II. izdaja.
Cena Din IV
Iihaja v»ak dan ijutra) razve«
* ponedeljkih la dnevih p« praznikih. Posamezna itevllka Din 1*—, lanskoletna 2’—; ma-sečna naročnina Din 20’—,za tujino 30'—. UredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. RO-69 tn 30-71
Jugcstaan
Rokopliof a« vraltmft
Oglas! pa tarifi la dogovoru. Oprava
» Ljubljani. OradišCe 4. tel. 30-08. Podružnica T Mariboru, Alelt* landrova cesta 51 24, tel 29-60.
V Celju: Slomakov trg 4. Pošt. ček. ra5.1 Ljubljana 13.621,
St. 92
Ljubljana, sreda, dne 22. aprila 1931
Leto II.
Nov avstrijski glas proti uniji z Nemčijo
Govor poslanca Kunschaka na Jkrščansko-socijalnem zborovanju - Upravičene bojazni avstrijske industrije - »Skoda, da se sploh bavimo s tem vprašanjem«
Matija Eldersch,
predsednik avstrijskega parlamenta, ki je v ponedeljek nenadoma umrl.
Konferenca Male antante
Bukarešta, 21. aprila. 1. »Universuk poroča, da se bo na inslstiranje Češkoslovaške vršila konferenca Male antante pričetkom maja v Bukarešti. Na tej konferenci bodo zavzeli soglasno stališče glede načrta o nemško-avstrijski carinski uniji.
Vprašanje razpusta pruskega deželnega zbora
Berlin, 21. aprila. AA. Nocoj ob 8. so zaključili vpisovanje v plebiscitne liste za razpust pruskega deželnega zbora. Plebiscit so zahtevali Stahlhelmovci. Podpiralo jih je nič manj kakor sedem političnih skupin, ki pripadajo desnici ali konservativcem. Stalilhelm je nocoj sporočil, da prekaša število vpisov zdaleka potrebnih
5,274.000	vpisov, ki predstavljajo 20 odstotkov pruskih volilcev. Uradni rezultati niso še znani. Vendar bo morala pruska zbornica, ako je trditev Stahlhelmovcev resnična, sklepati o svojem razpustu. V primeru, da bodo razpust od-ldonild, bo odločal o njem narodni plebiscit v vsej Pruski. V tem primeru bodo morali Stalil-lielmovci zbrati za razpust nad 18 milijonov glasov. Politični krogi menijo, da je to nemogoče, ker so stranke, ld podpirajo plebiscit, zbrale pri zadnjih volitvah v Prusiji le 9 milijonov glasov. V Berlinu in drugih velikih mestih se je splošno vpisalo zelo malo ljudi. Največ uspeha so imeli Stahlhelmovci na vzhodnem Pruskem.
Spor med fašizmom in Vatikanom
Rim, 21. aprila, n. Kot odgovor na napade .ašistovskih listov proti delovanju Katoliške akcije na socijalnem in vzgojnem polju je papež Pij XI. ob priliki sprejema rimske dieceze izrecno branil Katoliško akcijo. Med drugim je izjavil: Akcija ni le zakonita in potrebna lnl-cijativa, temveč ima pravico, da deluje na vseh poljih ljudskega žitja, da se razvija, kjerkoli gre za dobro ali zlo, za blagostanje duše In carstvo božje. Njenega delokroga ne more ome jiti ne čas ne kraj. Ona mora in more delovati povsod tam, kjer so na dnevnem redu moralna vprašanja.
Tajnik Društva narodov pri papežu
Rim, 21. aprila, n. Generalni tajnik Društva narodov sir Drummond je bil v osebni avdijen-ci pri papežu Piju XI. Jutri odpotuje v Berlin.
Islandija se hoče odcepiti od Danske
Kopcnhagcn, 21. aprila. AA. Položaj na Islandiji postaja vedno bolj resen. Politična kriza v Reykjaviku zavzema polagoma revolucionaren značaj. Danska vlada skuša z vsemi silami zatreti avtonomistično gibanje, ki se čedalje bolj širi. Pred vladno palačo v Reykjaviku so se vršile velike demonstracije. Dijaki so sprejeli resolucijo, kjer zahtevajo popolno neodvisnost Islandije.
Sestanek madjarskga parlamenta
Budimpešta, 21. aprila, n. Danes dopoldne je bil otvorjen madjarslci parlament po enomesečnem velikonočnem odmoru. Na seji je bila izglasovana nujnost nekaterim zakonskim predlogom. Potem se je vršila komemoracija za umrlim predsednikom avstrijskega parlamenta El-derjem.
Protinemške demonstracije v Varšavi
Varšava, 21. aprila, n. Snoči se je vršilo ve liko protestno zborovanje proti zatiranju in Ubijanju Poljakov v Gdanskem. Po zborovanju je odšla množica ljudstva pred nemško in potem §e pred avstrijsko poslaništvo in tam protestira la proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Dunaj, 21. aprila, d. Na dobro obiskanem krščansko-socijalnem zborovanju v dunajskem XIX. okraju je govoril včeraj znani krščansko-socijalni poslanec Kun-schak o avstrijskem proračunu in izjavil: Dohodki od davkov daleč zaostajajo za tem, kar so bili preje in kar se je pričakovalo pri sestavljanju načrta proračuna za leto 1931. Nobene možnosti ni, da bi se ta primanjkljaj na dohodkih pokril z zvišanjem davkov. Za tem pa stoji še nekaj čistvo drugega. Na podlagi mirovnih pogodb smo imeli v Avstriji nekega moža, po imenu Zimmermanna, ki nam je bil postavljen kot vrhovni kurator v zastopstvu zmagovitih sil. Ko je dr. Seipl državni proračun saniral, je Zimmermann zopet odšel. To pa velja samo dotlej, dokler imamo aktiven proračun. Tisti dan pa, ko bomo
imeli zopet primanjkljaj, pride tudi Zimmermann, čeprav bo imel najbrž« drugo ime, in nas vzame pod svoje skrbstvo.
Kunschak je govoril potem optimistično o sedanjih pogajanjih za trgovinske pogodbe in je izjavil, da je pričakovati, da pride v doglednem času do ugodnih trgovinskih pogodb z Jugoslavijo, Madjarsko in Češkoslovaško.
II koncu je govoril poslanec Kunschak ostro proti nameravani nemško-avstrijski carinski zvezi. Dejal je: Nastala je misel, da bi se doseglo med Avstrijo in Nemčijo skupno gospodarsko ozemlje. Ta misel je gotovo velikopotezna, četudi izredno težavna. Uvidevam pa dobro, da obsega taka carinska iskupnost z Nemčijo prav mnogo in veliko nevarnosti. Če se je naša strojna
industrija zadnje dni zelo energično postavila proti temu, potem sc to ni zgodilo ii zlohotnih nagibov, temveč iz upravičeno skrbi. Ogledati si moramo to združitev tudi s stališča naših socijalnih naprav. Gotovo ne bomo mogli naše socijalne zakonodaje Nemcem vsiliti. Povsod vidimo, da se proti zamisli skupnega gospodarskega ozemlja, četudi se zdi prav preprosta, r praksi pojavlja mnogo resnih pomislekov. Toda vse to je še otročarija proti težavam z mednarodnega stališča. V Franciji, Češkoslovaški, Poljski in drugih nasledstvenih državah je nastala naravnost revolta zaradi tega načrta. Nešteto težav se poraja iz tega. Če je torej opaziti toliko nasprot-stva, potem pravim, da jo škoda, da se ba* viino s tem načrtom, ker ne pridemo do nobenega uspeha.
Razburjenje v romunskih političnih krogih
Vsi poslanci in senatorji zbrani v Bukarešti - Stranke ne zavzemljejo nikakega stališča napram novemu položaju - Verjetnost razpusta parlamenta - Državno podtajništvo za
Bukarešta, 21. aprila, n. V Romuniji jo politično življenje popolnoma neorljentira-no. Spričo vesti, da je Titulescu s svojim poskusom za sestavo vlade doživel polom, kar je mnogo zmanjšalo njegov veliki ugled in njegovo reputacijo, ki jo je užival v državi, in da je prof. Jorga sestavil vlado, so prihiteli vsi senatorji in poslanci v Bukarešto. Vsi politiki, ki sploh pridejo v poštev, so se sedaj zbrali v prestolnici. Ne vedo, kako bi se odločili, in nihče izmed njih niti ne sluti, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Vedo le, da bo vlada kabinet močne roke. Dobro namreč poznajo politično delovanje profesorja Jorge in ne izključujejo možnosti, da bo njegova vlada razpustila parlament in povzročila propast vseli političnih strank, V vladi se je baje že čula takšna želja.
Položaj vlade so jo v pretekli noči zelo utrdil, ker je princ Chica prevzel zunanjo
manjšinska vprašanja
ministrstvo. Najprej je ponudbo profesorja Jerge iz rodbinskih razlogov odklonil. Ko ga je pa ministrski predsednik obvestil o položaju, je v pretekli noči poslal v Bukarešto iz Rima ta-le radiogram: »Spremenil sem svoj sklep, sprejmem portfelj zunanjega ministra. V nedeljo prevzamem dolžnosti.« Chica ima dobre vezi z mnogimi kraljevskimi rodbinami in je imel doslej že zelo lepe uspehe.
Značilni so sklepi romunskih strank, ki so bili napravljeni snoči. Vse stranko so sklenile, da za enkrat ne zavzamejo nikakega stališča proti vladi, nego da rajši počakajo. Službeni organ nacijonalno-kmct-ske stranke »Patria«, ki izhaja v Bukarešti, se v svojem poročilu čudi, da v Jor-gini vladi ni nobenega moža iz Transilvanije.
Jorga je sklenil vzpostaviti državno tajništvo za narodne manjšine. Državni tajnik
bi postal nemški poslanec dr. Rudolt Brandsch, državni podtajnik pa Arpah Wi-tayi, ki je Madjar in profesor zgodovine na zavodu Mariani v Cluju. Jorga je izjavil, da bo nova vlada stremela za tem, da pridobi narodne manjšine za Romunijo. Hoče jim dati vse pogoje za njihov kulturni razvoj.
Bukarešta, 21. aprila. AA. Rador poro* ča, da odpotuje romunski poslanik v Londonu Titulescu te dni na svoje dosedanje službeno mesto v London.
Berlin, 21. aprila. AA. Vsi nemški listi izražajo veliko zadovoljstvo, da je nova romunska vlada imenovala nemškega poslanca Rudolfa Brandscha za državnega podtajnika za manjšinska vprašanja. Listi menijo, da bo nova vlada postopala z manjšinmi pravično in da bo v lastnem interesu zadostila obveznostim, ki jih je prevzela v manjšinskem vprašanju.
Redakcija trojnega pomorskega sporazuma
Včeraj je odpotoval v London francoski delegat z novimi navodili Sporazum v resni nevarnosti
Pariz, 21. aprila. AA. Davi je odpotoval v London z novimi navodili francoski strokovnjak v razorožitvenem vprašanju Mas-sigli.
Včeraj so se vršila med ministrskim predsednikom Lavalom, zunanjim ministrom Briandom in mornariškim ministrom Dumontom dolgotrajna posvetovanja, nakar je ministrski svet pozno ponoči odobril francoske razorožitvene predloge. Podrobnosti navodil niso znane. Nekateri menijo, da Francija predlaga, naj se gradnja novih vojnih ladij odgodi do leta 19S)4,
»Le Matin« pravi, da je Francija pri-prvljena na neke koncesije, da pa ne more priznati angleško-italijanske interpretacije določb pomorskega sporazuma. List končno poudarja, da se bodo pogajanja razbila, ako bosta Anglija in Italija vztrajali na svojem stališču,
»Le Journal« in »Oeuvre« poudarjata, da Francija ne bo kriva, ako bodo njeni novi
predlogi pospešili krizo.
Pariz, 21. aprila, n. Šef francoske delegacije Massigli je odpotoval v London. Pariški tisk je sicer optimistično razpoložen, vendar pa se da med vrstami razbrati, da ne pride do sporazuma, ker Francija no more opustiti svojega stališča, po katerem se pariški in rimski dogovor ne tičeta nadomeščanja starih ladij. »Journak predlaga, da bi se sploh vsa vprašanja odgodila do razorožitvene konference. V londonskih krogih z veliko napetostjo pričakujejo odločitve. Vse je odvisno od predlogov, ki jih prinese Massigli, Nekateri krogi računajo s tem, da se bo morala celo razoro-žitvena konferenca odgoditi do leta 1933.
Ženeva,^21. aprila, n. jJounal de Genove« prinaša dopis iz Londona, v katerem pravi, da ni sporazuma med Francijo in Italijo v pomorskih vprašnjih in da je zaradi tega prišlo do napetosti med Francijo in Veliko Britanijo.
Dogodki v republikanski Španiji
Izgredi in poboji v Barceloni in nova
Barcelona, 21. aprila. AA. Neznane osebe so včeraj v predmestju Barcelone streljale na deiavce, ki so očividno pripadali svobodnim sindikatom.
Pariz, 21. aprila. A A. Havas poroča Iz Barcelone, da so tam na ulici ubili predsednika svobodnih sindikatov Sevagiela.
Barcelona, 21. aprila. AA. Skupina brezposelnih delavcev je včeraj demonstrirala pred vladno palačo in zahtevala, naj so uvede šesturni delovnik, da dobe brezposelni dela.
- Beg kapitala v inozemstvo vlada
Barcelona, 21. aprila. AA. Več profesorjev univerze predava v katalonščini.
Madrid, 21. aprila. A A. Finančni minister je danes sprejel delegate upravnega odbora Hipotekarne banke in jim objavil, da bodo vsi tisti, ki spravljajo španski kapital v inozemstvo, hudo kaznovani. Obenem je minister pozval vse Špance, ki so svoj denar že poslali v inozemstvo, da ga spravijo v roku 4 tednov nazaj v Španijo.
London, 21. aprila. AA. španski kralj Alfonz XIII, je dospel sem ob 18-37.
Albert Thomas obišče Jugoslavijo
Beograd, 21. aprila. AA. Po sporočilu, ki ga je dobila Centrala industrijskih korporacij, odpotuje ravnatelj mednarodnega urada za delo Albert Thomas 23. t. m. iz Ženeve v našo državo. Obiskal bo Ljubljano, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, nato pa bo čez Cetinja krenil v Albanijo. Spremljal ga bo šef njegovega kabineta.
Obletnica ustanovitve f asi je v
Rim, 21. aprila, n. Po vsej Italiji so z velikimi ceremonijami praznovali obletnico ustanovitve fašijev. Fašistovska stranka je priredila velike parade. Sindikati so imeli svečana zborovanja. Fašistovska milica Je ponovno prisegla zvestobo Mussoliniju in režimu. Vojni minister je odredil, da se morajo zastopniki vojske udeležiti vseh fašlstovskih manifestacij. Centralni korporacijski svet je bil danes ob
11.	dopoldne v svečani avdijenci pri kralju. Italijanska akademija je imela sejo, ki so se je udeležili kralj, kraljica, njuno spremstvo, ministrski predsednik in ostali ministri. Na tej seji so razdelili takozvane Mussolinijeve nagrade književnikom, umetnikom in znanstvenikom. Nagrad je bilo skupno za 3,000.000 lir.
Portugalska naročila v Italiji
Rim, 21. aprila. AA. Portugalska vlada je naročila v italijanskih ladjedelnicah pet vojnih ladij. Naročila predstavljajo skoro polovico novega mornariškega načrta Portugalske. Po tem načrtu bo Portugalska zgradila štiri torpedovke, 4 Izvidniške ladje, dve podmornici in ladjo za letala.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 21. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Severna Alpe: Spremenljivo in zelo hladno, v predalpskem ozemlju živahni severo-zapadni vetrovi; na vzhodnem robu Alp: pretežno oblačno In deževno, padec temperature; Južne Alpe: oblačno, deževno, nagnenje k nevihtam, padeo temperature.
Sokolski program I Pred novim procesom proti Jugoslovanom v Italiji
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal v posebni knjižici »Putevi i ciljevi« resolucijo, ki jo je odo-brila in sprejela I. redna skupščina dne 29. marca v Beogradu. V tej resoluciji je na zelo izčrpen, jasen, a tudi notranje silen način podan ves sokolski program, kakor ga izpoveduje Sokol kraljevine Jugoslavije. Knjižica ima zato dokumentaričen pomen in je za ves naš notranji razvoj zelo velikega pomena, vsled česar bi tudi pričakovali, da bi se naš tisk bolj zanimal z njo, kakor pa se zanima.
Prvo, kar mora vsak brnvce knjige »Pota in cilji« konstatirati, je, da se sokolski program popolnoma krije z jugoslovanskim. Vse velike misli jugoslovanskega programa, vsa njegova velika državotvorna in nacijonalna sila, vsa njegova krepka soci-jalna plat ter svoboda mišljenja, vse to je povdarjeno v sokolskem programu z uaj-večjim naglasom. Sploli je ves cilj Sokolstva samo v tem, da čim bolj služi jugoslovanski misli, da čim bolj utrdi v njej vse svoje člane. In kakor jugoslovanska misel stremi naprej k slovanstvu in človečan9tvu, tako izpoveduje isto misel tudi sokolski program. Širok kakor je jugoslovanska misel, je tudi sokolski program in njegov prvi ideal je srečen jugoslovanski narod, ki naj se z vso svojo veliko silo uveljavlja v bratskem slovanskem svetu, ta pa naj pripomore k uresničenju vseh onih vedno.veljavnih človeških idealov, katerim je že Prešeren posvetil svojo »Zdravico«.
Posebna prednost sokolskega programa pa je v njegovem močnem povdarjanju moralnih in duševnih vrednot. Karkoli sploh more služiti moralni vzgoji naroda, vse to sprejema Sokol in v tem pogledu mu je dobrodošla tudi pomoč cerkve. Sokolstvo zlasti spoštuje tudi vsako versko prepričanje in čustvovanje, ker smatra, da je vera najevetejši del notranjega življenja vsakega posameznika. In ta bistveni del človeškega naziranja na svet sokolstvo ceni in spoštuje. Vsak pripadnik sokolske organizacije more prosto izvrševati zapovedi in predpise svoje vere in »cerkve«. Tako se pravi dobesedno v resoluciji in po našem mnenju je s tem ustvarjen most za vse one, ki so nekoč mislili, da iz verskih vzrokov ne morejo biti člani Sokola. Kakor so včasih bili vsi Slovenci združeni v Sokolu, tako morejo biti tudi dane«, ker ni več nobenega pravega razloga za odpor, ki je bil razumljiv v nekdanjih strankarskih časih.
To je sedaj tein lažje mogoče, ker je Sokol danes absolutno nepolitična organizacija, ki prepušča svojim članom, da se v mejah splošnih sokolskih načel in pozitivnih državnih zakonov politično čisto svobodno opredelijo. Tako je sokolski program politično čisto v duhu 6. januarja, da bi na ta način tem bolj uspešno mogel podpreti delo za konsolidacijo države.
Velika prednost sokolskega programa je tudi v njegovi neomajni odločnosti za državo. Tu je naravnost brezkompromisen in tu pozna samo eno zahtevo, da vsak njegov član z največjo požrtvovalnostjo dela »a državo in za dvig državne zavesti. Tako kategoričen in jasen je v tem pogledu sokolski program, da se brez vsega lahko reče, da je slab Sokol tisti, kdor ni nad vse odločen pionir za napredek jugoslovanske države. Čislo v skladu s tem nazi-ranjem o državi pa je tudi sokolsko stališče v socijalnih vprašanjih. Od vsakega evojega člana zahteva Sokol kraljevine Jugoslavije, da se v zasebnem in javnem življenju vedno ravnajo po zahtevah soci-jalne pravičnosti in sokolskega bratstva. Velika resnica je s tem povedana na enostaven način. Ne z doktrinami in teorijami, temveč s lem, da vsi izpolnjujemo v zasebnem in javnem življenju svoje soci-jalne dolžnosti, bo rešeno vsako socijalno vprašanje.
Vsa vprašanja, ki morejo danes imeti važnost v javnem življenju, obravnava sokolski program in vedno v smislu čiste in prave jugoslovanske misli. S tem je dana možnost, da postane sokolski program last vseh Jugoslovanov in da združi Sokol v »vojih vrstah ves jugoslovanski narod, kar je in mora biti njegova želja. Sedaj, ko je sokolski program jasno in izčrpno formuliran, je čas, da se prične ta želja uresničevati. In pri dobri volji vseh ter vztrajnosti sokolskega dela se bo to tudi izvršilo.
Princ Thurn-Taxis na Sušaku
Sušak, 21. aprilu, k. Na Sušak je prispel kre Louis Philippe Tburn-Taxis s svojo soprog« princeso Elizabeto Luxemburftko. Knez 'hurn-Taxis je laslnik velikih gozdnih kompleksov v gorskem okraju. Sedaj je posetil svoje posestvo. Sprejel je podpredsednika udruženja za domačo gozdno industrijo Nikola Bolta.
Procesi proti Slovencem in Hrvatom se najbrže pričnejo v začetku
prihodnjega meseca
Rim, 21. aprila, n. Izredno sodišče za zaščito države, je obsodilo profesorico Fa-lorni obtoženo zaradi antifašistovske propagande in snovanja atentatov proti ministrskemu predsedniku na pol leta zapora.
Devet komunistov iz Turina, ki so bili obtoženi, da so skušali organizirati tajno komunistično stranko antifašistovske propagande in drugih protidržavnih zločinov, je obsodilo na dve do 0 let zapora vsakega posameznega.
Pričakujejo, da se bodo pričetkom pri-
hodnjega meseca priželi pred rimskim izrednim sodiščem procesi proti Slovencem iz Julijske Krajine. Najprej bo proces proti 11 slovenskim mladeničem iz Koprivišča in okolice na Goriškem, ki so obtoženi, da so napadli skupino italijanskih finančnih stražnikov lani 30. novembra in ubili mi-ličnega stražnika Rastellija. Sledil bo proces proti Jugoslovanom, ki so bili obtoženi z isto obtožnico kakor prva skupina, ki jo je lani v Trstu sodilo in obsodilo fašistov-sko posebno sodišče.	,	•
Aretacija belgijskega profesorja v Italiji
Belgijski turist prof. Moulin izročen izrednemu sodišču za zaščito države -- Razburljive demonstracije belgijskih dijakov proti Italiji
Rim, 21. aprila, n. Pred nekaj dnevi je milanska policija aretirala belgijskega državljan profesorja dr. Leopolda Mou-lina. Profesor dr. Moulin je spremljal skupino belgijskih potnikov na poučno potovanje po Italiji. Ko je o aretaciji izvedelo tukajšnje belgijsko poslaništvo, je zahtevalo od italijanske vlade pojasnil in vložilo protest proti tej aretaciji. Dr. Moulina pa niso izpustili iz zaporov. Danes so izdali uradno poročilo, v katerem je rečeno med drugim, da je prof. dr. Moulin bil 10. t. m. aretiran v Milanu in da so pri preiskavi dognali, da je prišel sicer res s skupino belgijskih turistov v Italijo, da pa je v resnici prišel le kot emisar protifašistov-skih elementov. Dr. Moulin je, kakor pravijo, prinesel s seboj tudi nekaj pisem, naslovljenih na razne osebe v Italiji, ki vršijo propagando proti fašistovskemu režimu. Ta pisma so vsebovala navodila za organizacijo tajnih protifašistovskih dru-
štev v Italiji in za izvajanje teroristične akcije. Dr. Moulin je po obtožbi milanske policije vzdrževal kontakt z antifašistom Arnaldom Fossatijem, ki so ga prav tako aretirali. Oba so izročili posebnemu sodišču za zaščito države. Obtožena sta zaradi teroristične akcije proti fašistovskemu režimu.
Bruselj, 21. parila, d. V protest proti aretaciji profesorja Moulina v Milanu so belgijski dijaki priredili pred italijanskim poslaništvom v Bruslju demonstracije, nato pa so razgrajajoč odšli pred italijanski konzulat in tam rzabili šipe v oknih. Med množico je bil tudi senator De Br»«ckere, ki se je skril v gasilsko stražnico. Demonstrant je pa so mislili, da so ga aretirali; zato so se obrnili proti stražnici in tudi tam razbili okna. Končno se je gasilcem posrečilo, da so dijake razgnali s curki vode. Dijaki so odšli potem pred italijansko trgovinsko zbornico in tam demonstrirali.
300 ton premoga za 65.000 Din je izginilo
Razprava proti železničarjem, obdolženim, da so si prisvojili železniški premog - Obdolženci vse ta je
Ljubljana, 21. aprila. Danes dopoldne se je pričela v bivši porotni dvorani senzacijonalna obravnava proti 6 uslužbencem v Ljubljani, enemu prevozniku in njegovemu hlapcu, in slcr proti prvim 6 obtožencem radi zločinstva utaje, proti zadnjima dvema pa radi zločinstva prikrivanja in potuhe. Obravnave se je udeležilo Številno občinstvo, med katerim je bilo zlasti mnogo železničarjev, tako da je bila dvorana nabito polna.
Senatu je predsedoval sodni svetnik Kralj, sosodnika sta bila gg. Avsec in dr. Kobal, državno tožilstvo je zastopal g. Branko Goslar, zagovorniki pa so bili dr. Korun, dr. Jelenec, dl-. Pegan, dr. Žirovnik, dr. Kreč, dr. Žitko, Milčinski in dr. Švigelj. Kakor znano, se je obravnava proti obtožencem že vršila pred Božičem 1. 1., a je bila preložena radi zaslišanja novih prič.
Obtožnica.
Dne 25. aprila lani je Dohodarstveni urad na Bleivveisovl cesti ugotovi), da je oženjeni posestnik in prevoznik Josip K. iz Linhartove ulice 7 razvažal premog za stranke na podlagi starega tovornega li6ta. Zadevo je prijavil po postaje-načelstvu gorenjskega kolodvora železniški policiji, ki je potem stvar preiskala in ugotovila.
Dne 21. aprila je dospel v Ljubljano na gor. kolodvor voz naložen s 15.000 kg premoga, za kurilnico na gor. kolodvoru. Zato so ga postavili na kurilniškl tir, da ga raztovorijo. Ker pa se ta premog ni takoj razložil, ga je obdolženec Jožef L., roj. 1. 1876 v Beričevem, oženjeni zvaničnik II. kategorije prelistkal »za stranko« in povzročil, da so ga premikači 25. aprila prestavili na postajno skladišč, da se premog naklada zasebnim strankam, ki jim Je premog že preje prodal, aprosil je prevoznika, da premog razvozi strankam.
Premog je pustil K. razkladati oženjeni skladiščnik Josip V., roj. 1. 1884. v Tržiču pri Mo kronogu, dasi ni imel potrebnih listin. U. Je celo še preskrbel star, že rabljen tovorni list, da bi se mogel K. izkazati na mitnici. Od tga vagona sta si L. in U. prilastila 7000 kg premoga, ostanek pa pustila, ko se jim je prišlo na sled, hitro razložiti v kurilnici.
Na podlagi nadaljnih poizvedovanj in zasliševanja L. in K. je prišla železniška policija na siti dobro organizirani družbi železničarjev, ki si je že od leta 1927 prilaščala skoro vsak peti ali šesti teden po 1 vagon premoga v teži 15 do 20 ton. člani te organizacije so bili: L. Jernej V., roj. 1882 v Ljubljani, oženjen skladiščnik, Jo p N. roj. 1890 V Ljubljani, oženjen uradnik III. kategorije, Ignac Z. rojen 1887 v St. Vidu pri Stični, oženjen uradnik III. kategorije, Pavel K., roj. 1. 1903 v Ljubljani, oženjen dnevničar in Josip II. vsi prideljeni na službo na gorenjskem kolodvoru, kjer je kurilnica II. s svojim premogovnim skladiščem.
Obtožnica je nato navajala, da je osobje pri skladišču razdeljeno v rukovalca premoga, skupinovodjo premogarjev in v premogarje in akordanta, kakšna je bila dolžnost posameznikov in kako se je vršilo redno poslovanje pri prevzemu režij, premoga. Spričo točno predpisanega in smotreno opravljenega poslovanja si je pač skoro nemogoče misliti možnost, da bi si kdo mogel režijski premog prilastiti, še težje pa, da bi se take prisvojitve vršile skoro 4 leta, ne da bi bile opažene, niti da bi se su milo, da se vrše. Le dobro organiziranemu poslovanju obdolžencev in pa spretno izdelanemu načrtu, pa katerem je bila vsakemu določena njegova naloga, Je predpisati, da so se malvr-zacije vršile neopaženo tako dolgo in v tako velikemu obsegu.
Glavni organizator teh malverzacij je bil L
ki si je po spretno zamišljenem načrtu pridobil za svojo idejo vpoštev prihajajoče funkcijonarje in je z njimi vršil malverzacijo, sedaj s tem, Bedaj z onim, kakor so pač opravljali službo. Prisvojeni premog so si obdolženci delili med seboj ali in natura ali pa ga prodajali in se okoriščali z Izkupičkom.
Količina utajenega premoga se je mogla približno ugotoviti na podlagi opazk, ki jih Je V. napravil v svojih knjigah. V. je namreč vsako pošiljko, ki je dospela brez računa, napisal na rob ali pa na listek, ki ga je potem zavrgel. Na podlagi teh opazk in režijskih tovornih listov se je potem ugotovilo, da je bilo vsega utajenega premoga 292 ton v vrednosti Din 64.864-10.
Zaslišanje obtožencev.
L. je izjavil, da se ne čuti krivega in je nato začel opisovati manipulacije s premogom. Med njegovim zaslišanjem je prišlo do besed med dr. Korunom in namestnikom državnega tožilca g. Goslarjem.
Ko je predsednik bral zagovore poedinih ob tožencev in izpovedi zaslišanih prič in je izpraševal L., kaj pravi k njim, se je občinstvo pri nekaterih odgovorih krohotalo, da ga je moral predsednik opominjati k redu.
Na poziv dr. Koruna, naj L. izpove, kako je živel, je obdolženec povdarjal, da zelo solidno. Ribe je zares hodil lovit, in sicer vsako soboto popoldne v svoje lovišče v Kamniško Bistrico in Je ribe lovil v nedeljo ves dan. Zgodilo se je, da je dnevno nalovil do 200 kg rib. (Smeh med občinstvom.) Ribe je prodajal ljubljanskim gostilnam in restavracijam.
Dr. Korun je opozori) predsednika na dejstvo, da je železniška direkcija ustavila proti L. disci plinarno postopanje, ker ne manjka nič premoga. To je važno radi tega, da se vidi kako gleda direkcija na to zadevo. Dr. Korun je tudi ugotovil, da ne drže podatki železniške policije, na katerih sloni obtožnica.
Predsednik je nato bral, kaj je L. izpovedal pri zaslišanju na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Te izpovedi so v nasprotju s tem, kar je Izpovedal pred senatom.
Obtoženec: Mislil sem le to, da pridem iz zapora in da bom že pred sodiščem po pravici povedal.
Predsednik: Potem pa niste pametno ravnali!
— Neumen sem bil, seveda! Bil sem popolnoma zmešan in nisem vedel, kaj govorim.
— Dr. Korun: Ce ne bi izpovedal, bi pa še naprej sedel!
Tudi drugi obtoženec V. je zanikal kriv.» in je nato predsednik bral njegov zagovor v pre iskavi, ki je prav tako v nasprotju s tem, kar je izpovedal pred senRtom. Krivdo so zanikali tudi ostali obtoženci.
Popoldanska razprava Zaslišanje prič
Zasliševanje obtožencev je bilo končano ob 13-30, nakar je predsednik prekinil obravnavo za poldrugo uro.
Za popoldansko obravnavo je vladalo, sodeč po navalu občinstva, še večje zanimanje kakor za dopoldansko. Zaslišane so bile priče načelnik Gornik, inženjer Lavrič in šef železniške polici 1e Orehek. Ta je odločno vztrajal pri rezultatih. ki jih je ugotovila železniška policija.
Zaslišani so še bili paznik Dohodarstvenega urada Zupane, Egij, Marčun, Satler in drugi.
Večerna razprava
Ob 1930 je predsednik prekinil obravnavo za eno uro.
Ker je več povabljenih prič manjkalo, je
predsednik prebral njihove izpovedi.
Važno je bilo pričanje bivšega uslužbenca
Sožalje N j. Vel. kralja Aleksandra ob smrti A. Gauvaina
Pariz, 21. aprila. A A. Havas poroča, da je smrt Augusta Gauvaina izzvala globoko potrtost v delu Evrope. Mnogo osebnosti in društev iz raznih držav je izrazilo uredništvu »Journala des Debats« svoje sožalje. Pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Parizu g. Spalajkovič je predal uredništvu lista pismo, v katerem pravi: Nj. Vel. kralj Aleksander, moj vzvišeni suveren. globoko ganjen radi tako težke izgube. ki je zadela uredništvo s smrtjo njegovega odličnega sodelavca g. Gauvaina. ki ga je vedno cenil in spoštoval, mi je naročil, da Vam in rodbini izrazim iskreno sožalje in sočustvovanje.
V	nocojšnji številki objavlja uredništvo sožalne brzojavke predsednika grške vlade Venizela, poljskega ministra zlapovske-ga, češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša, dr. Marinkoviča, dr. Spalajkoviča, predsednika beograjske občine Nešiča, dopisnika jugoslovanskega presbiroja v Parizu Vučetiča. šefa jugoslovanskega prosvetnega oddelka Arnautoviča.
Slovo poslanika Vučkoviča v Atenah
Atene, 21. aprila. AA. Danes je grški minister za zunanje zadeve Mihalakopulos priredil svečano kosilo o priliki odhoda jugoslovanskega poslanika Vučkoviča in gospe. Kosilu so prisostvovali višji uradniki grškega zunanjega ministrstva in vsi uradniki jugoslovnaskega poslaništva. V toku kosila je imel Mehalakopulos govor, v katerem je s toplimi besedami nagovoril g. V učkoviča in naglasil njegove zasluge za zbližanje med Jugoslavijo in Grčijo. Miha-lakopuios je dejal, da je imel v osebi gospoda Vučkoviča iskrenega in odličnega sodelavca pri delu za zbližanje in priia-teljstvo obeh držav. Vučkovič je v svojem odgovoru izrazil svoje simpatije napranl Grčiji in prepričanje, da bo njegov naslednik delal v istem smislu kot on na okrepitvi prijateljstva med Grčijo in Jugoslavijo.
Češkoslovaško odlikovanje načelnika prosvetnega ministrstva
Beograd, 21. aprila. A A. Češkoslovaški poslanik g. Robert Flieder je izročil red Belega leva
III.	stopnje Dragoslavu Djordjeviču, načelniku ministrstva prosvete, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike M.'isaryk za meščanske zasluge.
Kmetsko zborovanje v Obrežu
Pakrae, 21. aprila, k. V nedeljo se je v Obrežu vršilo zborovanje kmečkega pokreta, na katerem je bilo navzočih tudi mnogo italijanskih naseljencev, ki so spomnim in navdušen < mani-lestirali lojalnost in vdanost Nj. Vel. kralju iu Jugoslaviji. Obenem so izražali svoje odobravanje dela kraljevske vlade, ki ji stoji na čelu g. general Živkovi?.
Zaključek razstave nemške likovne umetnosti v Beogradu
Beograd, 21 aprila. 1. Razstava nemške likovne umetnosti in arhitekture se je snoči zaključila. Poselilo jo je okrog 5000 ljudi. Od izlože-nih slik so kupili Nj. Vel. kralj 1, mestna občina 1, druge pa zasebniki. Razstava se preseli v Zagreb, kjer jo otvorijo 3. maja.
Pravilnik o kontroli svežega sadja
Beograd, 21. aprila. AA. Redakcijski odbor, ki ima dolžnost, da izdela novi tekst pravilnika
o	kontroli svežega in suhega sadja, je končal snoči v ministrstvu za trgovino in industrijo redakcijo pravilnika o kontroli svežega sadja. Pravilnik obsega sveže grozdje, sveže slive, jabolka, hruške, kutine, breskve, marelice, jagode, višnje, črešnje; smokve in ostalo sadje.
V	načrtu pravilnika so tudi odredbe o kontroli in klasifikaciji sadja za izvoz. Redakcijski odbor bo nadaljeval svoje delo v četrtek 23. t. m., kjer bo razpravljal o pravilniku za izvoz suhih sliv in suhih smokev.
Velike povodnji v okolici Pariza
Pariz, 21. aprila. AA. Zaradi dolgotrajnega deževja so reke zelo narastle. Pri St. Denisu v bližini Pariza so popustili nasipi prekopa Ourcq. St. Denis in nekatera pariška predmestja so v veliki nevarnosti, da Jih poplavi povodenj. Gasilci in vojaki skušajo popraviti nasip. Povodenj prodira proti St. Denisu.
Ribiča pri K., da je izvozil z gorenjskega kolodvora v letih 1928. in 1929. 13 vagonov premoga, in da je prišel do spoznanja, da tu »nekaj ni v redu«. Vagoni so bili od 15 do 20 tonski.
Med zaslišanjem Ribiča je zopet prišlo do ostre kontroverze med zagovornikom dr. Korunom in predsednikom Kraljem, v kateri je dr. Korun ugotovil, da je bil Ribič vabljen k obravnavi kot osumljenec in ne kot priča.
I)r. Kref: Ali vaB ni K. spodil iz službe, ker sle mu hoteli ukrasti voz premoga. (Smeh med občinstvom.)
Ribič: Ne vem.
Predsednik k priči: Na to vpršanje vam ni treba odgovoriti.
Senat je nato po kratkem posvetovanju sklenil, da se Ribič zapriseže. Ob tej priliki je dr. Korun prosil, da se protokoli ra, da je bil Ribič odpuščen iz službe radi tatvine in mu radi tega ne gre verodostojnost.
Ribič je bil zaprisežen, nakar je predsednik prebral kazenski list priče Ribiča, iz katerega je bilo razvidno, da je bil Ribič opetovano kaznovan radi raznih deliktov, predvsem pa zaradi tatvine.
Ker je občinstvo med zaslišanjem pri? ponovno izbruhnilo v krohot, je zagovornik dr. Korun predlagal, da se dvorana izprazni, nakar je predsednik Kralj pozval občinstvo, naj se ne smeje.
Obravnava, ki se je pričela ob 8-:)0. ob zaključku II. izdaje lista že vedno traja.
Neresnična trditev graške »Tagespost<
(Iz pisarne mestnega popisnega odbora v Mariboru)
Graški list »Tagespost« je v svoji številki 100 dne 11. t. m. pod naslovom »Volksziihlung in Untersteiermark« med drugim objavil, da je neki popisovalec tako dolgo prigovarjal^ neki služkinji, da se je ta odložila vpisati se v po-pisnico za ljudsko Štetje kot Slovenka, kar pa je pozneje prostovoljno preklicala. Mestni popisni odbor je dognal ta dejanski stan:
Neki mariborski posestnik je v popisnici za ljudsko štetje vpisal za sebe in svojo družino ter služkinjo na vprašanje o narodnosti jugoslovansko narodnost, o materinščini pa nemščino. Popisovalcu je padlo v oči, da je služkinja slabo govorila nemški in da je doma iz popolnoma slovenskega kraja. Javil je to rajonskemu pododboru, ki je služkinjo poklical v pisarno in
jo sam vprašal ali je Nemka ali Slovenka in ali je ona sama vpisala v popisnico, da je njena materinščina nemščina. Služkinja je izjavila, da ne ve, kdo je zanjo vpisal nemščino kot materin jezik. Izjavila je nazadnje, da njena mati sploh ni znala nemško in da je tudi ona hodila v slovenske šole. Da pa ji je končno vseeno, kako je vpisano. Pred dotično služkinjo so nato izpolnili novo popisnico in ji izrecno dejali, da so vpisali na vprašanje o materinščini slovenščino.
Mestni odbor smatra, da je potrebno, da ta slučaj javno ugotovi, da dokaže, da je popisal službodajalec svojega posla drugače kakor je bilo res in da se je to mogoče zgodilo tudi v drugih primerih.
Hriberski ni moril z Mohorkom v Jelovcu
Hriberski je sicer zločinski tip, vse pa kaže, da ni sodeloval pri strahotnem umoru v Jelovcu
Maribor, 21. aprila.
Avstrijske oblasti, ki so na prijavo mariborske policije aretirale Ludvika Hriberskega, so uvedle o vprašanju njegove sokrivde najstrožjo preiskavo. Aretirani Hriberski je že od početka tajil, da bi bil v kakršnikoli zvezi z roparskim umorom v Jelovcu. Taji še vedno. Navedel je, kakor smo že ob svojem času poročali, da je preko noči od velike sobote na ne-deljo bil pri svoji ljubici Štefaniji ftkofovi v Sulcu, kar je ta potrdila. Vendar ji oblasti niso
verjele.	.v
Med tem pa so se javile številne priče, ki so Hriberskega videle v Sulcu odnosno v Gomilici, kjer je bil s škofovo pri vstajenju še na veliko soboto ob 21. uri, dočim so ga druge priče videle na velikonočno nedeljo ob 9. uri dopoldne. Prav tako so tudi vse priče izjavile, da Mohorka niso videle pri Hriberskein. V času
od 21. ure zvečer do 0. ure zjutraj Hriberski ne bi nikakor mogel priti iz Avstrije v Jelovec in nazaj, za kar bi rabil najmanj 6 do 7 ur nagle in neprestane hoje.
Kljub temu so se sedaj javili ljudje tudi iz okolice Jelovca, ki trdijo, da so videli na veliko soboto moškega, docela takšnega, kakršen je Hriberski na slikah, ki so jih objavili časopisi. Vendar se lahko tudi motijo.
Sumljivo pa je tudi to, da je Mohorko navedel sodišču drugo bivališče Hriberskega, kakršno je v resnici, kar dokazuje, da ni natanko vedel, kje sedaj biva. Verjetno je tedaj, da je Mohorko iz kakršnegakoli drugega razloga soobtožil dejanja pri Dobajevih v Jelovcu tudi Hriberskega, ki je sicer res pokvarjen in zločinski tip, ki pa pri zločinu ni sodeloval. Vprašanje ali naj se Hriberski izroči našim oblastem, še vedno ni rešeno.
Kamniške poštfne razmere
Kamnik, v aprilu.
Za uspešen ras&voj tujskega prometa v Kaau-uilcu je brezpogojno potrebno, da poštna, telefonska in telegrafska služba posluje točno in brezhibno. Kljub vsem naporom Kamniške poštne uprave pa nas sedanje stanje absolutno ue m are zadovoljiti.
Lokali našega poštnega urada nikakor ne odgovarjajo poštnemu prometu, ki narašča letno za 10.000 enot. Urad je nastanjen v malem, niakem in zaduftlem prostoru, ki bolj odgovarja kafkenvu trgovskemu skladišču kakor pa za promet tako važnemu uradnemu lokalu. V tem majhnem prostoru posluje celokupna poštna uprava s telefonom, brzojavom, ekspedicijo in blagajno, v njem je tudi javna telefonska govorilnica im čakalni prostor za stranke. Aiko pomislimo, da je v uradu nakopičenih še nekaj omar, miz, predalov itd., da je prostor »labo razsvetljen in brez vsake ventilacije, da uraduje v njem poleg poštnega upravnika še 7 pomožnih modi in 2 poštna sla, torej 10 oseb, moramo priznati, da je taka! neprimeren, ne-®drav in za mesto, ki hoče veljati kot letovišče, liairavnoat škandalozen. Želeti bi bilo, da bi si ta prostore ogledala inšpekcija dela, ki bi prav gotovo ne dopustila obratovaiij-a v tako liigije-uično pomanjkljivem prostoru.
Koliko jeze vžijejo tudi Kamničani zaradi svojega poštnega lokala! Ob nedeljah se gnete v čakalnici, loi obsega prostor celili 4 (!) m2, ves Kamnik in čaka na pošlo, kot med vojno na krušne izkaznice. Kamničanom se poleti pridružijo še letoviščarji, na katere napravijo naše poštne razmere gotovo skrajno mučen utis. Kakšno nmeinje morajo imeti o maši poštni Upravi šele inozeanci, si tudi lahko mislimo.
G. ministrski predsednik general 2i vkovifi ®i je pri svojem prvem neofioijelnem obisku v Kamniku ogledal tudi poštni urad in »e začudi!, da je spiloh možno, da je urad nastanjen v iailoo n e prim črnem lokalu. Zahteval je, da se
takoj dobijo primerni prostori in tozadevno sam interveniral na pristojnem mestu. Iz Ljubljane je takoj prišla komisija in tudi uvidela, da je lokal nezdrav in neprimeren in da je treba poiskati novega. Lansko leto je poštna direkcija nameravata zgraditi lastno poštno poslopje in občina ji je v ta namen prepustila krasen stavbeni prostor v sredini mesta. Iz nerazumljivih razlogov pa je zadeva zaspala in razmere pri pošti se niso nič spremenile. Šele na nedavni tujsko-prometni anketi je g. Anton Cerer javno ožigosal nevzdržne razmere našega poštnega urada z zahtevo, da se vsi nedostatški takoj odpravijo. Tej zahtevi se pridružuje ves Kamnik z upanjem, da ne bo ostalo kakor ved-uo doslej samo pri besedah in obljubah. Naš ugled in interes to zahtevata!
Naša pošta ima tudi premalo osobja. Za pravilno ekspedicijo bi bile nujno potrebno še dve, v seziji pa tri moči. Pošta pride v Kamnik ob 9. umi, naslovljenci pa jo dobimo v roke šele opoldne. Zaradi pomanjkanja osobja trpi služba, poštni uradniki in občinstvo. V okolico se dostavlja pošta vsak drugi dan, v tujski sezoni bi bilo nujno potrebno, da se dostavlja po dvakrat dnevno, saj tvorijo okoliške vasi sestavni del tujskoprametnega kompleksa. Zakaj bi Kamnik ne imel tega, kar imajo že zdavnaj drugi kraji?	z.
Zagorske občinske zadeve
V petek popoldne ob 4. uri se je vršila v občinski dvorani pod predsedstvom župana g. Albina Grčarja seja občinskega odbora. Po pre-čitanju sejnega zapisnika je prišel v razpravo že znani »Lebring«. Občina je kupila od lastnika steklarn v Hrastniku g. Abela dve hišici ln s tem rešila 10 bednim družinam streho. Ker pa stojijo na rudniškem zemljišču, se sprejme predlog TPD, kateri se prepustita hiši in bodo kljub temu ostali vsi stanovalci v hišah. Ce bi pa se katero stanovanje izpraznilo, razpolaga z njim rudnik. Stvar se je morala rešiti na ta način, ker bi rudnik sicer zahteval podiranje
(Judi ob hladnem
_____a_______
ostanite lepa...
Kadar ob prehodu k toplejšem letnem času pošilja varljivo vreme izmenoma solnce in dež, tedaj je Vaša koža izpostavljena mnogim nevarnostim. Vendar Vas ni treba skrbeti: Elida Creme de chaqueheure varuje Vašo nežno kožo. Ne-vidljiva plast te edinstveno kreme napravi kožo odporno proti dežju in vetru.
&
ELIDA
CREME DE CHA0UE HEURE
hiš, občina pa nima nikakih sredstev, da bi hiše prestavila, kar bi stalo precejšnjo svoto denarja. Občinskemu uradniku se odobri službena pogodba. Ker se je delo, ki ga upravlja nameščenec g. Ule, gotovo podvojilo, se mu prizna razven plače še mesečna nagrada.
Sledila je najvažnejša točka dnevnega reda, priključitev davčne občine Loke k občini Za-gorje.V debati o tej točki se je osobito pov-darjalo, kolike važnosti bi bila priključitev za delavstvo. Sedaj je namreč možno, da delavec po 20 letnem delu pri TPD še vedno nima pristojnosti ne v zagorski ne v kateri drugi industrijski občini, ker ga rudnik po potrebi zaposli sedaj v tem, sedaj v onem kraju, ki je v različnih občinah. Z združitvijo pa bi to odpadlo. Iz tega in še drugih vzrokov je občinski odbor soglasno za priklopitev.
Prezidava občinske hiše, kjer se je nameravalo urediti podstrešno stanovanje, se ne bo izvršila vsled prevelikih stroškov. Novi občinski uradnik se naseli v prostorih, ki Jih je imela prej šola, razred pa se preseli v občinsko posvetovalnico. Mislimo, da ni potreba komentarja k temu, kako pripraven je tak lokal za šolski razred.
V občinsko zvezo sta bila sprejeta Štefan Logar in Jeretln Ignac. Ubožni odsek je nekaterim podelil, nekaterim pa zvišal podpore.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
Trzin
Ljudsko štetje. Naša občina je bila razdeljena na tri popisne kroge. V prvem popisnem krogu »za rebrjo« imajo večino moški ln sicer 132 napram 124. V ostalih dveh krogih, predvsem v tistem delu, kjer so večje kmetije, pa imajo prevlado ženske. Vseh v naša občini bivajočih so našteli 732. Moških je 348, žensk pa 384. Pred 20. leti pa 772, pred desetimi pa še več. Da jih je v občini tako malo, je treba vzeti v poštev tele stvari: veliko je izšel jncev v Ameriki precej je tudi sezonskih delavk v Franciji in Romuniji. Drugače pa lahko z mirnim srcem rečemo, da je Trzincev še nekaj čez 800.
Nova opekarna. 2e lansko leto smo poročali o prvi opekarni pri nas. Letos pa se domačini še pripravljajo, da bi spravile še drug- v obrat. Nova opekama bo stala prav na tistem mestu, kjer Je že pred desetletji ena bila, pa Je leta 1893. propadla. Na mestu, kjer Je stala, so Izkopali veliko dobre opeke. Materijala na tem mestu ne bo zmanjkalo, pač pa se bojimo, da kaj drugega ne bi.
Pripravljajo se... Gasilci že pridno vadijo radi bližajoče se 25 letnice in blagoslovitve nove brizgalne. Pa tudi dekleta pridno pripravljajo narodne noše, da se bodo pri tej priliki postavile.
Zakaj tako? Po dolgem času bodo menda Se začeli s postavljanjem droga za nizko napetost. Materijal je pripravljen, čaka že mesec na njivah, tako, da ljudje še posjati ne morejo. Na vsak način bo treba nekaj odškodnine!
Caidg ;
27dZ>22Z21CZ>
ftezaan	53
»Torej ostanite pri meni. Nocoj dajem državni banket. To je tak j rekeč moj poslovilni obed.c
Valdor je sprejel vabilo.
»Z veseljem,< je rekel. >Ali ste se namenili že
oditi?«
»Prihodnji teden prav gotovo, sezona je tedaj na koncil.«
»Kam pa greste? V Erlebro?«
»Še ne. Tam bom šele proti koncu avgusta in upam, da boste tudi vi moj gost. Tudi Volms in mnogi vaši prijatelji pridejo. Najprej pa grem na kratek obisk k svoji materi v Devon; nato se moram odzvati vabilu belgijskega kralja. Erlebro pride šele zadnji na vrsto.«
»Prihodnji teden torej odpotujete v Devon?«
»Da. Cemu to vprašujete?«
»Ker pojdem tudi jaz tja. Saj sem vam bržkone nekoč pravil, da je po materini strani tudi angleška kri v mojih žilah,« je odgovoril Valdor. Tam pa leži posestvo, ki pripada po mojem mnenju meni. Moram si ga ogledati. Ni bogvekaj vredno bržkone, toda kdor ima milijon frankov dolgov, sprejme rad karkoli. Ali ne bi potovala skupaj, Farnmor?«
»Zakaj ne!« Valdor ni opazil, da je ta »zakaj ne« zvenel nekam prisiljeno. »Kako pa se imenuje vaše posestvo? Morda mi je znano.«
»Ne morem se spomniti imena. Le počakajte za hip. Imam pri sebi listine — da — zdi se mi, da se imenuje Torlymne ali tako nekako.«
»Tako je — Torlymne. Posestvo meji na ono moje matere. To je stara graščina z velikimi gozdovi, sicer pa je gospodarstvo popolnoma zanemarjeno.«
Valdor je zehajoč pogladil svoje parfumi rane brke.
»Za vraga! Kaj naj počnem s staro graščino. Ce le slišim imenovati »stari grad«, pa se spomnim pravljic o duhovih. Vendar pa pojdem tja in poskusim dokazati pravomočnost svojih zahtev. Neko vrednost vsekakor ima, v najslabšem primeru ga prodam.«
»Gotovo! In ker si nameravate osebno ogledati zemljo, tedaj dovolite, da vas opomnim, da bi lady Castle-mere izredno veselilo, če bi se pri nas ustavili.«
Valdor je bil hvaležen prijazni usodi, ki ga je rešila strahot podeželskih gostilen. Sprejel je vabilo, Farnmor pa ga je povabil z nekim posebnim namenom. Vedel je, da je Valdor slišal umirajočega izgovoriti besedo »Lu-cilia«! In groza bi ga bilo, predstaviti Errollovo hčerko možu, ki je bil tedaj pri njem. Istočasno pa si je dejal, da ne more preprečili Valdorjevega potovanja v Tor-lymne, vsekakor pa bi bil ta nekako dolžan posetiti Iady Castlemere. Zato je hotel mirno in pogumno kljubovati
morebitni nevarnosti. Katerakoli njegova nerodnost bi utegnila vzbuditi Valdorjevo radovednost glede dekleta, ki je živela v »Zatišju« kot njegova %’arovanka.
Nekaj ur pozneje je Valdor sedel za ministrovo mizo. Bil je vedno isli lahkoživi brezskrbni kavalir kakor nekdaj, zato je bil dobro ohranjen in videti še vedno mlad. Gledal je hišnega gospodarja, sedečega med voditelji strank in odklikovanimi poslaniki. Z ostrimi, zabavnimi dovtipi je zabaval svoje goste. Nehote se je Valdorju vnovič vsiljevala slika iz Bois de Boulogne, kjer je danes tako slavljeni mož igral tako kruto, grozno vlogo.
»On je pozabil — vse je pozabil!« je pomislil Valdor poln občudovanja, občudovanja in zoprnosti obenem, »Brez usmiljenja ga je ustrelil, kesanja pa ne pozna!«
4.
Popoldansko solnce je ogrevalo pokrajino in morje in lahka meglica je ležala nad zlatorumenim' obrežnim prodom in zelenimi griči v ozadju, ko se je parna jahta, prihajajoča iz Kanala, zasidrala v majhnem zalivu »Zatišja«.
Tam preko leži vaš Torlymne, Valdor,« je rekel Farnmor in pokazal na nekatera rdeča slemena, ko sta se napolila proti gradu. Tiste hiše so, gledale izza drevja in so bile oddaljene pol ure hoda od tam. V Zatišju so ju pričakovali, samo dneva prihoda niso vedeli, ker Farnmor ni mogel natančno določiti, kdaj mu bodo o-pravki dopuščali odpotovati.
Jz Dpavsfee banovine
<1 Kr. banska uprava Dravske banovine ra« pisuje mesto uradniškega pripravnika s pravniško fakultetno izobrazbo pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Prosilci-pravniki, ki so položili z uspehom vse tri državne izpite, morajo vložili svojeročno pisane, pravilno kolkovane prošnje najkasneje do 9. maja 19;! 1 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
d Rdeči križ v Prekmurju. V nedeljo 19. t. m. se je vršila ustanovna skupščina krajevnega odbora rdečega križa v Bogojini. Skupščino je ©tvoril g. Kutassi Evgen. Soglasno jo bil izvoljen za predsednika g. Brelih Oton, šolski upravitelj. V upravni odbor so bili izvoljeni Bertoncelj Terezija, Vogel Terezija, Bezjak Matija, Breznik Janko. Kutassi Evgen, Puhan Štefan, Savče Jožef, Šimen Jože, Vugrinec Štefan; v nadzorstvo pa Horvat Štefan, Pintarič Janez, Pučko Štefan. Organizacija ima 41 rednih članov. V Prekmurju je sedaj 5 krajevnih odborov Rdečega križa: Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Dol. Lendava, Murska Sobota.
d Opozorilo kupujočemu občinstvu! Greanij trgovcev v Ljubljani opozarja občinstvo v mestu in na deželi, da prodajajo v zadnjem času pri zasebnih strankah (po hišah) sumljive osebe v veliki množini blago za obleke. Tako ponujanje je v zmislu obstoječih predpisov strogo prepovedano. ObSinslvo se opozarja na to nedovoljeno ponujanja blaga ter vljudno naproša, da take prodajalce blaga naznani bližnjemu stražniku ali orožniku.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398—2
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
»PAN« PRI: BERKO, EGGER, MELA, ZARGI.	943-5
d Vzrok podeželskih požarov. Skoro dnevno čitamo v listih o velikih požarnih nesrečah po deželi. Divja element uniči poslopja in premičnine, večkrat pa zahteva tudi človeške žrtve. Tu pa tam je tudi sicer vzrok požara zločinska roika, pri večini požarov pa so vzrok požarnih nesreč nesrečniki sami, kakor tudi krajevne oblasti, ki premalo pazijo na izvršitev požarnih predpisov. Iz lastne prakse in izkušnje mi je znano, da nastanejo taki požari po vnetju saj v neometanih dimnikih. Kmetje se večkrat uprejo, ko pride k njim dimnikar, ter mu pod raznimi pretvezami branijo omesti dimnike. Pripeli se, da saje, ki se vnamejo, zanetijo z iskrami ogenj tudi na sosednjih poslopjih. Predvsem bi bilo torej potrebno, da merodajne oblasti omogočijo dimnikarjem bolj redno izvrševanje njihovega težkega poklica, ker zamore le ta ugotoviti nedostatfke in na te opozorili gospodarje in merodajne oblasti. Čudno je pa tudi dejstvo, da se še danes najdejo kmetje, ki za primer požara niso zavarovani ali pa še za prav majhne vsote. — Dimnikarski mojster.
d Ne sme zahajali v krčme od 9. maja 1931 do 9. maja 1933 Gajsler Anton, roj. 20. septembra 1907 v Stogovcih, občina Drobtinci, srez Ljutomer, v Stogovcih štev. 6 bivajoč, pristojen v Rožengrung, srez Maribor, levi breg, čevljar po poklicu.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 752-8, termometer 6-4, relativna vlaga 9G%>, smer vetra SW, oblačnost 10, dež (190). V Mariboru je kazal barometer 751-7, termometer 06, relativna vlaga 97u/o, smer vetra NW, oblačnost 10, dež (22 mm). Drugod je bilo oblačno in je deževalo. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 9, v Mariboru 9-1, najnižja v Ljubljani 5-4, v Mariboru 6-2, v Mostaru 10, v Zagrebu 8-2, v Beogradu 8-6, v Sarajevu iO-2, v Skoplju 9-1, v Kuniboru 11-2, v Splitu 10-2, na Rabu 8, na Visu 7-8. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj.
£/ubljana
Sreda, 22. aprila 1931: Soter in Kajetan. Pravoslavni: 9. aprila: Jevpsih.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Us tar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
♦
■ Seja občinske uprave bo v četrtek ob 17. uri. Na dnevnem redu so poročila finančnega, gradbenega in personalno-pravnega odseka, nakar sledi tajna seja.
■ Ljudsko štetje v Ljubljani še ni zaključeno, ker 8 popisovalnih komisarjev še ni opravilo svojega posla. Kakor pa je že sedaj razvidno, bo štela Ljubljana komaj okoli 55.000 prebivaleva, ne vštevši vojaštva in železničarjev. Potemtakem je Ljubljana narastla v 10 letih za okoli 4 do 5000 prebivalcev. Natančni podatki bodo še ta teden objavljeni.
H Zanimivo predavanje. Na 8. rednem sestanku Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo predaval Norvežan prof. dr. tljalmar Brosch o Norveški in njenih prebivalcih, o raziskovanju arktika po Norvežanih in zlasti o ribolovu na Norveškem. Predavanje bo spremljalo okoli 80 koloriranih diapozitivov. Prof. Brosch, ki je tudi član norveške akademije v Oslu in ki ga je jugoslovanska vlada povabila, da uredi in vodi biološko-okeanografsko slanico v Splitu, je specialist za morsko ribar-ilvo. Te dni predava v Zagrebu in Prirodoslovna sekcija se ni ustrašila sl roško v, da povabi znamenitega učenjaka-biologa tudi » Ljubljano, da bi predaval tudi tu o svoji domovini in njenih znamenitostih zlasti glede ribarstva. Prof. Brosch l>tt predaval nemški; predavanje bo ob
običajnem času v petek (24. t. m.) ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta Aleksandrove univerze v Ljubljani. Vstopnine ni. Odbor vabi člane, prijatelje in občinstvo sploli na čim številnejši obisk tega zanimivega predavanja.
■ Ženski pokret ima v četrtek 23. t. m. ob 20. uri sestanek v »Emoni«.
■ Ob priliki lOlctnice Kola jugoslovanskih sester priredi državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4-1., razstavo izbranih ročnih del.
■ Jugoslovanska sokolska matica v Ljubljani, r. z. z o. z. sklicuje v petek 24. aprila t- 1- redno glavno skupščino ob 18. popoldne v prostorih Narodnega doma (vhod iz Tomanove uilice) s sledečim dnevnim redom: 1. Potrditev letnega računa in bilance za leti 1929 in 1930. 2. abso-lutoriij upravi zadruge. 3. sprememba pravil. Glavna skupščina mora sklepali, ako je navzoča vsaj ena petina vseh zadrugarjev, sicer bo glavna skupščina pol ure kasneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki more sklepali o vsem brez oaira na število prisotnih zadrugarjev. (§ 2G pravil). Upravni odbor.
■ Pri koncertu »Kola jugoslov. sester«, ki bo v soboto 25. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani, sodeluje iz prijaznosti tudi moški pevski zbor »Grafike« in Slov. pevski kvintet.
■ Hiindel: oratorij. Prve dni maja bo izvajala ljubljanska »Sloga« Randlov oratorij »Samson« s solisti, zborom in orkestrom.
■ Tretji simfonični koncert. Dne 1. maja t 1. bo HI. simfonični koncert, ki ga priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v tej koncertni sezoni.
■ Dve premijeri v ljubljanski drami, še ta
mesec bodeta v naši drami dve premijeri, in sicer narjprvo premijera misterija o življenju in smrti bogatina »Slehernika«, ki ga je priredil za naš oder Oton Župančič. Za tean pa bo premijera trodejanske igre »X, Y, Z«. Slehernika režira višji režiser g. prof. Šest, »X, Y, Z« pa režiser Milan Skrbinšek.
■ Čajanka na Taboru. Dne 26. t. m. ob ^18. uri bo akademija sokolske dece na Taboru. Na akademiji nastopajo naši najmlajši Sokoličd, da pokažejo česa so se naučili in koliko so jim koristile vaje v sokolski telovadnici v zimskem času. Vzpored akademije bo zelo pester in bo obsegal poleg novih rajalnih nastopov in vaj tudi recitacije in prizore. Po nastopih streže Sotkol svojo deco in vse aiavzoče na čajanki, ki bo nekako slovesen zaključek sokolskega dela v telovadnicah ter začetek krepitev telesa in gojitev duha na prostem. Sokol na Taboru upravičeno pričakuje, da bodo poselili prireditev nole starši nastopajoče dece, temveč vsi, ki jim je razvoj naše dece pri srcu.
■ Vseučiliški profesor dr. A. Gosar bo v sredo 22. t. m. ob 18. uri nadaljeval v zbornični dvorani univerze svoja javna predavanja o »socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«.
■ Predavanje s poskusno kuho. Drevi v Šent. Jakobski šoli ob 20. uri (vhod iz Florjanske ulice) predavanje v zvezi s poskusno kuho na plinu. Na to brezplačno predavanje in posku-šnjo jedil vabimo vse gospodinje, ki zanimajo za plinsko kuho. — Mestna plinarna.
■ Narodna čitalnica t Spodnji šiški sklicuje za nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v društveni sobi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani se vabijo, da se občnega zbo->a čim številnejše udeleže. — Odbor.
■ Opozrjamo na literarni večer mladega Pan-kluba, ki bo v petek 24. t. m. ob 20. uri v beli dvorani hotela »Union« Čitali bodo svoja dela gg. Aflonz Gspan,, Mirko Javornik, Božo Vodušek in Rudolf Kresal.
■ Mesina zastavljalnica bo imela redni dražbi za v septembru 1930 zastavljene dragocenosti (zlatnino, srebrnino in dragocenosti) 0. maja, za efekte (perilo, stroji itd.) pa 12. maja 1931, vsakikrat ob 15. uiti v uradnem prostoru na Poljanski cesti 61. 15.
■ Odprla noč in dan so groba vrata. Umrli so Franc Žerjav, 73 let star, bivši vrtnar, Vi-
Jz drugih
Morilec Žimbrek se ne spominja več
Ob velikem zanimanju občinstva se je pričela v Zagrebu razprava proti Slavoljubu Žimbreku, soboslikarju, ki je umoril pred meseci 131etuo Ivko Vrkljan, Zadal ji je 11 vbodljajev z lovskim nožem. Deklica je nekaj dni nato v bolnici podlegla poškodbam. Pred začetkom razprave je morilčev zagovornik prikazal Zimbreka kot nevrasteničnega in abnormalnega človeka. Predlagal je, naj razpravi prisostvujeta tudi dva psihijatra. Žimbrek je izjavil, da se ne čuti krivega. Njegov oče je bil pijanec. Oženil se je leta 1926. in se kmalu nato ločil. Žimbrek trdovratno trdi, da se ne spominja, kako je 14-letno lvko na cesti napadel z nožem. Zaslišan je bil tudi oče umorjene deklice, ki je izjavil, da je Žimbrek stanoval v njegovi hiši. Žimbrek je opravi) pri njem neka soboslikarska dela in mu izročil izredno visok račun 67.000 Din za delo, katerega Vrkljan seveda ni izplačal. Žim-brek je Vrkljanu večkrat pretil, da se bo maščeval, ker mu ne izplača računa. Preden je izvršil zločin, je bil Žumbrek v gostilni in je tam kazal velik nož in kričal, da se mu hoče krvi. Ko je zapustil gostilno, je srečal na ulici Vrkljanovo hčerko liletno lvko in jo napadel. Žimbrekova ločena žena je prikazala svojega moža kot živčno bolnega in razkrojenega Človeka, ki ni normalen. Razprava se nadaljuje.
dovdanska cesta 9; Jerica Jezeršek, roj. Gliha, 69 let stara, žena vpokojenega železničarja, Maurerjeva ulica 23; Marija Fefer, 78 let stara, občinska uboga, Vidovdanska cesta 9. Big jim spomin, žalujočim naše sožalje!
■	Iz bolnice. Delavca Paradiža Franca, stanujočega v baraki na Vilharjevi cesti, je včeraj n Vilharjevi cesti popadel pes In ga ugriznil v desno nogo. — Pančur Stanislav, 3-letni sin posestnika iz Šmartna pri Bohinju, se je včeraj igral in je pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo.
‘Miavibov
m Zakon o uradnikih, opremljen s stvarnim kazalom, obsegajoč 194 strani, se dobi za ceno 18 Din v naši mariboski podružnici, Aleksandrova c. št. 24.
m Povratek pevskega zbora Glasbene Matice. Včeraj ob 11-36 se je vrnil pevski zbor naše Glasbene Matice s svoje koncertne turneje po Srbiji. Na kolodvoru se je zbralo precej občinstva, ki je Matičarjem priredilo prisrčne ovacije. Izmed zastopnikov oblasti in korporacij so se sprejema udeležili okrožni Inšpektor g. dr. Fran Schaubach, mestni podžupan g. dr. Franjo Lipold, predsednik Glasbene Matice, ravnatelj g. dr. Josip Tominšek, skladatelj Oskar Dev itd. Člani in članice so se vrnili vedro razpoloženi in navdušeni za naše južne in vzhodne brale in sodržavljane. Vsa turneja se je vršila v najlepšem redu brez vsake najmanjše nezgode.
m Planinski dom na gradu Lindeku. Danes ob 20. uri bo v planinski sobi hotela »Orek ustanovni občni zbor zadruge za postavitev planinskega doma na gradu Lindeku nad Frankolovem. Grad, ki je sedaj v razvalinah, leži 700 metrov visoko tik nad državno cesto, ki vodi iz Maribora v Celje.
m Delovanje rešilne postaje. Od pondeljka na torek je tukajšnja postaja dosegla letošnji rekord. Posredovala je v 15 slučajih, 11 oseb je prepeljala v bolnico, dvema je pomagala na domu, dvema pa na postaji. Težkih nezgod je bilo 5.
m Gostovanje mariborske drame v Zagrebu.
V	petek 1. maja bo gostovala mariborska drama prvič v Zagrebu in prvič z izvirnim slovenskim delom. Vprizorila bo v gledališču v Frankopanovi ulici Radivoja Reharja misterij »Učlovečenje«. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor, kateremu priredijo zagrebški pisatelji svečan sprejem.
in Za brezposelne. Borza dela v Mariboru potrebuje: 5 viničarjev, 2 šoferja, 4 poljske delavce, 28 hlapcev, mehanika, vrtnarja, dimnikarja, slaščičarja, fotografa, 2 ključavničarja za orodje, več različnih obrtniških vajencev, kmečko gospodinjo, 25 kmečkih dekel, 2 kočarici, 8 natakarice, plačilno natakarico, 3 kuharice za orožnike, kuharico za uradniško menzo, kuharico za delavsko kuhinjo, 4 zasebne sobarice, 2 hotelski sobarici, blagajničarko za hotel, 24 služkinj, 18 kuharic, 2 postrežnici in 3 vajenke.
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	885
m Prevoz t bolnišnico. Um se je v ponedeljek umračil 46-letnemu posestniku Jožetu P. iz okolice Sv. Jurija ob Pesnici. Rešilni avto ga je prepeljal v tukajšnjo bolnico, kjer je nesrečnež umrl.
Celje
* Glasbena Matica v Celju priredi svojo XI. glasbeno matinejo v nedeljo 26. aprila v mali dvorani Celjskega doma.
* Predavanje g. prof. Pivka. Na Ljudskem vseučilišču je v ponedeljek zvečer predaval g. prof. Pivko iz Maribora o »Mesijanizmu med Slovani«.
* Tečaj za avtogeno varenje bo v Celju priredila Zbornica za TOl. Tečaj bo trajal 14 dni in se bo začel v začetku maja. Prijave naj se pošljejo Obrtnemu društvu v Celju, najkasneje do 28. aprila.
* Znana nianufakturua trgovina Brata Šumer se je preselila z (Slavnega trga v Prešernovo ulico 17, poleg mestnega načelstva, v lokal, kjer je bila prej trgovina Vanič.
* Poroka. V ponedeljek sla se v župni cerkvi poročila g. šare Franjo, sini znanega industri-jalca in bankirja v Šibeniku, in gdč. Koračin Emilija iz Celja. Čestitamo!
* Smrtna kosa. V javni bolnici sta dne 20. t. m. umrla 23-letna delavka Stegenšek Marija, delavka v keramični tovarni v Petrovčah, doma iz Griž ter 62-letni Fendre Andrej, hlapec iz Sv. Jurija ob južni železnici.
banevin
Hajduk Medič pred sodiščem
V	ponedeljek je pričel v Šibeniku proces proti dalmatinskemu hajduku Todoro Mediču, ki je bil pred leti že obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na doživljensko robijo. Pred dvema letoma je pobegnil iz šibeniške ječe in se klatil po severni Dalmaciji, dokler ga niso vjeli. V tem času je Izvršil več zločinov. Obtožen je 16 zločinov. Za razpravo vlada med občinstvom veliko zanimanje. Mediča straži v sodni dvorani več orožnikov. Po zaslišanju je prišel na vrsto prvi umor posestnika Volareviča iz Bukoviča, katerega je Medič napadel v spremstvu svojih pajdašev, ga zvezal z žico ter ga nalo vrgel v 13 m globok vodnjak v bližnji vasi Sističu. Medič se zagovarja, da je Volareviča umoril na prigovarjanje njegovega zeta, ki se je hotel Volareviča iznebiti, da bi prišel do njegovega premoženja. Razprava je trajala ves dan. Trajala bo pa še njbrže ves ta leden, ker morajo zaslišati okoli 50 prič.
b Sava polagoma narašča. Iz Zagreba^ poročajo, da je začela Sava polagoma naraščati. Narastla je doslej samo za en meter aaad normalo. Ako bo prenehalo deževje v Dravski banovini, se ni bati večjega porasta. V Zagrebu je temperatura zelo padla in tudi dežuje neprestano. V Zagrebški gori je snežilo.
’ Cesta v Listali. Lisce niso samo lična sla novanjška kolonija, temveč eden najlepših iz-prehodov, kar zlasti dobro vedo tujci in letoviščarji, ki jih poleti ob vsakem času srečaš tani. Temu lepemu kraju pa nikakor ne odgovarja cesta, ki je v zelo slabem stanju. Dočiin jo je mestna občina na svojem teritoriju pred kratkim lepo uredila, je ostali del še vedno v zelo slabem stanju. Sicer te dni neki moški nekaj popravlja na tej cesti, pa to svoje delo tako nestrokovnjaško izvršuje, da cesto še bolj kvari Prebivalci Lise nujno prosijo županstvo okoliške občine, da pošilja od časa do časa koga nadzirat delo tega delavca in da naj sploh posveča tej cesti največjo pažnjo.
* Indijskega »fakirja« so'se igrali nekateri gaberski fantje. Med drugimi produkcijami je neki »fkair« zabodel 25-letnemu mizarskemu pomočniku Hinku iglo v desni nadlaket, češ, da ne bo ničesar čutil. Pa je le čutil, kajti igla se je zlomila in oba konca sta obtičala v mesu. Kodela je moral v bolnico, kjer so mu odstranili oba konca igle.
* Čudna pozabljivost. Neki O. Josip, starejši moški iz celjske okolice je prišel pred dnevi v Celje nakupovat stvari, ker do večera ni nao-
el dokončati vseh nakupov, je prenočil pri ne-
em moškem, s katerim se je seznanil v neki trgovini. Naslednje jutro je šel zopet nakupovat, že prejšnji dan kupljene stvari pa je pustil pri svojem prenočevalcu. Ko je bil z naku-kovanjem gotov, ni več našel hiše, kjer je prenočeval in ludi pozabil ulico. Oni, pri katerem je prenočeval, se naproša, da stvari odda na policiji, ki jih bo vrnila svojcem pozabljivega starca.
Pismo iz Trebnjega
Po lepih s u Inč,ni h dnevih je nastalo pusto hladno in deževno vreme. Zdi se nama, kakor bi prehajali iz jeseni v zimo. Stalno dež, vetrovi in sape od vseli koncev in krajev, tako da nam je ta april že čez glavo. Vprašaj tega ali onega, vsak se bo potožil ob vremenu.
Popisovanje je pni kraju. Popisovalci so oddali svoje delo in je popisni odbor pridno na delu, da cimi preje izgotovi pregled občine. Koliko nas je, danes še neverno, vemo pa le, da smo od zadnjega stelja precej porasli in da bo Trebnje z občino imelo okoli 4000 duš.
Stavbno gibanje v Trebnjem je zadovoljivo. Vas je v razvoju in v zadnjih letih se je lice Trebnjega povseiu spremenilo. Impozantno uradno poslopje, nov hotel, nekaj zasebnih hiš, vse lo dokazuje, da Trebnje, središčo naše ožje Dolenjske, vsestransko napreduje in se širi. ICot prvi v letošnji sezoni je pričel z nadzidanjem nadstropja g. Alojztij Žorž, kateri je že dobil potrebno stavbno dovoljenje. Tudi stavba ankarskega mojstra Alojzija Pungartnika se bliža koncu in bo kmalu končana.
Hrastnik
Odstranitev žičnice. Najbrže že meseca maj-nika namerava odstraniti naš rudnik veliko zračno železnico, kt služi za prevoz zasipa v ojstrški premogovnik. Žičnica stoji osena let ter je veljala nekaj milijonov. Prej se je prevažal materijal na Ojstro največ po bregu nainao Korenove hiše, sedaj pridejo na to pot nazaj. Žičnica se torej pač ni obnesla, neprestna popravila na mnogih lesenih stebrih, katerih najvišji je visok skoro 50 metrov, stanejo preveč. Radi tega bo menda izginila ta hrastuiška znamenitost.
Ravnatelj I)rolz je odšel na 4tedenski dopust.
V	nedeljo so pokopali na dolskem pokopališču upokojenega hrastniškega rudarja K rajska. N. p. v m.! Žalujočim sožalje 1
Popis prebivalstva po rudniški naselbini. Tokrat ni bilo zlasti neprijetno popisovanje med rudarji, kajti vsepovsod je bilo citati na obrazih odraslih kakor otrok le strah pred bodočnostjo. V koliko stanovanjih se je čulo vprašanje, ali se že kaj govori o pričetku dela ter o podporah! Zal, da ni bilo mogoče dati zadovoljivega odgovora! Pa je zdilinila mamica šestih, sedmih otrok: Glejte koliko nas je! Ali ni greh, da nas je toliko, ali nas ne bodo otroci kleli, če se jim bo godilo kakor nam? Pa njene oči so objele enega za drugim z vso ljubezni].), ki jo menda še stopnjuje beda in obup, in zazdelo se je, da je posijalo toplo solnce in mračni dom. Pa zakaj nam ne povedo vsaj tega, koliko časa se še ne bo delalo, je dejal mlad mož, čvrstih pesti, katerim je bilo videti, da so vajene dela. Ako vem, da bom še, recimo, dva tedna brez dela, grem domov na kmete, kjer bom vsaj za brano zaslužil, tako pa ne smem nikamor proč, ker vsak dan, vsak večer je mogoča vest: Jutri zjutraj pričnete! Teško je to čakanje brez dela .n. Bilo je mnogo vzdihovanja, a pribiti je treba, da tudi en popisovalec ni čul žal besede proti državi, kar vsekakor kaže udanost prebivalstva in pa tudi, da delavstvo dobro ve, kje leži krivda teli neznosnih vsakoletnih praznovanj. Naj bi našli popisovalci pri prihodnjem popisovanju, ki bo zopet čez 10 let, med rudarji same zadovoljne obraze in toliko blagostanja, da bo gledalo že skozi okna tja po obširni koloniji!
Kamnik
Tenis igrišče. Teniška sekcija kamniškga športnega kluba namerava v letošnjem letu zgraditi nov prostor za igranje tenisa ln sicer v neposrednji bližini mestnega kopališča ob Nevljici. Dosedaj so kamniški športniki uporabljali igrišče na smodnišnici, kamor pa je dostop letoviščarjem v tujski sezoni radi raznih formalnosti otežkočen. Ker tudi občinstvo nima dostopa aia to igrišče, je za razvoj teniškega športa neobhodno potrebno, da se zgradi novo. Prostor je srečno izbran, vsa naprava pa bo stala okrog 10.000 Din. Tujsko-prometno društvo je pripravljeno priskočiti sekciji na pomoč z večjo vsoto (vsaj 50 odstotkov), končna odločitev pa bo padla na prihodnji seji društva, ki se vrši v ponedeljek. Igralci bodo plačevali za celo sezono po 100 Din za vzdrževanje igrišča. Ker število ljubiteljev teniškega športa od leta do leta stalno narašča, bo potreba zgraditi več igrišč. Upamo, da se bodo našla tudi potrebna sredstva. Drsalna sekcija je vsled ne-povoljnih vremenskih razmer ostala na zgradbi drsališča še 600 Din na dolgu. Da ga izplača, namerava ob koncu sezone vprizorlti krajšo veseloigro.
»Električna zadruga« v Zagorju
Zagorje, 20. aprila.
V nedeljo ob pol 3. uri popoldan se je vršil občni zbor »Električne zadruge r. z. z o. z. v Zagorju ob Savi. Zanimanje za občni zbor je bilo veliko, udeležba zadružnikov pa je bila rekordna, kajti letos poteka deseto leto od ustanovitve. Predsedniško poročilo je podal g. Korbar Dragotin, tajniško g. Alojz Kolenc in blagajniško g. Mihael Lazar. Iz poročil posnemamo, da se zadruga jako lepo razvija in šteje ob koncu leta 1930 156 zadružnikov s 457 vplačanimi deleži. Zadruga je imela v poslovnem letu 1930 606.912'36 Din izdatkov, 607.200'13 Din dohodkov, tako da znaša celokupni promet 1,214.112‘49 Din, kar je za ta decenij njenega obstoja lepa vsota. Rezervni zaklad znaša 103.978 18 Din več, čisti dobiček pretečenega poslovnega leta z znesku Din 22.503'94 Din, ki se mora po pravilih prišteti k rezervnemu zakladu, tako da	je rezervni fond narasel	na
126.482 12 Din,	kar znači,	da je zadruga	na
jako trdnih nogah.
V načelstvo je bil nanovo izvoljen samo duhovni svetnik g. Sitar Valentin, v nadzorstvo pa dosedanji član načelstva Fran Krenčič.
Pri slučajnostih je posegel v debato g. Viktor Glisek, ki	je predlagal	izpremembo pravil v
toliko, da bi	imel vsak	zadružnik samo	en
glas neglede na število vplačanih deležev, do-fclm ima zadružnik sedaj na vsakih pet začetih in vplačanih deležev po en glas. Drug njegov predlog pa je bil, naj se pravila spremene v toliko, da sme ude načelstva predlagati vsak zadružnik, ne pa nadzorstvo. Oba predloga sta bila zavrnjena.
Zagorje
Popis prebivalstva v zagorski dolini. V zagorski in kotredežki občini je štetje že končano. V zagorski občini je popisovalo 20 popisovalcev in naštelo 413 hiš, v katerih prebiva 1020 družin. Vsega prebivalstva je 4203 in znaša prirastek od zadnjega štetja v letu 1921 za 204 ljudi. Kljub temu, da so se steklarji izselili in rudarji šli v razne države, vidimo, da se je prebivalstvo povečalo. Večjih in manjših posestev je 160, domačo živino ima pa 61 družin. — v kotredežki občini so našteli 1255 ljudi.
V	primeri z zadnjim štetjem se je število prebivalstva zmanjšalo za 137, ker so se rudarji vsled nezaposlitve izselili. V občini so po večini kmetje in je 142 gospodarstev.
Osebna vest. V nedeljo nas je za stalno zapustil poštni uradnik g. Pavle Krulej, ki je imenovan za upravnika pošte v Radencih. Bil je navdušen lovec in športnik in ga bomo le težko pogrešali. V novem službenem kraju mu želimo mnogo zadovoljnosti.
Bela žena. V ponedeljek zjutraj je po dolgi in mukapolni bolezni umrl g. Joško VVeinber-Rer, brat industrijalca g. Mirka Weinbergerja. Bodi mu lahka zemlja, preostalim naše sožalje.
Moč ljubezni. Malo vstran od naše doline se razprostira prijazna vasica, kjer je imel hišico in malo posestvo upokojeni rudar J. K. Skoro pol stoletja je živel zadovoljno. S svojo ženo se je prav dobro razumel mnogo let, dolder se ni zagledal ženekliko sivi možakar v brbko ap-neničarko R. Deklina ga je dobila popolnoma v svoje mreže in v njem se je vnela tako močna ljubezen, da je sklenil prodati domačijo, zapustiti ženo in odpotovali z več kakor 20 let mlajšo R. v tuje kraje. Sklep je izvršil te dni in prodal svoje posestvo za 42.000 Din, vdovi pri živem možu pa je izgovoril vžitek. Medene tedne uživata sedaj »poročenca« v Srbiji, kjer nameravata ostati. Starost — norost, ker pravijo, kdor se ne znori mlad, mora to storiti na starost.
Športne vesti. Kljub hudemu dežju je odigrala v nedeljo popoldne rezerva SK Zagorje : rezerva SK Hrastnik nogometno tekmo z izidom 1 : 1. — V pondeljek popoldne so izročili člani SK Zagorje svojemu Častnemu predsedniku g. inž. Fran Loskotu lično diplomo, delo učiteljice g. Prestorjeve. Diploma bo razstavljena v oknu trgovine Aličan. — Športni dau se bo vršil v nedeljo 3. maja z zanimivim sporedom.
Ucencovanje bo 30. aprila ob 7 pred gostilno g. Milka Koprivca, in sicer za občini Zagorje ln K^tredež.
Poiovan/e po zvezdi večcruici
54.
Iz tega opazovanja pa ga je kmalu predramil skovik samice, ki je opazila nesrečo in se z bliskovito naglico vračala k gnezdu. Dušan se je moral podvizati, da pride še pravočasno na varno. Obrnil se je in na velikansko srečo opazil za seboj luknjo, vodečo v strmo skalo. Bila je komaj tako velika, da je mogel leže smukniti vanjo. Ko je potegnil za seboj še noge, je bila zmajica že pri gnezdu. Toda deček je bil rešen. Zver 2a njim ni mogla.
Gospodinjska razstava Kmetijske nadaljevalne
šole v Trbovljah
Banska uprava Dravske banovine je pred leti osnoval fond, iz kaler-ega podpira gospodinjske tečaje za kmetska dekleta, ki se usposabljajo v vseli panogah domačega gospodinjstva. Kolike važnosti in koristi so taki gospodinjski tečaji za naše mlade bodoče kmetske gospodinje, je pokazal nedeljska razstava ročnih del in kuharskih izdelkov tega tečaja, M je bil s to razstavo zaključen. Z vso skrbnostjo in preciznostjo izdelana ročna dela, kakor perilo, otroške oblekce, vezenine in dr., pa tudi kuharski izdelki močnatih jedi i. dr. so pričali, da je vodstvo tečaja v strokovnih rokah in da je s priznanja vrednim uspehom zaključilo ta preko-ristni n a r od n o - g o s podin j ski tečaj.
Ne smemo pa prezreti tudi bigi jensko razstavo, ki jo je obenem z gospodinjsko razstavo
Kovice iz školjeloikega okraja
Ljudsko štetje v Škofji Loki, ki je bilo porazdeljeno v 12 popisnih krogov, s samostanom v 13, je končano. Vseh prebivalcev je v mestu točno 2400 in znaša prirastek od štetja leta 1920 okoli 300 oseb, kar gre na račun novih uradov ln vojaštva. Brez samostana je v Škofji Loki 2166 ljudi od katerih je 1085 moških in 1081 ženskih. Samostan sam šteje 234 oseb ženskega spola. Popisovalcem so šli meščani izvečine prijazno na roko, ako izvzamemo par slučajev čudno Inteligentnega postopanja posameznikov.
Višji razredi osnovne šole so imeli v četrtek dan pogozdavanja. Deca, okoli 50 po številu se je zbrala na parceli Leopolda Poljanca in Vin-carij pri elektrarni, kjer je šumarski referent g. Franc Primožič objasnil mladini globoki pomen zasajanje sečin in goljav za narodno gospodarstvo ln Je nazorno predočil način saditve Iglavcev. eTkom dopoldneva so otroci posadili Iglavcev. eTkom dopoldneva so otroci posadili 1000 smrekovih, borovih in mecesnovih sadik.
Smrtna kosa je ugasnila luč življenja V Karlovški cesti vsem ljudem dobro poznani ženici Mariji Franko v visoki starosti 80 let. Starico so pokopali ob mnogobrojni udeležbi v petek zjutraj. Blag ji pokoj, preostalim naše sožalje.
Nogometni odsek Sokola razvija v novi upravi pod predsedstvom trgovca brata Desingerja Zorana živahno agilnost. Športniki so nam izve-čine poznani in se predstavijo z otvoritveno tekmo z Ljubljančani (danes) ob 16. uri na letnem telovadišču Sokola. Športa željno občinstvo toplo vabljeno!
3. maja se vrši v Škofji Loki celodvnevni prosvetni dan, ki se ga udeleže vsa Sokolska društva in čete škofjeloškega okraja in to iz Reteč, Selc nad Škofjo Loko, Dražgoš, Železnikov, Gorenje vasi in Poljan, Sovodnjega in Leskovice. Predavali bodo izbrani predavatelji župe Kranj.
Pregleda motornih vozil se je udeležilo 46 lastnikov, od 54 v škofjeloškem okraju. Motociklistov je le 6, tovornih avtov, dočim so vsa druga vozila osebni avtomobili raznih vrst.
Ob suknjo dobro ohranjeno in klobuk je prišel delavec Janez Dietrich, uslužben v Stari Loki. Možakar je v družbi svojih kolegov prenočil v takozvani Kufrovi vili in je na žalost drugo jutro ugotovil, da mu je tatinski drug odnesel oblačilo. Vrše se poizvedovanja.
Kranj
Sprememba urnika servirnega tečaja. Gostilničarska zadruga v Kranju javlja, da se je moral popoldanski urnik radi bolezni enega izmed predavateljev spremeniti v tem smislu: sreda 22. t. m. od 14. do 16. ure »Finančne in davčne zadeve«-^ četrtek od 14. do 10. ure »Ravnanje s pivom«; petek od 14. do 10. ure »Servirni nauk«, od 16. do 18. ure »Higijena«, sobota od 14. do 16. ure »Tujski promet«; od ponedeljka 27. t. m. dalje do srede 29. t. m. pa vsak dan od 14. do 16. ure »Kletarstvo«.
Zelo umesten ukrep občinskega tržnega odseka. Tržni odsek si je nabavil večje število praktičnih stojnic za ponedeljkove sejme. Odslej ženskam ne bo več treba prodajati na tleli, kar je pač dosti bolj higienično.
Strelske vaje orožnikov. V petek 24. in v soboto 25. t. m. se bodo vršile na strelišču v Struževu strelske vaje vseh orožnikov tukajšnje čete. Kljub temu, da bodo postavljene straže in rdeče zastave, ne bodite v teli dneh v bližino strelišča oziroma se pokorite odredbam straže.
Živinorejska predavanja. Ker je umna reja bikov in mrjascev velikega pomena za uspešno živinorejo in ker je v tem oziru potreben praktičen pouk, se bo vršil v ponedeljek ‘27. t. m. v dvorani Ljudskega doma od 9. do 11. ter od 13. do 15. ure tozadevni tečaj. Predavala bosta s rezki kmetijski referent g. Suslič Josip in bivši nar. poslanec g. Brodar Janez.
Proslava (iflletniee pisatelja F. S. Finžgarja. Gledališki oder Narodne čitalnice ho vprizoril v četrtek 23. t. m. ob pol 21. uri F. S. FinžgaT-jevo narodno igro s peljem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Ker bo ta predstava obenem proslava pisateljevega jubileja, pokažimo s števil-
priikazalo vodstvo tukajšnje Državne posvetovalnice za maitere in oskrbovaloice za dojenčke, ki se pili vsaki se nudeči priliki trudi vzbuditi med našim narodom smisel za higijeno. — Tečaj je trajal 23 dni, ta sicer vsak četrtek v tednu od meseca novembra 1. 1. do nedelje, ko se je i razstavo zaključil. Poučevali so voditeljica tečaja učiteljica gdč. Plavšak Marta, učiteljica gdč. Je-lušiu Marija, voditeljica Drž. posvetovalmice za matere gdč. Boškin Angela, okrožni zdravnik g. dr. Jensterle Janez in katehet g. Žmavc Jože. Zaenkrat so na razpolago samo sredstva za 10 udeleženk, vsekata) pa je želeli, da bi se našla sredstva, da bi se lahko takih prekor.istnih tečajev udeležilo večje število naših deklet. Razstavo je v nedeljo kljub slabemu vremenu po-setilo nad 2000 ljudi.
nim obiskom, da znamo ceniti njegove zasluge za naš kulturni napredek.
šoferjem. Vsi šoferji morajo plačati takso za leto 1931. pri srezkem načelstvu (100 Din za avtomobil, 50 Din za motorno kolo). S sabo naj vsak prinese legitimacijo.
Bled
' Proračun Zdraviliške komisije. Na proračunski seji blejske občinske uprave je bil sprejet tudi proračuni Zdraviliškega odseka in ubožuega sklada; Proračun Zdraviliškega odseka: Dohodki; 680.000 Din, med tem ko je bilo liinsko leto 530.000 Din. Najemnina Zdraviliškega doma, katerega je preozela gospa Tomčeva, lastnica hotela Jeki e i', za ceno 32.000 Din. Skupen proračun dohodkov znaša 721.900 Din. Za reklamo je predvidenih v letošnjem letu 200.000 dinarjev, med tem ko je bilo lansko leto 150 tisoč dinarjev. Zdraviliške komisije znašajo za letošnje leto 752.500 Din, kar pomeni, ako bo poselilo Bled v letošnji seziji 20.000 tujcev, da bo stal občino vsak tujec Din 37-60! Na slo in slotisoče pa žrtvujejo tujcem zasebni blejski Uijsko-prometni deležniki. Proračun ubožnega sklada: Vsota dohodkov 52.000 Din (lansko leto 42.198 Dan). Izdatki: Vsota izdatkov 46.250 Din (50.688 l)in).
Kanalizacijska dela. Ker so pri kanalizacijskih delili naleteli delavci pri kopanju jarkov na velike težikoče, to je pred vsem na skale, katere morajo prej razstreliti, gre delo zelo počasi naprej. Od vile Tonilies v Gradu pa do trgovine Repe na Mlinein so ceste mestoma vse prekopane, tako da se vrši promet jedva za pešce. Kakor se zatrjuje iz zanesljivih i« vodilnih krogov, bodo morale biti do 10. maja vse ceste radi bližajoče sezije v naj-lopšem stanju. Zato je povsem gotovo, da kanalizacijska dela iie bodo niti izvršena ter se bono morala nadaljevati šele jeseni.
Hotel in restavracija Grad je že otvorjen. Vodi ga priznana restavraterka gdč, Angela Plemelj z Bleda.
Parketna tla v novem Sokolskem domu. V kratkem besi o postavili delavci v novem Sokolskem domu parketna tla. Prostor pred domom, ki bo služil za letno telovadišče, bo »planirala gradbena tvrdka Plemelj.
Grand hotel Toplice, deipendansa Belvedere, vida Adnija in paviljon, ki je skupna last ge. Molnarjeve bo štelo 245 sob z nad 350 postelj. Isto število postelj bo imel tudi Park-U at el. 700 tujčeve lahko prenoči samo v dveh hotelih, kar znači dobra tretjino.
Montiranje premikajoče strehe na Kasini. Te dni so delavoi končali z montažo nove premikajoče strehe nad Kasijio. Streha se premika na električni pogon ter stoji tik nad plesiščem, ter bo služila z ohlajevanje in ventilacijo plesne dvorane. Na streho Iiasine, ki stoji v nivoju ceste, dovažajo zemljo, kjer bodo napravili lep vrt s krasnim razgledom na jezero in Julijske Alpe.
Dolenjske Toplice
Pomagaj si sam... Preteklo nedeljo je predavati v šoli v Toplicah sreski ekonom gospod M a la s ek o živinoreji in o snujoči se živinorejski zadrugi. Predavanje je bilo res velike važnosti zlasti zato, ker je g. predavatelj podal mnogo zdravih misli, kako bi bilo mogoče žalosten položaj kmeta zboljšati in mu ustvarita boljše, človeku vredno življenje. Žal pa predavanje ni bilo tako dobro obiskano kot bi bilo želeti. Čisto prav je imel gosp. predavatelj, da je vsak svoje sreče kovač ali vsak svoje nesreče kovač. Kajti ljudem, ki jim niso mar strokovna predavanja, ki jim je več na tein, da tisti čas raje presede v gostilni, pač ni pomagati.
Lep vzgled fantov Sokolov. V petek 17. t. m. so odhajali fantje k vojakom tudi iz Krške doline. Z veseljem moramo ugotoviti, kako lepo in dostojno, da celo dostojanstveno, so se ponašali fantje Sokoli, zadevajoč se, da gredo vršili svojo narodno in državno dolžnost, nasprotno pa je bilo opaziti mnogo razbrzdanosti pri nekaterih pijanih mladeničih. Lep vzgled fantov Sokolov naj bo opomin vsem, ki hočejo vzgojiti svojo mladino v treznosti in pameti in drugih vrlinah, da jo pošljejo v sokolske vrste, ker e tem bodo koristila njim, samim sebi in narodu.
Požar uničil viničarijo
Poljčane, 20. aprila.
V	naselju Savinjsko, občina Stopno blizu Makol je začelo goreti pri belem dnevu nekako ob 13. Sosedje, ki so nevarnost zapazili, so takoj pritekli reševat. Vendar je že zgorela lesena in s slamo krita vinioarija z lepo prešo, razno orodje, več posode, sploh vse, kar je bilo v lej leseni zgradbi. Rešili so ognjenega objema in pogube le zraven se držeče zidano poslopje.
Lastnik tega Turkovega posestva — tako se hiši po domače pravi — prebiva stalno na Dravskem polju na Hajdini. Semkaj pride le ob času kopanja ali trgatve. Ker pa s kopanjem letos fie niso pričeli in tudi ni imel viničarja, je bila hiša ob času nesreče popolnoma prazna in zapuščena.
Laško
Izid ljudskega štetja. Pri zadnjem ljudskem štetju se je pokazalo, da šteje Laško 1084 prebivalcev, toraj manj kakor pred 10 leti. Vzrok temu bo menda ukinitev raznih industrijskih podjetji. Sosedna kmetska občina Marijagradec šteje 2881 ljudi.
Odstop župana. Župan narodne občine Marijagradec je 17. t. m. radi prezaposlenosti odložil sreskemu poglavarju svojo mesto kot župan, ki ga je vodil vzorno nad 14 let. Topole je hkrati podnačelnik sreskega cestnega odbora. Pred kratkem dnem je izgubil soprogo. Ker ima tudi veliko posestvo in mnogoštevilno družino, je korak 64-letnega vzornega moža opravičljiv in razumljiv.
Smrt ugledne meščanke. V soboto zvečer je umrla v celjski bolnici v 36. letu svoje starosti gospa Amalija Pirnat, roj. Gumzek. Pajnka, ki je bila pri nas zelo priljubljena, zapušča dva mala otročiča in moža.
Trbovlje
Lovski blagor. Maturanti g. Drolz iz Hrastnika je ustrelil v rudniških gospovih v Marija-Reki prelepega starega petelina.
Sokolstvo
Zdravo Sokol v št. Lovrencu pri Trebnjem.
Navdušeno smo pozdravili ustanovitev novega Sokola na podlagi narodnega In državnega edinstva, in začeli smo se zbirati pod okriljem ln zaščito našega staroste brata prestolonaslednika Petra.
Zdravo Sokoli v St. Lovrencu! Tudi vi ste razumeli in sprejeli z navdušenjem sokolsko idejo in delo ter ste ustanovili Sokola v vašem kraju. Danes ko ste se zbrali na prvo svojo sokolsko skupščino ste najlepše In najveličastnejše proslavili dan zmage sokolske ideje in miru in dali izraza odmevu vaših vedno sokolskih src. Naj vam bode ta dan, ko ste ustanovili svoje društvo nekaka moralna opora pri delu polnem odgovornosti in bodite Sokoli temelji močne Jugoslavije.
Gradite in delajte v smislu manifesta Nj. Vel. kralja na Sokolstvo in Vaša družina bo nov steber In temelj «okoIske Jugoslavije. Zdravo!
Ustanovitev Sokola v št. Jurju ob Taboru.
V št. Jurju ob Taboru je vzletel v nedeljo 19. t. m. nov Sokol, kar znova dokazuje, da je padlo sokolsko seme na rodovitna tla. Pripravljalni odbor, ki se je ustanovil pred nekaj meseci, je vestno izpolnil svojo nalogo ter zbral do danes lepo število članstva nad 70.
V nedeljo ob 15. se je vršil v osnovni šoli ustanovni občni zbor, ki je bil polnoštevilno obiskan. Zborovanje je otvoiil brat L. Plavšak, ki Je v lepih in jedrnatih besedah orisal pomen ustanovitve Sokola, nakar sta govorila še brat Sfiligoj in starosta Sokola v Orlivasi brat J. Kronošek. Po navdušenih govorih se je setavil naslednji odbor, ki jamči, da bo Sokol lepo napredoval in se razvijal v ponos domovine in Sokolstva: starosta brat Plavšak. načelnik brat Kneisel, načelnica sestra Urbanova, tajnik brat Kneisel, prosvetar brat Sfiligoj, blagajnik brat Lukežič, matrikar brat Velišček, odborniki brat Ocvirk, brat Eberlinc, sestra Apatova in Koba-letova, revizorja brat žilnik in brat Narobe. Zdravo!
Ustanovitev Sokola v Kovorju.
V nedeljo 19. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Sokolskega društva v Kovorju, ki se ga je udeležilo nad petdeset novih članov in članic. Občni zbor je vodil starešina tržiškega društva brat Vidmar, župo Kranj pa je zastopal župni prosvetar brat Spicar, ki je v obširnem predavanju podal sliko sokolskega dela od prvega začetka, med vojno in po vojni. Povdar-Jal je, naloge Sokola v sedanjih časih, njegovo delo med kmečkim ljudstvom in onimi, ki mislijo, da je sokolska organizacija le za gotove sloje. Navzoči so predavanju pazljivo sledili in z živahnim pritrjevanjem pokazali, da jim govori predavatelj tako, kakor čutijo sami. Ko je tudi domači šolski upravitelj spregovoril svojim nekdanjim učencem, ki vstopajo v sokolske vrste, v katerih že on sam dolgo deluje, nekaj vzpodbudnih besed, se je sestavil predlog za imenovanje društvene uprave. Predlagani so: starešina brat Praprotnik Franc, namestnik br. Meršol Ivan, načelnik brat Meglič Vinko, podnačelnik brat Košir Josip, načelnica sestra Meršol Josipina, podnačelnica sestra Košir Minka, tajnik in prosvetar šolski upravitelj brat Bertoncelj Josip, odborniki bratje: Aljančič Jože, Zupan Franc, Valjavec Ivan, špendal Jože in Ribnikar Milan. Takoj po izvolitvi se je predlagani starešina zahvalil za zaupanje in apeliral na odbornike in ostalo članstvo, naj se resno poprime del in jim zagotovil, da jih hoče voditi po jasnih sokolskih potih, oni pa naj ga podpirajo in mu slede požrtvovalno ter nesebično, kakor se Sokolu spodobi. Na predlog šol. upravitelja brata Bertoncelja se je poslala pozdrava brzojavka starešini SKJ, prestolonasledniku Petru in pozdravno pismo prvemu namestniku staroste bratu Ganglu. Gnezdo je spleteno! Kovorjani, čuvajte in branite ga, da bo v čast vašim dušam in v veselje vašemu življenju!
Banovinski proračun za letfo 1931-52
Finančno ministrstvo objavlja statistične podatke odobrenih banovinskih proračunov 7.a proračunsko leto 1981-32. V poročilu ekspoze-ja se naglaša, da je ministrstvo vpoštevalo pri presoji posameznih proračunov gospodarsko silo posameznih banovin, kakor tudi finančno moč prebivalstva. Iz teh razlogov jo tudi mini-
Dohodki:	1930/31	1931/32
	%	%
Preostala gotovina	0-6	1-2
Prihodi iz prejšnjih let	6-6	6-7
Banovinske doklade	21-0	20-9
Odkup kuluka, donos cest	31	4-9
Trošarina	15-2	16-4
Takse in druge ban.		
dajatve	7-4	9-3
Subvencije in dotacije	32-4	23-3
Obresti vred. papirjev	0-9	07
Posojila	—	01
Prihodi boluic	51	7-3
Prihodi zemljišč	1-4	1-4
Prihodi podjetij	4-9	7*4
Nepredvideni dohodki	1*3	0-4
Kakor je razvidno, sestavljajo večino banovinskih prihodov v letu 1931/ in sicer 51*5%, banovinske dajatve. Državne dotacije znašajo 23*3%. Nadalje se predvideva večji prihod od bolnic, pričakuje se pa tudi večja rentahilnost banovinskih podjetij.
Znatno večje spremembe prikazuje struktura banovinskih izdatkov. V letu 1931/32 je uvedena nova rubrika: pospeševanje trgovine, industrije in obrta ter tujskega prometa. Z ozirom na sedanje gospodarsko stanje so predvsem reducirani izdatki za popravila, rekonstrukcije in gradbo novih cest. V splošnem pa so zmanjšani izdatki za investicije raznih vrst.
Odobreni prihodi in izdatki po posameznih banovinah nudijo sledečo sliko (v primeru na-pram letu' 1930/31):
Gospodarske vesti
X Precepljenje šmarnice. Kraljevska banska uprava je izdala tale razglas o zelenem precepljanju šmarnice:	Vinogradništvo	Dravske
banovine trpi na svojem dobrem glasu radi šmarnice, ki se je močno razpasla med vojno in po vojni. Gospodarski interes banovine, kakor tudi zdravje naroda zahteva, da se šmarnica iz vinogradov čimprej iztrebi. Da se to omogoči, se priporoča precepiti šmarnico v zelenem stanju z dobrimi domačimi sortami. Da se zeleno precepljanje šmarnice čim bolj razširi, se bodo dajale nagrade v znesku Din 0-50 za uspešno precepljen trs. — V ta natnen naj predložijo vinogradniki, ki so precepili šmarnico v tekočem letu s plemenitimi sortami v izrazito vinogradnih položajih preko sreskega načelstva kraljevski banski upravi v Ljubljani ne-kolkovano prijavo števila trsov, na katerih se je zeleno precepljanje posrečil? do 15. septembra 1931. — Resničnost podatkov mora potrditi pristojni občinski urad z izjavo, da se je po svojem zastopniku na licu mesta prepričal, da v prijavi navedeno število uspešno precepljenih trsov odgovarja resnici. Nagrade se bodo izplačevale do višine v to svrho določene vsote. — Po 30. septembru prispele prijave se ne bodo upoštevale.
X Možnosti izvoza v južno Afriko. V zadnjem času se naši Izvozniki obračajo na naše predstavništvo v Johannisburgu z vprašanji o razmerah na tamošnjem tržišču, posebno glede cen v razmerju s cenami na našem kontinentu. Na vprašanja ni mogoče redno odgovoriti. Vsaka tvrdka mora v prvi vrsti vedeti, s kakšnimi cenami se lahko pojavi na tržišču, da bo imela še vedno korist in dobiček. Cene v Južni Afriki se ne morejo primerjati s cenami na evropskem tržišču, ker imajo tam trgovci velik dobiček, včasih celo do 200%, trgovci sami radi tega ne dajejo nobenih Informacij o kupnih cenah. Interesenti morajo radi tega sami kalkulirati cene skupno s ceno sa prevoz ter staviti ponudbe z vzorci, če tudi potem ne najdejo interesentov, Je to znak, da dobijo ta mošnji trgovci blago ceneje od drugod.
X Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. maja 1931 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Oddaja elektroinstalacijskih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. aprila t. 1. pri Inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
X Oddaja del pri razširjenju zgradbe Se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. maja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20.0(X> kg pšenične moke.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg čistega svinca.
.Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1150 kg raznih suhih barv in 500 kg lanenega firneža.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg cilinderskega olja, 2000 kg strojnega olja, 3000 kg masti za jamske vozičke in 2500 kg bencina.
Dne 24. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 15.600 kg črne čebule in 1650 kg olja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri Isti komandi.)
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 85 ko-
strstvo reduciralo posamezne proračune na skupni znesek 1,105 milij. Din, to je za polnih 41-3 milij. Din napram preteklem proračunskem letu: Prihodi in izdatki vseh banovin izraženi v odstotkih po posameznih knjižbenih postavkah nudijo sledeč pregled:
Izdatki: 1930/31		1931/
	%	%
Izdatki prejšnjih let	2-6	10
Podpore cestnih odborov	2*7	39
Obresti in odpl. pos.	3*5	60
Popravila in zgradbe	36-6	30-9
Pisarniške potrebščine,		
kurivo	1-5	1*7
Administrativno osobje	4-0	5-8
Osobje ban. podjetij	1-5	2-5
Mat. izdatki ban. podjetij	61	7*1
Sanitarne potrebe	16-6	19-4
Prosveta	6-9	4*5
Poljedelstvo in gozdarstvo 13*1		10-8
Trg., ind., obr., tuj. promet	—	2-2
Soc. preskrba in ostalo	4-9	4-2
				t*
			'c 3	'C 3
			•s ®	■a-
Banovina			sl	
Dravska	151,896.696	(159,088.262)	19-6	80-4
Vardarska	74,783.494	( 79,489.811)	23-8	76-2
Vrbaska	56,355.588	( 73,071.531)	14-5	85*5
Drinska	123,304.309	(113,940.548)	19-7	80-3
Dunavska	160,661.911	(195,252.496)	18-6	81*4
Zetska	69,422.575	( 76,845.169)	210	79-0
Moravska	88,065.622	( 72,893.900)	24*6	75*4
Primorska	70,181.855	( 66,500.000)	20-1	799
Savska	220,479.455	(219,375.386)	19-9	80-1
Osebni izdatki so neznatno porastli vsled prevzetja nekaterih bolnic.
madov Presspan-papirja in 1000 metrov traku (Koperband), glede dobave delov za klosete ter glede dobave raznega usnjenega materljala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg pešnične moke.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. 30. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg lepenke; do 7. maja t. 1. pa glede dobave 100 kg vaselina za motorje.
Borzna poročila
dne 21. aprila 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 21. aprila. Amsterdam 22'845, Berlin 13-525—13-555, Bruselj 7'908, Budimpešta 99179, Curih 1093-80—1096-80, Dunaj 7-9807 do
8-0107, London 270-35, Newyork 56'765. Pariz
222-38, Praga 168 06-168-86, Trst 276-62—297-79 Zagreb, 21. aprila. Amsterdam 22-815—22*875,
Dunaj 798-07—801-07, Berlin 13'525—13-555, Bruselj 790-80 bi., Budimpešta 990-29—993-29, London 275-95—277-95, Milan 296-70—298-70, Newyork ček 56-655—56-855, Pariz 221-38 do
223-38, Praga 16806—168-86, Curih 1093-80 do 1096-80.
Beograd, 21. aprila. Berlin 13-5250—13-5550, Budimpešta 990-29—993-29, Dunaj 798-07 do 801-07, London 275*95-276'75, Milan 296-62 do 298-62, Newyork 56-6650—56-8650. Pariz 221'38 do 223-38, Praga 168-06—168-86, Curih 1093 80 do 1096-80.
Dunaj. 21. aprila. Amsterdam 285-68, Atene
9-2125, Beograd 12-5013, Berlin 169 28, Bruselj 98'84, Budimpešta 123-95, Bukarešta 4*2287, London 34-55, Madrid 70-75, Milan 37-24 Newyork 711-10, Pariz 27‘7975. Praga 21-0575, Sofija 5151, Stockholm 190-80, Kopenhagen 190-10 Varšava 79-69, Ziirich 137.
Curih, 21. aprila. Beograd 9-1280, Pariz »0-30, London 25-2262, Newyork 519'25, Bruselj 72-175, Milan 27-19, Madrid 51-75, Amsterdam 208-55, Berlin 123*60, Dunaj 73'—, Sofija 3-76, Praga 15-375, Varšava 58-15, Budimpešta 90-55. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 21. aprila. Državni papirji: 7% inv. pos. 88—89, vojna škoda ar. 423-50—424. kasa
423-75—424 (424), april do novembra 423*80 do 424, december 423-75—424 (424), 4% agr obv. 51-25-52-50, 7% Bler. 82-75-83-25. 8% Bler. 93-50—94, 7% pos. hip. bnake. 83-50—84-50, Begi. obv. 07-50-68 (67-75). Banke: Hrvatska
50—GO, Praštediona 924-50—925, Jugo 74—75, Udružena 174 d., Ljublj. kred. 120 d. Medju-narodna 66-50 d., Narodna 7800—7950, Srbska 185—188, Zemaljska 140—142. Industrije: Še-čerana Osijek 297—300, Trboveljska 310—315, Slavonija 200 d„ Nar. šumska 25 d.. Gutman 129 d., Danica 95 bi., Drava 235—237, Nac. mlinska 20 d., Isis 43—47, Oceanija 200—202.
Beograd, 21. aprila. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 83—83*25, 8% Blaire 93"34, 4% agr. obv.
51—52, vojna škoda 423-25—423-50, uit. junija
424-25—424-50, Narodna banka 7850.
Dunaj, 21. aprila. Bankverein 1605, Kreditni zavod 45-50, Dunav-Sava-Adria 14-75, Prioritete 88'65, Trbovlje 37'90.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 21. aprila. 7% Blaire 81-375—82-25. Newyork, 21. aprila. 8% Blaire 92*25—93, 7% Blaire 82-50—83-50, 7% pos. drž. hip. b. 83 do 85.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsla, brez prometa.
Novi Sad, 21. aprila. Koruza: baška, sremska 100—102-50, baška, sremska maj 105—107-50, baška, sremska ladja Dunav, Sava 101—103. — Moka: baška Og, Ogg 255—260, ‘2. 210—22o’ 5. 195-200, 6. 180-185, 7. 150-155. 8. 130—135. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 15 vagonov, koruza 21 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 2 vagona. Tendenca čvrsta.
Sombor, 21. aprila. Pšenica: baška potiska Slep 80 kg 162’50—167*50, baška okolica Sotn-bor 78/79 kg 157*50—162*50, gornjebaška 79/80 kg 157-50—162-50, slav. 78 kg 157-50—162-50. Oves: baški, sremski, slav. 150—155. Ječmen: baški 64/65 kg 140—145, baški, poml. 68/69 kg 155—160, baški, 70 kg 190—200. Koruza: baška 95—100, baška maj 100—105, baška Dunav šlep 95—100. Moka: baška 7. 155—165, 8. 140 do 150. Otrobi: baški, pšenični 135—140. — Tendenca: slaba. Promet 358 vagonov.
Budimpešta, 21. aprila. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: maj 15-73—15-84 (15*73 do 15*74), junij 15*83-16 (15-83-15*84). - Rž: maj 13*55—14 (13’63—13"65). — Koruza: maj 13*49-13-90 (13*50-13*52), julij 13*76—1412 (13*78-13-80), trans, maj 11*07 (10*60—10*70).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet:
1	vagon jelovih remeljnov, 1 vagon jelovih letev, 1 vngon javorjevih plohov, 2 vagona smrekovih desk, 1 vagon bukovih drv.
(Spori
Ustanovna skupščina Ljubljanskega zimskošportnega podsaveza.
Ljubljana, 21. aprila. Sinoči se je vršila v damski sobi kavarne Emona ustanovna skupščina Ljubljanskega zimskošportnega podsaveza. Zborovanja se je udeležilo 11 klubov, dočim je bilo 7 odsotnih.
Skupščino je vodil podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin. Opazila se je stvarnost in absolutna harmonija v debatah In iznešenih predlogih. Vsi ukrepi so bili storjeni soglasno.
Teritorij novoosnovanega LZSP obsega dravsko banovino, razen ozemlja, ki je že organizirano v mariborskem in gorenjskem podsavezu z izjemo Tržiča, ki bo najbrže na željo Tržiča pripadal ljubljanskemu podsavezu. Podsavezne tekme se bodo vršile na Kamniških planinah ali v okolici Tržiča, po možnosti tudi na Blokah.
Za službeno glasilo je bil izbran »Športni list«, nujne stvari se bodo objavljale v dnevnikih.
Pri volitvah Je bil Izvoljen naslednji odbor: predsednik Gnidovec Ante, podpredsednik dr. Kuhelj Mirko, tajnik I Jug Franci, tajnik II Heyne Emanuel, blagajnik Kukar Pino; odbornika: Hartman Ivan, Kunstelj Tone; namestnika inž. Pogačnik, Zemljič Tone. Smuško-teh-nični odbor: dr. Kmet Stane, Sepin Ivan, Predalič Stane, Kersnik Janez, Skočir Franc, Mahkovec Lojze, inž. Koudelka, Smuc Lojze, Kajfež Makso, Vrhovec Lojze, Seljak Tone. Drsalno tehnični odbor: inž. Bloudek Stanko, Betetto Evgen, Avčin Franc, dr. Juvane Maks.
Nadzorstveni odbor: Lukežlč Ivo, Kopriva Franc. Razsodišče: dr. Berce Janko, dr. Vovk Viktor, Švigelj Zdenko; namestniki: dr. Souvan Hubert, dr. Novak Janže, Lederhas Rajko. Zastopniki klubov izven sedeža podsaveza: Doml-celj Aleksander (Javornik), Markelj (Sokol, Tržič).
Novi LZSP bo imel dosti dela. Sklenilo se je, da se bodo vršile tedensko vsak četrtek redne plenarne seje ob 20. v kavarni Emona. Prva seja se vrši 23. t. m.
LZSP: Prva seja celokupnega odbora LZSP se vrši dne 23. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Radi izredne važnosti je udeležba vseh odbornikov obvezna. Tajnik I.
Poslovilna tekma Hajduka.
Med brzojavnimi vestmi smo včeraj poročali, da je Igral proti prvaku Argentine New Old Boy. Tekmo je Hajduk izgubil s 1:4 in ne dobil, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
O tekmi smo dobili še naslednje podrobnosti: Pred 20000 gledalci je podal Hajduk krasno igro, moral pa je kljub temu kloniti boljšemu nasprotniku. Splitčani so nastopali v postavi: Cullč, Luki, Mlkačlč, Marušič, Deškovič, Gusina, Sime Poduje, Lemešič, Zlvkovlč, Sotiruovlč, Pavelič. Prvak Argentine Je predvedel krasno igro, kakršne Hajduk še ni videl. Hajduk je z naporom vseh sil vzdržal odprto igro. Ob zaključku sta bili obe moštvi popolnoma izčrpani. Sodnik Je bil Izvrsten, tekma Izredno fair.
Hajduk se Je vkrcal v torek za povratek v Evropo.
Ustanovitev Gorenjskega zimsko športnega podsaveza na Jesenicah.
Jesenice 20. aprila. Gorenjski kot, zibeljka zimskega športa, je dobil sedaj tudi lastno samoupravo s tem, da je bil v nedeljo ustanovljen Gorenjski zimskošportni podsavez. Ustanovno skupščino je otvo-ril g. Miha Cop, ki pa je predal predsedstvo skupščine predsedniku JZSS g. dr. Pircu.
Skupščine se je udeležilo 17 delegatov raznih športnih društev na Gorenjskem. Uprava podsaveza pa bo obstojala iz 21 članov. V verifikacijski odbor so izvolili g. Gorca in g. Inž. Janšo, zapisnikar pa Je bil g. Cidkovec, ove-rovatelja pa gg. Cop In Zupan.
V	podsavez so pristopila vsa društva športnega značaja, tako športni odseki Sokola, razen treh društev ln to Sokol Dobrava in Sokol Gorje, ki radi svojega nedolgega obstoja še nista pristopila kot člana JZSS In S. K. Tržič, ki je pristop k podsavezu odklonil. Vsa ostala društva Gorenjskega kota pa so se izrekla za podsavez. Pravila podsaveza je skupščina vzela na znanje in organizacija ima oficijelno ime: Gorenjski zimskošportni podsavez (GZSP) in obsega njegov teritorij sreza Radovljico in Kranj, torej ves Gorenjski kot, kot geografsko enoto. Proti temu je glasoval S. K. Tržič.
Prvenstvo podsaveza se bo vršilo v kombiniranem tekmovanju prvo nedeljo meseca februarja prihodnjega leta v kranjski Sori. Kot službeni Ust se Je določil na skupščini »Športni list«.
Pri volitvah se je Izvolil naslednji odbor: Jože Žabkar, predsednik; Josip Zupan, podpredsednik; Cinkovec in Tomažič, tajnika; Gajšek, blagajnik; Smolej Janko in Kosmač odbornika; namestnika: Bojžič in Sega; nadzorni odbor: Mifca Cop in Stanko Černe. Častno razsodišče: dr. Janko Vovk, Serajnik in Srems; namestniki: Stroj, Črnko in Čebulj; širši odbor tvorijo: Adolf Vran, Matko Ulčar, Fr. Pečar (Kranjska
Gora), Peter Klofutar, Albert Brmen, Janez Kolman in Jakob Jan.
Smuški tehnični odbor predstavljajo:	Inž:
Janša, J. čop, Korenini, Krajner, Seljak ln Ravhekar.
Ustanovitev tega podsaveza je za razvoj zimskega športa izredno velike važnosti. Neprecenljive vrednosti je dejstvo, da se bodo vprašanja reševala na tleh, kjer se šport goji ln bo aparat hitrejše in temeljitejše deloval. Sa-vez bo s tem močno razbremenjen.
ŽJcrdfie
Ljubljana, četrtek, 23. aprila. 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke V. MfJ-demdorfer. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevno vesfci.
13.00	Čas, plošče, borza. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastika. 19.00 Dr. Miri«) Rupel: Srbo-hrva-ščina. 19.30 Dr. O. Reya: Vreonenoslovje. 20.00 Pero Hom: Duševna v&goga otroka. 20.30 Koncert muzike Dravske divizijske oblasti. 22.30. Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četrtek, 23. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Harmonika. 18.00 Jugoslovanske pesmi. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo.
20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestra.
Zagreb, četrtek, 23. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Belgrajski koncert iin ruški pevski zbor. 18.30 Novice. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba.
Praga, Četrtek, 23. aprila. 11.15 Plošče. 12.35 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna glasba. 19.15 Operne arije. 19.40 »Potovanje okoli svet a c, gtlasbene scene.
21.30 Piano. 22.20 Orgle.
Uglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do S besed), Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamlco.
Pomlad
S. O. S.l Že drugid, a odgovora od nikoder. Kaj na) storim? Vse mi je pusto brez Tebe. Strašno! Piši. Tvoj fant.	1098
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 461
i&joeneje ln v veliki izbir! pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska olioa ln Stari trg
VI	1018/31—5.	1099
Razpis.
Mestno načelstvo občine ljubljansko razpisuje oddajo železne stresno konstrukcije, pleskarskih in steklarskih del za nori rastlinjak v mestni vrtnariji.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 30. aprila 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 21. aprila 1931.
150/150 na dobrem blagu Din 55’—
»Breda« žepni robci kom. Din 2*—
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje
Specijclni entel oblek
Vezenje mehanično umetno in ro$nn Tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves.
MATEK & MIKEš
LJUBLJANA, poleg hotelu Štrukelj.
GRADBENO PODJETJE	
IV Al ^ LOK Al	
STAVBENIK	
IMA VNAPREJ SVOJE	
OBRATOVALISCE IZKLJUČNO
V	LASTNIH PROSTORIH V TRNOVEM
KOHEZIJSKA ULICA ŠT. 7
TER NI Z GRADBENIM PODJETJEM
V	ŠTUDENTOVSKI ULICI ŠTEV. 7 V N1KAKI ZVEZI
PRIPOROČA SE VSEM P. N. INTERESENTOM ZA NAROČILA VSEH
V	GRADBENO STROKO SPADAJOČIH DEL, KATERA BO TUDI VNAPREJ IZVRŠEVALO S PRIZNANO SOLIDNOSTJO
IfaM
-e§2mi
Prodam
ve6 elektromotorjev 440 Volt, 6 HP za isto-merni tok, 220 380 V., 5 HP in še drugi^manjši malo rabljeni v dobrem stanju pod garancijo — Ogleda se:
F. Percinlii
eiektromehanieno podjetje Ljubliana Gosposvetska c. 16