St. 52. V üorici, v soboto dne 30. junija 19<>6. * JLetnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. ui i predpoldiu! za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pa-dena ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zveČer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletiio S K, polletno 4 K in (fetrtletno 2 K. Prodaja sr> v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. IT U XL 1 \j A (Veecrno Izdanje.) Uredništvo in upr-»viiištvo ue nahajata v «N a r o d n i tiakarni>, ulica V.eLturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Goricc«. Oglasi so račuuijo po pctit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se vodkrat tiskajo. raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorrri urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Prui austrijshi zadružni shod. | (Konec.) K 11. razpravni točki ,,o s tanju ! v p r a š a n j a g 1 e d e v o j a š k e d ojb a- , v e" j« stavil referent Josip Faschingbauer sledeči predlog: 1. Prvi avstrijBki poljeddski zudružni shod izreka svoje polno priznanjo skle- pom, katere je storil poljedelski svet dne ! 20. jnnija 1905 glede naravnoslne vo- j jaškc doLavc, in prosi c. kr. \lado, po- i sebno pa visoko c kr. poljedelako mini- aterfrtvc», hvaležno priznavajoč dosedanje kori.stno delovanje islega na tern polju, da s povdarkom poskrbi za izvršitev • oredb, ki se v ten «klepih predlagajo. 2. Pozivljajo se zadružne organiza- cijp, osobilo deželne zveze, da razširijo i 8voj delokrog tadi na skupno razprodajo poljedelskih izdelkov, O3obito da omogočijo vojsško dobavo, ter delujejo pri tern na to, da bo pnttopanje vseh poljedelskih j zadrug kolikor mogoče enotno in da se pritegnejo poljedelci s potrebnim pou- fcom k živahni adeležitvi. Z zadovoljstvom se pozdravlja na- mera, da bi strokovnjaki c. kr. vojaških intendanc obdržavali tečaje, na katerih bi se poljedelce poučevalo o pogojih, ki veljajo za dobavo poljedelskih izdelkov za c. kr. vojsko". K 12. točki o članstvu občin pri hranilnicah in posojilni- c a h je govoril predsednik Dr. P. Störck. Ker je to vprušanje zelo važno, se še posebe povrnen o nanje.Za danes nava- jamo f8mo resolucijo, katero je stavil in katera se glasi tako : ,.Hranilnice in posojilnice so zelo pripravne za denarni promet občin na deželi. Priporoča se zato, da pristopijo politične občine kakor člani h hranilni- cam in posojilnicam, zato da dobijo od njih v slučaju potrebe posojila, odnosno da morejo v njih nalagati denarnesvote, ki jim mimcgrede preostajajo. Autonom- ne deželne oblasti, ki nadzorujejo občine, naj se pozovejo, da naj ne delajo nika- kih ovir obČinarn radi pristopa k tem zadrugam, odnosno da naj baš to omo- gočnjejo potcm deželnega zakonodajstva. Trinajsta in zadnja točka se je imela baviti z razmerjem medpo- Ijedelskimi in obrtnimi za- d ruga mi. Referent Ivan Rožman iz Ljubljane je pa ta predlog odtegnil iz razprave, oziraje se na nasprotnost, ki se je bila izkazala drugemu predlogu istega referenta, namreč glede konsum- nih društev. Izven programa je bila resolucija, i i katero jo na drugem slavnostnern zbo- | rovanju predlagal baron Sförck: i nPrvi avslrijski polj^de.'ski zadražni 1 >hod na Dunaju sklene, da so pridruži v , v polnem obsegu predlogu avstrijskoga osrednjf ga zastopstva za zavarovanje po- ljedelskih in gozdnarskih koristi, d.i bi se spremenila pravila državneg« žoležniškega RVPts, tpko, da s« štovilo članov, držuv- fit i . npga želežničnega sveta, ki imajo zasto- i pati intfrese poljedel^tva in gozdnarstva I ppravi v polno enakost vs zastopstvom obrti. Zadružni ^hod zahteva, da ee pri- pozna tudi spiošni zvezi poljedelskih zadrug in zadružnim zvezam poedinih dežel pravica, da smejo imenovati vsaka svojega člana in encga namestnika v državnoželožnični svet". <:¦ ¦X ¦ S lem je bil končan razpravni del zadružncga shodn. Hazprava jo bila zelo živahna in zanimiva. Zadeve, ki so prišle In v razgovor, so za razvoj poljedelskega zadružništva izredno važne. Prvikrat se je sestalo celo avstrijsko zadružništvo, prvikrat so si zastopniki zadružnistva izpovedali svoje težnje in skušnje, a so tudi koj prvikrat vvideli kako silo reprc- zentira celotno avstrijsko zadružništvo. V edinosti je moe! S tem geslom in na- čelom bo zadružništvo korakalo naprej na poti, katere cilj je izboljšavanje raz- mer našega poljedelstva. Namen tega članka je bilo za sedaj le navajali točke, ki so prišle v razpravo in ki so dale povod važnim in resnim reßolucijam. Spustiti se v podrobnosti za enkrat ni bilo go mogoče, deloma kerbi se sicer članek vie kel prevcč na dolgo, deloma, ker si je treba prej razbrati vso ono množino vtiskov. katere smo zado- biJi na zadružnem s^hodu qamem. Vse- kakor se pa še povrnemo na poedine razpravne tocke, ki po za nas večjo važnoati, in to proj kot mogoče. S. P. Dopis i. Od Sv. Lucije. — Zaroka. G. Lrf- cijan Kovačič, posestnik in c. kr. poštar pri Sy. Laciji se je te dni zaročil z dražestno gospico Emo Bozzinijevo, hčerko veletržca v Gorici. — Naše čeatitke ! Od Sv. Lncije. — Solnce je začelo nripekati, da jo kaj. — Ubogi delavci pri novi cesti trpe neznosno i vročino, ker se v ono skalovje, kjer de lajo, cet dan upira solnce. — Mnogi zapuščajo delo, ne toliko radi vročine, paö pa radi s!abe place. — Le redki so plačani po tri krone — a delati morajo neprenehoma od 1/2&. zjutraj do 7. zvečer. .— Marsikateremu so izplačali po tri- tedenskem delu le po 18 ali 19 kron ; drugo so si zaracunili hrano in bolnišč- nino, ki t-i jo zaradunijo po 6 do 7%, kar je pač protipostavno. Dotičnim go- spodom bi se moralo pač na prate stopiti. OtvoriJve železnice priča- kujemo z silno radovednostjo. — Ljudatvo se pripravlja na dostojen vsprejem. — Toda o tem morda pozneje, ker nočemo vsega obesiti na veliki zvon. Tadi nekateri uradniki so vže doppeli na sv. Iocijsko postajo. Do sedaj ie sami Slovenci. — Postajenačelnik je Stajerski Slovenec g. Kelec. V nedeljo smo imeli v šolskem po- slopju kmetijskipouk. — Predaval je g. potovalni učitelj iz Tolmina. — Snov je bila primerna in zanimiva. — Samo predavanje naj bi bilo bolj p o- Ijudno in tekoče. Obiščite riaa kaj kmala. — Še nekaj imam na srcu, toda odnesem za — pozneje. Politični pregled. Driavni zbor. V pondeljek je price!a na predJog pos). Sylvestra poslanska zbornicti z drugim čitanjem proračunskega provi- zorija. Poročevalec je bil posl. Skene. V svojem poročilu je najprej omenjal razvoja državnih financ v zadnjih letih. V tem ča8u so se povišali državni dolgovi za tisoč milijonov kron. Izdatki za državne uradnike in sluge so se zvišali od 1. 1894 do 1904 za 170:000.000, od takrat pa do lotošnjega leta pa za 30 milijonov K. Poročevalec je rekel, da so izkuänje pri alpskih železnicah odprle vladi oči, ter da dela sedaj pri ureditvah rečnih strug in kanalnih zgradbah z najvecjo opre- znostjo. Glede prekopov med raznimi rekami, kakor n. pr. onega med Donavo, Odro in Vislo, je govornik mnenja, da jib. z gospodarskega stališča nikakor ne kaže graditi, ker bi bili njih dohodki v razmerju s stroški premajhni. Glede del v tržaškem i ristanišču jo reki'l govornik, da so se tarn z^odilti velike g)spodar-ke in t^hnične nafMike. Sicer, pravi govornik, se bode zbornica s to zadevo so bavila, in je pričakovati, da se taka deht ne bodo veČ oddajala potom inwisterskih odredb. Püsd. StransLy je rekel, rla boJe njfgov klub glaaova! proti proracunskema provizorju. Mladočožki klub ninrt nainreö pOHcbne^'rt znupanju v sedunjo mini^tor- stvo, ki posluje že tri t^dn^, ki pa ni so prnv nisi dokazalo, da mu jo kaj mari do narodnega sporazumljenja mej C^hi in Nemci. Pol aki, je rekel poslanec Bjbrzyn- ski, bodo na vsak n>ičin glasovali za provizorij. Socialni demokratje bodo glusovali proti provizoriju. To je izjavil posl. El- lenbogen in to zaradi tega, ker se program socialnih domokrat'w ne strinja s programom vlade, in pa ker vlada ne nastopa s potrebno odločnostjoza uveljav- Ijenje volilne reforme. V torek jo nastopil kot prvi go- vornik znani grof Sternberg. Govoril je po svoje, a povedal je ludi prav mnogo bridkih re9nic. Izrar.il je nado, da se v Av- striji ne bode več rabil § 14., čegar poraba je bila tako osodepolna, posebno pri od- daji del v tržaškem pristanišču. Govornik nikakor ne očita dr. Körberju, da bi si bil pri oddaji tch del ?am umazal svojih j rok, a pri oddaji takih del je udeleženih l tudi mnogo drugih državnih dostojan- stvenikov, kateriin korupcija nekako prija. Govornik je nato rekel, da je bDJazen pred resnico nekaka bolezen, na kateri boleha avslrijska dinastija. Boj z resnico, v katerem ae nahaja j vedno naša dinastja, rodil je že marsi- 1 kaj prav čudnega. Tak boj pa postane . Iahko za državo pogubonosen. Tudi ce- sarjevo potovanje v L'berce je dokazalo, da živimo v kraljestvu neresnic in ne v ; Avstriji. Predsednik je posvaril govor- nika, naj se no poslužuje takih izrazov. Govornik pa je vkljub temu svarilu na- | daljeval svoj govor rekoč : Avstrija je i kraljestvo neresnice in bi bila to še bolj, ' ako bi jaz ne govoril tako, kakor govo- i rim danes. Na vsem Češkom in na vsem ! Moravskem ni niti jedne črno-žolte za- ; stave. Le za cesarjevo potovanje v Li- ! berco ae je naročilo vso polno takih zastav, da se jih je razobesilo oh želez- nici, koder se je cesar peljal. Priredila se je na tak način demonstracija, ki nikakor ne odgovarja resnici. Cesarju i so se prikazovale reči, ki sploh ne ob- stoje. Na Geškem in na Moravskem no- LISTEK. Naše društvo! Šaloigra v cncm dejanju. (It nemščine). [Dalje.] Metka: Seveda, medve morave biti zanaprej tudi po zunanjosti- enaki, kakor so iste tice, koje imenuje Nemec Sympathievogel. I v a n k a : Ali kakor dvojčka. Anica: Saj nistno tudi še nič govorile o najnovejših zarokah. R e z i k a : In jaz sem hotela še povedati, da imam nov recept za neko torto brez jajca, recept, ki se nikomur ne ponesreči. Ivanka: O plesnih vajah tudi še ni nobena črhnila besede. Vse: Da, da, začnimo, začnimo ! M a r i Č k a (stopi k mizi in pozvoni): Prosim torej, da sedete. R e z i k a : Oprosti, da te še enkrat motim. — Kaj menite, kaj bi bilo neki, ako si osnujemo samo bralno društvo. To nas pripravi tudi z leposlovjem v dotiko in je mikavno. Čitamo razna dramaticna dela in si razdelimo vloge — na pr. v Tugomeru. Ivanka: Pa vendar rajši „Župa- novo Miciko!" Anica: Beži no! Kaj vlačiš to starino na dan ? Meni bi bolje ugajalo kaj iz nove struje — n. pr. kaj Can- karjevega. F r a n c i k a (porogljivo): Cankar! — Saj nima nič takega, kar bi bilo za oder. Jaz bi predlagala „Žensko borbo". N e t k a : To bi bilo pravo ! Vloga ponosne lepotice... bi bila za me kakor vstvarjena. Metka : In meniš, da bi se meni kaj slabše podala, kakor tebi, draga Netka! Rezika: Dovoli, jaz sem najpo- stavniša med Vami, torej bi ta vloga tikala meni. Anica: Saj je vse to eno. Me bi pač ne predstavljale igre, ampak bi jo samo čitale in zato imam jaz najbolj doneč glas. Rezika: Naj bode, kakor si bodi; jaz ne sprejmem nobene male postranske vloge. Metka, Netka, Ivanka (naglo): Jaz tudi ne ! Jaz tudi ne! F r a n c i k a : Čujte vendar! Me mlatimo čisto prazno slamo. Mari res hocemo ustanoviti samo bralno društvo? Ivanka: No, seveda ! in na koncu se bode vsakrat plesalo. M a r i č k a : Za Boga, kako mores vendar sprožiti tako misel? Si-li cisto pozabila, da segajo naše idealne težnje veliko vise? Me hočemo kaj takega dosed, kar se pred nami .se ni posre- čilo ženskemu spolu, nekaj, za kar treba moške razsodnosti, moške vedno- sti, moške odločnosti, a pred vsem moške edinosti! Vse (živahno): Seveda — ona ima prav — Najvišega, — kaj nedoseženega ! M a r i č k a (zvoni zopet): Torej po- vrnimo se k stvari, sedimo ! Vse so se usedle tako-le: Netka, Metka, M a r i č k a, An i c a, Rezika c P >-' jj M a r i č k a (ko so se vse ropotaje in premikaje stolice vsedle, vstane in govori pate- tično): Drage mi prijateljice, nastopil je važen trenutek. — Rezika (segne vmes): Oprosti, dra- ga Marička, samo še hipek časa. Bilo bi vendar prav, da rešimo poprej pra- šanje radi postrežbe. Naši shodi naj se nikar ne sprevržejo kakor je dandanes običajno, v prave pojedine. Če danes ponudim jabolka in orehe — hoče me druga takoj prekositi, ter prinese pri- hodnjič zraven tega" tudi — juž- nega sadja. Anica: Tako je; pri tretji dobimo že gubaniso in pri naslednjih celo sla- doled, vino in slaščice. In tako se stvar razvija naprej. Ivanka: Mama toži potem, koliko nadlege jej to prizadeva, ata pa se hu- duje nad stroški. F r a n c i k a: Po vsej pravici! Vsaka potratna postrežba bodi strogö prepo- vedana. Ivanka: Že res; pa vendar ne bodemo celi večer stradale? Netka: To bi bilo zelo suhoparno Ma ričk a: Tega ne, da bi za- bredle kar naravnost v nasprotno napako. Nekaj živila če biti, to nam okrepi tudi duh. Jaz predlagam, da pijemo kozarec piva, kakor možje. Ivanka: Oh, to je tako grenko! Anica: Nič bati, se že privadimo! F r a n c k a (ivanki): Če ti je pre- grenko, osladi si je iz početka s slad» korjem. čejo več poznati črno-žoltih zastav, poeebno od tedaj, odkar je sama krona nekako data spoznati, da ji ni mar za take zastave na Ogrskem. Saj se vendar ne more zahtevati od Čehov, da bi imeli spoštovanje pred zastavo, kalero niti Donaj noč-e spoštovati. Predsednik je zopet posvaril govornika, naj ne vlači v dobato krone, kar pa ni motilo Stern- berga, da ne bi še nadalje govoril v takem tona, vedoč, da ga tn varuje po- slanaka imanitela. Napadal je vse križem na desno in na levo in nazadnje tudi volilno reformo, katero ao po njegovem mnenju spravili na dan le poulični iz- gredi. Govoril je tadi znani Wolf, ki je hotel dovoliti vladi le 3-mesečni prora- čnnski provizorij, češ, da poteče sedanji poslanski zbornici rok äe pred koncem tega leta. Stavil je ludi dotični predlog, ki je pa propadel. V sredo je posl. zbornica vsprejela provizorij v drugem in v zadnjem či- tanju. Govorila sta tndi ministerski pred- sednik baron Beck in finančni minister Koritovsk*, Ministerski predsednik je med drugim označil tudi program sedanje v ade, ki je baje ta-le: koncentracija Ijndskih moči, volilna reforma, narodni sporazum in pravična nagodba z Ogrsko. Govornik je reke), da bode sedaj, ko se nahajajo v ministersWu zastopniki na- rodnih strank, zamoglo samo minister- stvo pripravljati reäitev naiodnostnega vprašanja. Finančni minister Koritovski je konstatoval, da pokazuje raču nski za- ključek minolega leta nemali prebitek. To ugodno okolnost je gotovo pripiso- vttti dobri letini minulega leta ter tudi vzroku, da se ni bilo industriji pritoze- vati o ptagnaciji, kakor prejšnja leta. Minister je dokazai, da so se znatno pomnožili direktni in indirektni davki, ki so za 10.8 mil. kron več, kakor v enaki dobi minolega leta. .To ugodnost je pripisovati novim trgovinskim pogod- bam. Minister je obljubil, da bo pazil na red v finančnih stvareh. Minister je rekel, da je neobhodno potrebno tudi aaniranje deželnih financ. Slednjič je minister prosil, naj ga zbornica podpira, da vzdrži državne finance v sedanjem reda in naj zbornica d voli proračunski provizorij: PobI. Ploj je izjavil, da nima do vlade nikakega zaupanja in da bo radi tega glasoval proti proračunu. Tržaški poal. dr. Pitacco je na dolgo in äiroko klobasaril o krivicah, katere hoče prizadejati Italijanom na Primorskem in v Dalmaciji predložena volilna reforma. Pretvarjal je Številke in razna draga dejstva ter lagal vse vprek ter konečno izjavil, da bodo glasovali llalijani proti proračunskemu provizoriju. Vsenemci pa so bili zopet jedenkrat v svojem elementu, poaebno pa znana po- divjanca Iro in Schönerer. Tulili, psovali in razsajali so tako, kakor tega ne de- lajo najhujši pijanci v nobeni bežnici. Obsipali so ministre in druge poslance, ki niso hoteli tuliti v njih rog, z najgr- šimi psovkami, katerim iščeš zaman pri- mern°ga izraza v slovenskem jeziku. Lumpi, talje, sleparji, kanalje, črnožolti psi itd. to so bili izrazi teh kultu- ronoscev, katerim bi bilo mesta paö v kakem zverinjaku, nikakor pa ne v par- lamenla. Povod temu nastopu Vsenemcev je dalo cesarjevo potovanje v Liberce in posebno pa to, da so v Jablanicab pokrili M a r i č k a : Zdaj je pa vendar čas, da se slednjič lotimo svoje naloge, to je volitve. Rezika (segne vines): Ne zameri, ljuba Marička, jaz bi vendar rada poprej izvedela, kakšne pravice in dolžnosli ima prav za prav predsednica. A n i c a : I nu, ona ima pač naslov. Ivanka: Kaj še, predsednici je tudi žvenkljati. M a r i č k a (naglaša): Znajte, da je predsednica pred vsem načelnica dru- štvu. Njej je voditi društveno delovanje ; iijeno miienje je merodajno v vseh raz- pornih zadevah. S kratka : ona je abso- lutna vladarica. Vse (obračaje vsaka na se — važno)'. Čisto prav — izborno — ona bodi ab- solutna vladarica ! Francika: Zdaj pa se slednjič lotimo stvari. Vse (križciu) : Da, da, k stvari, k stvari! Marička: Torej, drage mi pri- jateljice, me stojimo tu ob začetku ve- likega dogodka: Me usianavljamo dru- štvo. Tu treba najprej izvoliti predstoj- nico, kateri bode naslov: predsednica. Ivanka: To vendar ne gre. Saj 4 ob navzočnosli cesarjevi napise na Bia- marckovem trgu, ter -da so odstranili črno-žolto-rudeče zasta^e. Via ta ko- medija je končala z vsklici : Živela velika Nemčija. Odsek za volilno reforno. Odsek za ,volilno reformo je do- končal v torek razpravo o razdelitvi mandatov na Gališkem. — Število man- datov na Giliškem je določeno na 102. Poljaki so predlagari, naj bi se število mandatov na Gališkem zvHalo na 110. Nemci so pa hoteli imeti tudi na Gališkem jeden nömski inandat, in sicer v Bjari Minister za notranje reči Bie- nerth je govoril proti povišanju poljskih mandatov na 110 kakor tudi proti temu, da bi dobili Nemci v Giliciji jeden mandat. Cesar dm. Šusteršiču. V sredo se jo vrsil na coaarskem flvoru na Dunaju drngi obed delegatov. Po obedu se je cosar razgorarjal z ne- katerimi delegati, med temi je nagovoril tudi dra. Šasteraiča. C^ar jo rekel dru. Susteräiöu, da je v delegaciji prav ostro govori! o balkanski politiki naše mo- narhije. Ni res — je rekel cesar — da je avstrijaka balkanska politika sovražna Slovanom, marveč je nje stremljenje obrnjeno na to, da se varujo samostoj- nost balkanskih držav. Dr. Sustersic je odgovoril, da je govoril iz patriotičnega prepričanja. Govorica se je potem obr- nila na jugoslovansl o notranjpp )liti3no vprašanje. Cesar je izrazil svoje obžalo- vanje, da se ni posročilo napraviti miru v kranjskem deželnem zboru, to tern bolj, ker se je bilo že prav blizo. Cssar je konečno izrazil željo, naj bi se to posrečilo. Naš cesar v Moravski Ostrovi. Naš cesar se je v četrtek odpeljal ob 6 uri zjutraj k slavnosti strelcev v Meravski Ostrovi, kamor je dospel ob 11. uri 9 min. predpoludne. Ogrski državni zbor. Ogrski državni zbor je imel v če- trtek svojo sejo. V ti seji je bila preöi- tana adresa na kralja, potem pa je bila seja koj zaključena. Ogrska delegacija. Ogrska delegacija je vsprejela v če- trtek okupacijski kredit, proračun skup- nega finančnega^ ministerstva in sklepne račune. Govor hrvatskega delegata Tuškana v ogrski delegaciji. Hrvat8ki delegat Tuäkan je imel minoli torek v ogrski delegaciji govor, v katerem je izvajal nastopno: „Kakor llrvat, ki se smatram poklicanim, da ustanem na obrambo hrvatskih in srb- skih interesov, se ne zadovoljujem z izjavo ministra vnanjih stvari. Minister je rekel, da je ni dežele, kjer bi se za- htevalo od ministra, da vodi drugo poli- tiko, nego ono, na katero on pristaja. Naäa monarhija jo pobirala za Nemčijo kostanj iz ognja na Kitajskem, kjer ni- mamo mi nikakih interesov. htotako se je postavila tudi za Nemčijo v Muroku, ter se postavila v nevarnost, da se za- plete v vojno. Trozveza obstoja samo radi nemškega cosarja, a rnonarhija mora gledati, da se čim prej osvobodi te zveze z Nemčijo. se pravi navadno le gospa predsed- nica in ne g o s p i ca — — Anica: Molči že enkrat Ivanka, Francika (v stran, ko vse druge sikaje zahtevajo mir besedi): Jaz moram takoj ugovarjati, da se ne bode že v naprej v njeno avtoriteto (Glasno.) AH bi ne bilo umestneje, da naše društvo najprej kr- stimo ? Brezimno društvo si pač ne more predsednice zbirati. Francika: Kajpada ! Krst, to je lepo! M e t k a, N e t k a, Anica. R e z i- k a (križem) : Jaz sem tudi za to! Prav ima! M a r i č k a (za se): Ona hoče le od- kladati, da bi me ne videla predsednice. (Glasno, na videz prijazno.) Naj bo, kakor ho- čete, jaz predlagam naslednja imena: Francika (v stran): Veduo ona prva. M a r i č ka (počasno, vleče besede): Pr- vo mednarodno, poljudno-znanstveno- modroslovsko-leposlovsko-slovensko de- viško društvo. Anica: To je brezkončno ime. Saj se človek zasope, predno je izgovori. Franc i k a (posmehovalno): To je ženska raztresenost, nam pa gre posebno Minister vnanjih stvari želi, da bal- kanske pokrajine še nadaljo ostanejo pod turškim jirmom. Balkanski narodi ma .ne bodo hvaležni za to robstvo. Madjari, Hrvatje in Srbi žele, dh. Balkan pripada balkanskim narodom. Ton, v katerem je minister govoril o Srbiji, žali narod, ki ga zastopam jaz. Miniatra so prestra^ile politične, ali ne gospodar- 8ke posledice srbsko-bolgarske carinske zveze. Srbska vlada jo storila samo svojo dolžnost, da je to zvezo držala tajno. Hrvatski izseljenci ne dobivajo od Av8trije nikake zaščite. Mi prodiramo proti vztoku, ali nikjer ga ni tam ni enega konzula Hrvata ali Srba, marveč so sami Nemci. Minister je rekel, da ni pripravnih aspirantov, ali ntčesar ni storil, da bi takih aspirantov tudi dobil. Madjarskemu jeziku je priznal minister veljavo, ali hrvatskega in srbakega jezika ni niti omenjal, kakor da naä jezik ni državni jezik. Govornik je izjavil, da bo glasoval proti proračunu ter je opozoril na zla, ki jih mora minister snnirati. Govornik je urgiral uvedenje slo- vanskega bogoslužja v vseh oböinah Dal- macije ter je zHhteva), naj se uredi vprašanje hrvatskega zavoda sv. Jero- nima v Rimu. V rimskih krogih nimajo ničesar proti temu, da se reäi to vpra- äanje. Reka za Hrvate za vedno izguljena. Novi reäki guverner Nako je pri Bvojem ustoličenju minole dni na v*a usta povedal, da je Reka za Hrvate za vcčne öase izgubljena, ker pripada ista po zgodovinskih in državnopravnih vezeh Ogrski. Kaj porečejo k temu Hrvatje, ki so se zadnje case tako tesno oprijeli Madjarov ? ! Arhiv bolgarako-macedonskih revolucijo- narjev zaplenjen. „Wiener Allg. Zeitung" poroča iz Carigrada : V Ohridi so turäke öete naäle in zaplenile ves arbiv bolgarsko-mace- donskih revolucijonarjev. Med spisi se nahajajo vse smrtne obsodbe, ki so jih revolucijonarci izrekli, odkar je pričela vstaška agitacija. Te smrtne obsodbe so bile deloma tudi izvršene. Iz drugih spisov so razvidni tajni načrti revoluci- jonarcev in odnošaji, ki so jih imeli z inozemstvum. Grško-romunski konflikt. Romunski min. preds. Lahovary se je, kakor poročajo dunajski listi, obrnil do grofa Galuchowskega s prošnjo, naj bi Avstrija posredovala med Grško in Ro- munijo in delala na to, da bi se ne smele zbirali na Grškem grške čete, katere udi- rajo potem v Macedonijo, da tarn pustoäijo in more. Avstrija pa se ne mara baje vtikati v grško -romuuski spor in je mnenja, da je naloga Turčije zabranje- vati gräkim četarn adiranje v Mace- donijo. Mednarodna razstava usnja. kož, kožuhovin in sličnih predmetov v Petrogradu. V mesecih november in december t. 1. se bo vršila v Pelrrgradu medna- rodna rnzstava usnja. kož, kožnhovin in drugih takih predmetov, spadajočih v to obrt. Razstavljeni bodo tudi vsi dotični stroji in sploh vse priprave, ki se rabijo pri omenjeni obrti za izdelovanje raznih izdelkov. za to, da se ogibamo slabosti svojega spola. Rezika: Jaz svetujem, da krstimo društvo po številu ustanovnic, torej morda: „Zveza sedmorice". MariČka: V tern je premalo pomeua. Ivanka: Tedaj naj bode: „Hu- dobna sedmica". Vse (smeje): Ti, ti Ivanka ! Netka: Jaz glasujem za živo- čutno ime: „Vesoljno človekoljubje" ali „Zapletena zaveza", kaj ne da, draga Metka? Metka: Ti mi govoriš iz srca, draga Netka. Francika: Saj to ni v nobeni zvezi z znanostjo. Bolje bode, da si iz- beremo grški ali latinski naslov, n. pr. „In vino veritas" ali „Alpha inAtnega". Ivanka: Tega ne razume živ krst. Marie ka: In nima nobenega zmisla. Jaz že vidim, da se brez odlo- čujoče predsednice ne zedinimo; treba vendar, da začnemo z volitvijo. Francika: Kakor hoČeš. Ali imaš kako žrebalno ročko (urno) ? Ivanka: Tu je star ubit lonec; K ti razstavi so povabljene uradno tudi druge državo, med njimi tudi naša. Najemščina za potrebni prostor v raz- | stavi je določena na 60 K za vsaki štir- : jaäki meter. Kot uradni zastopnik za ; našo državo je imenovan- Artur Gobiet v Pragi, na katerega naj se obrnejo I obrtniki, ki bi hoteli razstaviti svoje iz- delke na li razstavi. Dogodki na Ruskem. Iz Petrograda poročajo, da name- rava car že v najkrajšem času imeno- vati novo ministerdtvo, ki bo vzeto iz večine p^slancev. Predsednik dume je bil bdje žo pozvan k carju, in ta mu je baje tudi že naročil, naj sestavi novo ministerstvo. Imenujejo se že tadi po- slanci, kateri bodo imenoyani za mi- nistre. Muronzeff postane ministerski pred^ednik. Iz Rusije prihajajo še vedno vzne- mirljiva poročila o vojaških uponh Uprl se je te dni c lo prvi bataljon Preobra- ženskega polka. Ta bataljon je nastanjen v zimski palači in je tako hudo kršil disciplino, da so bili iz Krasnega sela v Peterhof pozvani grenadirji, ulanci, strelci iu ena artilerijska brigada, da so bataljon razorožili. Bataljon je bil potem, ko so bili izročeni kolovodje, od/eden v Krasnoje selo. Domače in razne novice. Našim goepodoin uaročnlkom. — Z današnjo številko srao končali drugo četrtletje. Lepo število gospo- dov naročnikov je storilo svojo dol- žnost, poravnavši naroönino, a vendar je še dosti onih, ki so zaostali z naročnino za tekoče in celo za ppejšnja leta. Te torej uljudno prosimo, da se v kratkem odzovejo, ter vse zaostalo poravnajo. Obenem prosimo naše pri- jatelje in somišljenike, da blagovole naš list širiti, ter nam novih naroč- nikov pridobiti. Za ,.Šolski Dom" so plačali uprav- niätvu: V družbi v Neblem se je nabralo 3 K. Predsednižtvu so plačali : Josip Jug na Koroškem 50 vin., cerkveni pevci na Vojščici zbrali 3 K 10 vin.; „Narodna Tiskarnaw v Gorici za na- rodne koleke 19 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici, na raöun usta- novnine peti obrok 20 K. Srčna hvala ' Žcnski oddelek drufctva „Šolski Dom" razpošilja sledečo okrožnico: Ženaki oddelekdruštva „Šjlski Dom" nameroje prirediti tekom tega lets, veliko loferijo. V ta namen prosi vse cenjene gospe in gospice, da bi, kot vrle rodo- ljubke z raznimi darovi pripomogle k povspetju te prireditve. Ker bodo, kakor se nadejamo mnoge Llagorodne gospe in gospice izdelovale v ta namen tudi lastmročn« dela, zato ae obračamo že sedaj do njih, v nadi, da nam prošnje ne odklonijo. Razen omenjenih darov sprejmemo z veseljem tudi droge vsakovrstne da- vanj položimo glasovnice, kaj tie da? M a r i Č k a (postavi ročni košek na mizo in vzame iz njega zvezek listkov) : Tu je pri- pravljenih za vsako sedem listkov. Ivanka: Toliko? Saj to je po- trata papirja. Marič ka: Vrši se enako, kakor pri volitvi državnih poslancev. Vsaka potegne listek svoje kandidatinje, ga spravi skupaj in položi v ročko. Tista, katera dobi največ glasov, bode pred- sednica. Francika (v stran): Po vsakem načiuu vložim svoje ime, takozvite niso druge. M a r i č k a : Jaz sem vložila svoje. Le naprej. Francika (razburjena): Kaj svoje ime ? Ma ričk a (zmedena) : Kaj se? — Svoj listek sem menila ; to se pač ra- zume po sebi. Francika: A tako? (Mej tern so vse ustale in vložile svoje listke.) Ivanka (v stran): Jaz sem bila modra, volila sem samo sebe. Rezika (v stran): Svoj glas imam prav gotovo. Saj nihee ne ve. (Dalje pride.) l L rove, katerih izbiro popolnoma pre- puščamo oknsu in volji naših vrlih do- broinikov. Istočasno prosimo tudi cenjene g. rodoljube, naj bi nam pripomoßli z grnot- nimi prispevki, s katerimi bi se oskrbeli primerni dobitki. Darove bodosprejemale od 15. sept, dalje g. Avg. Šantel, Via Ponte Nuovo St. 30 in g. Avg. Pirjevee, Via Petrarca St. 5. Načelništvo. [meiiovanje v postni stroki. — Višji poštni kontrolorji v Tratu so po- stali, in siccr : višji poštni oficijali Adal- bert Berger, Anton pi. Gernizza; Joaip Cenčič, Josip Kavciö in Joahim Nasso ter postna oskrbn,ka Ulderik Robba in Stefan Suppan. Viäji poštni kontrolor v Gorici pa je postal poštni oskrbnik v St. Petru na Krasn Ferdinand Kariš. Koncert v malern semenišču. — Jutri dno 1. julija bode v malem se- meničču koncert na cast prevzvišenemu knezonadškosa. Program je zelo zsnimiv. Cč. duhovščina je najuljadneje vabljena, da se te slavnosti udeleži. Začetek ob ö3/* zvečer. Koine šolskoga lota. — Na !uk. višji gimnaziji bode konec äolskega leta dne 4. julija, na Ink. višji realki pa dne 5. julija. Dijaški zabavcn večer. — Dne 3. julija prirede tukajšnji dijaki na vrta pri „Zlatem jelenu" zabaven večer s petjem in tamburanjem. Vstopnina znaša 40 vin., in dohodek je namenjen v do- brodelne namene. Nadejati se je obilne adeležbe od strani prijateljev na$e ačeče se mladino. Iziet kolesarskegji drustva „Go- r?caM v Xabrcziuo. — Jatri priredi kolesarsko društvo „Gorica" izlet v Na- brežino in v Sesljan. Odhod točno ob 5. nri in pol izpred kavarne „Central". Otvoritev buhinjskc železiiice. — Otvoritev bohinjske železnice je do- ločena na dan 17. julija. / Xedeljski počitek. — Kakofc/mi- nolo leto bodo, v smislu namestnisivene naredbe z dne 13. novembra 1905 od nedelje naprej, v mesecih julij in avgust zaprte v naäem mestu ob nedeljah vse prodajalnice, in sicer celi dan. Lastnikom psov. — Tuk. muni- cipij naznanja, da bodo morali imeti odslej vsled sklepa mestnega sveta z dne 2. marča t. 1. vsi pai, ko se bodo isti nbhajali na rnestnih nlicah in sploh na prostem, nagobčnike. Vsi psi, ki bi se dobili na olicah in sploh na javnih prostorih brez nagobčnika, se bodo pri- jeli, in njih Jastniki se bodo kaznovali z denarnimi globami do 200 K. Popol- noma prepovedano pa je imeti pse a seboj v gostilnah, v kavarnah, v omni- busih in v tramvajakih vozovih; četudi bi bili ti preskrbljeni z nagobčnik'. V gostilnah, v kavarnah. v omni- bnsih v tramvajskih vozovih bode mo- rala biti odslej nabita ta določba. Te do- ločbe postanejo polnomočne v 8 dneh po njih razglasitvi. Tombola. — Včeraj se je vršila v Gonci na Travniku tombola, kakor se godi to vsako leto na praznik s?. Petra in Pdvla. Gisti dobiček te tombole je namenjen zavodn mestnih deäkih sirot. Tombolo, katera je znašala 400 K, je do- bila žimničarjeva žena Alojzija Novotny stanujoča v Gorici v ulici Ascoli. G n- Kvino pa so dobili trije, in sicer : Viktor Merljak iz Št. Petra, Alojzij P.esniöar iz ^once in Podberšček Alojzija iz Gorice. Poinnožitev naše policije — Kakor čujemo, bodo s 1. julijem pomno- zili ätevilo tuk. redarjev za ätiri redarje ln za dva pol. agenta. Imeli bodemo potem v Gorici 20 redarjev in dva po- "cijska nadzornika. Z ozirom na število mestnoga prebivalstva in z ozirom na to, a se že v par tednih otvori nova bo- n njska železnija, in da bode imela poli- *¦* na novem kolodvoru, kakor tudi v D\m okoližu äe precej posla, je taka Lp p mr»ožitev števila redarjev res n\d "fz"a.lna. in se ne bode prav čisto «UK '' ako bode tadi zanaprej tako yam PreskrblJeno v Gorici za javno doaeda *" ™ javni red) kakor je bil° Soči ^*,01111*1 Je vöeraj predpoludne v SeRf«^L a Rolich, atara 45 let, mati 24X °lrok od katerih ima najatarejši jebil» nfJmlaJšiPa6.Go8pa Wana Rolich dilo 1?? unan^egarešpicijentu.Zgc- nesr^; n ' akor se splošno sodi, po reč oS a pu Rolich se Je P°dala nam" uri sn °m*, zjulraJ okol° 6- «e. Ob 8. moc,,„ J0. v'(lele neke deklice na soškem daW his1 tVml Nikd0 Pa Je ni vide1' osebi ,:la.skočila v vodo.Tadidvedrugi Soči tn Vill> da 8ta vid8li 8- Rolich Pri DJe;0doJfn?iemflaznek0P080dic0iz nifi vka • ""^1Ilttl» z neKo posodic D>& vodo ln jo pH». Kasneje pa So za- gledali v Soči plavajoče truplo, ki je pa kmalu zopet zginilo v vodi. Prihitel je, na to opozorjen, na lice mesta policijski nadzornik g. Janežič, ki jeposkrbel, da bo s pomočjo čolna spravili truplo na kopno in Bpoznali so v njem koj g. Rollich. Ogenj. — Včeraj ob 5. uri in pol zjutraj je zapazil hlapec kolarja in izde- lovalca kočij Zuttionija, stanujočega v uiici Morelli St. 34, v podstrešju hleva, v katerem so bili konji, ogenj. Hlapec je začol koj klicati Ijudi in obvestili so tudi ognjegasce, ki bo pa prišli še le čoz pol ure na lice meats. Posrečilo se jim je še lo po dolgem času, da so pogasili ogenj. Zg)reli sta dve lopi, jedna ki je služila za hiev, in je imel v njenem podstrešju spravljeno gospodar Zuttioni laslično blago in mnogo lesa, katerega je rabil za svojo obrt. Druga lopa pa je služila za delavnico. Škode je napravil ogenj za kakih 15.000 K. Zuttioni je bil zavarovan. Vojaška vest. — Te dni se od- pelje v Pulj tuk. domobranaki bataljon, ki bo 8odeloval pri kombiniranih vajah z vojno mornarico. lzgnali so iz Gorce ter ga od- vedli v njegovo pristojno oböino 24- letnega Karola Fakina iz Strbino na Rrasu. Izpn»d sodlšča. — V četrtek je obBodilo tukajšnje okrožno kot kazenako sodišče 20-letnega Mirkota Marusiča iz Mirna na 4-mesečno ječo in na povrnitev stroškov, ker je nekega dne v neki mirenski krčmi zadal z nožem več ran Francetu Cijanu iz Mirna. Svilodni trg. -- V četrtek je bilo pro- danihna tuk. svilodnem trgu 367 kvintalov svilodov. Gena jim je bila od 2 K 80 v do 3 K 16 vin. lzvozni trg. — Na izvoznern trgu so prodali v četrtek 3000 kvintalov krompirja po 4 K 20 v, 120 kvint. hru5k po 20 K, 80 kvint. breskvi po 50 K, 30 /ivint. marelc po 50 K, 100 kvint. črešenj po 48 K, 350 kvint. sižola v stročju po 8 K in 50 kvint. graha po 20 K. Iz Kanala nam poročajo : Kakor ste v svojem listu že omenili, je praz- noval tukaj nastanjeni lovski bataljon v nedeljo 40 letnico bitke pri Kustoci. — Omenjeno pa bodi äe, da je imel pri maäi prav primeren govor naš dekan, preč. g. Vidic, ter da so prav lepo peli naši domači pevci, med drugim tudi „Osertorij", katorega je za to priliko zložil g. M. Zega. Med pevci pa je bil tudi jeden, ki se je sam udeležil 1. 1866. bitke pri Kastoci in je bil v ti bitki tudi ranjen. Ta je namreč naš tenorist, gosp. Valentinčič. Napad na lekaruarja. — V Fiumicellu je napadel dne 23. t. m. kmet Jakob Mezot v tamkajšnji lekarni z nekim rezilnim orodjem lekarnarja Suz- zija, češ, da mu je ta prodajal vodo za zdravilo. Mezot bi lekarnarja gotovo ubil, da niso pritokli lekarnarju na pomoč drugi ljudje. Ko ga je občinski redar aretiral in pripeljal v občinaki urad in so ga tam vprašali, je-li obžaluje, da je lekarnarja ranil, je rekel Mezot da mu je žal, da ni lokarnarja ubil. Mezota so izročili orožniku, ki ga je odvedel v zapor v Červinjan. Prijeti Cigani. — V pondeljek so se nahajale blizu Tržica tri številne ci- ganske tolpe imajoče več konj in vozov. — Na travniku poleg ceste pa je bilo spravljeno v kope ravnokar pokošeno 8eno. G'gani praktični, a tajni komunisti, začeli so trgati kope ter nositi ž njih seno na svoje vozove. Ko so pa zagle- dali poljedelskega čuvaja, pognali so konje ter zbežali ž njimi proti Štivanu. Poljski čuvaj pa ne bodi Ion poiskal je na^lo v Tržiču voznika, ki ga je peljal v Devin k orožnikorn ter jim ovadil tatvino. Orožniki so se podali v ŠMvan, kjer so so še nahajali cigani. Prijeli so jih, ter odpeljali zopet v Tržič. Solnčarica y Trstu. — V četrtek je zadela v Trstu solnčarica dve osebi namreč nekega Josipa Schwaigerja in pa Mihaela Mungerja. Obadva zdravijo v tržaški bolnišnici. Novo artilorijsko vojašnico v pa viljonskem sistemu zgradi puljska mestna občina. Zgradba bo veljala 600.000 K. LetoÄnji manevrl bodo aaKranj- skem med Vel. Laščam, Ribnico in Ko- čevjem za pešpolka ät. 27 in 47 med Gerknico in Postojno za peäpolka Št. 87 in 97 in lovski bataljon at. 7; na Ko- roškem med Kotarčem, St. Vidom na Glini. Starim dvorom in Frežam za pešp. at. 17, 7, bosanski št. 2 in lovske ba- taljone St. 5, 8, 9 in 17. — Vaje bodo končane 4. septembra. Zupan obeine Pod^rad v Istrl v sodni prclskavi zaradi goljufije ill poneverjenja. — Prot' županu pod- grajske občine, Ivanu Dekleve, se je uvedla minole dni sodna preiskava za- radi goljusije in poneverjenja. Zaradi tega je okr. glavarstvo na Voloskem Deklevo za čas preiskave odstavilo in je izročilo županstvene posle prvemu občinskemu svetovalcu Antoniju Pdlozi iz Mun. Ko je prišel te dni Peloza v Podgrad, da bi prevzel županstvene posle ni našel tam niti župana niti ob- činskega tajnika. Istr^ko plaiiinsko društvo. — V Pazinu ustanove podružnicD sloven- skega planinskega drustva. Izvoljen je v ta naraen že pripravljalni odbor in tudi pravila so bila že predložena dotični oblasti. — Novo planinsko drušUo boie imelo avoj prvi oböni z »or, na katerem se bo definitivno konstitairalo dne 8. julija na Učki. Grozovlta iievihta s točo je bila v nedeljo, dne 24. t. m. po Slovenskih goricah in apodnjem delu plujskega polja. Strela je upepelila v urbanski župi tri in pri Sv. Vidu eno poslopje. Nalivi na Ogr^kem. — Včeraj je bil na Ograkem blizo vasi Lövote atrašen naliv, veled katerega so potoki tnkoj tako močno narastli, da so izstopili iz svojih strug, ter preplavili polje. Na polju so delali ljudje, ki so zbežali v neko poljako kočo. Voda pa je bila tako močna, da je odnesla kočo in Ijudi, ki so bili v njej. Pet oaeb je oatalo mrtvih. Oče, ki svoje otroke žive po- koplje. — Iz Magdeburg* na Nem5kem poro5ip: P>rjta) sili35 3 v Stendalu je obsodilo delavca Kötnerja v oaemletno ječo, ker je dva svoja otroka živa za- grebel. Otroka so ljudje sicer še živa izgrebli, a sta kmalu nato urnrla. Okužila se in os opela. — Pro- dajalka sadja na Dunaju Marija Kovač je pred mesecem prodala nekaj sadja nekernu mladeniču, ki je bil videti jako bolan. Prodajalka je bakreni denar dr- žala nekaj časa v roki in gledala za ne- srečnim mladeničem. Kmalu potem je z roko šla preko oči, nakar je čutila silno bolečino. Oil so ji zatekle. Tri ure po- zneje je bila že v bolnici. Ziravniki so izjavili, da si je oči okužila. Vsaki dan je bilo ženi slabše in sedaj je popolaoma oslepela. Devetkratui morllec. — Iz Baro- lina poročajo: V petek so prijeli morilca Dietricha, ki je priznal, du je izvräit 46 vlomov in 9 umorov. Pet teh umorov je izvräil na Ceškem. Zavod za stare Avü.trijcem, in brez- püselne služkiiijc v Aleksaadrlji. — V Alekaandriji so položili dne ^8. t. m. na slovesen način temeljni kam9n no- vemu avstrijskema zavoda, v katerem bodo imeli svoje zavetiäöe stari Avstrijci in brezposelne služkinje. V njem bode tudi otroäki vrtec. Slaba letiua na Huskem. — Ru^ki vladi prihajajo iz raznih pokrajin poro- čila o preteči slabi letini zaradi suše. Ruska vlada je zaradi tega prepovedala izvoz žita, dokler se ne pokaže, kakšna bo splošna letina na Ruikom. fljdovsho - vipoviska podružnica „Slov. plan, drustva". Za nas najimenitnejäa costa je ona, ki vodi od Slokarjev na Predmejo in od tam v srce Trnovskeg» gozda. Po tej cesti dospemo v občino Dol-Otlico in do treh najlepših took v Tmovakem gozdu, iz katerih se nam kažejo najkrasnejši razgledi. Z vrlolep ega „Lavričevega trgaM v Ajdovščini krenemo črez miat pri pa- pirnici na Police in od tam preko Gra- dišča po lepih travnikih do vasice Slo- karji, ki je znamenita zaradi mnogobroj- nih žag, mlinov in kovačnic. Steza, ki je zaznamovana po našej podružnici, pelje V8poredno s hudournikom Lokavščekom. V :J/4 are pridemo do vasice in tuka;, na prvi hiši, v kateri je tudi krčma, zazreš lično tablico, postavljeno po našej po- družnici. S tablica čitamo, ko'iko časa se nam bo potiti, aa dospemo, na Pred- mejo ali črez Orlovico na Dol-Otlico. Tukaj je prva in zadnja postaja hribo- lazcem in drugim popotnikom v in iz trnovska planote. 01 tam pelje 7 km. dolga 9—10% viseča lepa cesta do Predmeje. Po tej cesti se pripelie okroglo 8000 m:1 lesa na leto iz Trnovskega gozda. Ž9 sama ta cesta, ki jo veščaki primerjajo SsmerinSki ceati pri Danaju, nudi popotniku toliko zanimivosti, da ni nikomur žal, da si jo vsaj enkrat ogleda Geata, ki se je prenovila in dokon- čala na troške gozdnega erara, stala je približno 80 tisoč K in je prav mojstrsko delo. Malo pred, ko pridemo do kamnatega mosta, pri neki samotni hiši, kaže pšica na desni atrani caste na ozko slezico, ki pelje čez Orlovico na üol. Tudi ta pot je zaznamovana po našej podružnici. Ko dosperao po cesti na Platno, uže zapa- zujemo posamezne hiäe na Do!u. Od tam naprej korakamo preko ča- venskega pogorja v „Mačji kot" — in „Kušev žleb". Na Ievi strani se vspenja stometrov visoko, navpik stojeöe skalovje — „Črni škol" imenovano. Na desnej strani v globini pod nami žnbori halournik Likavšček, ki ravno tamkaj izvira. Ko zavijemi skozi drugi predor proti vzhodu, dospemo do „Golobnice", ki se tako imenuje zaradi divjih golobov, ki tu gnezdijo. Čez ta strašanski prepad vodi 24 m. dolg, lesen most, ki se pa teko^e leto prenovi in mesto tega napravi kamenit obokan most, ki je uzo oddan v delo za 9000 K. Ko prekoračimo most, smo takoj v tretjem 28 m dolgem pred^ru in potem v „Grdi grapi". Nad nami ätrle velikan- ske pečine, v katerih prenočuje v po- letnih večerih afrikanski beloglavi jastreb, a pod nami zijajo straäni prepadi, kjer domuje plauinaki orel. S/et je tuiüj divje-romantiöen. V par minutah smo pri kapelici, od koder je lep razgled na Aj- dovsöino, Vipavo, tja gori do Š)ntvida. Pri kapelici, zavije na desno stara pot na Dol. Še 100 korakov, in že smo na Predmeji 880 m. nad morjem. Ta ob zidu, na meji občinskega in državnega zemljiäöa, stoji na močnern drogu yecja plošča, na kateri je skica in zaztiamo- vanje naših treh najlepäih razgledov: čavenj — Kacalj, S-nreko va draga — Z ^leni rob in Golaki. Tudi to ploščic:» je postayila naša podružnica. Užo samo ime „Predmeja" označi kraj. Tukaj je eraraka hiäa, v ka- tori vzdržuje gosdarjeva sDprogi „ho3pic", a v drugi kiäi stanuje c. kr. gozdni oskrbnik. Da se odpoÖijemo, sedemo na kegljišče, k širokej mizi. Ko smo si pri- vezali duäo a čašo svežega piva, ali ko- zarcem dobrega vina, mahnemo dalje proti namenjenemu cilju, kajti dospeti nam je na Čavenj — in Kuce'j. — Sedaj pv. jopič dol in krilce gor, pa le prosto in veselo naprej. Pri navedenem znamenju krenemo, — če ni prevroče-- po obcinskempaäniku takoj navkreber, od kodar imarno lep razgled na občino Dol — Otlico; öe je pa vroče, zberemo lepŠo pot po gozda, ki jo kaže naša tablica na C3sti 20 m. od- daljena od hiš?. Obe poti ste zaznamo- vani no naäej podružnici in se sklopiti pri „Ökolu" — pod ModrasovCHm. Dospevši do tja, nas poz'lravlja ob poti raatoča, doiincem nepoznana goraka cvetka alpinka (Alpenrose — Rodaden- dron) kar jo znamenje, da smo se vzdig- nili äe precaj visoko nad morje. OJ tu korakamo po mehki stezi vedno po le- pem gozdu med stoletnirni bukvami in ko krenomo iz gozda na piano, odpre se nam veličaaten razgled. Ta kraj se imenuje na „Veverici". Še 1/i ure po planem, imajoö pred seboj vedno krasen razgled, dospemo do gozdarske hiäe, iz katere nam prihiti nuproti prijazna gO3pa Močnikova. Na Čavnu sma ! H)dili smo eno uro. (Dalje prih.) Oglas. Pod ugodnimi pogoji se proda hiša z dvoriščem s kuhinjo kleljo hlevom za živino in štirirni sobami v prijeinem in zdravem kraju pri- pravno za kako Irgovino ali obrt- nijo. Natančnejša pojasnila in pogoje da je J. Klanjšček, Št. Ferjan pri Gorici, št. 104. "Oklic. Podpisauo oelda po javui dmzl)i diK1. 1. julija t. 1. ob 3. uri pop. dogradenje tuk. mirodvora in sicer: Obzidje in preobiiovljoiijemrtvasnice, ktero delo jo preoonjcuo na 520 K. Podvzetnik inora po- Jožiti 10°|o varscmo, ves potrebni materjal preskrbi podpisauo. Županstvo v Gaberji (pri Ajdovščini). Zapomni si da mi imaš s\r I ir I l/^TWT A "\T" prinesti samo „W X ± W±VJLlL±\I smodčični papir in zavitke in ne daj se zapeljati po podobno izgledajočih imitacijah slabe kakovosti. S.dor ljubi kakao in dokolado, trnuu bodi priporočen : *"' Ivans floffa Kandol - ktoo kl ima xujmanj tolšče v flebi, jo torej najlaže pre- baren, n« proveroča nikoli caprtoati in j« ©bnajbolj- iem okuuu izredno poconi. Prlatsn samo z imenom Ivan Hoff I in ¦ l«vjo varstvonu znamkn. / J ZL^rojipoV«kg90vinarjev \ ' » » V. » 60 » «w Dobira Be povsod. W Goriäka zveza iiospo(larskili.Zii(irui> in drustev Gorica, ulica Vetturini St. 9. p ri^krtujf1 cdcm ^Centralne posojilnice" v Gorici jn drngih pridružcnih zudrag :o Goriškein: Modro galieo 98/99% po K 64 53 q ; žvpplo I. vrsto 85.95 finopo K 18"— q — V zalogi ima : Suporlbsfat 1 i|l6% po K. 5-30 q; Superset 12/147o 1 j K 5-— q; Tomasova žlindru 14/167« ! -o K 5-— q; Radeča sol pn K 7.30 q. Kahinjska sol po K 2O— q ; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zudnjn troje je v \ rečah po 50 kg. C"na za mod/o gulico T elja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj .se požurijo ' ni, ki miplijo še naročiti. i. .rius slouenslii optifcar v Gorici ulica Vetturini 3, [ priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu I Yjnestu in na deželi svojo veliko zalogo f optičnih izdelkov [ in sieer vsake vrste očal, barometre [ toplomerje, zdravniške toplomerje, da- I Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. l Sprejema naročila inpoprave in )^t^ poŠilja na dorn. ^ttfe ^ mizar in ** lesni trgovec v Poilpri, la 01)11 novep železilcp mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trgujc tudi /. opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstuega , skarsko stroko spa- ^šM^& ^A dajoaadela ^A^ TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo ^ BroSure ooo Diplome oo Pobotnice o >L Sprejemnice . j Plakate ooo jVj itd. itd. ^C: ____A ! oo .Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice ' o Rač.sklepe , . Jedilne liste »r. ooo Etikete f*L itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konknrence ...... Rojfliii! bupujte narodni holeh Jloskega Demo". : flnton Ivonov Pečenho i \ Gorica i \ ' [ l priporoča svojo veliko zalogo prislnih < * belih in črnih vin iz lastnih in drugih ( I ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva \ ? >prazdroj« iz sloveße češke >Meš(5anske pi- < i vovarno«, in domačega žganja I. vrste v \ a stoklonicah. kojoga pristnost se jamči. *> * Zaloga ledu katorega se oddaja le na \ ^ debelo po 50 kg naprej \ I Vino dostavlja na dorn in razpošilja i p po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske < 8 clržave v sodih od 56 1 naprej. \ ft i I Cene zmerne. Postrežba poš- \ I teia in točna. m m m m m m \ M j Pozor! fc¦ - >[ Podpisani priporočam čč. "I duhovščini in si občinstvu v - mestu in na deželi svojo ppodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, razlinne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlično pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec izvr- sten rum, maršaio, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M.. te- stenine <.nideršič & Valenčič "" ltd. Več vrst olja. — Pošilja ' se po pošti najmanj 5 kg. — > Josip Kiitin ------------j v Gorici. i^—^— - > Semoniška ulica 1 |< Kristalni led! Kristalni led! Naznanilo! Tovarna kristalncga ledu v (Jorici se otvori za- cetkom julija, ter bo izgotavljala najboljsi ^i kristalni led ~ kateremn bodo cene kar mozno najnižje. Tovarna kristalnega ledu v Gorici A. Tanner. ,CeatFaIua posojihxica, rcgiströvana zadruga v Qoriei, uliea Yctturirxi št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za v^akih 100 Iv glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5VL na vknjižbo pa S°|o z 1|8°!o upravnega prispevka za vsacega pol'leta. Obrestna mera V za hranilne vloge je nespremenjena. ^ v Jako izdatno sredstvo proti "aattyvic\* iriTini in "Tirroinn t\a nri i /Yin "i 7i\ ÖV lllUj lil/illl II ill IjI I UjII II JU llillll \ J u ulJVl/ V V 1 \1 / je liker dODlNA, lalere^a napravljata v TrHn lefearnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" T nlici FcrneJo St. 4. — Sleklfni^ica stane 1 K 40 vin. — Pclcm pošte f-e ne poäilja manj kakor 4 steklenicice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako ae dopošlje napre] 7 K, rtkar se stekleničice dopoSljejo franko in so v tern znesku zapopadeDi vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vaeh lekarnah.