Let« 1880. 5 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos II. — Izdan in razposlan dne 4. januvarja 1889. 4. Ukaz miiiistcrstev za finance in trgovino od 31. decembra 1879, s katerim se po dogovoru z vlado dežel ogerske krone dajö določila o blagu zarad priredbe ali predelovanja v nemško carinsko okolijo izvažanem, ukrenena na temelji postave od 20. decembra 1879 (Drž. zak. št. 142). Od 1. januvarja 1880 počenši naj obveljajo naslednja določila o carinsko-Uradnem postopanji z blagom, katero so do 30. dne junija 1880 izvaža v nemško carinsko okolijo, da bode tam podelovano. §• 1. Tkanine domačega dola, ki se izvažajo zarad pisanja (tiskan ja) ali barvanja ter v prepisanem roku pisane ali barvane vnovič vvažajo, so pri povratku, «j če so bilo pri izvozu v času do 15. februvarja 1880 vštevno od carinskega urada (colnije) odpravljene, proste vvoznin; a b) če je carinska odprava na izvozu bila v času od 16. februvarja do 30. junija 1880 vštevno, podvržene carini (colu) po 14 gld. v zlatu za vsakih 100 kilogramov. §• 2. Prosto vvoznin pri vnovičnem wozu ali povratku so za dobo, dokler veljajo ,l določila, brez ozira na čas izvoza: u) tkanine domačega dola, ki so izvažajo za kako drugo v §. 1 ne imenovano podolovanje, ter podelane vnovič vvažajo; preja domačega dela, ki se zarad pranja, beljenja, barvanja, pisanja (tiskanja), vezenja in tkanja izvaža in po dokončanem delu nazaj v deželo (s|ov«ni,ch.) ., Carinska ugodnost za blago k podelovanju dopuščeno iu načine tega podrlo-vanja. Uveti carinske ugodnosti. Domači izvir. Dopustni liât. pripravi; takisto tudi preja (s primesjo k temu potrebno) v napravo čipek (špic) in pasarskega blaga; c) vsakovrstni predmeti, ki se v popravo izvažajo in popravljeni vnovič vvažajo; d) drugo blago in predmeti domačega dela, ki se izvažajo, da bodo v mejnem okraji podelovani, ter se vnovič vvažajo, ne izpremenivsi bitnega svojstva in v trgovanji navadnega imena. Ni dopuščeno, izvažati na priredbo prejo za pot kanje in ob enem za barvanje ali tiskanje iz nje narejenega tkanja, ali pa polst (klobučiuo). §.3. Carinska ugodnost pri vnovičnem wozu navezana je na te le uvete, namreč: a) da se zagotovi istovetnost izvažanih in nazaj vvažanih predmetov; b) da se pri izvozu izkaže domači izvor blaga podelavat se imajočega; c) daje pristojno carinsko oblastvo podelilo dovoljenje k prometu z carinsko ugodnostjo. Obeh poslednjih uvetov ni potreba pri predmetih, ki se v popravo izvažajo in vnovič vvažajo, po tem gledé rokodelcev in ljudi za mezdo delajočili, kateri stanujejo po mejnem okraji ter navadno tvarino svojega dela (tudi prejo) in svoje orodje prek meje v svoje stanišče odnašajo, da bi doma delali, in podelavši jo nazaj donašajo, ako se dovoljno izkažejo ali so v tistem kraji sploh znani in če po množini tvarine, in po znanih delovnih razmerih ni nikakoršne sumnje o tem, da tu gre samo in edino za rokodelsko ali domače podelovanje robe in ne za fabriško vršenje dela. Kjer je navada, da faktorji razdelitev dela med delavce posredujejo ter vvoz in izvoz dotičnih poslatev oskrbujejo, postopati je z njimi kakor z delavci za mezdo. §• 4. Pod prejo in tkanjem ali tkaninami domačega dela razumevajo se v sami avstro-ogerski carinski okoliji napredena preja in natkane tkanine, po tem taka preja in tkanina, ki se sicer sirova iz kake vnanje dežele vvaža ter se v avstro-ogerski carinski okoliji beli, barva ali tiska, in pozneje še zunaj nje kak<5 nadalje podelava. Pri drugih robah in predmetih, ki se imenujejo pod §. 2, lit. d), naj se šteje da so domačega izvira, kadar jo moči izkazati, daje največ na-nje uporabljenega dela bilo v domači deželi storjeno. V izkaz domačega izvira služi v vseli slučajih potrdniea domačega izdelovalca, katera naj sc vzklicuje na dan, tokočo številko in število strani poslovne knjige za priredbeni promet (§. 6), katero si piše; poleg tega je treba vsakemu kosu tkanino fabrikantov Štempelj dobro pritrditi. Blago, katerega domači izvir ni takö dokazan, naj so no pripušča k prired-benemu prometu. §• 5. Obrtnikom, gledč zanesljivosti katerih ni nikakega trdnega pomiŠljaja, naj pristojno carinsko oblastvo na čas do 30. dne junija 1880 podeli dopustni list za izvoz svojih po fabriško ali z delavci mezdo dobivajočimi narejenih izdelkov (§. 4) pod zagotovilom carinske ugodnosti pri vnovičnem wozu podelanega blaga. V prošnji za ta dopustni list treba je povedati blago, ki se ima v podelo-vanje pošiljati, po imenu, kakoršno navadno imeva v trgovini, dalje fabriko pro-siteljevo, v kateri se blago izdeluje, kako in kje bode potrebno podelovati ga, dalje carinski urad (colnijo), oziroma carinske urade (§. 8), kateri bodo blago pri izvozu in vnovičnem wozu odpravljali. Kadar bi sc želel daljši rok za vnovični vvoz predelanega blaga, nego je postavljen v §. 7, mora se v prošnji ta potreba z ozirom na način priredbe in daljavo vožnje dokazati. Dajati dopustni list pristojno je carinsko oblastvo (§. 16) uradnega okraja, v katerem leži prositeljeva fabrika, ki izdeluje blago namenjeno v priredbo. A ko je trdni obstanek prositeljeve fabrike znan ali izkazan ter ni nikakega osnovanega pomišljaja proti njegovi zanesljivosti, to naj carinsko oblastvo precej izdâ dopustni list po priloženem obrazci, podaljšani rok po §. 7 dovoli ter pod ;/ eno priobči prepise carinskemu uradu, oziroma uradom, pri katerih ima blago / v priredbo namenjeno izstopiti in predelano vnovič vstopiti. V vsakem slučaji treba je prositelju najdalje v 14 dnevih odlok podeliti. Več dopustnih listov naj se enemu fabrikantu podeljuje samo tedaj, kadar on blago za priredbeni promet izdeluje v več fabrikah, katere podstojč različnim carinskim oblastvom. Pravoredno izdani dopustni listovi naj se komu nazaj vzamejo, če mu se dokaže carinska prikrata ali če je večkrat prigledne propise debelo zanemaril, zlasti če je zahteval carinsko ugodnost za blago nedomačega izvira ali če fabri-kant poslovnih knjig o priredbenem prometu ni pisal ali če jih je pisal tako, da ne dajo razvida o njegovem priredbenem prometu. Vendar preklic dopustnega lista vzvratno ne deluje na blago, katero je pod propisanim prigledom uže izvoženo. Ako se komu dopustni list nazaj vzeme, ker mu se dokaže, da je carino (eol) pri krat i 1, njegov vzklie nima odložile moči, v drugih slučajih pa jo ima v toliko, o kolikor se zavaruje carina poiarifna. §• 6. Obrtniki, ki so prejeli dovoljenje k priredbenemu prometu, podstojč nadzoru pristojnega carinskega oblastva, ter imajo za tega delj dolžnost, izkazovati svoje obrtovanje, po imenu dobavo, izvir in ocarinjenje (zacolanje) blaga, kakor udi držati ali pisati za priredbeni promet poleg svojih rednih poslovnih knjig in v skladu z njimi posebne knjige, vpogled v katere mora se vsak čas dopustiti pristojnemu carinskemu oblastvu in tistim, katere ono pošlje. V teh knjigah je izkazovati ped zapored tekočimi številkami blago v pri-t’udbeni promet namenjeno po rodu, množini in teži, pri tkaninah še tudi po šte-V)hi kosov in po meri na meter s pridodajanim dnem odhoda. Carinsko oblastvo naj v primernih razdobjih pregleduje in preudarja, če se ''".jige o priredbenem prometu skladajo s potrdnieami domačega izvira (§. 12) blaga v priredbo izvažanega, ki jih pošiljajo carinski uradi, in če je razsežaj pri-redbonega prometa nrimerjen delnim napravam dotične fabrike. Urndno nadziranje. §• 7. Rokovi za vuo- Rok za vnovični vvoz s carinsko ugodnostjo blaga v priredbo izvažanega vičnl vvoz podi*. . . ^ *--* t la..,.gabaga. iznaša tri mesece od dne izvozne odprave. Ako bi se vendar (a rok z ozirom na način priredbe in na trajanje vožnje zdel nedovoljen, sme pristojno carinsko oblastvo podeljujoč dopustni list za vse poslatve v naprej rok do šest meseeev najdalje odmeriti, kar ono sme izimkoma tudi pozneje za vsak slučaj posebej dovoliti, ali vendar vselej s to mero, da rok za vnovični vvoz tkanin, katere se izvažajo zarad pisanja (tiskanja) ali barvanja, nikakor ne sme segati čez 30. dan septembra 1880. Ako se vnovični vvoz ne zgodi znotraj roka v to dopuščenega, dotičnik izgubi pravico do zagotovljene carinske ugodnosti. §• 8. Parmski uradi Odprava izvažanega in vnovič vvažanega blaga in predmetov naj se pravi- zavno* „n,vvoz joma Vfvj prj enem jn istem carinskem uradu, bodi na meji ali na notranjem. Samo v takih slučajih, kjer bi vsled zemljepisne leže tistega obrtovališča, kjer se bode blago plemenitilo (prirejalo) — in z ozirom na kraj, kamor je podelano blago konečno namenjeno, znaten ovinek pri vnovičnem voženji blaga k odpra-vivšemu ga uradu bil neizbežen, dovoli pristojno carinsko oblastvo po prositelje-vem predlogu, da blago vnovič vstopi pri drugem nego pri izvoznem uradu zarad konečnega uradnega djanja. Za to dovolbo jo prositi, predno blago namenjeno v priredbo izstopi, izimkoma sme se to zgoditi tudi pozneje — vendar tak<5, da se prošnja podd in obrazloži štiri tedne, prodno so blago nazaj pošlje. Ali delovite poslatve katerega podelanega blaga smejo se vselej samo pri enem istem carinskem uradu vnovično vvažati. §. 9. <>2natn,'iiiio Istovetnost v priredbo izvažane in vnovič vvažane preje in tkanice, kakor istovetnosti. # t J ... . .. * , ' . tudi drugih v podelovanje iz okoli jo in nazaj vožonih predmetov treba je vselej zanesljivo zagotoviti, iu to v prvi vrsti pri izvozu. Carinski urad naj določi trdno oznamenilo istovetnosti, oziraje se kolikor jo moči na dotičnikove predloge. Zavrnejo naj se taki predlogi stranek, ki očitno niso dovoljni v zagotovitev istovetnosti. Pri tkaninah, ki se izvažajo zarad priredbe, naj se uporabljajo ali stemplji z odtiskom v barvi ali pa svinčeni pečati (plombe) z ozirom na način napovedanega postopka. Barvenotiskovni štempelj v oznamenilo istovetnosti naj izražuje odpravili urad, mesec odprave in številko vpisnika v premičnih pismenih in cifrah. Barvilo naj se jemlje tako, da se udarjeni odtisk štemplja s podelovanjem ne izbriše. Tkanine je treba oznamenjati na obeh konečh vsakega kosa, a če so namer-jajo razdeliti, na vseh delitvenih konečh po meri prej napovedane razdclbe. Razdelba na več nego štiri kosove ni dopuščena. Pri preji, ki sc ima prati, beliti, barvati, pisati in tkati, in pri drugem pode-lovanji pritrjati je praviloma plombo ali pečate. Kjer sc doslej plomba v prigled istovetnosti ni pripenjala, sine carinsko oblastvo dovoliti, da se istovetnost za-gotovlja z dotrdbo teže, ki jo ima preja, in s pridržkom poknsnib koscev. Takisto naj se postopa tudi pri (preji koncih ali nitih, šenilji) za čipke, gumbe iz koncev ali sukanca in kovinskih obročkov ali rink ali drugo pasarsko blago. Predmeti v popravo ali drugačno podelovanje pošiljanih naj se praviloma oznamenjano s pečati, plombami na protegnenih vrvcah ali na kak drug primeren način. Pododelsko narejanje oblačil iz tkanja v lastno» nošo obmejnim stanovalcem ni izločeno od priredbenega prometa, da si nazaj privažani predmet svojo podobo izpreminja, ako je carinskim uradom mogoče, z dovoljno pripažnjo, kakor na primer z oznako muštra ali opisom predmeta, kateri se hoče izvoziti v podelavo, spoznati mu istovetnost v blagu nazaj prinesenem. §• io. Predmeti, za katere se v priredbenem prometu zahteva carinska ugodnost, morajo se pri dotičnih uradih carinskih o izvozu in vnovičnem wozu z vzklicem na dopustni list zglaševati in v pregled staviti. §.H. Vpoved, ki jo je treba pri zglasitvi v dveh enako slovoČih primerkih oddati, naj obseza: 1. Množino (pri tkanini po številu kosov) in rod ali vrsto, kakor tudi čisto težo blaga v podelovanje namenjenega (tkanine, preje in drugih predmetov) tako pod tarifnim kakor tudi v trgovini navadnim imenom; 2. fabriko, v kateri seje blago namenjeno v priredbo izdelalo, število kosov istodobno podati se imajočih potrdnic o domačem izviru (§. 4) in pri tkanini labriški štempelj ; 3. način, kako, in kraj, kje se bode podedovalo ; 4. urad, mimo katerega se ima izvažati ; 5. dovoljeni rok za vnovični vvoz (§. 7); G. katere vrste uradno oznamenilo, potrebno v izkaz istovetnosti se predlaga (§. 9); 7. urad, pri katerem se ima podelano blago z ugodnostjo carinsko vnovič uvažati (§. 5) ; Ni dopuščeno, blago iz različnih tozemskih fabrik mešati v eni Uglasitvi. §. 12. Na temelji vpovedi ukaže urada načelnik izvozno odpravo. Kjer se priredbeni promet vrši samo na podlogi posebne dovolitve, treba je l'° opravljenem pregledu preudariti, če se vpoved in blago sklada z dopustnim listom. Uradno postopanje v prired-benem prometu. Pri izvozu. Pri vnovičnem wozu. liazločki teže. Na to je po §. 4 poistiniti domači izvir blaga. Potrdnice o domačem izviru blaga v podelovanje izvažanega naj carinski urad provideva s pripisom izvažane vrste, množine in teže, pri tkanini tudi Števila kosov, na to shranjuje in vsako četrt leta pošilja tis emu carinskemu oblastvu, katero je izdalo dopustni list ter po §. 6 obrt dotičnega domačega izdelovalca nadzira. Na to je potrditi izpravnost vpovedi ter ukazati, da se blago opravi z uradnim oznamemlom istovetnosti, kakor piše §. 9. Pri tkaninah naj se na vpoved naudarja štempelj istovetnosti. Ko se blago pod uradnim nadzorom pozavije, iznajde se za vsak poseben kos (co/lo) kosmata teža, ter ta teža z oznamenilom posebej zavitega kosa in pa številom in čisti teži va-nj spravljenih kosov tkanine ali druge robe v oba primerka vpovedi vpiše ter pristavi, da je uradna zapira opravljena. En primerek vpovedi (zapisnica) izroči se dotičniku, drugega si pridrži odpravili urad, če ima blago mimo njega vnovič vstopiti, a v drugem slučaji pošlje ga odpravili urad tistemu uradu, pri katerem se ima podelano blago po danem dovoljenji (§§. 5 in 8) vnovič vvažati. Y slučaji poslednjič omenjenem treba je uradu prepisek vpovedi kot prilogo v vpisnik pustiti. Gledč pisanja vpisnika in nadaljšnjega izkazovanja odpravljanega blaga držati se je dozdanjega postopka. §. 13. Vnovični vvoz podelanega blaga s carinsko ugodnostjo zglaševati je na temelji zapisnice, izdane pri izvozni odpravi. Ni dopuščeno, mešati v eno takega blaga, katero se odnaša na različne zapisnice. Nasproti sme se blago v eni zapisnici obseženo v posameznih oddelili — oddel za oddelom — nazaj pošiljati in v tem slučaji naj se na zapisnici odpisuje, kakor mu je primerno. Pred no carinski urad blago odpravi, mora ves oddelek zvagati, da muzvčza čisto težo, ter pregledati oznamenilo vseh kosov, da se uveri o istovestnosti blaga. Ako istovestnost blaga ni zagotovljena, bodi izločeno od carinske ugodnosti. §• 14. Zarad razločkov v teži, ki se zapazijo pri preji in tkanini po podelovanji v odpravo za vnovični vvoz prineseni, naj so nikaka davščina ne pobira, čo je isto število kosov ter se najde oznamenilo istovetnosti pri vsakem posameznem kosu na obeli koncéh. Ako je tkanina bila v povozenje poslana, ter jo tvarina v to delo potrebna bila pridjana, ne pobira se pri odpravi za vnovični vvoz nikaka davščina, če teža povoženo tkanino ne presega teže nepovezeno tkanine in pa tvarine v povozenje pridodane. Ako je vozeč to tvarino sam dal, pobira se pri vnovičnem wozu povezene tkanine vvoznina po tarifnem postavko za tvarino vezenja od tega, kolikor je tkanina po vezenji težja. Pri manjih razlikah v teži naj se nič davščine ne pobira, a kjer se je kaj pobira, naj se godi po veljavni carinski tarifi. §• 15. Pri drugem v §. 14 ne imenovanem blagu bode se na razlike v teži, ki postanejo po popravi ali priredbi blaga, ozirati tako, da se od manjih razlik ne opravlja nič davščine, a pri znatnejši da se plača carina samo po tarifnem po-stavku tiste tvarine, ki seje potrošila pri popravi ali priredbi, vendar vselej pod tem uvetom, da se popravljeni, oziroma obnovljeni deli v popravo izvoženega predmeta vvažajo istodobno ali skup z glavnim predmetom, h kateremu spadajo. §. 16. Z vanje, podeljevati dopust priredbenega prometa in dovolitev s tem zdru- Ura^,i'nI’kr;”ice Ženih, in pa vršiti uradni nadzor (§. 6), imajo finančno-okraj na oblastva (finančni »biasuvm in mejni nadzorniki) tistega okraja, v katerem biva prositeljeva fabrika (§. 5). V carinsko odpravo v priredbenem prehodu blaga pooblaščeni so (po meri priobčevanih jim od carinskega oblastva dopustnih listov) tisti carinski uradi (tiste colnije), kateri imajo sploh oblast tiste vrste blago pri vvoznem ocarinje-vanji odpravljati. §. 17. Ako kdo prestopi ta določila, vzame mu se, kolikor slučaj takö nanese potopi m kazni. (§. 5), dopustni list, ter se z njim postopa, kakor pišejo občini in carinski zakoni kazenski. §. 18. Ta določila no dotikajo se rokov za vnovični vvoz podelanega blaga, ki so vrOiodn» komu pred 81. dnem decembra 1879 dodeljeni. Dopustni listi, izdani komu prod 81. dnem decembra 1879, dajö mu pra-vico pošiljati v njih imenovano blago po pričujočih določilih do 15. dne februarja 1880. §. 19. V oziru na priredbo blaga po avstro-ogerski carinski okoliji, po tem v oziru n