva 500.000 din investicij, ★ Strojne delavnice OZZ poslu- jejo z obratnim kreditom 2 mi- lijona 500.000 din. V 1. polletju so ustvarile te delavnice sklad za plače v višini 1,288.410 din. Po dosedanjih uspehih in per- spektivah za bodočnost se da sklepati, da je podjetje sposob- no izvrševati svoje naloge in se vedno bolj uveljavljati kot so- lidno podjetje. ★ O poslovanju Vinarske zadru- ge pri OZZ Ptuj in Ormož na polletnem občnem zboru OZZ ni bilo razprave, ker sta ti zadru- gi prešli v upravo 0~Z v II. polletju. Vse pa kaže, da bosta obe zadrugi tudi v bodoče poslo- vali v popolno zadovoljstvo na- ših vinogradnikov. Novost pii poslovanju obeh zadrug je v tem, da bosta obe v bodoče po- leg prometa z vinom angažirani tudi P" obnovi vinogradništva ptujskega okraja- V Avstriji so letos do septembra za 15 odstotkov povečali prede- lavo mleka. Proizvodnja surove- ga masla /e od začetka septent- bra do konca oktobra narasla od 100 do 500 ton. Ako bo pro- izvodnja rasla še nadalje, si bo- do prizadevali povečati tudi JXVQ2._^_______---------^_______... Zasebni obrtniki in naš gospodarski razve] Vest, da se pripravlja nova uredba o obrtniških obratih in podjetjih, je ponekod med za- sebnimi obrtniki, zlasti med ma- riborskimi povzročila hudo kri. Naši bralci se prav gotovo spo- minjajo, da je na nedavnih obrt- niških sestankih v Mariboru pri- šlo do zelo nelepih tn značilnih izpadov posameznikov, da so se ti posamezniki potegovali tudi za svojega posebnega kandidata oziroma poslanca v Ljudski skupščini, ki naj bi posebej za- stopal obrtniške interese itd. ?e takrat smo rekli, da so ti redki posamezniki močno skreriani s sedanjostjo in z načeli so^ia'iz- ma. Da pa ne bo a tem res^ no- benega dvoma več, danes to tr- ditev tudi utemeljujemo, kajti osnutek uredbe o obrtništvu je tu in lahko podrobneje spregovo- rimo o nJem. Ce smo socialistična držnva in socialistična družba, kot je dejal Sergef Kraigher na predavanju v Mariboru, katere rjsnovni cilj je, da celotni družbeni in gospodar- ski razvoj postavi na takšno osnovo, da bo preprečena sleher- na oblika izkoriščanja čtoveka po človeku, potem to velja tudi za sedanji obrtniški sektor tudi za ostanek privatnega sektorja teh odnosov v našem gospodar- stvu. Osnutek uredbe o obrtniških obratih in podjetjih predvideva za sedaj, da sme zasebni obrtnik zaposliti v svojih delavnicah največ pet delavcev s tem, da ima republiška skupščina pravi- co to število za posamezna pa- noge zaposlenih tudi zmakjšatl. Ti predpisi predvidevajo tudi, da se v vsaki obrtni delavnici, ki ima dva, tri ali štiri delavce, ustanpvi skupno vodstvo naa ce- lotnim delovnim procesom To pa na ta način, da obrtnik in obrt- niški pomočniki oziroma delavci Imajo neposreden vpogled v ce- lotno poslovanje obrtniškega obrata, prav tako pa tudi pregled nad lormiranjem dohodka m naa njegovo razdelitvijo s tem, da sami postavljajo svoje zahtev<>, kar se tiče udeležbe pri ustvar- jenem dobičku. Višina te udelež- be zavisi seveda od delavca ozi- roma od pogodbe, tii jo bo le-ta sklenil z obrtnim mojstrom Na kratko rečeno: v zasebne obrtni- šk.e delavnice uvajamo načelo delavskega samoupravljanja. Sedaj bo brez dvoma odločal interes obrtniškega mojstra, ko- liko delavcev bo najel, razen te- ga pa bo to vsakega mo/stra sililo k temu, da bo tudi sam čim več delal v delavnici in ne bo živel, kot je to ponekod pri- mer, le na račun viška dela. ki ga ustvarjajo njegovi pomočniki. Ce govorimo o demokratični pra- vici samoupravljanja vsakega delavca, potem mora to veija'i tudi za delovnega človeka v obrtništvu. Nikakor ne smemo misliti, da so to samo demokia- tične deklaracije, ampak je to živa stvarnost, ki sc mora uve- ljaviti v nadaljnjem procesu na- šega družbenega življenja. Ta pravica upravljanja mora postati sama po sebi umevna stvar za vsakega našega državljana. Prav nič ne dvomimo, da se bo velik, zelo velik del zasebnih obrtnikov strinjal s temi ukrepi in jih odobraval, nekateri redki posamezniki, ki se nočejo poko- riti razumu in poštenim na-:e- lom, pa se bodo morali pokoriti socialističnim zakonom. ___ V SOBOTO IN NEDELJO OBIŠČITE KINOPREDSTA- VE V MAJŠPERKU! nas obraz se zmanjšuje Neki ameriški strokovnjak je v referatu na letnem kongresu ameriških zobozdravnikov v Clevelandu s podatki dokazal, da se človeški obraz postopoma zmanjšuje. Razvoj človeške gla- ve \Tpliva tudi na število zob. V davnini je imel človek 40 zob ter vilice ustrezne dolžine, medtem ko znaša danes to šte- vilo 32. Čimbolj je človek civiliziran in menja hrano tn način pre- hranjevanja, tem večji je vpliv razvoja na število zob. kakor tudi na obseg gornje in spod- nje vilice. Hkrati se zmanjšuje tudi dolžina obraza, posebno njegovega spodnjega dela, ki se umika v vboklino pod lobanjo. Strokovnjak sodi, da bo čez milijon let človek imel samo 20 zob. Torej ni nevarnosti, da bi se nam pripetilo kaj talnega, zobozdravniki pa bodo imeli še dovolj zob za zdravljenje. Medvedj'a nevarnost še ni mimo Pri nas — boste dejali — je že! To je tudi res! Toda gornji naslov vel1a Japonski Kakor poroča tamkajšnji tisk imajo medvedi prav toliko sreče pri lovu na ljudi kakor ljudje na medvede V zadnjih csmih tednih so lačni medvedi težko ranili več sto ljudi tri pa so povsem raztrgali. Lovci so s svoje strani ujeli 400 kosma- tincev. Statistika, ki bo, zanimala tudi vas Kakor poroča švicarski časo- pis »Medicine et Hygienne«, so zdravniki pri obdukcijah umr- lih prebivalcev Basela, Stock- holma in Kopenhagena ugoto- vili, da je vsaj vsa^i deseti po- kojnik v življenju bolehal na želodčnem čiru ali čiru na dva- najstniku. Večina za svojo bo- bolezen ni sploh vedela. Redno opazovanje nekega zavarovalnega zavoda v ZDA je pokazalo, da boleha 7 odstotkov vseh bolnikov za čirastimi bo- leznimi. Statistika v ZDA liaže, da boleha 2,4 odst Američanov med tridesetim in štiridesetim letom na boleznih te vrste, t. j. skorajda 1,500,000 oseb. Samo 8 odst. bolnikov' je doseglo v službi 65 let in si tako prido- bilo pravico do pokojnine. Vendar zdravnik Bochus tr- di, da je mogoče čiraste bolezni dokončno ozdraviti, če se bolnik: zaupajo specialistu aH če pametno žive. Po ozdra- vitvi je potrebno rentgensko nadzorstvo vsaj vsakih 6 me- secev, Ce ne čutimo več bole- čin, še ne pomeni, da Je nevar- nost že mimo. Nesreča nikoli ne poeita Ptujska bolnišnica Je v zad- njem času nudila nomoč nasled- njim ponesrečencem: Ivanu Hrn- čiču iz Pristave (poškodbe noge), NASA ribja KONSERVA NA VSEH PETIH KONTINENTIH Naša država se je na inozem- skem tržišču zelo dobro afirmi- rala z našimi ribjimi izdelki in to predvsem s konservami. Rib- je konserve so iskane na vseh petih kontinentih, in to v Av- straliji, zapadnih delih evrop- skega kontinenta. Južni in Se- verni Ameriki in drugod. Med največje kupce naših ribjih konserv spadajo ZDA, Zapadna Nemčija, Belgija, Italija, Liba- non. Egipt. Paragvaj in še mno- go drugih. Izvoz je v stalnem naraščanju zaradi ugodnih cen in izredno dobre kvalitete. ' Kupčič Francu iz Juršinc (po- škodbe na glavi), Strbal Janezu iz Zlatoličja (poškodbe je dobil pri sekanju drv), Svenšku Štefa- nu iz Lancove vasi (poškodoval se je pri raztovarjanju avtomobi- la), Ljubecu Francu iz Podvinc (vsekal se je), Horvatu Danijelu iz Gorišnice (urezal se je), Jan- žekoviču Janezu iz Dragoviča (poškodoval se je pri nalaganju hlodov), Korenu Francu iz Stu- kov (padel je in si poškodoval ramo in nogo), Zupaniču Maksu iz Kidričevega (poškodoval si je prste na nogi). Smolinski Ana- staziji iz Vidma 'brcnilo jo je žrebe), Podvezu Pavlu iz Kidriče- vega (poškodbe roke), Mercu Andreju iz Vidma (poškodbe ro- ke), Podlipnik Francki iz Cirku- lan (poškodbe desne roge), Dre- venšku Janezu iz Gruškovjg (po- škodovala ga je krava na paši). cija Sveta v začasni zakonodaj- ni organ narodov Jugoslavije. Drugič, ustanovitev Nacional- nega komiteja kot začasne iz- vršne oblasti, odgovorne Svetu. Zasedali so že narodni sveti v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Črni gori in San- džaku, v katerih so bili izvo- ljeni delegatje, ki se bodo ude- ležili zasedanja plenuma. Dele- gatje so bili izvoljeni tudi v Makedoniji — med njimi Dmi- tar Vlahov in Vlado Pop-Tomov. Svoje delegate je poslala tudi Srbija. Prispelo je že kakih 200 de- legatov iz raznih krajev drža- ve. Dobro bi bilo. da jim Vse- slovaciski komite pošlje pozdrav. To bi veliko pomagalo za še boljši razvoj osvobodilne borbe v Jugoslaviji in na Balkanu.« AVNOJ je imel svoje seje v dvorani bivšega »Sokola«. Po- slopje, v katerem je bila dvo- rana, so po svojem prvem na- padu na Jajce partizani požgali, ko pa so mesto ponovno za- vzeli, so ga v treh tednih ob- novili in izprem.enili v Dom kulture. Tukaj je igralo Gleda- lišče narodne osvoboditve Go- goljevega »Revizorja« in še razne krajše igre iz partizan- skega življenja. Zdaj je bila dvorana pripravljena za seje AVNOJ. Oder je bil okrašen z zastavami: z jugoslovansko z rdečo zvezdo na sredi, s sovjet- sko, z ameriško in angleško. Seja je trajala vso noč. Ravno tisti dan, preden se je začelo drugo zasedanje AVNOJ, je padel, zadet od nemške bombe, Ivo-Lola Ribar, član Vrhovnega štaba. Skupaj z Vla- dimirom Velebitom in Milojem Milojevičem je bil določen za prvo misijo Vrhovnega štaba, poslano v Zavezniški štab na Bližnjem vzhodiL Z letali bi jih morali prepe- ljati v Italijo, angleški avioni pa niso mogli pristati. Prav ti- ste dni pa je pribežal iz Zagre- ba neki domobranski častnik na nemškem lahkem bombniku »Dornier 17«. Takrat so skle- nili, da jugoslovanska delega- cija še z dvema angleškima častnikoma s tem letalom poleti v Italijo. Letalo je bilo že pri- pravljeno, da se dvigne s par- tizanskega letališča blizu Jajca, ko se je pokazal izza hriba nemški izvidnik. Nameril se je naravnost na skupino, ki je vstopala v letalo in vrgel z višine nekaj sto metrov dve bombi. Tako so Izgubili življe- nje Lola Ribar, angleška ofi- cirja Donald Knight te-^ Robin Weatherley in še en partiz?n. Jurica, mlajši brat Lole Ri- barja, slikar, je padel mesec dni prej v Cmi gori v boju s četnikL Oče Lole Ribarja dr. Ivan Ribar je priše' prav ta dan iz Slovenije v Jajce na zasedanje AVNOJ, Ni še vedel za smrt niti mlajšega sina Jurice, ne za smrt starejšega sina Iva Ko je prišel k Titu, mu je ta po po- zdravu povedal, da je Lola padeL Staremu Ribarju ni prišla sol- za v oko, rekel je le: »Ali je Jurica daleč proč in so mu sporočili, da je Lola padel? Težko mu bo.« Tito je šele ta hip spoznal, da oče ne ve, da je padel tudi njegov mlajši sin. Nekaj tre- nutkov je molčal in preudarjal, kaj naj stori, nato pa je pri- stopil bliže k Ribarju, ga prijel za roko in dejal tiho: »Tudi Jurica je padel pred mesecem dni v boju s četniki v Cmi gori.« Stari Ribar Je molčal, potem pa je objel Tita: »Težak je naš boj .,.« Se isti večer so pokopali Lola Ribarja. En bataljon je stal v vrsti na trgu v Jajcu. Zadnji se je poslovil od Lole njegov oče. S krepkim glasom ki mu je le kdaj pa kdaj zadrhtel, je go- voril borcem Prve proletarske: »Nobena sila ne zaustavi na- rodov te zemlje v njihovem boju za osvoboditev.« Potem so prenesli krsto s truplom Lole Ribarja na skrit kraj tn jo tam začasno poko- pali, ker je bila nevarnost, da Nemci tn četniki ne zvedo za grob in ne imičijo mrtvega trupla. Drago zasedanje AVNOJ je pomenilo za Jugoslavijo naj- važnejši dogodek v drugI sve- tovni vojni, ker je bil pravza- prav na njem položen temelj nove države. Predvsem je bil na tem zasedanju ustvarjen Nacionalni komite, izvršilni or- gan AVNOJ s funkcijami za- časne vlade, Na svojem drugem zasedanju je AVNOJ napravil sklep, s katerim je odvzel emi- grantski vladi v Londonu pra- vico, biti vlada Jugoslavije. Prav tako je sklenil da se kra- lju Petru in drugim članom vladarske rodovine Karadjor- djevičev prepove prihod v Ju- goslpvijo, da pa se vprašanje definitivne oblike državne ure- ditve — republika ali monar- hija — reši pc vojni. Razgla- šeno je bilo, da bo nova Jugo- slavija osnovana na federativ- nem Drinciou.