DOMŽALE, 4. 11.1990, letnik XXIX, št. 13 oban/ki > oročevalec »bcine D< K DEKUŠKI PEVSKI ZBOR DOMŽALE IN DIRIGENT ! KAREL LESKOVEC V MONFALCONU (TRŽIČ) V ITALIJI: Izjemrso ocfmevon ! pevslci cisf* Monfalcone, 27. oktobra 1990 Na s, srečanju zborov iz Avstrije in Jugoslavije J® naš dekliški zbor, ki ga v°di Karl Leskovec požel naj-priznanja navzočih glas-"^nih strokovnjakov, peda-*08ov in zborovodij iz se-Ven,c Italije. V italijanskem Trtiču (Mon-Jttlcone) so letos te peto leto Zapored pripravili vrhunsko Prireditev v spomin na njiho-e8a tragično preminulega ’e]ca 'n vsestranskega glasbe- n,k“ itala visintina. r-a naiimi dosedanjimi udele-]tncLna Prireditvi zbori Obala ti v?pra' Vinko Vodopivec >Qna, Boris Kraigher Ma-°r ,er za zborom LIPA zele- nela je iz Ljubljane, je letos nastopil tudi naš dekliški pevski zbor, ki ga vodi Karel Leskovec. V konkurenci domačih pevskih zborov CORO MONFAL-CONESE S. AMBROGIO, zbora PLANTATIONS SO-UND CHORUS iz Bologne ter avstrijskega pevskega zbora iz ZELL AM SEE-ja so naša dekleta dosegla izjemen uspeh. Z velikim uspehom so predstavile: Gloria Laus et honor Jaco-bus Gallusa, Clare vir prav tako Jacobus Gallusa, Metuljček Marij Kogoja, Vse kaj lazi Janeza Močnika, Ena sama riec me griva Matije Tomca in Flo-sarska Radovana Gobca. Posebej je navdušilo petje pesmi »Urok« Lojzeta Lebiča. Ploskanja in priznanj kar ni bilo konec. Po končani prireditvi so pevke in pevovodjo s priznanji dobesedno zasuli, prejeli pa so tudi vrsto spominskih daril in pokal v trajno last. Na srečanju po končani prireditvi (izteklo se je v zgodnjih jutranjih urah) so čestitke pevkam in pevovodji izrekli tudi prisotni glasbeniki in dirigenti z teljo, da naše mlade dekliška glasove še slišijo. »Vrata naših dvoran v severni Italiji so za tako petje vedno odprta se je glasilo vabilo, ki se mu bodo naša tako uspešna dekleta - ob predanem pevskem delovanju na poti h kvaliteti - vedno rada odzvala. BROJAN OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ~ Liberalna stranka Ljubljanska 70/11., 61230 Domžale, Telefon: 711-790 ODPIRA POSLANSKO PISARNO 1 *eljo navezati neposreden stik s prebivalci domžalske občine skuno|0oev mešanih Pole8 ‘ega pa bo pripravila vrsto pobud za vtj!o pa jce: ružb. ter sodelovanja pri inženiringu in transferu 1,1 ‘riišču že 4!hiT.n«*>0 ^e*ios gotovo našel svoje mesto, saj na tem J iva velik ugled z vsemi atributi evropske firme MARJAN BOLHAR Damjan Barič -slovenski prvak v krosu V Atletskem klubu Domžale se že vrsto let kalijo mladi tekaški talenti, ki v okviru republike, pa že tudi izven nje, dosegajo vidne uspehe. Eden izmed njih je tudi 15-lctni pionir DAMJAN BARIČ. skromen fant iz Doba, ki je letos svojo zbirko medalj (med njimi so pretežno zlate) obogatil z zlato medaljo z republiškega prvenstva pionirjev v teku na 1000m. v Velenju je bil prvi na republiškem krosu, najboljši pa je bil pred kratkim tudi v teku na 1500m v okviru tekmovanja ALPE ADRIA, ki je bilo letos v Avstriji. Skromen fant Damjan Barič je tak kot vsi fantje njegovih let Dijak 1 letnika Gimnazije v Šentvidu - atletski razred, kjer sicer upoštevajo njegovo tekmovalno pot. učiti pa se je vendarle potrebno, se nasmehne. Tekel je že za šolo v Ljubljani, kjer so stanovali, preden so se nekaj več kot pred 4 leti preselili v Dob. ker so si njegovi starši postavili novo hišo v Dobu. Teči, teči, teči Dve leti in polje že član tega kluba, vseskozi ga trenira Roman Lazar, o katerem Damjan in njegovi starši najdejo same pohvalne besede. Dobro se razumeta. uspešno povezujeta svoje sodelovanje tako na treniningih kot tekmovanjih in se skupaj veselita usjrehov. Klub se zanima tudi za šolski uspeh svojih varovancev in tu pri Damjanu ni velikih težav dober učenec je - včasih tudi zaškriplje - komu pa ne. Najraje teče po atletskih stezah, tu se odvija tudi največ njegovih treningov, prostega časa skoraj ni. poleti si ga vzame za igranje tenisa, vse ostalo je namenjeno atletiki, kjer sicer nima vzornika, ko pa ga vprašam, kako razmišlja za naprej, pravi: Najprej šola. potem...« Moral bi reči. ob tem pa atletika, pa je preskromen, ali kakor pravi njegova mama Ljubica: »Naš Damjan je hiter v nogah, v besedah, pa zlasti, ko gre o njem. manj... Vsi skupaj Vsi skupaj: mama Ljubica, oče Ivan in sestrica Irena so njegovi najboljši navijači. Spremljajo ga na tekmovanjih, vzpodbujajo, se veselijo njegovih uspehov in delijo z njim žalost, ko ne gre. Pomagajo mu. kolikor se le da. pri tem pa priznavajo, da stroškov ni malo. so pa hitro pozabljeni, ko so uspehi, ko je zadovoljstvo po uspešnih tekmah. In Damjanovih usfiehov pri 15 letih ni malo. Kljub temu. da je njegova atletska pot šele na začetku, ima že vrsto medalj, izmed katerih omenimo le zlato izpred 2 let na krosu v Kopru, pa prvo mesto s teka na 600m. medalje z občinskih in medobčinskih tekem, tu so še pokali, predvsem pa zadovoljstvo in radost Damjana in njegovih domačih, da je njihov skromni fant uspešen, zlasti letošnje leto pa je kar nizal uspehe na različnih tekmovanjih Srečno, Damjan, in še mnogo dobrih tekov! VERA VOJSKA SODELUJEJO: ANTON DH^ pE„swc, T0^^lc fbVžaoožeh \ Javna ‘rt““n*»W obJ^nš !Tnovt 1 ^-^oATvOomlalab- pridite in sodelujtei m 1 aktualno UPRAVNI ODBOR SKZ SE JE SESTAL V VT0ZD BIOTEHNIČNIH FAKULTETI V GROBLJAH Kmečka stranka bo imela svoj časopis V torek, 23. oktobra 1990 se je na Rodici v prostorih VTOZD Biotehnične fakultete sestal upravni odbor Slovenske kmečke zveze. Uvodoma so delegati te naše stranke iz vse Slovenije pozdravili v naši občini Ciril Smrkolj, podpredsednik Sob Domiale Jurij Berlot ter dr. France Habe, gostitelj sestanka. Gostom je predočil delo Biotehnične fakultete, predstavil Študijske smeri, zvrsti izobra-tevalnih prizadevanj, raziskovalno delo ter seveda perspektive ustanove. Poudaril je ponos ob uspehu - dokončanje gradnje instituta za mlekarstvo, ki je bil zgrajen ob dosedanjem poslopju. V njem se za raziskovalno delo na področju mlekarstva in v zvezi z njim odpirajo popolnoma nove motnosti. V nadaljevanju sicer celodnevnega dela pa so se po daljši razpravi odločili, da bo SKZ v prihodnje izdajala svoj časopis (Kmečki glas želi postati neodvisen), spregovorili so o pripravi zakonov, ki zadevajo kmetijsko problematiko (zakon o zadrugah), precej časa pa so namenili tudi zakonu o gozdovih. V sedanjem zakonu je namreč kar polovica členov v nasprotju z ustavo. Na nov zakon bo treba še počakati, v sedanjem pa spremeniti tiste člene, ki bodo omogočili organiziranje javnih gozdarskih služb, direkcije državnih gozdov, spre-membno sedanjih kooperantskih odnosov v gozdarske zadruge ter drugačno obdavčitev lesa... Ivan Oman, predsednik SKZ: Že dalj časa se poznam z vašim Cirilom Smrkoljem, seveda poznam tudi njegovo kmetijo, za katero bi se zdelo, da ni tako hudo hribovska kot je. kajti vaša občina je pretežno ravninska. Domžalskega kmetijstva v podrobnosti ne poznam, menim pa. da se sooča s popolnoma istimi problemi kot drugje. Večkrat sem že bil na prašičji farmi v Ihanu, vendar kot kupec plemenskih živali. Zahvaljujem se za gostoljubnost Biotehnični fakulteti z Rodice, povem pa naj, da sestankujemo v več različnih krajih. Bili smo že v Šentjurju. Poljčanah, na Vrhniki in drugod. Tako smo danes na Rodici... Ivko Hribar, predsednik SKZ, podružnice Domžale: Seveda gre s sestankom Upravnega odbora SKZ v naši občini tudi za priznanje našemu delu, četudi gre za obravnavanje slovenskih kmečkih problemov. Res je, da nas vse še kako zadevajo problemi gozdarstva, kmetijstva, zadružništva; gre za sama vsebinska vprašanja od katerih je Še kako odvisna naša prihodnost. Žal pa tudi med nami kmeti raprava ni vedno zelo konkretna - temveč - velikokrat v zraku. Očitno je, da smo se tudi kmetje že nalezli političnega besednjaka in njegove megle, ki tudi že sili v naše delo... Anton Demojzes, član IS zadolžen za kmetijstvo: Problemi v kmetijstvu so enaki v vseh slovenskih občinah, zato je praktično vseeno kje se KZS sestane. V Domžalah problemi kmetijstva (tudi v IS) niso dovolj pogostno obravnavani, moti me star način dela, ki se v precejšnji meri še ohranja, pa tudi to. da o problemih niso vedno povprašani pravi ljudje in tudi ne vključeni v njihvo reševanje. Lahko bi rekel, da probleme kmetijstva rešujemo v občini preveč ozko. Pred županovimi srečanji z občani Občani so preko Poročevalca bili tudi seznanjeni z namerami članov Izvršnega sveta, zadolženimi za posamezna področja. Čas je, da svoje poglede podrobneje obrazložijo, jih uskladijo s hotenji krajanov in povedo, kako jih bodo v svojem mandatu uresničili. Hkrati je pred nami čas, ko pripravljamo plan za leto 1991. Veliko je potreb in želja za urejanje komunalne infrastrukture, zato bo proračunska sredstva treba skrbno razdeliti. Nismo revna občina, toda to ne pomeni, da lahko financiramo vsako »neumnost«, ki ne donaša koristi ali pa služi ožjemu krogu ljudi in njihovim osebnim interesom. Veliko še imamo za postoriti, da bo standard krajanov izven središč občine tudi bolj »evropski«. Marsikaj bo potrebno doreči tudi krajevni samoupravi. Smo pred sprejemom nove ustave, ki bo omogočila svobodno oblikovanje struktur in vsebin združevanj krajanov. Verjamem, da bodo težnje nekaterih po večji samostojnosti morale najti ustrezno rešitev - odgovor. Prepričan sem pa tudi, da za racionalno obnašanje občinske uprave in oblastnih struktur, smotrnost porabe proračunskih sredstev in zaradi neenakomerne razvitosti občine, ne pametno razbijati in drobiti sedanje občine. Nasprotno smotrno bi bilo občinske meje zaokrožiti še s kraji, ki gravitirajo na našo »primestno občino« in so migracijsko tesno vezani na Ljubljano, ki bo v bodoče organizirana kot ena občina. Po drugi strani pa je nujno, da del »občinskih« pristojnosti prenesemo bližje krajanom v njihove Krajevne urade, ki naj ne postanejo centri, ampak središče za reševanje področnih problemov in kraj, kjer lahko občan opravi tudi marsikatero uradno zadevo oziroma si zagotovi »občinsko« storitev. Razumljivo je, da bo zato obseg občinske uprave moral biti bistveno skrčen, njegove pristojnosti pa opredeljene bolj na skupno načrtovanje razvoja in povezovanje, tako Krajevnih uradov, vse do republiških organov oblasti. Še o mnogih temah se bomo pogovorili. Kako je z zemljiško politiko, komasacijami, črnimi grad- CVETJE KSENIJA K. Kos Trzinska 2 Tel.: (061) 723-218 61230 Domžale njami. vračanjem odvzetega premoženja, urejanjem okolja in njegovim varovanjem, razvojem kmetijstva, kako narediti kraje, da bodo prijaznejši, bolj urejenega videza. kako zagotoviti komunalne storitve, rešiti problem odlagališč smeti, zagotoviti vodo, telefon, ceste. In ne nazadnje kaj nam prinaša nov čas demokratizacije slovenske države, privatizacija in kapitalizacija družbe, kako zaščititi lastnino in ji dati veljavo, da bomo z njo bolj skrbno ravnali. Prav zato bodo na srečanja povabljeni tudi predstavniki političnih strank, ne samo uradne in izvoljene oblasti, da bodo krajanom odgovarjali tudi na politična vprašanja. Sama srečanja ne bodo programirana z govori in poročili po »dnevnem redu«. Zato organizatorji in predstavniki oblasti z mano vred ne bomo »predavali«, ampak POSLUŠALI in ODGOVARJALI. Ker pa na mnoga vprašanja ne bomo mogli ali znali odgovoriti. bomo odgovore pripravili pozneje in jih objavili v občinskem glasilu. Torej je na vas. krajanih, da se pripravite z vprašanji, da pogumno in letno 3,5 milijona DEM. ,„oin0 Družba bi se morala odločiti za ra ^ prcdC,i! gijo, imeti vso to problematiko po [Ut|j te$ . predvidene in izvajane sankcije-■ ve,-o Velika težava je tudi mulj, ki •’4t(frcu k ekološka gmota, za katero se P^,, Mu|j!!! °e^\iC va. 60 odstotk°> 40 odstotK,}. P? ....“■*c $ sprašujejo - Joj. kam b, ga zagat na naši čistilni napravi v Stu ,tfenih k"i“™ S« izpustu iz naprave, v gradnji raz jn reg */’*• kih voda (mešanje z meteorsko v -//// bi ga deli? Mulj^pev; . ka*«\>i«' RAZMIŠLJANJE: Vera in politika .S/o^nd se zadnja leta vse bolj navdušujemo nad politično demokracijo v strankarski ?, ,*i> da se emancipiramo tako narodno kot posamezno. Kot da bomo napolnili praznino, 1 smo ji zapadli v preteklih letih obdobja komunizma, z vse večjo aktivnostjo na področju gospodarstva, tj. zasebne pobude in podjetnosti na področju politike, tj. ustanavljanju novih 5 rank in izrazitega odločanja v urejanju splošnih drulbenih zadev, v izvajanju oblasti. Če se vrnemo v leto 1948, v obdobje taborov, v «su majniške deklaracije, leta 1941, kaj so naši Predniki vse doživeli, a se jim je zmeraj znova pokva-reo; ali sami niso bili dovolj zreli in modni, da bi earanjali usodo v svojih rokah, ali so bile nasprotne premočne. Zelja po vstopu v Evropo, da bi postali isti in isto ot Francozi in Angleži že v 17. stoletju je pri nas reejena. Da se je tako imenovana civilna Evropa reogla ogniti komunizmu, ni le posledica njene ra-antnosti in svobodoljubnosti. Komunizem zagovarja °Vekovo suverenost nasproti Bogu, človekovo od-Poved služenju Bogu, ki pa se vedno znova razkrije ra S*rajna zasužnjenost. V Evropi je ves čas vladalo ''notežje, ki so bistvo tosvetnega in zgodovinskega, g anila je stik z Bogom. Če pravice ne izvirajo od Ja’ so le pogodbe in interesi. na~aneS se vse preveč sklicujemo le na pravice, tudi d človeške pravice in vse premalo na dolžnosti do os0«?'. P™ je. da se osebnih m kolektivnih. 5'snto hi zavedamo tosvetnih pravic, političnih in nacionalnih, da Še ,"k “^Pel drugim oblastnikom. A to ne zadošča. la£° s*rastno in predano zavzemanje za slovenstvo m Mitični • - - o svobodo ne bo predrugačilo tega, kar smo (Udjm° oblikovana mnenja, stališča in če je potrebno spre dodatne predloge, ki lahko pomenijo popolno vV^bo že predlaganega. Preko svojih članov kom' Sedstvu občine, Izvšmemu svetu, skupščinskih mar 'Sl)a” 'n droRib organih občine, dobivamo infor-vam')eo vseh dogajanjih v občini, na katere se odzi-? * * * * v "Jih sodelujemo. izrert ° re^emo' da je glas liberalcev v naši občini len n00 Pomernben in zaradi razmerja sil tudi odloči-te p?0 sPrejemanju mnogih odločitev. Zavedamo se le na, "'bnosti in poskušamo delovati pošteno, ker naDrPj način lahko dosežemo tiste cilje, ki pomenijo v njej ek 'n izboljšanje celotne družbe ter odnosov novP!5,nami je kongres liberalcev v Zagorju, ki bo 3. “vembra 1990 .—;____„i„ nekatere 1 Domžalsk reem* ^trtivnosfi, “j že izkusili in doživeli, če ne bomo imeli kot Evropa, trdno vero v krščanskega Boga. Krščanstvo je vera za vse ljudi; ne le za bolne, revne, prikrajšane, zatirane, izkoriščane, stare, nemočne. Krščanstvo opozarja predvsem na to, na kar filozofije suverenosti pozabljajo. Ko je človek močan, srečen, je prepričan, da zmore vse ovire, da lahko doseže vsak cilj. Vse bolj se ima za Boga. A zmerom znova se izkaže, da človek ni bog; še manj Bog (z veliko začetnico). Vsak napuh človeka, ki hoče ta svet preurediti po lastnih željah in načrtih, se konča, kot so končali božanski Cezarji. Uresničenje božjega kraljestva na zemlji ni možno s političnimi in moralnimi socialnimi organizacijskimi sredstvi, če ni nasproti človekova individualna in kolektivna svoboda, njegova pravica do lastnih poti iskanja Boga. Vse prizadevanje za dobro mora temeljiti na ljubezni, upanju, veri, milosti in ne na zaničljivem in preenostranskem boju zoper zlo. Ni bolj ne-krščanske in zmotne izbire, kakor je sveta vojna. S prisilo jemljemo človeku svobodo, ki mu jo je dal Boga s tem, ko nas je naredil po svoji podobi. Za kristjana sta tako šovinizem kot nacionalizem vprašljiva. Bolj ko je kristjan nacionalist, manj je kristjan. Nacionalizem postavlja narod, za najvišjo vrednoto. Slovenski nacionalist je v zagovoru slovenske ustave izjavil: »Ustava je najvišja; nad ustavo ni ničesar!« Ustava pa je osnovna samoopredelitev ljudi. Pri tem je treba vedeti, da krščanstvo podpira obrambo svobode tako osebne kot kolektivne pred poskusi sovražnikov, ki mu jo hočejo vzeti, ga usužnjiti. Za kristjana prava ustava ne more izvirati zgolj iz človekove volje, ampak Jahko človekova volja le v ustavo prenese božji nauk, božje zapovedi in resnice; in vse to formulira v skladu z zgodovino. Nad človekom in ustavo, nad narodom, družbo in državo, ki se konstituira, je Bog. Trditi, da ni nad ustavo ničesar - nikogar, da se v svobodni zapisani narodni ustavi človek sam spozna in prizna kot suvereno bitje, da ni Boga, ampak le naturni človek, pomeni, da se nič manj ne slepimo, kakor smo se v komunizmu. S tem, da se Slovenci vdajamo nacionalizmu, nas Zahod razume kot predpotopne živali. Vse pravice, ki izhajajo iz naravnega prava, po mednarodnih listinah, bi morali zastopati in izbojevati brez nacionalizma. Naloga kristjana je združevati naravno in božje, človekove pravice in milosti. Naravno pravo, zakone, moramo spoštovati. Tako ravnanje je človeku dano. da s svojim razumom spoznava božje načrte, da ve, da se odloča za dobro ali slabo. V tem je človekova veličina. V teh mejah se moramo vrteti ne zaradi tega, ker se je Bog tako izmislil, ampak ker so to naravni zakoni. Človekov razum je pri tem majhna iskrica. Tu je Bog priskočil na pomoč, ko nam je razodel resnice na človeški način, ko nam je spregovoril po očakih, prerokih. Najbolj adekvatno se je približal z vstajanjem - Jezus. V vsem nam je enak, razen v grehu. Prišel je kot majhno, nebogljeno dete in ne kot gromovnik; da postane eden izmed nas. Tu nam začne po človeško razlagati (ozdravlja bolnike, gobavce, rešuje jetnike, odpušča grešnici,...) Naenkrat je človek deležen božje narave - pri krstu. Simboli (oblivanje z vodo) ni le to, kar vidimo, ampak je nekaj višjega, je dejanje pobožanstvenja. Kristjani naj bi bili soodrešniki sveta, ker delujejo na nadnaravni ravni. Dober kristjan more biti dober Slovenec, kakor more biti dober Italijan. Francoz, Srb. Ker komunizem Boga zanika in kristjane celo preganja, oz. jih onemogoča, liberalizem pa je v tem strpen, je kristjanu liberalizem praktično bližji, čeprav ni rečeno, da je verska mlačnost ali nevtralnost ali praznina Bogu bolj všečna od napačne vere. Oboje vodi v isto: v odpad od Boga, s tem pa v ukinjanje Smisla in Odrešenja. Kristjan naj danes prav tako sodeluje v politiki, saj sama beseda pomeni skrb za skupno dobro in izvira iz krščanskih načel. Pri tem ne sme biti brez kritične distance. Če ta vrednostni sistem oslabi ali izgubi, se ne razlikuje več od liberalcev. Postane humanist ali še to ne, le moralno čuteč, socialen liberalec. Liberalci so suvereni. Lahko so danes to, jutri kaj drugega, po meri posameznikove in narodove svobode. Za razliko kristjani verujejo, da so prejeli svobodo od Boga. da je zato sicer svoboden, a obenem dolžnik Bogu. Bistvo našega življenja je: »Moli in delaj!«. V nas mora biti sv. Duh. Nikdar nismo sigurni, če delamo prav, vedno pa imejmo pred seboj največjo zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« To pomeni, da zanj delamo le dobro. Brez molitve je svet izgubljen. Težko je biti kristjan, če ne moliš. Današnji slovenski kristjan, ki hoče biti politik in gospodarstvenik, državnik in družbeni uspešnež; če se bo držal nauka Cerkve, prejemal zakramente, ves čas poglabljal svojo vero v Boga, molil za milost, bo mogel upati, da zmote in greh, ki jih bo vnašal v svet, ne bodo prehude. Lahko upa na božji blagoslov. METKA ZUPANČIČ KAKO BO DELOVALA NAŠA ZIMSKA SLUŽBA in na katerem se bodo sprejemale Dom> ^ . ,vene vsebinske odločitve v naši stranki. gresn«3 S?.'■ *'*)era*c' smo ^ ie vlclju4'l' v predkon- gsilpsl™! Zima, kako te bomo orali? PredvJ Prefe,j5ni° Politično škodo, ki se kaže _______________________________ končno k* pri u s,rat'lce na občinski ravni. Do-bliškeo, P°lrebno izoblikovati politično linijo repu-krat jn :°ds*Va- k' se z neke sredinske linije preveč-trebno j,?re0fltno na8'ba v levo, četudi je to nepo-^ogaiania113 kon*crettiem primeru neprimerno. Vsa ta ti j, venia S°i C'a*e^ 0<* znotrajstrankarskih naspro-zaradi ,,.0r 'ahko do tega pride dokaj hitro. Prav aktiv' bomo Domžalčani na kongresu še toliko vatno tunila) ob sv°iem dobrem delu lahko zahte-b®rki« „1'. obro delo drugih, s katerimi na »liberalni P jemo po razburkanem političnem morju vantotr! )6 t0rej ze*° veliko dela, ki se ga lote-nas, kj si se jeni in zavestjo, da delamo v dobro vseh stn° 2a ,. Jdužimo človeka dostojno življenje. Odprti J "itmi nn’ radi Pr'sluhnemo njihovim težavam, se ^mo trii!ri)VO,nmo 'n P0'^emo rešitve. Še naprej se !?' koljifn ! da uresničimo obljubljeno, ne glede na “amo Se Hruda 'n Časa bo ob tem potrebnega. Zave-s,»o soodo* smo.la trenutek in tukaj liberalci tisti, ki >nia JJ0rni za us°do vsakega posameznika, ki v v*»elje N,co oblikovati si življenje tako, da mu bo ^dovolj«.,. * zan'ma nas zadovoljstvo vseh, pač pa en0^'zhodSaS3a^itfk°evek k0t P°sameznik Simon Mavsar ZSMS-Liberalna stranka Domžale Zima, ki ie trka na naša vrata, ni le čas zimskih radosti in prisrčnega otroškega veselja, čas počitka in zimskih športov, temveč s seboj prinaša vrsto nadleinosti, med katerimi bi vas danes radi opozorili na problematiko plutenja snega in čiščenja komunalnih površin v primeru večjih snežnih padavin. Podatke nam je posredoval Primož Tonkli, strokovni sodelavec v Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domžale. Vvv> tis^reo nakrvs!?,r'<:e' V Domžalah smo dosegli, tnaen smrad? kdo J1?.* manjka podatkov ustrezne evi-nakl^jejo k!' nam na*c iivljenjsko okolje !?e*neV!ienie - in kakšnJff^' nam VSf bremenii° "cnje - l. iiaui v »c urcnicmjo w S ,,, 'i 5 DELOVNIM ORGANIZACIJAM, USTAHOVAM, ZAVODOM IN ŠOUtM 'n ltie (0Varna |akk Pre8lednice - katere snovi kontni J* Preja, v»°v,ZPuSia' v kolikšnih količinah *ot hui^k^n k or, v konkretna proizvodnja po-^S,kaieizdeUv.Tn Pr°blem Tako se nam jM°?ni. skrbnoa]CaIastrov onesnaženosti; biti Vm elava*ekoi„,|aiunran' Ko* nujna naloga sc ^3*kt. ffiSf88 'n^ormac|jskcga sistema. P’je z^ede na vP|jv . **’ d« se o projektih odloča J Ker je največ nejevolje med krajani, če ceste niso takoj splužene. si najprej poglejmo, kako Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Ur. list SRS št. 11 z dne 24. 3. 1988) določa prioriteto čiščenja cest: KAJO PLUŽENJU PRAVI URADNI UST? - ceste I, prioritete - obsegajo avtoceste in ceste s povprečnim letnim dnevnim prometom nad 4000 vozili, na teh cestah se stalno izvajajo dela za zagotavljanje njihove prevoznosti - možna je začasna ustavitev prometa do dveh ur (predvsem v času med 22. in 5. uro), pri obilnem in trajnem sneženju v času pluženja in drugih del je na cesti omogočeno stalno odvijanje prometa z uporabo verig; - ceste II, prioritete - obse- gajo ostale magistralne, regionalne in lokalne ceste, po katerih poteka linijski prevoz potnikov - na teh cestah se izvajajo dela za zagotavljanje prevoznosti cest v času med 5. in 22. uri, začasne ustavitve prometa so možne predvsem v času med 22. in 5. uro ter v dela prostih dneh - stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig; - ceste III. prioritete - obsegajo ceste, ki se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi-sredstvi, potem se zapro. Zapore cest so možne do dveh dni oz. krajevnim prilikam ustrezno - odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig; - ceste IV. prioritete - zimskem času se ne morejo vzdrževati in se z zapadlim snegom zapro za promet. Za izvajanje vseh aktivnosti v naši občini se v okviru Cestnega podjetja in Komunalnega podjetaja Domžale organizira tudi dežurna služba pripravljenosti in sicer: od 1. do 4. novembra - 20% pripravljenost od 5. novembra do 15. decembra 1990 - 50 % pripravljenost od 15. decembra 1990 do 15. februarja 1991 - 100% pripravljenost od 15. februarja do 15. marca 1991 - 50% pripravljenost. Odstotki pripravljenost se lahko menjajo - upoštevajoč vremenske prilike in vremensko napoved. Obe javni podjetji s kooperanti v posameznih krajevnih skupnostih skleneta ustrezne pogodbe, ki naj bi bile predvidoma sklenjene v prvih dneh novembra 1990, ko naj bi bile določene tudi cene vseh storitev povezanih z zimsko službo. Precej pa lahko storimo tudi sami s tem, da počistimo sneg pred svojim pragom, da ga ne zmečemo le na sosednji pločnik ali cesto in da, če je potrebno, pomagamo tudi starejšim pri čiščenju komunalnih površin. In ne nazadnje, da institucije, ki so za to zadolžene opozarjamo na morebitno pomanjkljivo pluženje snega. »Špik« - za zimsko zdravje Tudi za letošnje jesenko-zimsko obdobje je predvideno neobvezno cepljenje proti gripi. Dosedanje izkušnje kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite ter ima poleg zdravstvenega tudi ekonomski pomen, saj v primeru epidemije ne pride do večjih odstotnosti z dela in zastojev pri proizvodnji. BROJAN Za jesensko-zimsko obdobje 1990-1991 je pripravljeno cepivo. ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija in vsebuje tiste komponente virusov influence, ki bodo povzročili morebitno epidemijo. Posebno priporočljivo je cepljenje starejših od 60. let. bolnikov s kroničnimi obolenji srca. dihal in metabolizma ter bolnikov, pri katerih ne obstojajo kontraindikacije «a cepljenje. Cepimo z dvema dozama po 0,5 ml cepiva v presledku enega meseca, subkutano v predelu nadlahti. Cena dvakratnega popolnega cepljenja je 94,00 din Cepljenje zainteresiranih občanov bomo organizirali v ambulantah ZD Domžale, cepljenje delavcev večjih kolektivov pa bo organizirano v dogovoru z delovnimi organizacijami. Vakcinacija naj bo čimbolj množična, ker je od višine cepljenih oseb odvisna zaščita prebivalcev pred to boleznijo. ZD Domžale, TOZD »SOZV Domžale« Higiensko-epidemiološka služba RACIONALIZACIJA Občinska uprava se krči V upravnih organih in strokovnih službah občine Domžale nadaljujejo z uresničevanjem programa aktivnosti za racionalizacijo dela in povečanje učinkovitosti dela državne uprave. O dosedanjih rezultatih tega dela in usmeritvah za naprej smo se pogovarjali s Francijem Juhantom, se-kretaijem Sekretariata za občo upravo občine Domžale. Od leta 1987, ko so program pričeli izvajati, se v delu uprave intenzivno uvaja delo z računalniki. Ob upoštevanju racionalnih oblik organiziranosti je bila spremenjena in poenostavljena vrsta delovnih postopkov, vse to pa je omogočilo, da se je število zaposlenih od prvotnih 187 v letu 1987 zmanjšalo v decembru 1989 na 159 delavcev. Prav december 1989 je zaradi sprejetja ustavnih amandmajev k Ustavi Republike Slovenije pomenil povečanje števila zaposlenih... Tako je. S spremembo odloka O delovnem področju upravnih organov je s 1. 1. 1990 v upravo iz delovne skupnosti SIS družbenih dejavnosti in Razvojnega zavoda prešlo 44 delavcev, kar je pomenilo povečanje števila delavcev v upravi, pa tudi nekoliko poslabšano kadrovsko strukturo. Ob tem smo tudi ugotovili, da nekatere dejavnosti preprosto ne sodijo v občinsko državno upravo in jih je mogoče drugače organizirati in tako tudi zmanjšati stroške, ki nastajajo pri delu delavcev v upravi. V programu, ki je bil sprejet na seji Izvršnega sveta, podprli pa so ga tudi delegati skupščine občine Domžale, predvidevate zmanjšanje števila zaposlenih - v prvem obdobju za 15, v nadaljnjem pa še za 19 zaposlenih. Kako bo poskrbljeno za delavce, ki se pokažejo kot tehnološki višek? Zaradi težke gospodarske situacije je praktično nemogoče zanje najti zaposlitev izven upravnih organov občine. Po zakonu o delavcih v državnih organih bodo dve leti prejemali 80 % nadomestilo osebnega dohodka, v tem času pa upamo, da se bo zanje rešitev le našla. Govori se o krajevnih uradih, o pristojnostih, ki naj bi se prenesle z republike na občine, z občine na krajevne skupnosti, lahko o tem poveste kaj več? Po osnutku nove Ustave Republike Slovenije naj bi se občine ustanavljale po predhodno izvedenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev območja, na katerem naj bi bila občina ustanovljena. Občina bo v novem konceptu samoupravna skupnost prebivalcev z lastno od državne oblasti ločeno oblastjo in bo opravljala svoje lastne nedržavne zadeve. Republika - država pa bo lahko občinske organe pooblastila tudi za opravljanje upravnih zadev iz svoje pristojnosti. To so teoretična izhodišča, konkretna organizacija lokalne samouprave in državne uprave pa bo znana po sprejemu nove ustave, ustavnih zakonov ter predpisov lokalnih skupnosti. Ali lahko pričakujemo, da bo nova zakonodaja določene upravne postopke skrajšala, poenostavila, ali bo vse ostalo po starem? Upam, da se bo to res zgodilo. Racionalen in učinkovit pravni sistem je ena od temeljnih predpostavk za znižanje družbene režije ter za poenostavitev in pospešitev tudi upravnih postopkov. KAJ VAM JE LJUDJE? Luč!!! Krivulja, ki kaže število smrtnih nesreč - slišimo - se vnovič strmo dviguje. Dnevi so vse krajši, vozne razmere vse slabše, prihajajo časi poledenelega cestišča, slabše vidljivosti, megle, zmrzel: vozila niso pripravljena na to; vse to prinaša večjo ogroženost na cesti: tako tistih, ki upravljamo, kako izmed vozil, kot tudi tistih, ki so z nami udeleženci v prometu. Vse skupaj se steka v eno samo ugotovitev, da nam v takih razmerah streže po življenju vse večje nespoštovanje prometnih okoliščin. Ena med njimi je tudi - Luč. Že Goethe je ob smrti menda zaklical: »Več luči«, ta obupni klic pa je potreben tudi sedaj. Zakličimo tudi mi: »Luči, več luči!« Ob tem, ko mine tričetrt dneva v temi (ali vsaj v bistveno zmanjšani vidljivosti) se dogaja, da vozniki najrazličnejših vozil pozabljajo na luč. Ne gre samo zato, da si z lučjo obsvetimo pot, po kateri smo se namenili odpeljati proti svojemu cilju, gre zlasti ali predvsem za to, da smo vidni mi. da so vidni drugi, ki so si ravno takrat kot mi izbrali čas potovanja proti svojemu cilju. Dogaja se (le poglejte takole na večer malo okoli sebe!) koliko ljudi se prevaža na kolesih, na mopedih brez luči. V nevarni gmoti teme sc podajajo na pot; množica otrok, šolarjev, mater, očetov, ostarelih občanov: brez luči. brez kresničk, celo brez česarkoli kar bi odbijalo svetlobo tistih, ki vozimo z lučmi. Izzivalcev smrti je vse več! Mar mora smrtna kosa seči v vašo družino, med vaše najbližje, da se boste zavedli, da se je to zgodilo samo zato, ker ni bilo luči. Ko pride do nesreče ali smrti, je namreč vseeno pri kom je ni bilo - pri povzročitelju ali žrtvi. Zato vas rotimo vse, ki vozite brez luči (iz neosveščenosti ali iz zanikrnosti ko napake ne odpravite). Kaj vam je ljudje? Če so vam mar življenja. Prižgite luč! m Tudi ti boš moj mrlič! Nemara je beseda sprava ena najpogosteje uporabljanih besed od začetka demokratičnih procesov na Slovenskem. Vsa predhodna politična dogajanja nenehna netolerantna medstrankarska razmerja strankarskih dejavnikov ter vročica volilnega časa, vse je bilo v znaku besede »sprava«. Dobršen del časa, ki smo ga ravnokar Uveli in ga še iivimo, je v zraku latentno vprašanje na katerega si sami odgovarjamo: Kdo naj se spravi in s kom? Morebiti levi s samim sabo, s svojimi časi, ravnanji in vestjo, morebiti naj se spravijo z onimi na desni, ki srepo gledajo na vsa, tudi dobra dejanja preteklosti. Je sprava potrebna onim na desni, da si dokaiejo, kar so si želeli dokazati? Ali pa je morda sprava nek za navzven prirejen evropsko odmevajoč transparenten proces, ki naj bo svetu v dokaz: našli so se, sami sebe, svojo končno notranjo identiteto; kot ljudje, posamezniki in kot lastne tragične preteklosti osvobojen narod. Kaže namreč, da smo to spravo potrebovali predvsem živi, mrtvi jo že dolgo ne potrebujejo več. Ali pač? Kot dokaz, kot pozno potrditev, da je narod naposled spregledal na obe očesi, v čem je bila njegova velika tragična krivda, krivda obojih - mrtvih in živih. Ali pa morda niti ni bila krivda, pač pa samo odblesk trenutka v dolgoletni zgodovini obstoja naroda, trenutka, ki je dokazal, da zlo živi naprej. Je vse to spravaštvo, kot pojav potrebno zato, da spoznamo sami, da to zlo ne more živeti naprej, da preprečimo njegov podaljšek v prihodnost, da si povemo samemu sebi najprej in tudi svetu potem, da je Z grozljivimi travmami, ki so živele z nami dokončno konec. V imenu človeške idealitete, oplajane ali ne z božanskim navdihom ene ali druge veroizpovedi, nočemo več omogočati vztrajanja k prikrivanju resnice, v laži, v krivičnem molku o mučeništvu, ki smo ga omogočili ali celo povzročili. Zaradi vsega tega je sprava, kot simbolno dejanje tako zelo prisotna med nami in v nas, zaradi vsega tega tako srhljivo odzvanjajo zlasti misli na vse, ki so po krivem padi! pod streli; pod točo svinčenk ali pod streli, ko je umrla pravica, da pride na dan resnica. Je vse to pomembno, je vse to potrebno? Kaže, da Je, četudi ob dnevu mrtvih ob Gradnikovi misli in ob pomisli na resnično ničevost do absurda zbledijo vsi smisli... Tudi ti boš moj mrlič; vse ponosne misli, sanje ti izpraznim iz lobanje in izpremenim te v nič... BROJAN iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ Kaj na nekdanjem prostora tovarne Alko? Delegat v Družbenopolitičnem zboru JANEZ STI-BRIČ je vprašal, kakšna je sedanja namembnost prostora nekdanje tovarne ALKO, kaj je planirano na tem prostoru in kdo je odgovoren za neizkoriščenost tega prostora. Odgovor je pripravil Janez Kovač, sekretar Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja: Skladno z zazidalnim načrtom Domžale Center, ki je bil sprejet že v letu 1987, je na kareju bivšega ALKA predvidena izgradnja hotelsko-poslovnega kompleksa. Vsekakor so bile pozitivne aktivnosti, ki so zagotovile, da se sredi centra Domžal več ne odvija industrijska dejavnost, objekti so bili porušeni in odkupljeni - stroške priprave celotnega kompleksa praktično v celoti nosi Pionir Novo mesto. V preteklosti so bile ovire za vlaganja predvsem v neustrezni zakonodaji glede tujih sovlaganj, danes pa, ko je zakonodaja praktično v celoti ustrezna, pa je rizičnost vlaganja tujega kapitala izredno velika, ne glede na to pa tečejo številne aktivnosti tako s strani Pionirja kot občine Domžale, da bi se lokacija čimpreje aktivirala - kot hotelski ali drug poslovni prostor. Trenutno prostor služi za potrebe parkiranja in bo to do pričetka investicijskih del, dogovorjeno je. da bo Komunalno stanovanjsko podjetje uredilo okolico, da se zunanji videz tega prostora izboljša. Telefoni v Črnem grabnu bodo zvonili Kdaj bo možen priključek telefonov (novih naročnikov) na območju Črnega grabna, kdaj se bo pove- čala telefonska centrala v Lukovici, je zanimalo VINKA JERASA, delegata KS Zlato polje. Na vprašanje mu je odgovoril Anton Preskar. predsednik IS SO Domžale. Telefonija v Črnem grabnu se bo celovito reševala v srednjeročnem obdobju 1991-1995, kar je tudi programiranj v osnutkih planskih dokumentov PTT podjetja Ljubljana. Ta naložba je ena od osrednjih ciljev občine Domžale v naslednjem obdobju na področju telefonije - poleg reševanja istega problema v Morav-ški dolini. Kanalizacija na poljski cesti Vsi trije delegati domžalskih KS so skupščini posredovali zahtevo, da se zgradi kanalizacija na Poljski cesti, ki je vsa na vodnih virih in z greznicami onesnažuje podtalnico pomembno za celotno domžalsko občino. Glede na pomembnost vodnih virov z ekološkega vidika predlagajo, da občina sama zgradi kanalizacijo ter s tem reši problem onesnaževanja podtalnice in občanom zagotovi kvalitetno pitno vodo tudi v prihodnje. V odgovoru je zapisano, da omenjena naložba ni bila v planu KS Venclja Perka za letošnje leto, pripravljena pa je projektna dokumentacija, ki je bila sofinancirana tudi s strani občine Domžale. Ob obravnavi planov za obdobje 1991-1995 in posebej za leto 1991 bo potrebno doreči, ali navedena naložba sodi med prioritetne naloge v občini in mestu ali ne ter se dogovoriti o načinu financiranja. Brez ustrezne participacije krajanov ne bo šlo, saj moramo krajani in KS ne glede na to, da ležijo v varstvenih pasovih podtalnice, zagotoviti za svoj višji komunalni standard določena finančna sredstva, kot je to običajno za gradnjo kanalizacij v celotni občini. Odgovor je pripravil Anton Preskar, predsednik IS SO Domžale. V. V. Marijan Slavec Marijan Slavec Kri Je kri-tu leka ni Politik (s spremstvom) gre v živalski vrt; da si ogleda ga, kot orel in kot - krt. Priraste k srcu se mu LEV s košato grivo; pa tudi on, kameleon, z barvo spremenljivo. Se perspektive jasne mu takoj odpro! - Tdkale modrost-vodilja meni bo: Koval si bom denar in slavo, če kdo lovil me bo, izbral bom barvo pravo. Letina Sproletariziranec sem. Nekoč sem bil kmet. Včasih še obdelujem zemljo; pri raznih tetah in stricih. - Takrat kolnem. Vse je posejano s smetmi? V vasi je velik hrup. Postavljajo oder in vse je v zastavah. Pravijo, da bo prišel govornik iz velikega mesta. Razmetaval bo parole, kot razmetava denar. Družbeni. Zelo slovesno bo. Mora biti. V koš bom nabral rjave pločevinke in polivinil s polja. Stresel bom vse to pred okinčani oder in dejal: - Tu imaš pridelek tvojega gobezdanja... Iz cikla: DELAVČEVA PISMA ZLATO POLJE Volitve novih članov sveta KS Takoj v začetku novembra bodo v tej krajevni skupnosti izpeljali volitve članov sveta Krajevne skupnosti Zlato polje. Sedanje vodstvo je izpeljalo predlaganje kandidatov, ki naj bi postali člani sveta, na ZBORU VOLILCEV pa bodo krajani izmed 15 predlaganih kandidatov izvolili 8 članov SVETA, ki bodo v prihodnjih 4 letih vodili delo ene izmed najmanjših KS v naši občini. Sprejete so že usmeritve za delo naprej, kjer bodo največ prizadevanj, pa tudi sredstev krajevnega samoprispevka namenili izgradnji manjše mrliške vežice in ureditvi pokopališča. SPODNJE LOKE V KS KRAŠNJA Ogrožajo jih plazovi^__________________________ Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane je pripravilo program sanacije štirih potencialnih plazišč v Spodnjih Lokah v Krajevni skupnosti Krašnja. Potencialna plazišča so posledica pojava lokalnih talnih izvirov vode, ki namakajo površinski sloj hribin in ogrožajo niže ležeče stanovanjske zgradbe m gospodarska poslopja. Ugotovljeno je namreč bilo, da celotno desno pobočje nad Radomlje od Trojan navzdol sestavljajo v glavnem karbonski skrilavci, nad katerimi je labilen sloj glinomeljne preperine, kar povzroča, da voda ne ponika. temveč pretežno po površini v majhnih jarkih v ruši odteka v dolino. Malce k poslabšanju prispeva tudi intenzivna paš®' tej •se ob nalivih in večjih deževjih pridružijo še meteorne vode, obstoji pa tudi velika nevarnost proženja pretežno površinskih zemeljskih plazov, ki bi lahko povzročili večjo škodo. . Krajani Spodnjih Lok so ob podpori KS Krašnja že zaprosil občino Domžale za pomoč pri sanaciji, ki naj bi bila v okviru možnosti izvedena v letu 1991. Kdaj vodovod v Mali Jetnik? Krajani te majhne vasice v krajevni skupnosti Blago vi ca^so že v lanskem letu pričeli z aktivnostmi, da bi zgrudi" neK J kot kilometer vodovodnega omrežja, ki bi skupaj J. &ra vodohrama in črpališča pomenilo dolgoročno razrešitev p blematike zagotovitve zdrave pitne vode na tem obmo J Tako je Komunalno podjetje Domžale že pripravilo ustreza projekte, krajani pa bi radi ob pomoči KS Blagovica še v let njem letu dela začeli. Prepričani so, da bi precej zemeljskih lahko opravili sami, za kar so že ustanovili gradbeni odbor. tem si želijo, da bi se čimprej uredilo tudi odvodnjavanje ce j ki jih povezuje z Blagovico, saj voda sproti razdira, kar s ^ uredijo. Načrtujejo tudi rekonstrukcijo ceste, ki naj bi v . faltni izvedbi nekoč (skupaj z Voščani upajo, da bo to kma pripeljala tudi v Vošce. 0 DELU TURISTIČNEGA DRUŠTVA PODUDNIK Za urejenejši kraj Za Turističnim društvom Pobudnik Spodnje Loke Žirovše je že kar nekaj let dela, zato smo njegovega predsednika Silva Resnika zaprosili, da na kratko predstavi dejavnost društva! Turistično društvo Pobudnik je bilo ustanovljeno na pobudo vaščanov Spodnjih Lok in Žirovš, naš namen pa je, da organiziramo različne prireditve in njihov izkupiček namenjamo za komunalno ureditev vasi Spodnje Loke in Žirovše, kjer ponekod ni niti urejene cestne povezave do posameznih hiš. Znane so vaše prvomajske prireditve, poleti, pa tudi jeseni pa smo se srečevali s plakati, ki so vabili na različne prireditve v Spodnjih Lokah. Jih lahko na kratko naštejetc? Ob prvem maju prirejamo že tradicionalno srečanje harmonikarjev, jeseni se srečamo na kmečkih igrah (tekmovanje koscev in grabljic), organizirali smo tudi vinsko trgatev, v letošnjem letu pa smo prvič organizirali tudi tekmovanje v vlečenju vrvi. Vseh teh prireditev in drugih akcij brez prostovoljnega dela članov društva ne hi bilo. Koliko vas pravzaprav sodeluje v njem in kgj ves povezuje! Članov društva je 60, vsi delamo prostovoljno in z veliko veselja, druži pa nas predvsem želja po urejenejšem okolju. v katerem živimo (javna razsvetljava, ceste ipd ). Kot ste že povedali, izkupiček namenjate za urejanje obeh vasi, bili pa ste tudi glavni pobudniki za izgradnjo pretvornika na Limbarski gori, sodelovali ste pri zagotovitvi telefonskih priključkov ... Lahko poveste, kje vse ste doslej pustili svoje »sledi« in kje jih še nameravate? Čisti dohodek od prireditev smo namenili za javno razsvetljavo v obeh vaseh. s prostovoljnim delom smo sodelovali pri gradnji RTV oddajnika na Limbarski gori. v katerega je vgrajenih blizu 600 ur prostovolinega dela. s katerim smo pomagali tudi pri urejanju telefonske napeljave v naši KS. S skupnimi močmi smo posekali drevesa in uredili pot ob cerkvi na Limbarski gori in tako omogočili lepši razgled po dolini Črnega grabna. Člani društva so sodelovali pri postavitvi novega elektrotransforma-torja v Sp. Lokah, največ žuljev pa tudi Ucuuiju pa oomo porabili za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste v Spodnjih Lokah. Prav ureditev ceste, ki jo omenjate, je vaš glavni ci|j v letu 1991. V ta namen smo že pričeli z akcijami, ki naj bi omogočile, da bi urejena cesta omogočala sleherni domačiji dostop tudi s tovornjaki, kar je sedaj nemogoče. Ob tem bi radi uredili še avtobusno postajo. Poleg naših sredstev in dela bo pri lej investiciji pomemben tudi delež krajevnega samoprispevka in siceršnja pomoč KS Krašnje. Ste predsednik društva, ki je majhno, po akejjah, ki jih organizira, pa spada med velika. Kako vam to uspeva, morda še na kratko o vašem sodelova-nju v okviru KS Krašnja! Predsednik društva sem že drugi mandat. Ni nas veliko, vendar je prijetno delati z dobrimi ljudmi, katerih edini cilj in želja je lepša prihodnost. Ker je to tudi želja celotne KS. je naše dosedanje sodelovanje nadvse uspešno. Menda težko pričakujete sneg! Že štiri leta čakamo nanj, namreč že pred leti smo uredili smučišče, na njem organizirali tudi pravi veleslalom, imamo tudi ratrak in vlečnico, če ne bo snega, bomo poizkušali kupili snežni top. Se pred zimo pa bomo smučišče nanovo splanirali. Zato že sedaj vabim vse smučarje na naše smučišče. Sva kgj pozabila? Pelo obletnico ustanovitve društva praznujemo, zato bi se ob lej priliki rad zahvalil vsem članom za prizadevno delo. posebej pa še Albinu Pevcu, podpredsedniku in Ani Resnik, tajnici ter Marinki Stražar, naši blagajničarki v prepričanju, da bomo tudi v prihodnje dobro delali V. V. Franc Levičnik Janez Klopčič Jože Brvar Marija Brvar Tudi do Pretrža po asfalt*1 Pretrž, majhna va.v nedaleč od Peč, je bila v dneh našega obiska v veselem pričakovanju - do vasi je prihajala asfaltna cesta, ki bo krajanom omogočila lepše življenje. Gradbeni odbor, ki ga je vodil Franc Levičnik, tudi predsednik sveta KS, je dobro opravil svoje delo, v zadnjih dneh si prizadeva, da bi nekaj asfalta položili tudi skozi vas in upamo, da jim je uspelo. Nekaj več kot kilometer asfaltnega traku je velik uspeh, v katerem so prizadevanja vsem Pečanov. Precejšen del zemeljskih del so skupaj s privatnikom Štefanom Ogrizkom opravili sami, ob tem pa ob krajevnem samoprispevku zbrali še dodatna finančna sredstva, samo da asfalt bo. Pohvalijo tudLobčino, ki je dala, kolikor je mogla, ne le morala ter si želijo, da bi šlo tako tudi vnaprej. Drugo leto bodo asfaltirali cesto proti Goričanam in če se bo le dalo tudi proti Zgornjim Kosezam, pa bo šlo. JOŽE BRVAR FRANC LEVIČNIK - nič nam ni bilo težko, ko smo videli, da gre zares. Ljudje so prispevali v denarju in delu, sodelovali z izvajalci, težav pri pridobivanju soglasij lastnikov skoraj ni bilo. Cesta nam veliko pomeni, tudi vas bo pridobila na izglcdu. da bi šlo le tako naprej. JANEZ KLOPČIČ - pa ga bom le dočakal, ta asfalt. Čeprav sem že star, se ga veselim bolj kot mladi. Rad sem prispeval, posebno, ker smo prispevali vsi enako. Za vse je to zelo velika pridobitev, zato se je zelo veselimo. morali odstopiti kar do ,j Ijišča, pa niso dosti Pom.H bitev , faltna cesta je velika pn^, kd' vse domačije, ki so p0"’‘J|C, d« kor so le mogle. 2e|in\ tudi druge ceste, ki so i prej samoprispevka, naredili MARIJA BRVAR ' veseli. Čeprav smo o^u(jnt0 ^ precej stran, se ne P * dogBl» njene, saj se sta no kaj i|t) |e v zadnjih časih skoraj ni ^ ko ne bi bilo kakšne 1 pop^L tve. Želim si le. da za delo od začetka, ne 1 V FANTJE IN MOŽJE IZ MORAVČ IN OKOL*<^fl Radi zapojete v veseli družbi, v domačem krogu, narodne, umetne pesmi! PRIDRUŽITE SE MOŠKEMU PEVSKEMU ZBORU KULTURNEGA DRUŠTVA TINE KOS IZ MORAVA ^ „„ Vabi vas prijeten kolektiv, ki že vrsto let popestruje raf^e ^ tem koncu, obenem pa bogati življenje tudi vsem pevce' v mu Pričakujemo vas vsak ponedeljek ob 19. uri v Partizanske ravčahl Prisrčno vabljeni! naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje • naši kraji in ljudje # naši Tudi okrepčati seje treba. Za malico so poskrbele gospodinje... SELO - GORIČICA PRI MORAVČAH: »Nič več po makadamu!« ^kategorizirane ceste gradijo občani s prostovoljnim delom, aenarjem In krajevnim samoprispevkom več po makadamski cesti!« pravi predsednik gradbenega yt!ora Iztok CAJHEN s Sela pri Moravčah v krajevni skupnosti ^"polje-Zalog, občini Domtale. Cesta je okno v svet. Krajani 051 Selo-Goričica so bili za »svoje« ceste: izglasovali so krajevni ^(‘Prispevek za dobo petih let, obljubili so fizično delo, denarne ^Pevke, saj so ceste porok za udobno iivljenje in zbliianja °lino. $e posebej za nerazvito krajevno skupnost. j*? 'tot drugje tudi v tej kra-mov' , Pnostl ne manjka proble-vm ' ^čina vaških poti je še tejk 0 makadamskih in ljudje Na ? «aNo,da bodo asfaltirane. sye,r on(-anje Pa javna raz' l®fon*Va’ vod°vodno omrežje, te-pl0JJa 'n večnamenska asfaltna |ja na Vrhpoljah. Največja že-vsakn Je te'ef°n v vsako vas in za lefon ®osP°dinjstvo. Vsak dan te-treba ,P°trebiijejo, poklicati je travnika, živinozdravnika. pa tudi v drugih primerih ne bi bilo treba na pot, če bi bil telefon doma. Želijo da prizadevanja, ki se jih lotevajo v krajevni skupnosti, ne ostanejo polovična. Rajši gre delo nekoliko počasneje, samo da je v redu in končno opravljeno. Seveda pričakujejo pomoč tudi od širše družbene skupnosti tako po strokovni in finančni plati. Krajani vasi Selo-Goričica, ki jim je cesta dobesedno okno v svet. so povedali, da so morali ob grad- nji cest izkopati in odpeljati precej odpadnega materiala. Urediti je bilo treba celotno odvodnjavanje, položiti cevne propuste in zemeljski kabel za javno razsvetljavo. Na zelo težkem terenu pa so morali živo skalo in drugo zahtevno zemljišče premagati tudi s pomočjo vrtin oz. z miniranjem. Krajani so vključno s septembrom opravili preko 1.600 udarniških ur, od tega so strojni izkopi, traktorske in kompresorske ure pomenile ca. 600 ur. Delovne akcije so bile organizirane preko tedna, največ pa ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko so ljudje doma. Vse prvomajske praznike so delali na obeh cestah, dolgih 900 metrov. Za tampon na obeh cestah so navozili pesek iz Kamniške Bistrice in sicer preko 1.300 m5. Prevoze so opravili zasebniki in avtoprevozništvo iz Tolmina, strojna buldožerska dela in utrditev cestišča pa so opravili zasebniki. Začetek del je bil otežko-čen, ker niso vsi lastniki zemljišč ob cestah dali soglasij, predvsem v Zgornji Goričici. Pravočasno potrebno dokumentacijo so izdelali na Biroju 71 Domžale, da so lahko dela potekala kot je bilo zamišljeno. Petčlanski gradbeni odbor vodi točno evidenco o vseh gradbenih delih. O gradnji bdi svet krajevne skupnosti, ki tudi poravnava vse obveznosti iz sredstev krajevnega samoprispevka. Po izjavi predsednika gradbenega odbora so krajani iz lastnih žepov prispevali še okrog 25.000 din. Delovne akcije so trajale'več kot 8 ur, sicer po potrebi in vremenskih prilikah. Organizirali so tudi malico in pijačo. Občani pričakujejo, da bodo tudi na občini prisluhnili in pomagali s financami, da bi se lahko uresničila želja - za položitev asfaltne prevleke. To naj bi se zgodilo do konca tega leta. Se bo res? Upajmo! JOŽE NOVAK Ogovor z Jožetom josipovičem, predsednikom sveta ks dob v zadnjih a letih: Mnogo pohval za opravljeno delo ^iled^L man(la,a !e navadno priloinost, da se potegne črta in se ntoj „ n’ *ai vse je bilo narejenega v določenem obdobju. Tak je bil tudi v °l>odh en! sem se Z vprašanji obrnila na Joieta Josipoviča, ki je V sepj1* l^.~ vodil svet Krajevne skupnosti Dob. s,i £>o6 enr>ru ie minilo 16 let od ustanovitve samostojne Krajevne skupno-^Stbej ot>enem Pa 'udi 4-letni mandat sedanjemu vodstvu KS Dob, ki si je tliligf -Pttzttdevalo za pospešen razvoj KS na področju komunalne in KV(/e«/e ;'a motiviranje društev in drugih organizacij v delo in “OfjC/ 1 na*a skupna prizadevanja pa so imela en sam moto: US'JUTRI zA VSE NAŠE KRAJANE 5:^ !u>j pTr- Vce)j d SvbS-,:;r: ,'StoUna|r'ih jelova S>> Žehvs0aUPadk odL1''^ 0 bi»- ne >>o vfjilča vV'i!a v 1 kct n,' Pr' iePmho ITI N /'T'\ - jN&ndU . . ■»■>» h rt ] t Pisma bralcev OSKRBOVANCI DOMA UPOKOJENCEV DOMŽALE NA IZLETU: Jaz pa pojdem na Gorenjsko z Ivanom Jurijem pl. Lichtenbergom pogodil za polovico tustanjskega gospostva. Ta Franc Benard pl. Lichtenberg je torej grad prezidal in mu dal današnjo zasnovo. Njegova žena Ana Felicita, rojena Gali je bila doma iz moravške, češnjiške ali rožeške graščine. Ker je dal Franc Bernard pl. Lichtenberg v sončni uri na južni steni gradu naslikati rožeški grb je najbrž izhajala iz te rodovine. Grb je povsem obledel in ni več razpoznaven. Tustanjski gospodje so sc morali pri gradnji precej zadolžiti. Mati Regina Uršula, ki je bila tedaj najbrž že vdova, je sinu Wo!fu Andreju pl, Lichtenbergu 20. maja 1675 prepustila graščino zapuščinskih zapisnikih. Tako je v zapisniku od 11. marca 1712, ko je izročal posest, imenovan tudi Ferdinand Albert pl. Lichtenberg. Dne 5. aprila 1717 pa sta se poročila Jurij Ludvik pl. Lichtenberg in Marija Ana Rasp. Tustanjska grofica Not-burga je bila 9. aprila 1771 krstna botra Notburgi, hčerki učitelja in organista Mayerja v Moravčah. Za grofom Karlom jc Tustanj po darilni pogodbi 11. avgusta 1783 prevzel sin Franc Ksaverij Lichtenberg. Ta je bil zadnji gospodar v Tustanju iz rodovine plemenitašev Lichtenbergov. Gospostva pa je imel tudi v Črnomlju, Semiču in Bclneku. Za Mislim, da se nas je večina v domu razveselila, ko je uprava po mikrofonu razglasila vsakoletni izlet varovancev - upokojencev-Zvedeli smo, da bo predvideni izlet potekal z avtobusom na Bled, Radovljico, Bohinj, Brnik, pa še mimo Lesc, kjer je potekalo evropsko prvenstvo v padalstvu. Odhod torej ob 8. uri izpred doma in prva postaja Bled. Najprej smo se peljali okoli jezera z avtobusom vse do parkirišča pod jezerskim gradom. Od te postojanke pa je bilo treba vzeti pot pod noge in jo mahniti v hrib do grajskega dvorišča. Za nekatere je bila ta tura nekoliko težavnejša, za druge pa lep> seveda nekoliko počasnejši sprehod do vrha s čudovitim razgledom. V samem gradu je zanimiv muzej. Sicer pa je s severne strani gradu na voljo vsa lepota zelene flore z vmes posejanimi gorenjskimi domačijami v značilnem slogu. Na oni strnai gora je izgubljeno slovensko ozemlje, sedaj avstrijska Koroška. Bilo je treba napraviti nekaj korakov v nasprotno stran in že si imel pod nogami naš enkratni turistični Bled. Kako lep je pogled na vse te slikovite hotele, vile in hiše, obdane Z bujnim zelenjem! Šele, ko zagledaš vso to lepoto, pa še cerkvico na otoku sredi jezera, v srcu začutiš ponos nad tem biserom naše dežele, ki je znan tudi že širše po Evropi in svetu. Sedaj pa pot pod noge in v Bohinj. Težko je opisati čudovito vožnjo v soteski, obdano Z obeh strani s planinami in s prekrasno idif? bogastva zalenih gozdov, skozi katero se vije cesta, po kateri se pozibava avtobus z veselimi izletniki, željnimi lepot te očarljive narave. Pogled na desno stran razgrne Savo Bohinjko, čisto kot biser, lesketajočo se v zelenkastih odtenkih kontrastov skalnatih Julijeev in njegovih gozdov... Človek ima le eno besedo: čudovito. Bohinjsko jezero. Ena sama lepota, mift spokojnost in čistost, prosojnost. Srečujemo turiste zadovoljnih obrazov od doživetih lepot, počitka, svežega planinskega zraka i nepozabnih vtisov, ki se bodo vrnili na svoje domove po svetu polni elana in zdravegn duha, da se spoprimejo s težavami vsakdana-Mi kot enourni turisti se poslavljamo od t{ doživetij vedro in veselo in marsikateri °dff": se ozira nazaj, da bi si ta pogled na Bonih! vtisnil za čim dalj časa v spomin. . ... Vračamo se po isti poti ob Savi Bohinj«1’ skozi Bled in kmalu smo v Radovljici. Tu na čaka pri naših radovljiških »kolegih« v dom upokojencev kosilo. Poslopje je skoraj n0',J. klasične gradnje, pestrih barv in ima zm°g i vosti za okoli 200 varovancev. Seveda smo ^ za lep sprejem in domače počutje zahvalil' jim v spomin na naš obisk predali Prl‘ nostno majhno darilce domžalskih v ar m ^ cev. Po izdatnem in okusnem kosilu smo našim gostiteljem še enkrat zahvalili ,n Lf, povabili, naj nas kmalu obiščejo f n , Domžalah. Ker je bilo povabilo na na*eRZ j0v-voljstvo sprejeto, upamo, da se bomo Ra ^ Ijičanom z enako mero oddolžili' kot so oni sprejeli in postregli. st Ker od Radovljice ni daleč do Vrbe srn ustavili v rojstni hiši našega velikega p?s ^ Prešerna. Spomnim se pesmi o tej Vr Zdravljice. Zatem se podamo še na boi; ~ C na Brezje k Mariji. Kmalu smo iz ^es i(ta-lepem asfaltu na Brniku, ljubljanskem lišču, ki je obenem naša zadnja Pos!ala, ,el)o-Ob vseh teh lepih vtisih in nepozabnih tah se vračamo s poti po naši slikoviti U ski odlično razpoloženi v' Domžale. j naj Naposled smo se srečno pripeljali PreL^jn-ljubi dom, kjer smo stopili na domača ska tla. Srečni, bilo je lepo. SRT<-*_^ ■ 1793 P°^n njim sta gospodarja Tustanja v letu i y-cctn grofa Žiga in Kajetan, nato pa kneza )c Karel Ausperg - Turjaška. Dne 3- ,rl“rKarel Ms’ Tustanj po prisvojilni pogodbi prevzel rija Alckson. . Tus,afl Dne 7. maja 1800 je posestvo in gr, kupil Ignac Škarja, ki je bil do tedaj .j sd gospostva v Vipavi. Hkrati je Prevze T gra^n druge obveznosti v zvezi s Tustanjem tKjrav'Ilj| in imetjem v Moravčah. Med drugim J .tp0roč tudi dolg 2000 fl, za beneficij na Vrhpolj* ^f| 1 se je z Ivano, rojeno VVidmajer. IgnaV j novembra 1816. Njegov sin žolef ^ p) po prisvojilni pogodbi 16. avgusta 1 .. ‘lajO dolgo ni bilo urejeno, saj je 2. Meg domačega pevskega oora, ki je sicer cerkveni, ven-ar izpopolnjen in nastopa na prireditvah doma in tudi zu-ab smo gledali in poslušali, še ®de gasilčke, recitatorje, na-dne noše v folklorni zasedbi in druge. Nadvse pa je navdušil sloviti , sambel »Marela«, ki se je prav larvii Pripeljal iz Dortmunda, »P h m v Ihan. S svojim ^ddkmčarjem« Francem Pe-'n'k°m. ki je sestavni del an-*«bla, so se še vsi utrujeni od pl "If odpovedali honorarju. st Cal° J'h je navdušeno občin-0 5 spontanimi aplavzi. Videl je ustanovitev svojega gasilskega društva Glasbena ustvarjalnost v visoki starosti - priznanje za v Ihanu - Maks Lenček: 91-letni častni član GD Ihan. kulturno prizadevanje ob 90-letni Anici BERNOT. Organizatorji so imeli poleg gasilske žilice v sebi, tudi veliko človekoljubnosti in pozornosti do svojih krajanov. Ob tej priložnosti so nagradili z lepimi priznanji dva najstarejša krajana. Anica Bernot, 90 let je organistka in pevovodja ihanskega mešanega zbora, ki je kot re- čeno, velikokrat sodeloval na gasilskih in drugih prireditvah in proslavah. Zato ji je tudi kulturno društvo Svoboda izreklo svoje priznanje. Maks Lenček pa je na svetu 91 let in je edini še živeči ustanovitelj gasilskega društva v Ihanu. Dokler je mogel je bil aktiven član društva, sedaj pa je razumljivo le častni. Obema jubilantoma, vsem ihanskim gasilcem, še posebno tistim, ki so dobili republiška, občinska in krajevna priznanja, organizatorjem in vsem, ki so pomagali, iskrena čestitka in zahvala za resnično prijeten večer. ANDREJ ZAJC Rado Bregar Slavko Urankar Minka Urankar Čc vskladu,h0 vsc. P° sreCi in a Krajevn;g°von-P°tem imajo skupnosti Moravče kot 'Zu ^ kilometra asfalta rt • {e m ' 'mcl' Prcd krat-'!neh. v ai!!.bo to z8°dilo v teh ^"Prispevi.!^11 s programom sa-doKOv® m dodatno sklcnje-u ^>zu 2(irw[1 se ie namreč urc-v>ee-7„m do|g odcep ceste LGaC ki°8 do znamenja lJ ne bi biliJani so zadovoljni, jp ,'[0zilj S0 Požirali Prah, V rt11 nadP!n1HUknjas,, cestl i" sc d3" Poškort °’ i*5' ,e iz dneva ortfrizadevdovala cesto. ^hora, paa"Ic.n> gradbenega dei8a°bmJ,Ua Veein' krajanov Pr! Ju nekat! 'i. eeprav K P« dJP°2no - kje nh kar nekaj let vda i^ob^P3 "e! Zemeljska lcKLflrma kraianov opra- S adelapa!Jane Pc.'•/• V'- , 'A ..:>'v% C; j;.. 'K 'Vv- ^ V ' “V / tv ^*\ VVči v % ' V? V h Tabor nad Ihanom. Poskus rekonstrukcije izgleda pravilnega tabora v bližini gradu. Na zahodnem obzidju so še sledovi verjetno lesenih kašč, zanimiv je tudi poseben sistem vhoda z dvižnim mostom ter na kamnite konzole naslonjena vrhnja lesena konstrukcija. Ob zaključku obnovitvenih del na Taboru S prizadevanjem župnika Franca Zaplate, prebivalcev Goričice in župljanov župnije Ihan se je posrečilo obnoviti in zanamcem ohraniti še eno dragoceno sakralno umetnino v naši občini, to je cerkvica sv. Kunigunde na Taboru nad Iha- nom. Cerkev sv. Kunigunde na Taboru nad Ihanom, v ljubljanski nadškofiji je tej svetnici posvečena samo ta. se v zgodovinskih listinah omenja Ze v letih 1410 in nato 1478 - perg sannd Kunigund in 1481 hueben an sanndt Khunigundt perg. Dne 20. marca 1515 so kardinali rimske cerkve ter škof Dominik in Frančišek cerkvi sve. Kunigunde podelili sto dni odpustka vsem, ki jo obiščejo. Cerkev je bila revna. V letu 1526, ko so pobirali cerkvene posode za vojsko proti Turkom, je imela samo bakren kelih, ki ji ga niso vzeli. V letu 1643, ko je bil v Ihanu župnik Urban Koma-tar, so tedanjo gotsko cerkev na Taboru prezidali, na severni strani prezbriterija pa prizidali zakristijo. Dela so bila končana do 24. junija isega leta, ko jo je ljubljanski škof Oton Friderik, grof Pucheim v spremstvu stolnega dekana in dveh kanonikov slovesno posvetil. Na to, da je bila ta cerkev včasih last krumperških plemenitašev, spominjata na stranskem oltarju sv. Florijana dva grba, Ravbarjeve in Raspove družine. V cerkvi je še krumperška graščinska grobnica. V severni in južni steni sta v cerkvi vzidana dva nagrobnika krumperških plemenitašev. V času turških vpadov v petnajstem ali šestnajstem stoletju so vaščani cerkvico obdali z razmeroma močnim protiturškim taborom. Po taboru sta prevzela svoje ime cerkev z mežnarijo in hrib. Arhitekt Peter Fister, ki je poskušal tabor rekonstruirati, je ugotovil, da so se vaščani, ki so trdnjavo snovali in jo zidali, zgledovali po bližnjem renesančnem krumperškem gradu. Tabor je bil zasnovan v pravokotni obliki približno 24x30 metrov z okoli 5 metrov visokim Trio Svetlin na prireditvi »Kamniška jesen« »TRIO SVETLIN« - mladi muzikanti iz Moravč so ob zaključku za njih nadvse uspešne sezone nastopili na prireditvi »Kamniška jesen«. Najbolj ponosni pa so na I. mesto na srečanju mladih ansamblov na Rovih, ki so ga uspešno pripravili gasilci iz Rov. Vir Živi samo še pet mengeških nabornikov - letnik 1920 Tone Rožman, Štefan Ves, Ludvik Rabič, Stane Testen in Andrej Burgar so šli skupaj na nabor tik pred II. svetovno vojno, leta 1940. Tedaj je bilo na naboru iz Mengša in Loke osemnajst fantov. Po zaslugi Toneta Rožmana se ti »fantje«, zdaj že sedemdesetletniki, ob okroglih obletnicah zberejo in obudijo spomine. Pred desetimi leti jih je bilo še devet, letos samo še teh pet... Koliko jih bo čez deset let? Vseh teh pet »fantov« je doživelo v življenu tudi veliko slabega, vsi so morali iti skozi vojno vihro - vsi kot partizani - čeprav so bili prej nekateri orli, drugi pa sokoli, vsi tudi vnaprej gledajo z optimizmom v svet. Ker je šlo ob srečanju zadnjih petih sedemdesetletnikov s »štelenge« izpred petdesetih leta za zgodovinski svetovni dogodek - kot je rekel Tone - je prav, da ga obeležimo s slikama tudi mi, vsem petim »fantom« pa zaželimo tudi veliko zdravja in optimizma še vnaprej! Verska svečanost ob zaključku obnovitvenih del, Idi je vodil beograjski nadškof franc PERKO. obzidjem s strelnimi linami. Na notranji strani obz# zgoraj je bil krog in krog obrambni hodnik s skrilnimi ploščami ali škalco, da je ^raml^0l^jju tabor valoval pred zažigalnimi puščicami Ob ° ^ podhodnikom so bile shrambe, kamor so puuiluuniKUlii »u Ulic aiuaiiii/vs hzidj^ shranili svoje dragoceno imetje in živež. Med 0 ^0(j cerkev so ob nevarnosti prignali živino. vizvtvrvi* cnrrtrv H V i ^ tl f* £T H ITlOSlM ..z* ..v,'”. ■&* ctll S K0* v tabor je bil mogoč samo preko dvižnega mosiu -^0 vhodni in obrambni stolp. Zvonik pa jim je se prav prišel za opazovanje. Tako znova na ta | a sta del zidovja s temelji vhodnega obrambnega st0 ^Jaše dobro vidna in bi ju bilo pred nadaljnim pr°F njem potrebno zavarovati. ... ,ako V letu 1718 so nad taborsko cerkev PrlS'‘zanesi velike nadloge, da je kronist zapisal: »Bog. P ^ bo tej revni cerkvi in odvrni od nje nevihte, d . j„ popolnoma propadla!« Tedaj so popravili zv' ^ so zakristijo. Naslednje leto se jim je, kljub ten' ’ cer. bili zelo slabi časi, kot poroča kronist, posre kev prekriti. et po- Po dolgih letih je bila taborska cerkev P. ^e je trebna popravila. In kot smo že v uvodu zaPls']jL,’ pod prebivalcem Goričice in vse ihanske žuPnl posrf! pi VJUIVC1IVVIII VJVŽI IV»IV«V« IM v o'- .. spretnim vodstvom njihovega župnika p°svC . čilo. Tako so to dragoceno cerkvico s štir|n Jati|fll čilo. Tako so to dragoceno cerkvico s oltarji obvarovali pred nadaljnim propat'aaE ^ je Obnovitvena dela so se začela v letu 1 '|et0 je cerkev dobila nova hrastova okna. NBsledn) ^1' cerKev uuoua nova iiiusiuvu umi« -— reple • bilo opravljeno eno najbolj nevarnih del, P -e pilo so pločevinasto streho na zvoniku. Najve skof^ opravljenih v letu 1988, ko je cerkev do o(|točn( povsem novo ostrešje in streho, žlebove i zrl0tra) cevi, nov lesen strop nad ladjo in je 1 . . . . u:i______ faiiflr konstrukcijo za zvonove in jih na ndvd , v *** Gaberšek je tudi to svoje zadnje tako de ‘ p stf°, vilnih drugih zvonikih na Slovenskem, I jta n* kovno. Restavrator Marko Kavčič iz »'"/Luke-"1 Horjulom je restavriral dva zlata ol,arja'.'l'0|tar ^ leta 1681, ki je posečen sv. Kunigundi » leta ioni, ki je poseteu sv. . p|a v- Florijana pred slavolokom na desni stra ■ u ga na desni strani oltarja je v lesu upodoo J gaSpov' . barjeve rodovine, na desni strani pa je g ng os|a'j V letu 1989 je restavrator končal dela w s,ra dveh oltarjih. V kupolasti kapeli na ^ v |(upo.t(), ladje je obnovil zlati oltar sv. Notburg < ^nti* južni strani pa oltar sv. Lucije z bogato . 0{linane.-,)0'1 'P I Str ; - NH'a,u' '«ta! ka'eri tudi pevski zbor društva upoko- preko javnih občil in po krajev- jencev Moravče in zapel nekaj nih skupnostih dobra, je bila domačih pesmi. Organizacija je udeležba »slaba«. Morda bodo bila dobra, nismo pa bili zado- naslednja srečanja bolje obi-voljni z udeležbo; čeprav je bilo skana. vreme sončno, obveščenost JOŽE NOVAK ,i -*«• v ml 1 NITKA v Moravčah V samem centru Moravč je že dlje časa odprta trgovinica s simboličnim naslovom Nitka, v kateri njena lastnica Ivica Resnik prodaja »vse živo«, kar ima zvezo s tekstilom. Tako v njej dobite žensko in moško ter otroško konfekcijo, pa metrsko blago vseh vrst. barv in vzorcev - vse dobre kvalitete, lahko izbirate med pozamenterijo. najdejo pa se tudi volna, pa kakšna otroška igrača, s katero potolažite svoje naj-maljše. Kljub majhnosti je trgovinica dobro založena, v njej najdete prav vse. kar potrebujete s tega področja. Cene so dostopne, saj se lastnica trudi, da bi izdelke, ki jih prodaja, nabavila pri različnih proizvajalcih, tudi privatnikih in na tak način ustregla svojim kupcem. Prisrčno vabljeni v Nitko! V. mogli pokazati _„nimo tudi obiskovalcem nove domžalske banke. Zanimivo je. da so si delo v kiparski koloniji ogledali udeleženci posveta Družbena skrb za vzgojo, izobraževanje in socialno varnost razvojno motenih otrok in mladostnikov: Integracija, Alternativa in inovacija. V Mengeš so prišli udeleženci posveta iz Sinja in Zagreba. Poudarili so, da gre za tenkočutno obliko skrbi za oskrbovance oz. varovance, ki jim ustvarjalno delo zagotovo prinaša veliko osebnega zadovoljstva. Naše ekološke ceste Na cesti vidiš, kaj se kdaj prevaža: odpadki, star papir in hlevski gnoj, gramoz in žito pa silaža. Embalaža zanikrna je. Torej, večkrat: STOJ! Barvarstvo Rdeča barva se težko izpere, če pa potem rumena se izbere, re-akcija te barvno preseneča: iz tega pride spet oranžno le - rdeča. FRANCE CERAR Mengeška Spodaj sta nov dom in novo križišče, zgoraj pa čudno prometno vozlišče; ribničan, pridi, razširi nam cesto, vaške predele spremeni nam v - mesto. CERAR »HVALA« INVALIDOV ZA IZKAZANO POMOČ OB PRIPRAVI ZANIMIVE PRIREDITVE: Koristno in veselo srečanje... Društvo invalidov občine Domžale je pred nedavnim pripravilo srečanje pobratenih društev invalidov iz Izole in Laškega. Pripravili smo zanimiv program, v dopoldanskih urah smo organizirali oglede (Arboretuma v Volčjem potoku in Lončarskega podjetja v Komendi); po ogledu teh zanimivosti smo se invalidi srečali tudi na pikniku v Lahovčah pri ribniku. Zabavali smo se do poznega večera. Eden od namenov tega srečanja je bil tudi v tem, da praznujemo 15 let obstoja našega društva. Naše društvo invalidov je odprto in se vanj lahko vključijo vsi invalidi ne glede na to, kdaj in kje je kdo postal invalid. V občini imamo še vedno mnogo vojaških in civilnih invalidov, ki niso včlanjeni v društvo. To je priložnost tudi zanje. Ob koncu se zahvaljujemo Občinski skupščini Domžale za finančno podporo, ki nam je omogočila to srečanje. Vsem iskrena hvala. Društvo invalidov Domžale Pri Štefki dobite vse Štefke Vettoraz iz Peč zlasti domačinom ni potrebno posebej predstavljati, saj že več desetletij kupujejo pri njej. Včasih je bila zaposlena v Napredkov! trgovini, zdaj se je odločila, da gre na svoje in rezultat je prikupna trgovina z mešanim blagom, ki je našla mesto v novem Gasilskem domu v Pečah. V njej dobite vse: od prehrambenih artiklov za vsakdanjo rabo, do galanterije, pa tekstila in še kaj bi se našlo. Vse po dostopnih cenah s prijaznim nasmehom in povabilom, da se še oglasite. Štefka ima svojo trgovino in kupce rada, kar nenazadnje dokazuje s tem, da kot prodajalka dela že več kot 3 desetletja. S prodajo je zadovoljna, čeprav so časi, ko je denarja iz dneva v dan manj. Nič manj pa ne bo Štefkine prijaznosti, zato uspešno, gospa Štefka, tudi v prihod-nje! v- Epigrami Občina smo, ki pospešeno gradi vodovode, kanalizacije, plinovode in v zemljo polaga telefonske in električne kable. Zato je treba prekopati marsikatero cesto. Vse bi bilo v redu, če bi kopači tak prekop: označili, gladko zasuli, čimprej ponovno asfaltirali. Fotografirani prekop v času slikanja (22. 10. 1990), in v vikendu pred tem, s preserske smeri ni bil označen, z obeh pa nevarno globok in nezglajen. Srečno mama Ana V Gahrjah pod Limi ;ko goro smo se srečali z Ano Ravnika ki je obrezovala repo. »Predebela je,« je povedala, ko smo pokramljali z njo in se nagajivo nasmehnila, ko sem jo vprašala, koliko let ima. »Uganite!« Pa nisem, četudi bi poizkušala, saj svojih 79 let zelo dobro skrije. Kot sama pravi, ni najbolj zdrava, noge pa hrbtenica tudi jo bolijo, v lanskem letu je bila cel mesec v bolnišnici. Rada postori to in ono okoli hiše, toliko kol zmorem, pravi, pa tisto, kar drugi ne, brez dela ne more. Malce jo daje tudi naduha, ampak ko dela pozabi na vse. Poslovili smo se z Željo, da bi srečno dočakala svojo SO-letnico! Separatistične novice OBNOVA GRADU KRUMPERK: Je naposled le stekla?_________________ Kaže, da so naposled le stekle aktivnosti, ki bodo pripeljale do uresničitve projekta, o katerem smo že veliko govorili - do obnove gradu Krumperk. Naposled je v pripravi investicijski program, ki ga bo pripravila v svetu dobro znana ameriška firma G-Square. Gre za pripravljalna dela, v katerem pa je študija take ugledne firme potrebna, saj je očitno, da uglednejšega investitorja z denarjem ne bi pridobili, če bi šlo za domačo pripravljalno študijo. Občina je v teh pripravah na investicijo udeležena z 10 odstotki denarja, kar bo veljalo nekaj več kot 10.000 ameriških dolarjev. Sicer pa je v arnažma vključen Intertrade, ki bo posrednik za ameriške interesente oz. partnerje v projektu. Interes naših gradbenikov je velik, saj bi delo na obnovi Krumperka mnogi želeli pridobiti. Mnogi so mnenja, da bi naš občinski delež pri obnovi moral biti večji kot le 10 odstotkov. Sicer se doba ekskluzivnosti za ameriškega parn-terja izteče šele v juniju prihodnje leto, takrat bo več jasnega, do tedaj pa, ko bi dela stekla v konkretnejše oblike, pa bodo morali grad ustrezneje zavarovati. Tako kot je bil zavarovan doslej ne bo šlo, saj je bila prav v zadnjem času na njem (od tistega, kar je sploh še ostalo storjena velika škoda. M.BROJAN Tokratne najbolj vznemirljive novice prihajajo iz Moravške republike. Kakih petnajst tisoč državljanov se je, dežju navkljub, zbralo na Trgu svobode in vzklikalo separatistična gesla. Najbolj pogosti vzkliki so bili: »Dovolj nam je domžalske tiranije!«, »Življenje damo, peska ne damo!« in »Domžalci, dokler morija na naši cesti?« Glavni govornik je bil Djuro Vegič, ki je z bombastičnim govorom o zgodovinskih pravicah Moravč do lastne države spravil množico v delirij. Olje na ogenj sta prilila še predstavnika Dešna in Lukovice z izjavama, da imajo Domžale tudi do njih povsem kolonialen odnos, saj se ves denar od izkoriščanja naravnih bogastev v kamnolomih in peskokopih steka v Domžale - domačini so lahko le zlorabljana poceni delovna sila. Do novih sporočil se je težko dokopati, saj so Moravčani razstrelili cesto pri Sokliču, na Kandršah in na Bobovniku. Prekinjene so vse telefonske linije, povsod pa oborožene straže, Slovenske železarne imajo že 150 milijonov $ izgub, saj je dobava kremenčevega peska onemogočena. Menda je v poznih večernih urah Odbor republike zaprosil za pomoč Mitja Ribičiča, Ivanu Mačku pa, zaradi pravega priimka, podelil častno državljanstvo Moravč. V Mengšu so s sredstvi političnih emigrantov, ki so raztepeni od Kamnika do Kranja in od Črnuč do Litije, že zgradili novo občinsko stavbo. Poleg tega se v Mengšu zelo jezijo na tiste, ki jim nikakor ne gre v glavo, da je Mengeš mesto. Zato so sklicali simpozij na temo: »Biti mesto v vseh pogledih.« Občinstvo je bilo še najbolj zadovoljno z referatom Frana Milčinskega, katerega zaključni odstavek se glasi: »Pa poglejmo v svet, kjer ima pamet mlade! Zakaj se pri naseljih Capetotvn, Lanvile, Ingolstadt. Beograd in Novo mesto nikoli in nikdar nihče ne vpraša, ali so mesto ali vas?« Mengšani so gospoda Milčinskega začudeno pogledali, saj so od tako pametnega človeka pričakovali odgovor, ne pa vprašanj. Molčal je Milčinski in se muzal v brke, molčali so poslušalci. Zadrega je naraščala, svetovalec pa se ni dal; gledal je v strop in čakal. In ko je župan že ravno hotel mučno tišino ostro presekati z besedami: »Že res, da ste spoštovanja vreden gospod, a za norca nas kljub vsemu ne smete imeti!« je v kotu dvorane, kjer je stal Siko, nastal pritajen šepet, ki so ga ostali navzoči hipoma, poprijeli in ga s čedalje močnejšim pišem prinesli do župana. Županu so se odrešujoče zasvetile oči, ustnice pa so se mu raztegniel v širok nasmeh preko tolstih lic. Vstal je, dvakrat zakašljal, da bi ga pogledali res vsi someščani in b‘ tudi govornik spustil pogled s stropa nanj, ki je vendarle župan, izvoljen na svobodnih, demokratičnih volitvah in v mestu najbolj pameten ter zato vse pozornosti "j upoštevanja vreden. Še enkrat je zakašljal da bi bolj držalo, pomencal dlani na trebuhu, ki je silil iz premajhnega telovnika, zmagoslavno pogledal Milčinskega in počasi dejal: »Jejhata, jejhata. Težko vprašanje ste nam zastavili. Ampak tudi imamo glave na pravih toporiščih in se ne damo kar tako ukaniti!... Že jutri se bomo preimenovali v Mengešmesto!« * Za posebno obliko antidomžalskega protesta so se odločili v Blagovnici. Zakrinkani člani BES (Blagovška ekipa separatistov) so zjutraj vdrli na pošto in odnesli vs izvode Občinskega poročevalca. Vse časopise so na dvorišču pri Žoharju zažgali. n. gasilski dom pa obesili obvestilo Z razloš za takšno dejanje. Med drugim navajajo nepoboljšljivo domžalsko ignoranco “ problemov Blagovice. Organi pregona s storilcem že na sledi. Glavni iniciator teg gnusnega požiga naj bi bil dopisnik 8^ ■ Se migamo, ki je bil jezen nad režimskostl in novim konzervativizmom Občinske?, poročevalca. Sleparai* AMBROŽ Bojan Prešernova 12,61235 Radomlje, telefon: (061) 721-172 Odprto pismo gospodu Viljemu Držaniču, direktorju Banke Domžale Svojo pisarijo začenjam z rahlo nostalgičnimi spomini, ko so se s pionirskim varčevanjem začeli moji prvi stiki z Vašo banko. Hranilno knjižnico Študentskega servisa sem žal moral odpreti v Ljubljani. Žal ali pa na srečo. Na srečo zato, ker so bila dolgotrajna čakanja v vrstah trirobega kolosa sredi prestolnice zame boleča in neprecenljiva izkušnja. Zato sem pri Vas odprl devizno knjižico, žiro račun, pa še eno hranilno knjižico. Ko sem šel v službo, sem v ekspozituri na Viru odprl tekoči račun. Za Vir sem se odločil zaradi bližine doma, iz meseca v mesec pa sem spoznaval, da mi je ta poslovalnica pisana na kožo tudi zaradi spretnih, prijaznih in ustrežljivih uslužbencev (mimogrede: tudi v jarški in v obeh domžalskih poslovalnicah sem bil vedno zadovoljen, v Mengšu in Trzinu me pa še ni bilo). Zato sem ostal vaš partner tudi potem, ko bi mi bila kakšna od ljubljanskih bank (zaradi preselitve) bližja. Tako! Zadovoljno plat duše sem izpraznil, zdaj pa k črvu, ki me gloda in za katerega bi bilo nepravično, če bi ga naprtil vašim uslužbencem za okenci. V sredo preteklega tedna sem hotel dvigniti nekaj deviz, in so mi dejali, da jih nimajo. »Kaj pa jutri?« »Lahko pridete zjutraj in če jih bomo dobili, vam jih bomo dali.« »Jih lahko naročim?« »Žal ne. Lahko pa dobite potovalne čeke, ampak pet dni traja in v Domžale morate ponje.« »A tako!? Ampak vseeno bom pa nujno rabil nekaj devizne gotovine ob koncu novembra. Za tako daleč naprej jo pa menda lahko naročim?!« »Tudi to, na žalost, ne. Takšna so pravila.« Ničesar več nisem vprašal, nerodno je bilo uslužbenki, saj sem bil tisti dan verjetno že devetindevedeseti, ki jo gnjavi z enakimi vprašanji. Zato vas, tovariš Držanič sprašujem in vam predlagam: L Zakaj je moč potovalne in euročeke dobiti samo v matični enoti banke in še to po petih dneh? V avstrijskem Pliberku sem v banki, ki je velika kot jarška, dobil GBP potovalne čeke v treh minutah. Zato predlagam, da uredite nakup potovalnih Čekov v vseh ekspoziturah. 2. Zakaj se ne da naročiti devizne gotovine niti za en mesec vnaprej? Od solidnega in poštenega partnerja to pričakujem. Obilo delovnih uspehov vam želi IGOR LIPOVŠEK SPREJEM PRVOŠOLCEV V ŠOLSKO SKUPNOST UČENCEV: Začetek uspešne šolske poti_________________ V torek, 9. 10. 1990 smo na OŠ Slan^ brigade sprejeli učence prvih razredov v skupnost učencev. .m- Z uvodno besedo je učence in s,a’“e P vila pomočnica ravnateljice Marika b*a el\ nfi-Sledil je pester program, ki je srčno izvedene deklamacije i" zhor'’ jj iapi-učencev prvega razreda. Videli smo mive dramske nastope učencev tretjega Program so popestrili tudi učenci Glasben Domžale. V drugem delu prireditve je prvošolce, p. in učitelje pozdravila predsednica Solsk*jjnije nosti učencev Klavdija Grkman. Zaželela J {I1 prijetno bivanje na šoli, poudarila >e j!^ prisrčnih odnosov med učenci samimi učenci in učitelji. Izrazila je tudi željo po jalnem delu vseh učencev pri pouku. v izvenšolskih dejavnostih. razr«^ Ob tej priložnosti so učenci prvega ^0|e dobili tudi simbolična darila - slamnike. jjit krajevne preteklosti. Prireditev se je g0sti' s povabilom učencev prvih razredov na P1 mes** tev. IV v • _ . SIMONA BELLE (8. c) in MANCA NEL (8. a) ŽIVELI IN DELALI SO VČERAJ ZA NAŠ JUTRI... Ob 70-letnici Bonačeve tovarne - Papirnice Količevo Feljton o zgodovini Bonačeve tovarne Učiteljica s trzinske osnovne šole je pripovedovala, kako se njeni učenci zanimajo za zgodovino domačega kraja, svojih prednikov, predvsem pa pomembnih osebnosti in podobno. Na taka vprašanja bo odgovorila knjiga Staneta Stražarja, ki bo zaobsegla območje od Mengša oziroma Topol do Dobeno in Trzina. Kdor pozna Stražarjeva dela, bo z nastajajočo se knjigo gotovo zadovoljen. Z novo rubriko v našem časopisu »Živeli in delali so včeraj za naš jutri« bomo popestrili izbor in s tem zadovoljili tudi tiste, ki jih zanima zgodovina naših krajev in naših prednikov. Za začetek smo si iz KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino za leto 1967 sposodili delno znanega slovenskega zgodovinarja dr. Jožeta Šoma TOVARNA PAPIRJA KOLIČEVO MED LETI 1920 IN 1960, v katerem je zanimivo opisan tudi za slovensko industrijo izreden finančnik in tovarnar Fran Bonač, saj je ustvaril in zgradil tri pomembne slovenske tovarne - Papirnico Količevo, Karto-nažno tovarno v Ljubljani ter Tovarno celuloze in papirja Videm-Krško. Večina prebivalcev v domžalski občini so delavci, zato bo zgodovina Papirnice Količevo verjetno zanimiva. Začetek slovenske industrializacije Znano je, da je do razpada habsburške monarhije in nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prišlo proti koncu leta 1918. Prav nastanek nove kraljevine, ene izmed držav, ki so se organizirale na ruševinah starega cesarstva, je omogočil - gledano v luči zgodovine industrializacije - še večji razmah kapitalizma na tistem delu slovenske zemlje, ki se je vključil v Jugoslavijo. Ta članek, ki ima predvsem krajev-nozgodovinski značaj, želi orisati histo-riat enega izmed podjetij, ki so ga zgradili po prevratu blizu Domžal in je močno spremenilo socialno strukturo ondotnega prebivalstva. Bilo je last ljubljanskega industrijalca Frana Bonača, ki je pričel svojo podjetniško pot kot knjigovez, torej kot obrtnik, so mu Panorama Bonačeve tovarne na Količevem iz leta 1933 pa prav ugodne okoliščine v času med obema vojnama omogočile, da se je povzpel v vrh slovenskih kapitalistov. Zanimivo je, da je tovarnar ves čas svoje aktivnosti obratoval manj s svojimi lastnimi finančnimi sredstvi, bolj pa z bančnim kapitalom. Oče - Ivan Bonač lastnik knjigoveznice in trgovine s papiijem v Ljubljani Vsekakor je treba pričeti s knjigoveznico. Nekaj pred letom 1860 je vstopil Ivan Bonač v knjigoveško obrt in kmalu postal delovodja v knjigoveznici zna- nega ljubljanskega tiskars^š jjdel.^ Klcinmayr & Bamberg- Ke se d.1 spričo konjunkture ve|ik° ^ in kartonažno stroko doseč ^ kot samo solidno delovodsK^jo^i Pozneje je delavnico P g, 10. ^ na prostore v hiši na Gradišč* p0št pa v hišo, ki se drži š'a današnji Titovi cesti. ^ v.nd' Tu je delavnica H J« ^ stvom dobro napredovala^^ s,e ^ votnih 5 pomočnikov PREJELI SMO: ZASEBNIKI V AVTOŠOLAH SO SE ttČEU ZDRUŽEVATI Enoten nastop zasebnih avtošol navzven? Po spremembi zakono-^aie< da smejo avto šole Ponavljati tudi zasebniki, ^om*a^1 Pričela s polkom v mesecu aprilu ena Prvih zasebnih avto šol v Sloveniji - JUS d.o.o. Vendar, kakor rastejo S°be p0 detju, tako je bilo di Z ustanavljanjem zaseb-Jnavto šol. Danes imamo Pomialah poleg avto šol Pri AMD, ZSAM in Delav-e univerze še privat avto p° Mikanec, Victoria in de K Avto club. Torej kon-renca se je pričela, z raz-ko^ern ^v kroist zasebni- najbolje približati: kandidatom, kaj okleva izpitni center Domžale z uradnimi urami, s katerim dosega čakalno vrsto, celo zunaj pred vhodnimi vrati! Prišlo je tudi do prvega sestanka zasebnih avtošol iz Domžal, ki so se ga udeležili lastniki Victorije. P & K Avto cluba. Mi-kanec in Podjetja Jus. Med drugim so se dogovorili o enotnih cenah: tečaj CPP 350,00 din (trajal naj bi od 48 do 52 šol. ur), moto ura vožnje neglede na vrsto vozila 200,00 din, PZ (društveni izpit) 120,00 din, čakalna ura 120,00 din in popravni izpit iz teorije 70,00 din V sredo 10. 10. 1990 je ob 11. uri izpitni center Domžale sklical sestanek v zvezi s problematiko avtošol. Prvi se je oglasil predstavnik P&K Avto cluba, nato predstavnik Victorije, pa nobenemu ni uspelo povedati, s kakšnimi problemi se srečujejo, bifa sta prekinjena, ker je veljalo: Kdor povabi, ta govori, ostali poslušajte!« Zato so le poslušali in sestanka je bilo konec. TONE JUS 5. SKUPŠČINSKO ZASEDANJE Kdo so člani stalnih skupščinskih delovnih teles Če °S e5*.'ce so bile takoj očitne. $00 JJ. bil pred tem tečaj CPP Boi' . d'"' je danes za več kot CFm"?0 ceneiši °z- BREZPLA-ltov ’ ^ar l®bko razberete iz list-nioh^ata*c"ien'*1 za brisalci avto-vhrJ °V 'n nalepljenih pred h°dnimj vrati blokov. v'arc skromn nai'n 'zS,a 'z manufak- S^»lovaU žV^^f' ki je le,a 1901 ti at je Lh 25 de,ovnih moči. Prav v8ov'no s naJetnik razširil 'odi svojo ča110 na dehi-f^Zr0 na drobno v trgo-30* dejavno?, Zarad' op.sane pove-v^aja f.1 Je dal protokolirati > s Papiripflrm° ”lvan Bonaf- 'rgo-V>vezn*?am na debelo in drobno. r,L 8a ,n kartonažna obrt«. vseh skuDa: j' Kartonažna o ^Ovitev L,,-* K0nj Kartonazne tovarne ''ar*'a svojeUnLZai kartona*na dela je Ijilk n ie PodietnUL*"6 Pros‘ore' v 'a S da2ni?C kuPd leta 1906 zem-satnn 7ako ie ' Omarjevi in Kotnikovi ic po!toino kanon r ZilJati stavbo za luftal fabnkan?ai"° ,twa™o. S tem »a ^ak°' da i , Razliko je poudaril 'C?iŠče pLbi VUlija 1907 vpisati Pačf gPskf kann° I'rmo z naslovom 'Počm.vij fredsertk, j« postal'^"”1 Knjigoveški lav.L^dnik znan' Januarja 1897 avskn„ ,k znaneo, .^..Januarja 1897 ^dr^83 bolniške Jubljanskega »De- • ki so ideološko bili pristaši socialno demokratsko obarvanih naukov Nemca Ferdinanda Las-salla); to funkcijo je opravljal vrsto let. Že kot tovarnar je leta 1911 prišel v ljubljanski občinski svet na kandidatni listi Narodno napredne stranke. Naprednjak je ostal vse do smrti dne 4. julija 1920. 23. september 1909 - Ljubljanska kartonažna tovarna 1. Bonač sin Sin Fran je očetu pomagal v knjigove-ški delavnici že s štirinajstim letom starosti. Leta 1895 je odpotoval v nemško mesto z imenom Gera, kjer je obiskoval šolo za knjigoveško umetno obrt. Ko se je vrnil, je prevzel vodstvo kartonažne tovarne. Tako je bila protokolirana 23. septembra 1909 tvrdka z naslovom »Ljubljanska kartonažna tovarna L Bonač sin«. Letno so predelali v njej mnogo lepenke, kartona in papirja. Ker tovarna ni imela lastnega obrata za izdelavo teh artiklov, je bila seveda vezana na uvoz oziroma nakup drugje. Zato je bila ekonomsko povsem utemeljena in logična misel, da se prej ko mogoče organizira lastna tovarna lepenke, kartona in papirja. Fran Bonač svetnik Ljubljanske kreditne banke in Združenih papirnic, predsednik Zveze jugoslovanskih proizvajalcev papiija in predsednik Ljubljanskega velesejma Oče je na družbeni lestvici prišel le'do majhnega tovarnarja in občinskega svetovalca. sin pa se je povzpel precej više. Od 12. junija 1921 do 31. januarja 1935 •je bil Fran Bonač član upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke d. d. v Ljubljani, kot njen upravni svetnik je bil imenovan 15. aprila 1926 tudi v upravni svet Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Ko je pod konec tega leta umrl dr. Karel Triller (ta je bil predsednik upravnega sveta Združenih papirnic od 1920 dalje), je vodstvo Ljubljanske kreditne banke prav Bonača izvolilo za novega predsednika upravnega sveta te največje papirniške družbe v Jugoslaviji. Navedeno funkcijo je imel do 22. oktobra 1934. Ko se je 2. decembra 1926 ustanovila zveza jugoslovanskih proizvajalcev papirja z naslovom »Savez papir i karton proizvadjajuče industrije«, so izvolili Bonača za predsednika. Te posle je opravljal podjetnik do demisije 20. avgusta 1935; takrat so ga imenovali za častnega predsednika (član Saveza je še naprej ostal v imenu svoje količevske tovarne papirja). Razume se, da je v vsem tem času dobil izvrsten pregled nad zmogljivostmi drugih jugoslovanskih tovarn papirja in da mu je to pri spopolnjevanju količevske papirnice prišlo zelo prav: v glavnem je proizvajal karton, ki v državi ni imel sploh nobenega konkurenta, in take vrste papirjev, ki se v Jugoslaviji skorajda niso izdelo- Kartonski stroj I. je temelj papirniške proizvodnje na Količevem. vali. Potem ne smemo pozabiti, daje bil Bonač še predsednik Ljubljanskega velesejma skozi dvajset let, se pravi od prve razstave v septembru 1921 do poslednje v oktobru 1941, ko se je - že v okupacijskih razmerah - organizirala poslednja razstava. Podjetnik je bil tudi član vodstva ljubljanske borze za blago in vrednote od njenega začetka v letu 1924 dalje. Bonač - jugoslovanski industrialec Bonačev dvig v vrhove jugoslovanskih industrialcev se more ponazoriti z naslednjimi številkami, ki govore o vrednosti njegovih glavnih premičnin in nepremičnin, proizvajalnih sredstev in drugih objektov: Objekt Vrednost (din) Kartonažna tovarna Ljubljana • 13,000.000 Tovarna papirja Količevo 56,000.000 Tovarna celuloze Videm 50.000.000 Vila »beli dvor« Bled 2.000.000 Vila v Ljubljani 1,000.000 Skupaj 122,000.000 Komisijski popis premoženja se je izpeljal oziroma sklenil in podpisal 1. januarja 1941, ko je Jugoslavija že čutila inflacijo in ko je okupacija tako rekoč že trkala na vrata. Komisija je tudi sicer vrednotila iz varnostnih razlogov vse objekte in proizvajalna sredstva više, kot pa je bila njihova nabavna cena. Natfalltnals prlbottajlč KAMNIŠKI ROJAK GRAFIK IN SUKAR MIHA MALEŠ V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU V DOMŽALAH: Izbor najuspešnejšega v Domžalah V Domžalah so v Likovnem razstavišču 13. oktobra sklenili razstavo - izbor del kamniškega rojaka grafika in slikarja Mihe Maleša; dela so sicer razstavljena v Maleševi galeriji v Kamniku... Slikar in grafik Miha Maleš je bil rojen leta 1903 na Jeranovem pri Kamniku. Po umetnoobrtni šoli v Ljubljani je nadaljeval študij na grafičnem oddelku Likovne akademije v Pragi in ga leta 1927 končal. Umrl je leta 1987. V svoji šestdeset let trajajoči prisotnosti v slovenskem kulturnem življenju je zapustil izjemno velik ustvarjalni opus. V mladostnih letih je bil eden zadnjih predstavnikov ekspresionizma, v B. Jakcu pa velja za utemeljitelja sodobne slovenske grafike in za enega njenih najuspešnejših posrednikov. V dolgem in plodnem življenju, ki mu velikokrat ni prizanašalo z bridkostjo in trpljenjem, je zmogel živeti popolno in ustvarjalno na raznih področjih umetnosti in povsod vtisniti vanjo svoj pečat. Zato je Maleševa umetnost takoj prepoznavna, je vedno sveža in moderna. Tudi po drugi vojni, ko je skoraj vsa naša umetnost bila podaljšek uradne politike s slogom socialističnega realizma, je Maleš bil eden redkih. ki te usmeritve ne pozna, pa tudi eden redkih, ki je našo umetnost reprezentiral na tujem. Že pred vojno je kot prvi pri nas razvil svojevrstno obliko pesniškega nadrealizma, s prav isto svežino ustvarjanja pa nadaljeval v petdesetih in šestdesetih letih v upodabljanju svojih popotnih vtisov po tujini in domovini. Nastanejo albumi: Makedonija, Jadranski motivi, številne slike in grafike in evropskih mest. Pred svojim odhodom iz slovenskega kulturnega prizorišča nam je zapustil številne barvite podobe, neke vrste magičnih vizij tako podobnih sodobnemu magičnemu realizmu ali novi podobi. Kot je tudi zapisal v spremnem katalogu Marko Lesar je njegova umetnost razpeta med ekspresijo, fantastiko in realizmom. Vedno povezuje tradicijo ljudske ustvarjalnosti z rafiniranim svetovljanstvom. Razstavljal je na številnih razstavah, tako doma kot v tujini, posamično kot v skupinah. Leta 1974 je doživel obširno retrospektivo v Moderni galeriji, tri leta pozneje pa je za svoje obširno življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Ob 750-letnici prve omembe mesta Kamnika je podaril svojemu rodnemu mestu več kot 2600 likovnih del, ki jih galerija, ki nosi njegovo ime, hrani in obdeluje. Lani je v njej bila na ogled glavnina njegovega slikarskega ustvarjanja. Ker je delo Miha Maleša tako za domači kraj, kot tudi za slovenski kulturni prostor neprecenljivega pomena, je njegova razstava tudi v domžalskem Likovnem razstavišču vzpodbudila veliko zanimanja. Znaten obisk razstave govori o tem. B. JUBILEJ Profesor Habe je na veselje ali pa na žalost (ker pač leta neusmiljeno bežijo) spet praznoval okrogel jubilej. Sedem križev ima na plečih, pa je vendarle s svojim popularnim kolesom še vedno vsak dan na delu in poti. Ob tem pa vam bo že zatrdil, kako zelo mu manjka časa in kaj vse mora še postoriti. Glasba, petje, kultura, društveno delo, upokojenci, preureditev Stare kinodvorane in Glasbene šole, pa učenci v Moravčah - in še in še bi lahko naštevali naloge, ki ga vsakodnevno čakajo. Profesor Habetu ne zmanjka volje, moči, veselja in ustvarjalnosti. Rodil se je v oktobru 1920 leta na Vrhniki in že od malega je bil prežet z veseljem do glasbe, zato se je tudi vpisal na Glasbeno matico in orglarsko šolo in jo končal leta 1939. Prva služba ga je čakala v Suhi Krajini, toda prišla je vojna, ki m'u ni prizanesla. Aretacije, zapori, strah in bližina smrti. Pa tudi po vojni mu ni bilo ravno lahko. Kot je povedal svojim prijateljem in sodelavcem na nedavnem praz- JSliir- ' V,.... 100 let Jenetove kapelice Jenetovo kapelico v Zgornjih Domžalah pred sedanjo lovamo Vniversale sta dala postavili gospodar Alojz Nemec-Jene in njegove žena Ivana. Brezmadežne, ki ji je kapelica tudi posvečena, je iz mavca izdela! Tončič iz Kamnika. Dela so bila končana do 13. julija 1890, ko jo je tedanji beneficija! na Goričici Jakob Strupi slovesno blagoslovil. Sedanji gospodar Alojz Logar je po zaobljubi začel v letu 1984 kapelico obnavljali. Največ dela je seveda opravil sam. Mizarska dela je prevzel in kot svoje zadnje delo tudi dobro opravil Janez KRIŽAN. Najbolj zahtevno delo pa je v letu 1985 opravil Ivan MARINŠEK iz Blate. Ker so bile stare freske povsem uničene, je ne presno — svež omel naslikal nove, vendar enake, kol so bile prej. V niii na zunanji severni strani je naslikal sv. Alojzija, patrona gospodarja, ki je dal kapelico postaviti, na nasprotni - južni strani je patron gospodarjeva žena sv. Janez. Na zadnji - zahodni strani je slika iv. Florijana - zavetnika proti požaru, ki naj bi domačijo varoval. Spodaj je dodal protituriki tabor, kakrien Je bil včasih okoli domžalske cerkve na Goričici. Marinšek Je v letu 1985 obnovil tudi fresko sv. Florijana na Jenetovi hiši z letnico 1873. Fresko je Logar povsem slučajno našel pri obnovi hiše v letu 1984. Logar je tako ohranil tudi edinstveno staro zidano slikarijo v Domžalah. Ob stoletnici postavitve je bila v nedeljo popoldne, 15. oktobra 1990, pri kapelici kratka verska svečanost, ki sta jo vodila domžalski župnik Anton Perčič in kaplan Mihael Lavrinec, udeležilo pa se Je je okoli štiristo domačinov. Med njimi je bil tudi ing. Matjaž Karlovšek, ki je govoril o pomenu ohranjanja znamenj. Poleg domžalskih cerkvenih pevcev je na slovesnosti sodeloval tudi oktet bratov Pirnat Iz Jarš. STANE STRAŽAR Ob številnih čestitkah se mu moramo v Domžalah tudi zahvaliti za vse, kar nam je dal in s svojm delom obogatil našega glasbeno in društveno življenje v desetletjih svojega bivanja med nami. Lahko mu le želimo obilice zdravja, moči, zagona in ustvarjalnega navdiha - vse tisto, kar ga je odlikovalo že vse minula leta. Skupaj z njim pa zapojemo njegovo priljubljeno: Kofkor kapljic, tolko let, bog ti daj na svet živet. CVETA novanju o tem doslej ni mogel preglasno govoriti, prav gotovo pa je res, da mnogi novi oblastniki po vojni"niso mogli razumeti človeka. In tudi njega jc doletela premnoga grenka izkušnja. Potem je nekaj časa delal na Vrhniki, leta 1952 pa je prišel v Domžale. Sprva je vodil številne vokalne in instrumentalne skupine, kasneje pa je postal ravnatelj Glasbene šole v Domžale. Prav pri tem delu je dosegel velike uspehe in postavil temelje glasbene vzgoje. Odprli so nove oddelke v krajih po občini, pridobili kvalitetne pedagoge in na šoli poučevali skoraj vse instrumente. Prav gotovo je prav jubilant najbolj zaslužen za to, da je bila Glasbena šola Domžale med najboljšimi v Sloveniji in da smo vzgojili številčen rod glasbenikov, delovati pa so zečele tudi mnoge instrumentalne skupine (harmonikarski orkester. Simfonični okrke-ster), k tistim z daljšo tradicijo, na primer godbam, pa so pristopali novi in novi glasbeniki. Toda to je le del bogatega dela, ki ga je opravil Stane Habe. Vedno je našel čas za delo na področju kulturne dejavnosti, v Zvezi kulturnih organizacij, organiziral prireditve, seminarje, revije pevskih zborov, sodeloval pri organizaciji pevskih taborov v Šentvidu - poleg vsega pa še vodil in ustanovil mnoge ženske, moške in mešane zbore po celi občini in zunaj nje. In vse to dela Habetov ata tudi še zdaj, saj brez tega enostavno ne bi mogel živeti. Ivan Sivec -3. v Sloveniji Po anketi revije Mladina v 57-tih knjižnicah v Sloveniji je pisatelj Ivan Sivec iz Mengša zasedel tretje mesto po branosti med vsetiri slovenskimi avtorji. Čestitamo! VIR KNJIŽNICA DOMŽALE VABI V Šolo za starše Splošnim prizadevanjem za lepše in bolj popolno otroštvo naših najmlajših se s svojo aktivnostjo pridružuje tudi KNJIŽNICA DOMŽALE. Tako ustanavljamo ŠOLO ZA STARŠE, v kateri se bomo starši, vzgojitelji, učitelji in vsi, ki nas zanima vzgoja pogovarjali o otrocih in vsem v zvezi z njimi. Gostje v okviru omenjene šole naj bi bili ugledni strokovnjaki z različnih področij - psihologi, sociologi, pedagogi - govorili pa bomo na primer o otrokovi igri, otroku in knjigi, psiholoških pravicah otrok. Prvo srečanje smo pripravili v četrtek, 8. novembra 1990 ob 17-uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale, pogovarjali pa se bomo s pesnico, knjižničarko in strokovnjakinjo za otroško literaturo SAŠO VEGRI. Če ste tudi vi med starši, ki jim ni vseeno, kakšno knjigo vzame v roke vaš otrok, če imate morda probleme, ker ga knjige in branje ne zanimajo, ob tem pa se zavedate, da ste prav vi otrokov prvi posrednik do knjige, potem vas toplo vabimo na predavanje in pogovor o tej temi. KNJIŽNICA DOMŽALE Lutkovna predstava o čarovniku Fidlu Fadlu V okviru programa za otroke, ki ga pripravlja Knjižnica Domžale smo tokrat v goste povabili lutkarje kranjske skupine »Lutke čez cesto«. Tako bomo po uspešnem nastopu jeseniških lutkarjev, ki so se nam pred mesecem dni predstavili z igrico o Kozličku meketajčku in njegovem veselju do petja, tokrat spoznali kaj vse zna in zmore čarovnik Fidl Fadl, ki ga je pričaral na svetlo Ljubomir Feldek. Lahko si boste ogledali kako čarajo lutke, kak0 znajo peti in se igrati, pa tudi to, kako se mi lahko igramo z njimi- Vabimo vas torej na cicibanov torek, tokrat 13. novembra 1990 ob 17. uri v večnamenski prostor Knjižnice Domžale. Kulturni dogodek Večer ljubezenske poezije in glasbe v Mengšu Priznana zagrebška umetnika Goran Matovič in Marija Mlinar sta skupaj s Knjižnico Domžale in mengeškim kulturnim društvom v kulturnem domu v Mengšu v petek zvečer, 26. oktobra pripravila prijeten umetniški program z naslovom Večer ljubezenske poezije in glasbe. Matovič je čustveno odrecitiral več ljubezenskih pesmi svetovno znanih avtorjev. Mlinarjeva ga je spremljala na harfi in nastopila tudi solo. Le škoda, da je bila prireditev s tako kakovostnim programom slabo obiskana. V dneh, ko znana italijanska poslanka Či-čolina dobesedno polni dvorane naših diskotek za precej višjo vstopnino, človek nehote tehta smisel in občutek za umetnost. lepoto RAZSTAVA V METULJU Milanov svet naivnega slikarstvi Po dallšem času se le z opusom 13 slik vnovič predstavil domačin - slikar nalve MIlA11 OBRADOVIČ -------— - - ~"""7sc v e<" posebno in osebno noto. Ta *e ^ poj*^ posebnosti: skoraj na vseh *ll£ako, |už»’ L,-voda, voda kot majhen potoček, oZ|jiv°K jezero. Velikokrat P« "a*likaPr8m0grje t Likovno razstavišče Metulj Janeza Repanška je s svojo razstavno dejavnostjo že v preteklosti bogatilo domžalsko kulturno življenje. V dosedanjem obstoju tega likovnega razstavišča so se predstavili najrazličnejši umetniki različnih ustvarjalnih smeri in umetniških opredelitev. Tokrat so povabili k predstavitvi domačina - umetnika Milana OBRADOVIČA, ki je razstavil 13 svojih motivov (3 olja in 10 slik na stekla). Na njih v tradicionalnem slogu naive prinaša svoja gledanja na življenje kot se kaže v realnosti. Kot je v spremnem katalogu k razstavi poudaril Andrej Pavlovec (cit.) spada slikarstvo MILANA OBRADOVIČA v krog takoimenova-nega naivnega slikarstva, ki je v Sloveniji po letu 1970 začelo izgubljati svoj prvotni pomen in vlogo. Prepričani smo že bili, da se ob zatonu naivnega slikarstva ne bo pojavil noben nov slikar te smeri. Vendar se je MILAN OBRADOVIČ odločil prav za to smer, ki pa ji v svojih slikah na steklu in platnu daje nek nov ton. Ce so prvi naivci slikali prizore in svojega najbližjega okolja in so jim zato tudi večkrat rekli kar vaški slikarji, se pri Milanu Obradoviču pojavlja j_______ _______ , a našima o . z pv ■ plavo in v zadnjem času celo ^ Jjini pr'* V svet slikarjev naive so vdrli še slikar*’ ,,, in tako ta naiva ni več idilično nai ■p0ved° ampak na način naivno naslikano j nje raznih zgodb iz sanj. scenografija brez opore na resnični svet, na dejansko pokrajino in ljudi v njej. Obdržal jc še tisto značilno okorno slikanje, a brez preprostosti, ki je za naivno slikarstvo tako značilna. Avtor svoj slikoviti svet izsanja in za te svoje sanje, privide ter resnični svet, ki ga slika uporablja za dosežke drugih naivnih slikarjev na zelo domiseln način, pri tem pa ohranja svojo in »Ptv valja od leta 1978 dalje-samostojnih in skupinskih Živi in dela v Domžalah. 4/d, <(l' Naslov: Domžale, V. Vlahovič* (061) 713-254. Samostojne razstave: 1982 - Galeijja Metulj 1988 - SDK centrala , Jub,£illIj, ^J5 1990 Knjižnica Ivana r* *vjje - P Loka Gostilna »Lipan« » Ijanska dolina VABILO MLADINI:- Mladi, košarica vas vabi! Vabimo vse, ki svojim mladim nadebudnežem, rojenim v letih 1977 in 1978 želite poleg pridobivanja prepotrebnega znanja, tudi v telesnokultumem smislu zdravo in zanimivo življenje, da IH prijavite v »Šolo košarke«, ki jo organizira Košarkarski klub Domžale. Vpis bo potekal v prostoru Košarkarskega kluba Dom-falt v osnovni šoli Venclja Perka v torek, 6. 11. in v sredo, 7. 11. 1990 od 19. do 20. ure, lahko pa tudi v ostalih dneh, ko potekajo treningi v telovadnici. Treningi bodo potekali dvakrat tedensko v popoldanskih urah P°d strokovnim vodstvom trenerjev košarke. Prijavnina znaša 100,00 din mesečno in jo plačujete za vsak ttesec posebej v Košarkarskem klubu Domžale. Vabljeni.’ Košarkarski klub Domžale Dobri rezultati na II. kolu pokala strelske družine Domžale DOMŽALE: SD Domžale je 10. in 11. oktobra izvedlo strelsko tekmovanje tričlanskih ekip delovnih organizacij in društev Domžalske občine v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje se je odvijalo na strelišču za zračno orožje OŠ V. Perko, pod pokroviteljstvom RAKO METALPLAST iz Buzeta. Udeležba je bila solidna, saj se je tekmovanja udeležilo preko 60 tekmovalcev. REZULTATI: Ekipno ženske: 1. SO Domžale 459. 2. TOKO Domžale 301; posamezno: 1. Zabret Tatjana (SO Domžale) 172, 2. Komočar Ksenija (Emona Ihan) 163, 3. Kovič Marija (SO Domžale) 144; ... Moški ekipno: 1. SD Domžale 528, 2. Papirnica Količevo 508, 3. Hit shop Preserje 505... Posamezno: 1. Gradišar Alojz (SD Domžale) 183.2. Vavpetič Stane (Hit shop) 179, 3. Barle Fanc (Papirnica Količevo) 179. Tretje kolo pokala bo 6. in 7. novembra 1990 po istem razporedu. Damjan BARIČ, najuspešnejši domžalski atlet v pretekli sezoni med tekom... ^vrstni rezultati na prijateljskem srečanju Domžale - Kamnik (rekord strelišča boljši svetovnega rekorda) Domžale - Na prijateljskem dvoboju med petčlanskima ekipama Kamnika in PuSk h' V vrst' Kamnika kot gost nastopil tudi Rajmond Debevec, ki je z zračno rek »dosegel neverjetnih 598 krogov, kar je dva kroga več od svojega svetovnega Dc rt!a' ki ga ima skupaj s strelcema Amatom (Francija) in Petkinom (SSSR) ftPuhriJ* Zat*e* v 'n ^ strelu. Kljub takemu dosežku to ni nov rekord, niti •cktn 'ter i* rekorde v strelskem športu mogoče dosegati samo na uradnih nek ovani'h. Tekma je bila nadvse kvalitetna, saj je v obeh ekipah nastopilo kar lani * ^?saniern'lc°v. ki so v mednarodnem in nacionalnem programu med najbolj-STav oržvi Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom RAKO METALPLA-Slr,„.IZ.. zela' kateri je tudi pokrovitelj najboljšemu mlademu strelcu v Republiki Rfii' ^'monu Koviču iz SD Domžale S7* j ^TATI: L Debevec Rajmond (Kamnik) 598, 2. Kovič Simon (Domžale) Ron Rcpif Marjan (Kamnik) 569, 4. Kovič Matjan (Domžale) 568, 5. Radej *n j med domačini in ekipo kaltn, "ke11" »e ponašala z vrsto CrrV^ov. ki sodijo v sam Se " ' Vrh- Tokratni dvoboj je imel dalgolet"0 obe|e*je. saj je posvečen t0riu v kalTrv Sa!’0VSkemU or»aniza- Ziki. pr n,4kl ohd'n' profesorju Ivanu v Kam„°i!eSOr Z,ka ** ie rodil leta 1910 dejaven"k“ k0‘ S'n {e5ke*a priseljenca. Prej .jr, Pa )e bl1 v raznih društvih še letni nr 8|° sve,ovno voino Kot dolgo-društva w dmk okraJt>ega šahovskega WKa,"n'k. kaiT|or je sodilo (udi ral šah 1 tušu o Domžale. |e organizi- Wrk° iivli'n'c v Kamniku, šatofjrn, ^deloval z šahovskim organi-leriiria uPančičem in Heringom. ka-Vsakoletn posve{en 'udi tradicionalni V C>oni>.j. sPom'nsk' šahovski turnir "'"ni dei'h 'Van Zlka ^ j' ko< prodajal naVCC na kamniški gimnaziji Sanira,ora Vcf s,rani. šahovskemu or-* Po,e(ln f.mu delu pa se je posvečal d smrti hua^dTg lOPl'n0 d° pre' C?* u dv°hnju radi Srr*.. 'nii 'n Kamničani sc sicer igral nekoliko slabše kot sicer, presenetil pa je z zelo solidnim izidom Orešič. Med Kamničani je bil najboljši Kar-nar 12. ki je bil tudi razred zase v ekipi Kamnika. Ostali šahisti te ekipe so igrali takole: Ribič 9.5. Bavčar in Križelj 7,5. Kragelj 7. Sitar 6. Kohe 4,5. Krn 4 Kragelj je igral nekoliko pod svojimi sposobnostmi, Bavčarju pa se pozna, da zadnje čase manj tekmuje. Domžalčani so za ekipno zmago prejeli prehodni pokal profesorja Ivana Zike JOŽE SKOK 'ski kategoriji zasedel prvo mesto. Damjanu je to že druga zmaga na krosih DELA (predlani je bil prvi, lani pa drugi). Skupaj s sotekačem Dejanom Mulcem sta prejela tudi pokal za ekipno zmago. Prijetno nas je presenetil tudi Klemen Avbelj, učenec 6. razreda OŠ Janko Kersnik iz Brda, ki je v kategoriji pionirjev (letnik 1978) zasedel 2. mesto; le mladost in neizkušenost sta bili vzrok, da mladi tekač ni morda posegel celo po prvem mestu. Letošnji kros Dnevnika v Domžalah... Osrednt spomladanski dogodek za atletske delavce iz Domžal je bil kros Dnevnika, katerega smo letos organizirali v Domžalah. V Domžalah ni mogoča izvedba večjih tek- movanj na atletski stezi, ker le ta ni prevlečena z umetno maso. Zato je organizacija krosov lepa priložnost, da v Domžale privabimo najboljše atlete iz vse Slovenije. Odmeven tekmovalni in organizacijski uspeh pa sta lepa vzpodbuda vsem atletom in atletskim delavcem za nadaljnje delo. Ahčin, ki se je kar trikrat uvrstila v finale (60m, lOOm, 300m). Najbolje se je odrezala v teku na 300m, kjer je osvojila 5. mesto in postavila nov klubski pionirski rekord s časom 44,40. Med boljšimi uvrstitvami velja omeniti še 5. mesto Karmen Horvat in 6. mesto Vesne Sovine v teku na 1.000 m. Tudi na državnem pnrenstvu-uspeh... Pionirji našega kluba so se letos prvič udeležili državnega prvenstva, ki je bilo v Zagrebu. Na tem množičnem tekmovanju je sodelovalo 70 klubov, v posamezni kategoriji pa je nastopilo tudi do 60 tekmovalcev. Najbolje nas je zopet zastopal Damjan Barič, ki se je uvrstil na 6. mesto v teku na 1.000 metrov in 9. mesto v teku na 300 metrov. Že nekaj let v našem klubu deluje tudi skupina metalcev pod vodstvom trenerja Toneta Založnika. Da so uspešni pove podatek, da metalke kopja Mojca Krnc in Nataša Lončar ter metalke krogle Danijela Prosek sodijo s svojimi rezultati pod sam republiški kakovostni vrh. Mojca Krnc je v tekmovanju mladink za Atletski pokal Jugoslavije zasedla 5. mesto. Njen osebni rekord v metu kopja 40,40 pa spada med boljšimi rezultati v absolutni ženski kategoriji letos v Sloveniji. Atleti so letos sodelovali na vseh rednih tekmovanjih Atletske zveze Slovenije. Udeležili so se tudi večjih atletskih mitingov, uličnih tekov in krosov po Sloveniji, Hrvat-ski in Avstriji. V tem teku so v klubu najbolj aktivne selekcije mladih atletov, predvsem pionirjev in mlajših mladincev. Z vsakdanjim trdim delom, brez katerega v atletiki ni razultatov, bo morda ta generacija čez nekaj let uspešno nastopila tudi v članskih kategorijah ROMAN LAZAR t' 'n'aj(M^° V metlscbojnih dvobojih, 'ai sta s Ul množične razsežnosti. To- V dv°kfož ek,p' pomcril1 na s deskah '"npu. dvoboju v pospešenem ek'Pa iz D„ a), zanes|j'vo je bila boljša I's dvoboj niial' k' |e v°dila praktično i^aiezniV" na koncu davila s 70:58. I2'5 ('o le L*? '*rali lakja) v f01* Posamični rezultat Sl Vpe,ič R s Vai'e 11 B Osolin 10.5. ‘»k 6.5 u ' L hi bar 8. Orešič 7.5. I) LOKOSTRELCI - ZA SLOVENSKI POKAL Loki in puščice na Krumperku... Domžalski lokostrelski klub je še razmeroma mlad, vendar ima za seboj že nekaj uspehov. Letos mu je Lokostrelska zveza Slovenije zaupala organizacijo tekmovanja za slovenski pokal, ki je bilo hkrati tudi odprto prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 29. septembra, na jahališču na Krumperku. Zupančič 5.5 Vavpetič je V kategoriji instinktivno - z golim lokom - brez merilnih pripomočkov so se na prva tri mesta uvrstili člani Maks Muznik iz Tolmina (798 krogov). Miha Kosec iz Kamnika (763 krogov) in Žare Kranjc iz Gornjega grada (750 krogov). V streljanju z merilno napravo, ali kot pravijo prosto, je bil med Lokostrelsko tekmovanje pod Jamarskim domom. člani prvi Samo Medved iz Most (852 krogov), drugi je bil Marko Podržaj z Jesenic (835 krogov) in tretji Marjan Podržaj iz Šenčurja (828) krogov). V tako imenovani compound disciplini so člani dosegli naslednje uspehe: Milan Mišlje-novič iz lokostrelskega kluba Kala- megdan iz Beograda si je priboril 886 krogov in tako osvojil prvo mesto, hkrati pa je to tudi nov državni rekord. Drugi je bil Vlado Sitar iz šenčurskega kluba (870 krogov), Dušan Klemen iz lokostrelskega kluba Muta pa je bil z 859 krogi tretji. Tudi Janez Škofič in Miha Kavka iz domžalskega kluba sta bila v tej disciplini uspešna, pristre-Ijala sta si 849 in 785 krogov. V prostem streljanju je bila med članicami najboljša Ksenija Podržaj iz Šenčurja (832 krogov), za njo sta bili Marija Tomazin z Jesenic (756 krogov) in Simona Fale iz Gornjega grada (709 krogov). Tekmovalo je nekaj več kot sto lokostrelcev iz vse Slovenije. Tekmovanje je trajalo od devete ure dopoldne do sredi popoldneva. STANE STRAŽAR MORAVSKIH SKAKALCEV: ponosni na skakalnice in športnike ob njih I Vlomil ^or‘,vShc doline smo zelo ponosni na zimske skakalnice na Miklavžu. Že P°Kpini Blovdek naredil projekt za skakalnice. Le-ta projekt ni bil Č*0 kasntlraineje,smo ugotovili, da v tej dolini niso zadovoljive snežne razmere, zato ič^ana Mlel ' ' ‘8radnjo 70m, 50m in 32m skakalnice na Miklavžu. Višinska „Jfr,čna itg ie ‘dcalna za snežne padavine, tam so nizke temperaturne razlike ‘°tba ohre , 5st Popomore k temu, da tam sneg dolgo obleži. Zatorej se nam je . ^arsken, 1 0,ja'. sai smo se4aj imeli že vrsto rednih tekem določenih po ,Qdi pornan k e“ariu' ,er bili gostitelji ostalim klubom iz Slovenije, kateri niso mogli 3 ^ktv ,Kanla -snega izpeljati tekmovanja na svojem terenu. S°sm skakan*6 dokončane L5m. 25tn. ^ o^Hico vi"? ,er zem'l|'ka dela za Iahk,? dar,pa bl z dokončanjem ^kda^hibom v si enakovredno konkurirali h' Uhk 0s*Rli še vidni?'*1 Na$' "km»'ah‘ b, >hr **°vneg, k'h Molpov. postav, gBrderobo k . bl bl1 b11'8'1 'udi —. h°l)ši dostop do skakal nic itd. Urediti moramo tudi zadeve glede zemljišča na katerem stojijo skakalnice. Le-ta je last Kocjančič Ivana in Ivanke, del izteka 50m in 70m skakalnice pa Cirila Grila Torej to ni družbena ah naša last. temveč je zemljišče izposojeno. Zahvaliti se moramo dobroti in razumevanje ter potrpežljivosti lastnikom zemljišč, da se v naši občini razvija tako plemenit šport kot so smučarski skoki. Za to slednje velja zahvala tudi obema trenerjema, ki kljub vsem oviram vztrajata in vzgajata bo- doče. morda tudi zelo uspešne skakalce. Ker pa so dandanes za življenje čedalje težji časi in kmetje živijo od zemlje, nam le-te verjetno ne bodo več odstopali le iz dobrote in tu vidimo problem, ki ga bomo v prihodnje morali najprej razrešiti. Ob tej priliki pa se želimo zahvaliti tudi številnim krajanom, ki so do sedaj v vseh minulih letih vložili mnogo prostovoljnega dela, zahvala velja strojnim obratom v peskokopu Moravče, SCT in našemu dolgoletnemu sponzorju Termitu Moravče. Lastnik zemljišča Ivan Kocjančič nam je ogromno pomagal pri delu z traktorjem, z izposojo orodja, delu. betonu itd. Lepe urice je nudil krajanom, ki so delali pri izgradnji skakalnic ob topli kmečki peči in s šilčkom žganja Ce ne bi bilo njega in njemu podobnih, danes smučarsko skakalni šport v moravški dolini ne bi bil to, kar je. Pri vsem tem pa si iz srca želimo, da bi nas tako. kot krajani, razumeli tudi naši občinski možje ter nam v bodoče pomagali, da dokon- čamo že začeto delo. Vsa ta leta res dobivamo skromna sredstva (dotacijo), toda ta nam zadostuje le za preživetje, ne pa tudi za vlaganja in vzdrževanje objektov. Večkrat smo bili že razočarani ob dejstvu, da se realno ne priznava nekaterim klubom njihove lastne udeležbe za napredek in razvoj tako športne panoge, kot Športnih objektov, ne ujjošteva se doseženih rezultatov na republiški in zvezni ravni, dejanske potrebe po opremi itd. Daje se neupravičen pomen in prednost določenim športom v občini in na podlagi teh prednosti se delijo tudi sredstva. Močno upamo, da se bodo v prihodnje tudi te, bolj temne strani našega športa uredile v splošno zadovoljstvo nas vseh. Za konec našega prisjjevka, pa vabimo vse otroke do vključno tretjega razreda osnovne šole, da se nam pridružijo Zglasijo se lahko pri skakalnicah v Moravčah poleg osnovne šole. vsako soboto ob 17. uri Upravni odbor SK Termit Moravče Mali oglasi MASER pride na dom. Ši-fra »KONTAKT«.____ INŠTRUIRAM materna tiko in liziko. Telefon: 722- 225.______ V DOMŽALAH prodam garažo. Telefon: (064) 801-497, Jožica Leget, Zabrez-nica 44 c, Žirovnica._ Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR Vir, Čufarjeva 6, 61230 Domžale Tel.: (061) 723-324 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738- 662._______________ POUČUJEM in pomagam ti pri težavah z učenjem angleščine in nemščine. Tele-fon: 738-645._____ INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Telefon: 737-336. Cenjene stranke Kompletne frizerske usluge na vašem domu vam nudi »FRIZERKA IRENA« IRENA KEČKEŠ Ljubljanska 84 61230 Domžale Telefon: 061/714-641 RABITE MORDA TAPETNIŠKE STORITVE? Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapi-son, itison, tapete, zavese. SEVER PETER TEPETNIŠTVO - DEKORACIJE Šmarca telefon: 813-951 NAGELJ d. o. o. DOMŽALE Podjetje za gostinstvo, trgovino in storitve Rent-a-car, Ljubljanska 87, tel.: 713-074, 722-274 2. Gostišfe »N»gey«, Obrtniška 2 (ob magistralni cesti Ljubljana-Celje), nudimo vam: - tople napitke, hladne napitke, izbrana vina - več vrst toplih malic, kosila menii. poslovna kosila, poročna kosila in večerje - iz našega bogatega jedilnika vam posebno priporočamo domače jedi: krvavice z zeljem in žganci, pečenice, telečjo in svinjsko pečenko, od ostalih jedi pa: polnjene kalamare, ocvrte morske palčke, žabje krake, postrvi, tatarski biftek in ploščo »Nagelj«. Odprto od 7. do 22. ure, nedelja zaprto. 3. Trgovin* »Spominki - darilo - okvirjanje slik«. Ljubljanska 87: - prodaja vseh vrst modnih dodatkov, stekla, lesenih predmetov, gorenjskih cekarjev, narodnih noš. poslovnih daril - uokvirjamo vse vrste slik, gobelinov, grafik... Na zalogi imamo bogato izbiro ogledal in reprodukcij. Odprto od 8.30 do 12. ure in od 16. do 19. ure. sobota zaprto. 1. prodaja vozil RENT-A CAR - TAXI, Nova ulica 8. nudimo vam: - prodajo vozil znamk Suzuki. Mazda. Mitsubishi - možnost po sistemu »staro za novo« - sposojanje vozil po sistemu rent-a-car - prevozi oseb z osebnimi avtomobili ali kombiji - taxi Odprto od 7. do 22. ura. 713-074, 722-274 TELEFAX: 722-274 Odgovor Veljku Kar perutninarstvo zadeva: Iz stare pute je odlična juha, če kuhar zraven je, ko ta se kuha. Kar pa besede »se pogreva«: Nesrečno je le letno gledališče. V poletnih (letnih?) časih, v poletnih (letnih?) mesecih poletni (letni?) so semestri, poletna (letna?) je vročina, poletne (letne?) so počitnice, poletno (letno?) je potepanje, poletno (letno?) je razmišljanje, poletne (letne?) se zgode zadevice. FRANCE Epigram Zamujena (napisana pa leta 1989) MENGEŠKE, ČUJ, DISONANCE MELODIJE, KAR V SEKUNDAH DOLGO VEN HITI, KROGU PA TRDINO V EMU SLABO SONCE SIJE, SAJ VISOKI ZID PRED NJIM STOJI. CERAR DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7 Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 1 srednjo medicinsko sestro za nedoločen čas Pogoji: - srednja šola za zdravstvene delavce - strokovni izpit - 3-mesečno poskusno 1. 1 srednjo medicinsko sestro za določen čas - 12 mesecev Pogoji: - srednja šola za zdravstvene delavce - strokovni izpit - 3-mesečno poskusno Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE 61230 DOMŽALE Cesta talcev 7 O izbiri bomo kandidatke obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. Cvetlicama Erika vam nudi vse vrste rezanega cvetja, suhih cveličnih aranžmajev, poročnih in drugih šopkov, žalne vence in vse vrste sveč! Delovni čas od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 15. ure. Za obisk se priporoča CVETLIČARNA ERIKA ^ RADOMLJE »ELKOV« TRGOVSKO PODJETJE MORAVČE Avtodeli Zastava program zavorne ploščice in filtre za vse tipe vozil, vrhunska olja LIOUI MOLY, CASTROL, gume SEMPERIT. VSI AVTODELI SO PO TOVARNIŠKIH CENAH - MOŽNOST DOSTAVE KAROSERIJSKIH DELOV SE PRIPOROČAMO JUS d.o.o. AVTO ŠOLA Domžale, Toneta Tomšiča 9 Tel.: (061)721-763 RAZPISUJE tečaj cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil, s pričetkom v sredo, 14. 11. 1990 ob 17. uri v Domžalah. Cena tečaja je 350,00 din, izpitna ura vožnje je brezplačna. Izposojamo potrebno literaturo za izpit. Pouk vožnje izvajamo na vozilih Vugo 45, Vugo 55, Vugo 65, Renault 5 GTL, Suzuki swift 1,0 GL, Suzuki swift 1,6 GLX 4 WD Sedan. Cena moto ure je 200,00 din. Vozniki, ki že imate izpit z željo VOZITI VARNO IN ŽIVAHNO vam nudimo vožnjo na vozilih Suzuki, Mazda in Mitsubishi. Srečno vožnjo! MENGEŠKI AVTOMOBILSKI LEPOTNI MOJSTER... V Mengšu imajo že nekaj časa za avtomobiliste novo ponudbo: Na Muljavi 13 vam nudijo storitve kot so: - profesionalno čiščenje vozil - kemično čiščenje notranjosti vozil - specialna politura vozil - popravilo poškodovanega laka na vozilu - pranje vozil Pomislite tudi na to, da je mnogo ceneje očistiti vaš avto in sedeže, kot pa kupiti nove sedežne prevleke, učinek pa je boljši in popolnejši! Če boste prodajali avto, ga pripeljite v Mengeš, uredili vam ga bodo za prodajo... Delajo s kemikalijama iz uvoza, r>e škodljivimi za ljudi in živali! Oglasite se v Mengšu na Muljavi-Vaš avto potrebuje take storitve kot vam jih v AVTOKOZMETIKI nu-dijo! BENE BEHRIČ & ANDREJ MIHELAČ Muljava 13, 61234 MENGEŠ Tel.: (061) 738-844 VAL ZA VAŠO FRIZURO »ČE ŽE LUŠTKANI NE pW,D|[ g, 0/1 FRIZERSKEGA SALONA VAL N* - »A V ML. ” ppl. STI 7. AVGUSTA 36 V JČ JAZNA LASTNICA MOJCA BOA' ^ ŽE PRED ČASOM ODPRLA SALON p MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. VAS OSTRIŽEJO. POČEŠEJO. ^ NAREDUO VSE. DA JE ppE- LEPŠA. ZATO SE OGLASITE IN^j, PRIČAJTE, DA SO CENE K RENČNEI x nnpPr FRIZERSKI SALON 'VAL Jf "gO-VSAK DAN OD 10. 0020. ^6. ^ t BOTAH PA VAS PRIČAKUJEJO DO 12. URE. .V' Wi?>niV je tvoj glas, °ostalo je tvoje srce, os,d^ so sledovi pridnih rok ln kruto spoznanje, da se ne vrneš (Ljudska) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega »roža, očeta, dedka, pradedka in brata FRANCA STELETA st. . soseaom '|,m/ prijateljem in zn ;* ,zraiena sožalja, podar Cve,ie- govornikoma z; Poslovilne besede, g. župniki , Pogrebni obred, pevcen r vsem, Li ste ga spremili iu njegovi zadnji poti. ?ena' »‘n, hčerki z družinami sestri Mengeš, Nasovče, Kamnik v SPOMIN smo se spon Posln^r' k? “"o ** za' lovili od naše dobr« L°i2KE H ROV ,z Velikega jelnika Pri Blagovici S^liUiw?° *« vsem s c*nt L: Pr,lafeliefn in Priiiga e pr'naU,e cve ^ LJV,eče- Hva'a 1 •‘»korkoli v do spominjate. , vlsJ N.. 1 ne narri r°ke' 0s'd/Pa^>Sede ^ slovo 'n nigtf, 'j naših srcih Pozabljen ne boi. 9*> boleč, l<*ut>idraDnnenidomes,,iivi dgoga moža in očita FRANCETA Ravovca lz Depale vasi ^ iskre poT**' «d"»- ltn* in sin. Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mimo spiš, a v srcih naših še živiš. S cvetjem ti zdaj grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami rosimo, v naših srcih je polno bolečin. V SPOMIN 25. novembra bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustila Ljubljena mama, babica in prababica ANGELA GORTA iz Zgornjega Tustanja Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšla si v večni dom. Hvala vsem, ki se jo spominjate. Vsi njeni. V f .^TVV mmTm ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi ata, ded, praded in stric MIHA KERŽIČ Drnovškov Miha iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Filca in Zarje za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in solistu za ganljivo melodijo Tišine na trobenti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi najinega najdraž- STANETA STRMOLETA iz Gorice pri Moravčah se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč in vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob. Iskrena nvala tudi delovni organizaciji za ganljiv govor pri odprtem grobu. Žalujoči vsi njegovi. Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami in Še katero vmes povedal pa me tišči teptan, nad mano grob preran. (Zupančič) ZAHVALA Ob prezgodnji boleči izgubi našega dragega MATEVŽA FLORjANČIČA f ODH j2 Radomelj AeM^ všej>a srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku. Brez njegove ljubezni smo revnejši, revnejši brez njegove človeške topline, brez njegovega velikega srca, ki je tako prezgodaj zastalo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njegovi. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN 7. novembra mineva žalostno leto, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga ROZKA VIDMAR-H RO VAT iz Domžal, Ljubljanska 103 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Zelo jo pogrešamo. Vsi njeni. O bog, ko padem, naj odpadem zrel; naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname... (Gradnik) V 92. letu so se iztekli dnevi našemu dobremu stricu ANDREJU ŠUŠTARJU po domače Špilarjevemu Andrejčku iz Lukovice Najiskrenejša zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili ob njegovem slovesu. Osebna zahvala za skrb dr. Pippu, domačemu g. župniku in auhovniku Milanu za občutene besede, govorniku Luki Cerarju, hvala vsem pevcem, praporščakom, nvala Turističnemu društvu in narodnim nošam, za spremstvo na posebno slovesen način, hvala vsem za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči nečaki in pranečaki. ZAHVALA mestljivi izgubi nadvse dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in tete ANE KOROŠEC Vrbankove mame iz Krašnje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pisne in ustne izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Domžale, še posebno dr. Cerarju in sestri Nandi za dolgoletno zdravljenje, še posebno skrbno nego v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Petru Avblju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej, ki se nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani, ter našo mamo pospremili na njeni poti v prerarni grob, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega ata TONETA PESTOTNIKA se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom, bližnjim in daljnim sosedom, prijateljem in znancem, DO Induplati larše, sodelavcem iz LIP Radomlje in Fructala iz Ljubljane, Duplice in Ajoovščine. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, vsem pevcem, g. Vinkotu in g. Hafnerju za poslovilne besede. Zahvala tudi vsem zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju, ki so mu pomagali vsa leta njegove bolezni. Njegovi najbližji. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, brata, polbrata, strica in svaka JANEZA BROJANA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli izrekli sožalje, nam stali ob strani in nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo dobrima sosedoma Vinku in Ivanku Bolka, Stobljanskemu oktetu in gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, globoka hvala vsem za podarjeno cvetje in spremstvo na nje-ovi zadnji poti. Hvala vsem, i Janeza ohranjate v lepem spominu. Žena Marinka in vsi njegovi. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA PODRUŽNICA DOMŽALE 61230 DOMŽALE, LJUBLJANSKA 70 Vabi k sodelovanju osebo, ki naj izpolnjuje naslednje pogoje: 1. Želi postati član Slovenske kmečke zveze 2. Obvlada strojepisno in knjigovodsko delo 3. Ima primeren odnos do ljudi 4. Ima možnost popoldanskega dela ob sredah Delo nudimo honorarno! Kandidati naj prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SLOVENSKA KMEČICA ZVEZA PODRUŽNICA DOMŽALE 61230 DOMŽALE, LJUBLJANSKA 70 O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa. DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - končana poklicna šola kuharske smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2 meseca. Kandidati naj prijave z dokazili "o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DGM UPOKOJENCEV DOMŽALE. 61230 DOMŽALE, Cesta talcev 7 O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. OBČINA DOMŽALE Uprava za inšpekcijske službe razpisuje prosta dela in naloge 1. OPRAVUANJE CESTNO KOMUNALNIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV, za nedoločen Čas, s polnim delovnim časom. Pogoji za zasedbo: - dipl. gradbeni inženir (VIS VII) - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit za inšpektorja - aktivno znanje slovenskega jezika 2. OPRAVLJANJE KMETIJSKIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji za zasedbo: - dipl. inženir kmetijstva (VIS VII) - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit za inšpektorja - aktivno znanje slovenskega jezika Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let in bo po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Določeno je tri mesečno poskusno delo. Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. DOMŽALE, d.o.o. tel KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJHNA PODJETJA Oj ti hiša žalostnega spomina, oj, oj, oj... INVENTURA NAŠIH KRAJEVNIH IMEN: Naša toponimija »Pogled« (tudi to je ime vasi) na vsebino krajevnih imen ČLOVEK BI MENIL, DA NAŠA OBČINA NI KAJ POSEBNEGA: NE PO ŠTEVILU, NE PO OBSEGU. CELO KRAJEVNA IMENA DA NISO KAJ PRIDA ZANIMIVA. A VSE PREJ KOT TO! BOSTE VIDELI, KO SE PRED VAMI RAZGRNETA BOGASTVO IN ŠIRINA VSEBINE NAŠIH KRAJEVNIH IMEN. PA ZAČNIMO! Če začnemo pri »A« - potem takega kraja ni. So pa zato na »Ž« - Žiče, Žeje in kraja z gozdnimi plodovi Žirovše in Želodnik. Očitno je. da živimo v kraji-narsko razgibanem svetu, pravzaprav v gorskem svetu. Hrib je nad Ribčami, množinsko lastno ime Hribi pa je pri Trojanah. Bognedaj, da bi občanom vasi Brdo (glej srbskohrvatski slovar!) podtikali kje so jim korenine! Gora je pri Pečah, majhna gora je Gorica, še manjša gora je Goričica. Tu je tudi holm, holmec - od tod Homec. Dve Goričici sta: ena pri Ihanu, druga pri Moravčah. Gora ima Vrh. »Vrh« je nad Krašnjo. Nasprotje od gori je dol. Vasi Dole sta dvoji: ena pod Trojico, druga je pri Krašcah. Bolj spodaj so tudi Dolenje, sploh spodaj pa so Podgora, Podgorica, Podmilj, Podrečje, Podsmrečje, Pod-stran. Seveda imamo vrsto krajev, ki imajo spredaj tiste določne besede - Mali. Veliki, Spodnji, Srednji, Zgornji. Poglejmo jih: Posebno majhne so vasi, to pa pove tudi ime Mala Loka, Mali Jelnik, Mala Lašna; posebno veliki vasi nista, četudi piše Veliki Jelnik in Velika vas. A če piše, verjemimo! Spodnji kraji so: Spodnja Dobrava, Spodnja Javorščica, Spodnje Jarše, Spodnja Loka, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Spodnji Petelinjek, Spodnji Prekar. Spodnji Tustanj. Zgornji kraji so predvsem Gorenje, pa seveda Zgornja Dobrava, Zgornja Javorščica, Zgornje Jarše, Zgornje Koseze, Zgornje Loke, Zgornje Prapreče, Zgornji Petelinjek, Zgornji Prekar in Zgornji Tustanj. Kar zadeva tiste srednje kraje imajo samo Jarše tudi srednje - torej Srednje Jarše. Osnovno, kar se kaže iz laičnega to-ponimičnega razumevanja naših krajevnih imen, je veliko število ledinskih izvorov imen. Imena kažejo, kje v naravi se kraji nahajajo ali so se nekoč, ko so pridobili ime, nahajali: Krtina. Laze, Log, Loka, Poljane, Prelog, Prevalje, Zalog, Zavrh, Za-boršt, Preseije; takih imen je kolikor hočeš, samo ozreti se moraš naokoli. Pa drevje, kako lepa so krajevna imena, ki kažejo na drevesa naših krajev: Jesen, Javorje, Dob (hrast). Lipa, Vrba, Gabrje, Jelša, Hrastnik, Češnjice, Brezje, Topole... Drevesa in sploh vse rastlinje rabijo za rast vodo. Vdonih imen je tudi kar nekaj: Loka, Zaloka, Podrečje. Kjer je voda, je tudi žeja: Žeje so pri Trojici; vas Suša je nad Blagovico. Vsem ljudem ni dobro, nekaterim piše celo na hišah, kako je s stvarjo HUDO!!. Sicer pa, dovolj besed in dela. Gremo na Ples. Pri Moravčah! M. BROJAN Epigrama Pornografija Saj okupirala nam je deielo, na vsakem večjem oglu ven štrli; iz mesta se razširila je v selo, otroke »vzgaja" (hudič se pa reti). FRANCE CERAR Rešitev za Jugoslavijo Streljalo se ho zdaj v enajstem mesecu: ENAJSTMETROVKE! Kdor na svojem golu boljši bo vratar, na igrišču svojem - sam bo gospodar! PONATISKUJEMO ČLANEK IZ DELA X Z DNE, 16. OKTOBRA 1990 - KAJ PRAVIJO NA ELEKTRO PODJETJU PODREČJE? Se bodo vlomilci na Domžalskem zastonj tudi greli? Tole je pravzaprav zgodba o uspešnem delu vlomilca, gospoda J. iz domžalske okolice, pa o manj uspešnem delu organov pregona ali bolje tistega ali tiste, ki ga je kljub teži dokazov letos izpustil iz zapora, da veselo vlamlja naprej in se požvižga na tako pravno državo in še vedno igra na karto srca. Ta pa je kot se zdi zelo uspešna. Je pa še nekaj, kar bo treba razrešiti - in to je, kdo bo plačal elektriko. Ja, prav ste prebrali. Da se ropati, na nek način seveda, tudi električni tok. Kajti vlomilec J., lahko bi bil tudi kakšen drug gospod ali gospodična, je vlomil in da bi se bolje videlo, si je izdatno osvetil prizorišče. Ko pa je odšel, je za njim ostala prižgana razsvetljava. Ker pač v počitniško hišico ne greš vsak dan. te luči ob takšnem obisku sicer prijazno sprejmejo, a kaj, ko je to zelo drago. In tako se je prizadeti po zadnjem vlomu na Dobovju, obrnil na Elektro Domžale in jih' prosil, da mu dajo ali posodijo ključ glavne varovalke. ki je pod njihovim skrbstvom, da bi jo lahko ob odhodu vedno odvil in omarico zaklenil. Da si vlomilec ravno ne bi mogel svetiti in si kaj še skuhati, kot je bilo to zadnjič, ter pustiti vžgan štedilnik, kar seveda lahko povzroči požar. Zdi se, da o tem še poglobljeno razmišljajo. Toda, če bodo še razmišljali in mi ključa ne bodo dali ali posodili, jim bom žal iz tehtnih razlogov moral vrniti račun in jih prositi, naj ga pošljejo njihovemu soobčanu, vlomilcu J. ali pa kakemu drugemu po imenu, istega poklica in interesov. Kajti to, da občan praviloma nima dostopa do glavne varovalke v hiši, je morda res strokovno pravšnje. Vseeno pa bi se bilo pametno dogovoriti, ali je bolje, da zgori nekaj hiš, če bo črka predpisov neizprosna. Tudi v takem primeru Elektro Domžale prevzema precejšnjo odgovornost. Pa mislim, da mi bodo ključ le posodili, saj je vlomov v domžalski okolici zdaj že več, kakor je listja na tem jesenskem drevju. Posebno še, odkar se specialni povratniki kar ob belem dnevu sprehajajo in odkrito načrtujejo svoja dejanja, za katera niti ne čakajo več plašča noči. Ampak, ker je že hladno, se želijo še pogreti ob topli štedilnikovi plošči. Organi pregona jih sicer zvečine hitro polove, toda sodni mlini... A, ti pač meljejo počasi in vlomilci se pač morajo ta čas nekje pogreti... Marilan Slavec Nikdar iz svoje kože Odloči kritik se in gre -v živalski vrt; da si ogleda ga, kot orel in kot -krt. V vidno polje mu žirafa pride... z jezika mu ocena (subjektivna) koj uide: »Vidim stvar, razvlečeno, banalno; in tudi, žal, prav nič originalno!" V živo, na živo — v discoteki LIFE nfiš Kofcounifič žont/3 Včasih smo ropali ob cestah z noži • • Potem so drugi rokovnjači ropali z dekreti o razlastitvah uanasnji ropajo z delničarstvom, holdingi, razprodajo* podjetij • • • • SLAMICE IZ ŠUMNIKA Treba je paziti! Politično je _________ j, danes zelo »ferdehtlik«, če se kdo pelje s kmečkim vozom ali bognedaj celo traktorjem - takoj si ožigosan, da si zamenjal stranko... Mi že vemo zakaj! Ko smo krajane pod Limbarsko goro spraševali, kaj mislijo o bodoči asfaltni cesti, so se nam zelo kislo nasmihali, češ, počakajmo, asfalta še ni. Nekateri zaključujejo tudi drugače: kakršna repa in zelje, takšen obraz. ■. Kisel... Le brez skrbi Nekateri prominentni oz. eminentni posamezniki izražajo svoje ogorčenje, češ, da že cel mesec niso bili v časopisu. Ni problema, gospodje ..., časi so taki, da se j znajdeš v časopisu celo brez veze,... pa se ne bi vi, ki imate dovolj razlogov, da | boste kmalu v časopisu ■ Brez vsebinske razlike Na moravški magistrali je nekdanja cvetličarna postala vinotoč. Pa veste, da sp)0 ' ni nobene razlike - Prej potem: vedno ste v rol-cah... > ve, če... a pročelju Ljubljanske o naši krščanski ‘lema v dokaz svojega o ' postavili marmornato sno tablo. Pa bog ne da si napoveduje^ ■> usodo... I No, dajte, poslanci..- Če nadaljujemo prejM0^ slamico, bi se morda slamico, ni se moraa f f.j olinin obisk lahko podali ^ za kakšen trenutek, če iteK, s svojo sejnino... dopja trud obiskovalke iz ltahle'' mudba se Morane se m1"” . jejo centra :m času a ne zadnjih seju n uredniški odb tretjič zadnjič - « -ga-sestal na ^ .. niti vojska, niti bog nam ni ^ (izposojeno inski p»roči,*alcc’ K1**, ut«-lomnih'. rasss«*; i vc'p k, odbor v , Kluvna uri'dnt«»’ , odgovorni oredn '|e fe- l-ono.l. M.rtib ^vV: ,« urednica: Vera ^ 1-.U1, odgovorni (Cti llrojan, »el-: te1' ednlk: Jane« »fjn K,p.a' , fotografije. ^^l popold.-; > izhaja v »akta* ^ m na RakOČf USOV m ■ e ■raca. /O- f sreda od '< ... sdo lf cg n 17. are. ‘’la „./ta V are. .e,a a . ra od prometa