296
Velimir: Najmlajši mojster
gostilniČarjeva, katera je bila ob jednem pivska soba- Bila je dolga in ozka izba; na jednem koncu se je dohajalo, na drugem je bila pre-grajena z lesenim pažem, za katerim so Čepeli na hlodih veliki in majhni sodi raznovrstnega vina. Ob zamazanih stenah so stale na obeh straneh dolge mize. Pivcev je bilo vedno polno pri Cividatorju. Crez dan, zlasti po kosilu in na večer, so možje hodili semkaj pokrepčavat se z vinsko kapljico, ki je bila na dobrem glasu, zakaj bila je pristna in močna. Zahteval pa si lahko kislega Dolenjca, ali lahkega Štajerca, ali prijetnega Istrijana in kraškega terana. Jeseni pa se je pridno točil tudi motni Vipavec in sladki Prosekar. Zvečer in ponoči so zahajali sem tudi mladi ljudje, ker je bila gostilna bolj v zatišju, in mestni stražniki niso tako hitro zalotili pivcev v prepovedanih urah. Zlasti dijaki višjih razredov so se včasih priplazili semkaj popivat in razgrajat. Navadno so klicali gostilno le pri „Lahinji", ker se Cividator ni dosti menil za pivce, pač pa je bila v tem jako spretna njegova žena s hčerjo. Celo razuzdanosti in sle-parstva ni ubranila Lahinja v svoji gostilni.
Bilo je nekega popoldne v začetku štiri-desetdanskega posta. V Lahovi krčmi je bilo takrat prazno, pač pa so sedeli za leseno ograjo nam znani pivci. Kar je bilo namreč posebno domačih in stalnih pivcev, prisvajali so si to prednost, da so nadzorovali natakarico pri na-takanju ter pili iz svojih majolik pri izvirku božje kapljice.
Na malem sodu je sedel Luka Košica, po-tegal z levico dolge brke, z desnico pa je držal pisano majoliko. Njemu nasproti je čepel na nizkem stolcu Gregor Grabnar, trgal oberoč trdo trento Lichtenbergove peke, lončena majolika pa je stala poleg njega na tleh. Na stolu v kotu je zdehal hišni gospodar Cividator in bobnal z mastnimi prsti po rejenem trebuščku. Njegova hči Tekla pa je pomivala v drugem kotu stekleno  robo.
Košica in Grabnar nista utegnila zvečer posedati v gostilni, zato sta pa tem marljiveje pazila, da nista zamudila ob belem dnevu nasla-diti  se s  sladko  kapljico.
„No, gospod Cividator, koliko obljubite za mojo Spelico, da vam pomaga polniti mošnjicek s tolarji." Mlada je, Čedna je, zgovorna pa, kakor bi imela jezik sedem let namočen v sami medici."
„Ma sem povedal, signore Luka! Dva para sandal še, dva para, in dve lahti gorenjskega platna ob novem letu", odgovori Lah Košici, ki mu je ponujal svojo striČnico^v službo.
„E, kaj se bota prerekavala i Dobro blago se samo hvali. Kar udari, Luka, gospod Cividator ne bo gledal na par tolarckov, če se dekle
izponese", prigovarjal je Grabnar, hrustajoČ trdo pečeni kruh.
„Le dajte, le, padre mio", oglasi se tudi Tekla.
Lah se zadovoljno pogladi po obriti bradi in  prikima:
„Cosi sia, signore! Ma ga je treba vprašati mater."
Tekla si obriše roci ter odide v kuhinjo poročat materi,  kako  so  se  možje pogodili.
„Pa bi jo oženil, Luka! Saj veš, ako jo imajo mladi ljudje radi, ni dobro", oglasi se zopet pivec na stolcu.
„E, možiti se ji še ne mudi. To že pride tako samo po sebi.    Sedaj  mora še meni   po-
Velimir: Najmlajši mojster.
magati. Vem sicer, da tvoj Groga Škili za njo, a poprej se morava še midva pobotati."
„Midva? Pobotala sva se že pred osmimi leti tam pred jezuitovskim kolegijem. Ako si tak junak, da pustiš svojega prijatelja na cedilu v najhujšem ognju, tedaj pač nisi vreden, da bi se kdo s teboj botal."               ^
„Kaj? Ali ne ve vse mesto, da je Luka Koška takrat pametno ravnal kot umen vojskovodja? Ako bi bil ti takrat mene posnemal, ne bilo bi ti treba domov cepati z razbito Črepinjo. He, prijatelj Gregor, ali ni tako? In povem ti, da mi ne govori več takih čenč, drugače ti treščim majoliko tje v tvoje lačne gosli, da boš pomnil, kdaj si se lotil Lukeža Košice, vice-domskega vratarja!"
Grabnar skoči po koncu, oči se mu zaiskre, razkorači se pred svojim nasprotnikom, stisne pesti in s pretrganim glasom izpregovon:
„Ti, strahopetec, ti boš mene, ti suha ju-žina? Ali ne veš, da te lahko zmanem kakor suho stroČje v roci?"
Košica pa je že zlezel s soda ter se stisnil ob zidu med sodi,  ponižno govoreč:
„No, no, saj ni tako hudo, GrogČe! Nič se ne togoti; tvoj fant je kakor nalašč za mojo Spelico. Le Čakaj malo, da si Spelica še kaj prisluži. Se dvajset tolarČkov ji manjka do sto — potem  pa v božjem  imenu!"
Lah je med tem zlezel pod klop ob steni in klical neprenehoma:   „Madre,  madre!"
297