GLASILO OBCINE DOMZALE
9. april 2004 - letnik XLIII, št. 5
^_JM)(    M^^^^^^^^^^^H^
Vabim vas na
Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale
namenjeno 19. aprilu, prazniku Občine Domžale
v ponedeljek, 19. aprila 2004, ob 20. uri
v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Program:
•    slavnostni govor, Cveta Zalokar Oražem, Županja
•    podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2004
•    kulturni program: Kristina Oberžan kvartet (Kristina Oberžan, vokal; Blaž Jurjevčič, klavir; Nikola Matošič, kontrabas; Aljoša Jerič, bobni), Hieronim Vilar, kitara, vokal, Plesna šola Miki
Županla Cveta ZALOKAR ORAŽEM
Vsem občanom in občankam ob
PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE
iskreno čestitamo
Županla Cveta Zalokar Oražem
Občinski svet Občine Domžale
Ursdiriitra Sismnlka
KLIMATSKE NAPRAVE
Prodaja in montaža
J^DOMINATOR Tel.: 051 359 555
Vabimo vas na osrednjo
občinsko prireditev
ob 27. aprilu,
dnevu upora proti okupator ju,
v soboto, 24. aprila 2004, ob 15. uri, v Domu krajanov v Žcjah.
Pozdravni nagovor:
Toni Oragar, podžupan Občine Domžale
Slavnostni govor: Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOV Slovenije
V kulturnem programu sodelujejo:
Pihalni orkester Glasbenc Sole Domžale,
Moški pevski zbor Radomlje, ljudske pevke
Kulturnoga društva Domžale, pevka in kitari-
stka Silva Kosu;, Boris Kerč, gledali.ški igralec,
učenci Osnovne sole Dob.
Program bo povezovala Draga Jeretina   Anžin.
Dobrodošli in iskrene čestitke ob
27. aprilu - dnevu upora proti
okupatorju
Občina Domžale
Območno združenje Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Domžale
PLINSKI GRELNIKI
^Beretta
caktaie
KREDIT-U/0 OBRESTI
0°/(
Zastopa    /T/J/]
AL WAGI
ŠTAMPILJKE
in VIZITKE
www.s-graf.si
01721-91-70    "^ lnfo<B>s-graf.sl
ELEKTRO
TJu P OČIVAVŠEK
L|ubl|anska 119.1230 Domžale
Tal. 01/72 16 106, lax: 01/72 48 68B
b mali: elektco.poclvavs8kfistol.nBl

Računovodske storitve, d.o.o. Vir, Čufarjeva 20/a, Domžale Tel.: 01/724 66 12 Fax: 01/721 98 60 e-mail: info@kont.si
Smo servis z zaposlenim preizkušenim računovodjem.
NUDIMO RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE ZA:
-  gospodarske družbe - pravne osebe Javnega prava
- zasebnike                     - pravne osebe zasebnega prava
Od 1.5,2004 vam nudimo opravljanje nove storitve:
STATISTICU POROČANJE ZA INTRASTAT
adriapool
Adriapool d.o.o
Šuceva ulica 27, 4000 Kranj
Tel..O4/ 201 68 20
Fax: 04/ 201 68 21
e-mail: info@adriapool.com
http://www.adriapool.cotn
^^*^^p^^7^3w
ZDMtSKAKTlCOMOlNOCT
puAuNAonoa
Program prireditev ob prazniku Občine Domžale
petek, 2. april, ob 17. uri - Jamarski dom (.orjuSa
Slovcsno odprtje razstave ob 60.oblctmci strmoglavlje-nja letala Liberator B-24H na Sv. Trojici Organizator: Društvo za raziskovanje jam Simon Ro-bič, Domžale
sobota, 3. april, ob 19.30. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Območna revija odraslih pevskih zborov organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Domžale
ponedeljek 5. april, ob 14. uri - Sveta Trojica - spominsko obeležje strmoglavljenemu ameriškemu bombniku
Tradicionalna prireditev NIKOLI VEĆ VOJNE
Organizator: ŠRD Konfin Sveta Trojica
5., 6., 7. in 8. april ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Witold  Gombrowicz:   Ivona       prineesa  Burgundije
(Prešernovo gledalište Kranj)
Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale.
sreda. 14. april, oh 2(1. uri -  Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Koncert romske glasbe, Teater Romans, Kijev Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
četrtek, 15. april, ob 18. uri - Galerija Domžale
Odprtje razslave akademske slikarke Vere Trstenjak Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
[H'lek, 16. april, ob 17. uri - Podhod pod mostom če/ Kamniško Bistrico na Viru
Slovesno odprtje podhoda    za kolesarje in pešce. Organizator: Občina Domžale. Osnovna šola Rodica
petek, 16. april, ob 20. uri -Bernika Domžalp
Literarni večci Organizator: K
Kulturni dom Franca
ika i>omžaJe
sohota, 17. april, ob 9. uri - kegljišfe Restavracije Repovž Domžale
MeddruStveni turnir slovenskih paraplegikov v
kegljanju za Pokal Domžal 2004
Organizator: Društvo paraplegikov ljubljanske regije
sobota, 17. april,ob II. uri-  Irirn steza naŠumberku
Tckmovanje v gorskem teku ŠUMBLRK 2004 Organizator: Atletski klub Vele Domžale, TVD Partizan Domžale
sobota, 17. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Slavnostni koncert ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale v počastitev 30-letnice delovanja. oblelnici smrti Staneta Habeta in občinskem prazniku Organizator: Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale
nedelja, 18. aprila, ob 15. 30. uri - Nogometni stadion v Sport nem parku Domžale
Odprtje obnovljene tribune z ogledom prvenstvene tekme lige Simobil Vodafone Organizator: Nogometni klub Domžale
ponedeljek, 19. april, ob 19. uri    parkirni prostor pri Maii - Domžale
Slovesno odprtje novo/.gra|ciic obvozne ceste Organizator: Občina Domžale
ponedeljek, 19. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Slavnostna seja Obćinskcga svetu Obćmc Domžale ter podelitev priznanj Organizator: Občina Donižalc
sobota, 14. april, ob 9. uri - Športni park Domžale
Mednarodno prvenstvo v petanki Organizator: TVD Partizan Domžale
sobota. 24. april, ob 10. uri - Športni park Domžale
Kolesarjenje po k raj i h Upravne enote Domžale 2004 Organizator: Zavod za Sport in rekreacijo Domžale
sobota, 24. april, oh 8. uri - ribnik Ćrnek) pri Kadomljah
Odprto ribiško tckmovanje v počaslitev obeinskega praznika Organizator: Ribiška družina Bistrica Domžale
sobota, 24. april, ob 15. uri   »om krajanov v Žejah
Osrednja obtinska priredilev ob dnevu upora proti
okupalorju
Organizator: Občina Domžale. Območno združenje
Zveze združenj borcev in udeležencev NOV Domžale
torek, 27. april, ob 9. uri - Športni park Ihan
Tradicionalni turnir četvork v bulinanju Organizator: Ualinarski klub Tabor Ihan
sobota, 8. maj, ob 10. uri - ploscad Vele Domžale
Doma v Evropi    osrednja občinska prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost Organizator: Občina Domžale
Občina Domžale
DOMZALE
stran
Dober dan, dragi bralci in bralke
Tako, pa smo v aprilu, sredi stevilnih praznikov, ki nam bodo pomagali, da bo mesec, ki je poznati predvsem po muhastem vremenu, hitreje minil in bo za njim prišel maj - najlepši mesec vletu.
Pa kljub temu mi dovolite, da se /a hip šeo/rem v marec in se spomnini gospe Mariie i/ okolice Domžal. ki me je poklicala na materinski dan. Ne po/nava se prav dobro. Srečali sva se ob prohlematiki izgnanstva in hitro našli skupen jezik v želji, da se /ade\a uredi. Res je uspelo, \ obojestransko zadovoljstvo, in na gospo Marijo, ki se ni po/abila zahvaliti, som /e skoraj pozabila, /ato me je klie 25. marea presenetil. Po pozdravu sem jo vprašala. čc je kaj posebnega. da klice. Pa mi je deja-la le. da se spomnila nanio, da ima lepe sponiine na najina srečanja in mi zolola le vošciti ob materinskom dnevu. Čestitko in dobre želje predvsem po zdravju som jt vrnila, prijetilo presenećena, da se je starojša gospa spomnila name in mi ob toj priložnosti /aželela vse dobro. Verjcmite. gospa Manja, da je bilo to prijetno presenečenje. ki mi veliko pomeni. kot mi največ poineni. da sem mama svojima dvema otrokoma in stara mama Davidu in Aleksu. Ciospa Marija. če bosto slučajno probrali to vrsti-oe. in najbrž jih boste. lepe pozdrave vam in vaSim najbližjim. In ko som ze pri zahvalah. hvala tuđi dr. Milu Brejcu, ki je poslanec Državnoga /bora RS in vse pred TV sprejeniniki spomnil. da imamo v Domžalah Slamnik. Številka Slamnika. ki jo pravkar listate, prinaša vrsto ćlankov, in če bi se lotili proštevanja avtorjev, bi bili, podobno kot sem bila sama. ko sem pripravljala poročtlo o poslovanju Slamnika v letu 2003. najbrž prosonečeni. V povprečju v Slam-niku sodoluje od 30 do 40 avtorjev, v obsimejših stevilkah ćelo veo. Već kot polovica od njih se oglasa vsako stevilko in pogrešali bi jih. če nam ne bi već pošiljali svojih prispevkov. Veseli pa smo tuđi novih avtorjev in avtorio. ki jih ob tcj pnložnosti šo posebej pozdravljamo. Meti njim i ludi Alcnko, ki je obljubila, da bodo v prihodnjih Stevilkah v Slamniku prisotno tuđi anketo. Veselimo se jih! V današnji Stevilki smo precej prostora namenili prazniku naše ohčine. Čc ne veste, rojstni dan praziiuje 19. aprila, v spomin na dan. ko je bila nekaj več kot pred petimi desetletji razglašona mestna občina Domžale Veliko prireditev bo v teh dneh, kulturne. Sportnc, družabne in še kakSne. Povabljeni ste, da se jih udeležito. predvsem pa prijetno preživite bližnje praznične dni. Vse sodanjc in prihodnje mamice in babice ste povabljene, da preberete prav vam namenje-no stran, ki smo jo oblikovali ob pomoći stevilnih organizatorjev prisrčnih slovosnosti ob materinskom dnevu, no pozabite pa tuđi nagradne križanke in razpisov. ki jih tuđi tokrat ne manjka.
Naslcdnja. šesta štovilka glasila SLAMNIK, bo izšla 29. aprila, vaSe prispevke pa pričakujemo do vključno 19. apnla 2004. najraje na elektronska naslova: vera.vojska(u)domzale.si, info(a),kd-domza!e.si, lahko pa jih prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo.
Prijetile vse praznične dni in ne pozabite, da je prijeten trcnutek nasmeh nekoga, ki ga imamo radi, pa tuđi nasmeh nekoga, ki ga sploh ne poznamo. Pomislite vedno znova na vse nasmehe. ki ste jih bili deležni in jih vračajte - vedno in znova.
Mtmm
nMo
Na podlagi 2. in 9. člena Odloka o priznanjih Občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 23/95) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/99) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 14. seji dne 17.03.2004 sprejel
Sklep
o podelitvi priznanj Občine Domžale za leto 2004
1.  Občina Domžale podeljuje naziv ČASTNI OBČAN občine Domžale gospodu dr. Miroslavu Stiplovšku za življenjsko delo na področju novejše zgodovine, predvsem za opravljeno delo na področju kulturne in raziskovalne dejavnosti v Občini Domžale.
2.  Občina Domžale podeljuje ZLATO PLAKETO Godbi
Domžale ob 120-letnici uspešnega neprekinjenega delovanja in za doseženo kvaliteto.
3.  Občina    Domžale    podeljuje    SREBRNO    PLAKETO gospodu Silvu Karu za njegov prispevek k svetovnemu alpinizmu, za uspešno delo v Planinskem društvu Domžale in za promocijo občine Domžale.
4.  Občina    Domžale    podeljuje    SREBRNO    PLAKETO SmuČarskemu društvu Domžale za njihovo uspešno in zavzeto 50-letno delo z mladimi, za prispevek k razvoju domžalskega in slovenskega smučanja.
5.  Občina    Domžale    podeljuje    SREBRNO    PLAKETO gospodu Andreju Počivavšku za njegovo delo na področjih, ki so pomembna za razvoj obrti in podjetništva.
6.  Občina   Domžale   podeljuje   BRONASTO   PLAKETO gospe Mariji Robida za njen prispevek na kulturnem in humanitamem področju.
7.  Občina   Domžale   podeljuje   BRONASTO   PLAKETO Ribiški družini Bistrica ob njihovi 50-letnici za uspešno delo na področju varovanja voda.
8.  Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO gospodu
Igorju Kuzmiču za dolgoletno prizadevnp delo na področju turizma v Krajevni skupnosti Radomlje in v Občini Domžale.
9.  Občina   Domžale   podeljuje   BRONASTO   PLAKETO gospodu  Ferdinandu Starinu kot delovnemu, zglednemu in vestnemu funkcionarju na mnogih področjih dela.
10.  Občina   Domžale   podeljuje   BRONASTO   PLAKETO gospodu Dragu Korošcu za aktivno delovanje v občini na področju podjetništva in športa.
11.  Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE gospe Heleni Giacomelli za njeno neutrudno izpovedovanje vrlin, ki so modememu človeku vedno bolj tuje.
12.  Občina    Domžale    podeljuje    NAGRADO    OBČINE DOMŽALE gospe Bredi  Podbevšek za prispevek pri vzgoji in izobraževanju otrok.
13.  Občina    Domžale    podeljuje    NAGRADO    OBČINE DOMŽALE podjetju SAM, d.o.o. Domžale za njegovo uspešno poslovanje ter sponzorsko pomoč društvom in organizacijam v občini Domžale.
14.  Občina    Domžale    podeljuje    NAGRADO    OBČINE DOMŽALE gospe Olgi Pavlin za izjemno delo na področju ohranjanja kulturnega izročila v Občini Domžale.
15.  Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE gospe Metki Zupanek za njeno delo pri ustanovitvi in vođenju Univerze za tretje življenjsko obdobje - Društva Lipa.
16.  Občina    Domžale    podeljuje    NAGRADO    OBČINE DOMŽALE gospe Luciji Zivec za njene športne uspehe na področju avto-moto športa ter za delo z mladimi.
17.  Občina     Domžale     podeljuje     NAGRADO     OBČINE DOMŽALE gospodu Karlu Steinerju za prispevek k razvoju ljubiteljskega filma in za delo v Foto kino in video klubu MAVRICA.
ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM, l.r.
Občina Domžale se |e 20. marca predstavila skupaj z Občlno Komenda, katere župan |e sejem tudl oblskal. Na fotografiji je v družbi s Katarlno, kl je skupa] z Dušanko poskrbela, da so bili oblskovalcl dobro seznanjenl z možnostmi prežlvljanja prostoga časa v naši občini, ter podžupanom, Tonl|em Dragarjem, In Igorjem Kuzmlčem, predsednlkom Komisije za turbem.
Skupen nastop Podjetne regije - regije priložnosti
Počitnice 2004
Članice Društva podeželsklh žena Domžale so tudl tokrat navdušlle s svojo pestro ponudbo.
Frenk In Janez v akciji.
Za začetek lahko rečemo, da je področje turi/ma tisto, kjcr se v zadnjih letih najbolj kaže so-delovanje občin - tako z območja nckdanje Občine Domžale kot Občine Kamnik. Tako se predstavniki s področja turizma redno srečujcjo ter iisklajujejo aktivnosti, letos pa so se dogovorili za skupen nastop na tradicionalnom turističnem sejmu, ki smo ga doslej poznali kot sejem ALPE - ADRIA, letos pa so ga poimenovali POČITNICE 2004. Gospodarsko razstavisče je bilo tako od 19. do 24. marca 2004 v znamenju predstavitev ra/.ličnih slovenskih regij, pestra je bila ponudba tujih držav, se posebej HrvaSke, v hali A pa ste lahko našli tuđi skupno predstavitev POD-JETNE REGIJE - REGIJE PRILOŽNOSTI.
Polcg številnega promocijskega gradiva, s katerinv razpolagajo pen samc/.nc občine, so se vse občihc predstavile tuđi s skupnim gradivom - enodnevnim izletom po vsch ob-
činah, enodnevnimi izleti po posamc-znih občinah, veliko pa so obiskoval-ci o skupni ponudbi izvedeli tuđi iz zloženke KOU-DAR PRIRHDITHV 2004.
Tako je Komisija za turizem Občine Domžale obiskovalce v skupnem projektu povabila v dolino gradu Krumpcrk, kjcr se pričenja tuđi eno-dnevni izlet z ogledom okolice gradu, obiskom Žcleznc jame ter muzejskih zbirk v prostorih Jamarskega doma na Cjorjuši. Od tu smo obiskovalce povabili v Krtino na ogled čudovitih poslikav v pozno gotski eerkvi Sv. Lenarta, ter skozi sosednjo občina do Zagoricc - kjer bi lahko bil za vse prijeten postanek na enem od kmečkih lurizmov. Čas po postanku je namenjen obisku Radomclj in bližnjega poplavnega sveta Mlat in Mlak, od koder do Arborctuma Volčji Potok, kjcr je park čudovit v vseh letnih časih, ni daleč. Bnodncvni izlet naj bi zaključili ■/. ogledom cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, kjer so zlasti privlačne Jelovškove freske, ob katerih lahko obiskovalce ob po-
gledu na slamnik na eni izmed fresk seznanimo /. zgodovino naSe občine. V KOLI-DARJU PRIRLDITF.V 2004, v katerem so zbranc najpo-membnejše prireditve v regijah, smo posebej opozorili na Festival gorenj-skih komedijantov v Dobu, na Poletni kulturni festival na Studencu, Htno rock festival ter HITovo sejmarjenjc. Na razstavncm prostoru se je Občina Domžale posebej predstavljala 20. marca 2004, ko so svoje dobrote ponudile članice DruSlva podcžclskih žena, zaplesali pa plesalei Plesne sole Miki. Za dobro raspoloženje pa sta vse popoldnc skrbela harmonikar Frcnk in njegov po-močnik, po potrebi tuđi humorist, Janez Hafner. Razstavni prostor sta obiskala podžupana Toni Dragar in Vinko Juhart, ob dnigih obiskovalcih pa tuđi predsedni-ki oz. predstavniki turističnih dništev ter člani Komisije za turizcni Občine Domžale, ki so obisk izkoristili prcdvscm za to, da so spoznali, kako na tem području delajo v drugih regijah, ob tan pa /anes-Ijivo našli tuđi nekaj idej, ki jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjcm delu.
O.U.
Športno rekreativno društvo Konfin Sv. Trojica
vabi
ob 60-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika »Liberator« B-24 in 10-letnici postavitve sporriinskega obeležja
na prireditev
»NIKOLI VEČ VOJNE«
ki bo na velikonočni ponedeljek, 12. aprila 2004, ob 14. uri na Vrhu pri Sv. Trojici.
Po kulturnem programu bo
sledilo družabno srečanje.
V pri meni slabega vremena bo prireditev v Domu krajanov v Žejah.
Predstavljamo sv etnike Občinskega sveta Občine Domžale             ,
Stane Kovač
Znani domžalski gostinec, Stane Kovač, ki ga večina Domžalčanov bolj po/na kot Kebrovega Stančija, je bil ob zadnjih volitvah v Občinski svet Občine Domžale izvoljen kot eden izmed dveh obrtnikov s samostojne liste podjetnikov in obrtnikov, ki je bila oblikovana v okviru Območne obrtne zbornice Domžale. To pa ni njegova prva funkcija, saj je že 15 let član vodstva Območne obrtne zbornice, kjer posebej pokriva tuđi področje gostinstva. Je na-mreč predsednik Komisije za gostinstvo in turizem, hkrati pa tuđi predsednik Prostovoljncga gasilskega društva Domžale - niesto, član vodstva Gasilske zveze Domžale, v okviru Občinskega sveta pa je tuđi predsednik Odbora za gospodarstvo, je član Komisije za vođenje razpisov, pozabiti pa ne smemo tuđi njegovega sodclovanja v Komisiji za turizem, ki dela v okviru Oddclka za finanee in gospodarstvo Občine Domžale. Najprej sem ga zaprosila, da nekaj pove o svoji dosedanji živi jenjski poti.
Rodil sem se lola l%2 očetu Stanetu in mami Angelei. Osnovno Solo sem obiskoval v Domžalah. Žc od malih nog sem se ukvarjal s Sportom. Igral sem nogomet in se kol kadet uvrstil v slovensko reprezentanco. Trcniral sem tuđi smučanjc pri Smučarskcm društvu Domžale in zelo rad tclo-vadil pri TVD Partizan Domžale. Bil sem tuđi tabornik, član Odreda skalnih taborov Domžale, katerega soustanovitclj je bil tuđi moj ati. Ker smo imeli doma gostilno, sem se odločil za poklič kuharja, vendar so bile moje želje že od nckdaj vpisati se na visoko solo za telesno kulturo VPTK v Ljubljani. Toda zgodaj sem se zaljubil v lrcno in v letu 1980 sva se poročila in rodil se nama je Stanci ml. Ko je imel Stanci sedem mesecev, scin odšel na služenje vojaškega roka v Titovo gardo na Brionc. Bilo mi je tcžko. Takoj ko sem se vrnil domov, sem od starSev prevzel obrt. Med-tem sva si z ženo lrcno uslvarila prijeten dom.
Omcniti moram, da sem od malega tuđi vnet gasilec, saj je moj prade-dek Matej J. ustanovil prvo gasilsko druStvo v Domžalah. Leta 1993 sem
Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Stevilk), 1929 (2 Stevilki), 1934 (I številka), 1935 (I Stevil-ka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 Stcvilka), nato pa je 5.11.1962 pričcl izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijcv, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Stevilko 355.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tcl.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-
N1K, člani uredništva: ŠAŠA KOS, JANl-Z ST1BRK", BCKiDAN OSOI.IN, DARJA ANDRBJKA, URBAN ŽN1IMR-
S1Ć, MKTKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica. IRENA STARIČ
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61  v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJF.K      KOČAR,
722-50-50, l'ax: 722-50-55, c-mail: infofajkd-domzale.si
URADNi; URK: od ponedcljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tuđi od 14. do 16.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV
(Ur. list RS, Stev. 89/9K) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: 1R
image d.o.o., Podgorjc 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., VevSka c. 52, 126(1 Ljubljanu    Polje.
SLAMNIK - april 2004
stran 3
14. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Dr. Miroslav Stiplovšek, častili občan, soglasje h kupoprodajni pogodbi za nakup prostorov za knjižnico
DOMZALE
•••
Svetniki in svctnicc so se na 14, seji OMinskega svela Ohčinc Domžale zhrali 17. marca 2004 ter po pozdravu predsedujočega - podžupana Tonija Dragarja, najprej razpravljali o prcdlogu zapisnikov 13. seje Občinskega svela. ManjSe popravke pred njihovim sprejemom sla predlagala Roman Lenassi, N.Si, ter dr. Marko Starbck, N.Si, nalo pa so brc/. pri-pomb sprejeli predlagani dnevni red, na katerem je bilo 10 točk.
Volitvc in imenovanja
V razpravi o imenovanju direktorja Kul-lunicga doma Kranca Hernika Domžale je sodclovala dr. Romana Jordan Cizclj, SDS, ki je želela obra/.lož.itcv, zakaj se je KVIA/. (Kiločil /a prcdlaganega kandidata Milana Mariniča, predvsem so jo zanimale prednosti in pogoji, pri tem pa je povedala, da sicer ocenjujcjo, da je tlelo kultuniega doma /tlo kvalitetno. Odgovoril ji je Toni Dragar, predsednik KVIAZ, in pojasnil, da se je komisija soglasno <xlločila /a predlaganega kandidata. Občinski svet je nato soglasno imenoval Milana Mariniča /a direktorja Kultumega doma Kratica Bemika. Ta se je za /aupanjc /ahvalil in povedal, da se bo tuđi v prihodnje tmdil. da bo kulturni dom cciilcr kulture v naši ohčitii.
Dr. Miroslav Stiplovšck, častni ohčan
V  razpravi o letošnjih prejemnikih pridan j je dr. Romana Jordan Ci/clj v imelu svetniške skupine SDS vprašala po kritcrijili /a i/biro prejemnikov, zanimali P'i so jo tuđi predlagatelji kandidatov. Siinon Mavsar, L.DS, pa je menil, da bi morali pri odločitvi m prejem posame-znega priznanja kot ključni kriterij upo-števati prispevek k lokalncmu prostom.
opozoril je na vsako leto manj prejetih predlogov in želei izvedeti, (xl katerih domaćih avtorjev se navadno odkupijo dela /a nagrade. Mag. .lozica Polanc, predsednica Odbora, je pojasnila, da se je Odbor (xiločal med 29-imi pred-logi, predstavila je vse prcdloge ter jih pojasnila. Po ponovni razpravi Simona Mavsarja, LDS, ter Francija Gerbca, ZLSD, ki je predlagal, da v prihodnjc od vsch predlaganih kandidatov predlagatelji pridobije soglasje, je Občinski svet Oličine Domžalc soglasno sprcjcl sklep o letošnjih prejemnikih priznanj, ki jih najdete na robu te strani. Soglasje h kupoprodajni pogodbi prostorov za knjižnico Uvodno informacijo k izdaji soglasja h kupoprodajni pogodbi prostorov za knjižnico v objektu Mercator center Domžale je podal Hdvard .lešclnik, direktor občinskc uprave ter tajnik Občine [X>mžalc. Roman Lenassi je kot predsednik Odbora za linanec predstavi! stalisča odbora ter predlagane dopol-nitve, mag. Marko Vrcsk, predsednik Statutamo pravne komisije, pa je pri-sotne seznanil z načinom ter vsebino dela komisije, ki se pri tem omejuje iz-ključno na pravna vprašanja. V razpravi so sodclovali: Jane/. Eržcn, Zeleni, ki je
povedal, da Zeleni pred izdajo soglasja zahtevajo /agotovilo, da bodo poškodbe v Zcjali in na Sv. Trojici, ki so poslediea odloženih gradbenih odpadkov, v celoti sanirane; Jancz Limbck, N.Si, je postavil vprašanjc v zvezi z izdelavo statike in požarne varnosti; Simon Mavsar, LDS, pa je v obscžni razpravi poudaril, da imajo njegove pripombe in dopolnila, ki jih je podal ludi v pisni obliki, nameti zagotoviti vamost obeh sodelujočih v izogib bodočih zaplctov: ureditcv last-ništva, problem pridobirvc uporabnega dovoljenja ter parkiranja na površinah v bodočem centru; Roman Kurmanšck, SDS, je posredoval stališče svetniške skupine, ki /ahteva, da se pred podpisom pogodbe sanira stanje v zvezi z gradbe-nimi odpadki, zato je predlagal umik točke dnevnega reda, zanimali pa so ga tuđi vzroki za povišanjc cenc ter koliko bo končna cena m2. Franci (ierbec, ZLSD, je poudaril, daje stranka podprla predlagani) rešitev, ki pomeni razrešitev enega od problemov nove knjižnice, ki je nujno potrebna. I>rcdlagal je dodatni sklep, v katerem je zahteval, da občinska uprava pripravi celovito poručilo v zvezi s problematiku odlaganja gradbenih ixlpadkov. Dr. Marko Starbek, N.Si, je podprl zahtevo, da se problem parkiranja in odpadkov razreši, zahtevo v zvezi z gradbenimi odpadki pa je postavil rudi Kranc Ccrnagoj, Zeleni, ki je zahteval sanacijo ali plaeilo škode, ki je bila zaradi odlaganja odpadkov povzročcna. lxlvard .lešelnik, direktor obeinske uprave in tajnik Občinc Domžale, je povedal, da je obeinska uprava naredila vsc, da bi
se s svojo desetino udcležil olimpijade v Berlinu. Imam naziv višjega gasilskega častnika 1. stopnjć, kar pomeni, da me to področje zelo veseli. Že eelih deset let sem predsednik PGD Domžale tnesto. Danes se piše leto 2004 in /. Ireno imava pet otrok: Stančija, Marka, Andrcja, Klavdijo in Ulaza. Želim si samo zdravja, da bi lahko vsem svojim otrokom omogočil priti do lastnega kruha.
Vas opravljanje razlifnih funkcij pri vaši gostinski dejavnosti ovira »li je to lahko tuđi priložnosr za sklenitcv kakšnega posla? Ker imam doma ženo in ostale, ki me podpirajo in razumejo, doma vse teče. Ja, včasih je opravljanje katere od funkcij lahko ludi priložnost za sklenitcv posla.
Kakšcn je po vašem trenutni položaj gostincev v naši občini? Položaj gostincev dancs ob stalnem sprejemanju zakonov in uvedbi HACCAP ni rožnat. Preveč je administracije.
So po vašem mnenju kakšne možnosti, da bi Občina Domžale Rostincem pomagala? Občina ima danes na žalost malo pristojnosti in možnosti za kakr-šnokoli pomoč obrtnikom, ražen seveda nekaterih subvencij in nuđenja kredilov. Lahko pa bi občina npr. zmanjšala visino in ceno točke pri obračunavanju nadomestila za stJivbnozcmljišče. Prav vi ste v zadnjem času v občinskcm svetu veliko opozarjati na problem pretirane obremc-nitve podjetnikov in obrtnikov v zvezi z nadomestilom? To je res - včasih se ti zdi, da si najemnik v svojih laslnih prostorih, lukaj bi občina lahko kaj naredila za ubrtnike in podjetnikc. Naj ob tem nekaj već povem o tem problemu. Naši člani so namreč v mesecu oktobru prejeli odločbc o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in položnice za plačilo.
Pri tem so ugolavljali, da odmerjeni zneski močno presegajo lanskolet-no odmerjeno visino nadomestila. Ionako je ugotovil tuđi naš upravni odbor zbornice, ki je to obravnaval na osmi redni seji, 13. II. 2003. Po preučitvi osnove za odmero nadomestila smo ugotovili, da je Obcinski svet na 7. seji, 9. 7. 2003, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale in spremenil zadnji odstavek 7. člcna, oz. zadnjo vrslico tabele, ki se nanaša na stavbna zemljišča za poslovno dejavnost, tako da je povečal šlevilo točk za tretjino pri prvih dveh kategorijah in za četrtino pri trclji kategoriji namembnosti. Torej, namesto 1500 točk je sprejel 2000 točk, namesto 1000 točk 1500 točk in namesto 750 1000 točk. Sprcmcmba velja naslednji dan po objavi v Uradnem veslniku. Takšno povećanje števila točk je bilo izvedeno lik pred pripravo odločbc o odmeri in ne ustreza dejanskemu načinu povećanja rasti cen v RS /a preteklo leto, niti kakršnimkoli primcrljivim podatkom, ki bi opra-vičevali tolikšcn porast. Izvedena je bila za celo leto 2003, čeprav je veljavnost spremenjenega odloka določena na dan objave v Uradnem vestinku Občine Domžale. Kako ocenjujere delo Ohčinskega sveta Občine Domžale? Načeloma dobro, glede na to, da so vsi svetniki in svetnice, ki ob članstvu v svetu opravljajo še po-klicno delo, včasih prcobremenjeni z obsežnim gradivom. Seje bi bilo treba razbremeniti, ob tem pa moram povedati, da sicer uprava dobro pripravi gradiva za seje. Morda par besed o sodclovanju med pozicijo, katerc del ste, in opozicijo v ohčinskem svetu? Naša koalicija (Stranka mladih. Zeleni Slovenije in Obrtniki in pod-jetniki) je podpisala pogodbo s pozicijo o sodelovanju, kar pomeni, da
se o vseh ključnih zadevah najprej pogovorimo. Odnos z opozicijo se mi zdi dovolj dober, kajti tuđi opozicija ima zdrave prcdloge, ki jih posreduje. Zdi se, da bi jih morali večkrat upoštevati, saj mislim, da vsi v občinskcm svetu želimo delati dobro in v korist občine. Ker še nisem izkušcn politik in se imam za načelnoga, sem nemalo-krat presenećen nad nekaterimi odločitvami.
Se bo tradicija cne najbolj po-znanih gostiln v Domžalah, katere začetki segajo v leto 1875, nadaljevala? Nadcjam se. da bo. Kaj bi lahko še storili na podro-čju turistične ponudbe? Komisija za lurizem v občini Domžale je zelo aktivna. Ima veliko programov, Ic da je ožja in širša javnost premalo obvešča-na o le-teh. Tako je bila izvedena akcija, ko smo v javnih obveslilih povabili na ogled znamenitosti Domžal in okolice pod stro-kovnim vodstvom. Odziv je bil nad pričakovanji in upam, da se bo tovrstna dejavnost zanimiva za domaćine in druge obiskoval-ee nadaljevala. Ob tem pa vsi vemo, da so vedno vsi projekti finančno omejeni - zato so koraki počasnejši.
Kaj v Domžalah pogrešate? Mogočc bi glede na število mladih družin poskrbeli za kakšen dober otroški park, morda Domžalčanotn manjka večnamenska dvorana za prireditve in šport, ki ga v Domžalah glede na število uspešnih šporlnikov in dejavnosti ni dovolj. Z gasilskega slali.šča pa bi rad, glede na veliko število visokih stavb v Domžalah, omenil.da bi nujno rabili gasilsko lestev. Uvala in veliko uspeha tako v občinskcm svetu kot v gostinski dejavnosti.
Pogovarjala se |e Vera Vojska
bila zadeva sanirana, cnako po mnenju uprave tuđi pristojne inspekcije, bkrati pa je opozoril, da je slanje omenjene ceste slabo tuđi zaradi drugih vplivov cesta je bila ob gradnji slabo narejena, po njcj vozijo rudi druga tcžka vozila in na njcj povzročajo poškodbe. Na pred-log mag. Marka Vrcska, LDS, je sledila pavza, v kateri je Županja povabila vsc vodje svetniških skupin na sestanek. Med odmorom, ki je trajal bistveno dl je, kot je bil napovedan, sta svetniški skupini SDS in N.Si sejo zapustili. V nadaljnji razpravi je predstavnica Mcr-catorja povedala, da se strinjajo z veliko većino predlaganih sprememb pogodbe, hkrati pa rekla, da je po njenem mnenju Mercator skupaj s podizvajalci, v zvezi z odlaganjem gradbenih odpadkov. v celoti izpolnil zahteve. ki so jih postavile pristojne inspekcijske službe. Po razpravi Županje Cvctc Zalokar Oražcm, ki je podprla sprejem soglasja in poudarila, dii je občina (Kigovoma za komunalne od-padke, ni pa niti odgovorna niti pristojna za področje gradbenih odpadkov, vendar je tuđi na tem področju naredila vse, kar je bilo mogočc, Krancija Cicrbca, ZLSD, ki je delno popravil sklep o razrešitvi problematike gradbenih cxipadkov, ter Simona Mavsarja, LDS, ki je ponovno opozoril na odprta vprašanja povezana s parkiranjem, je bila ponovna pavza. Po njcj so po razpravi Simona Mavsarja, Šaše Kos, LDS, ter Franca Čemagoja, Zeleni, in Francija Gcrbca, ZLSD, svetniki in svetnice sprejeli naslednja sklepa:
1.   Obcinski  svet   Občine   Domžale soglaša   s   priloženo   kupoprodajno pogodbo   o   nakupu   prostorov   za knjižnico v Mercator centru Domžale - skupaj s predlaganimi spremcmha-mi in dopolnitvami.
2.  Obeinska uprava pripravi za eno od prihodnjih soj ohčinskega sveta,
(p(l pa kasneje od 31. 05. 2004, informacijo o izpolnjevanju obveznosti investitorja centra Mercator in pogodbenih izvajalcev del gleile deponiranja gradbenih in drugih odpadkov, ki so poslediea rušitev starih ohjektov in izvajanja gradenj na podlagi veljavnega prostorsko izvedhenega akta, sprejetega na občinskem svetu za izgradnjo tega centra. Pri tem naj obeinska uprava poroča o ukrepih občinskega komunalnega nadzornika in ukrepih pristojnih državnih inspekcijskih služb ter predlaga, po potrebi, dodatne ukrepe za izvedbo obveznosti iz izvedbeno prostorskega akta.
Dopolnitve prostorskih sestavin dol-goroenega plana
V uvodni informaciji je Zt>ran Vitorovič, načelnik Oddclka za okoljc in prostor, predstavil predlagane spremembe prostorskih sestavin dolgoročncga plana občine, povezane s posegi za potrebe širitev in prcselitev kmetij na območju Občine t)omžalc ter s spremembami v javnem interesu, pa tuđi s področja varstva naravnih vrednot. določa pa se tuđi zemljišec za predviđeno gradnjo prizidkov k osnovnima šolama Dob irt Ihan. V razpravi je Franci (ierbee kot predsednik Odbora za prostor predstavil stalisča odbora, v razpravi pa sta sodclovala Pavcl C'crar, LDS, ki je poudaril, da je potrebno zemljišča za preselitev kmetij zagotoviti resnično lc tištim, ki se dolgoročno ukvarjajo s kmetijsrvom. ter Franc ("cmag()j. Zeleni, ki je povedal, da so Zeleni proti posegom v kmetijska zemljišča v zvezi z mobilno telefonijo. Z veliko večino glasov prisotnih so bili sprejeti predlagani amandmaji ter naslednja sklepa:
1.   Obcinski  svet Občine  Domžale sprejme  Odlok  o  spremembah   in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročncga plana Občine Domžale za ohdohjc 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2003.
2. V zvezi s problematiko ra/meščanja kmetijske proizvodnje v prostor, naj obeinska uprava   pripravi ustrezno informacijo in začne intenzivne razgovore s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije  in  z rezultati   oz.   zaključki   razgovorov seznani obcinski svet.
»lajanje in vzdrževanje občinskih čest«
Ker je bila ura že pozna, je Franci Oer-bec. kot vodja projektne skupine za prc-novo SPB 1, predlagal, da se Informacija o dosedanjih in bodočih aktivnostih pri prenovi kompleksa SPB-1 preloži na naslednjo sejo, svetniki in svetnice pa so se zato lotili obravnave in sprejema Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe »Urcjanje in vzdrževanje občinskih cest«, h kateremu je uvixino informacijo podal Iztok Obrcza, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe Občine Dom-žalc. Brez razpravc je bilo sprejetih 12 amandmajev in ob koncu soglasno tuđi naslednji sklep:
Obcinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe »llrejanje in vzdrževanje ohčinskih cest« skupaj s sprejetimi amandmaji.
Povišana cena storitev programa pomuči družini na domu Helena Čampa, C'omett Zavod za pomoć in nego na domu, je predstavila prcdlog povišanja cenc storitev ter odgovorila na vprašanja razpravljavccv, Darkc Bitcnc, LDS, ter Franca Pozniča, DcSus. Nato pa je bil soglasno sprejet naslednji sklep:
Obcinski svet Občine Domžale sprejme ceno storitve programa pomoČi na domu v visini 2.089,00 SIT na uro ter pokrivanje stroškov vođenja v visini 596.418,63 SIT na mesec od 01. 04. 2004 dalje.
letni program športa 2004
Nato je Obcinski svet Obćine Domžale brez razprave sprejel Letni program športa, za katerega so v proračunu za leto 2004 sredstva razporejena po na-slednjih vsebinah oziroma ekonomskih namenih:
1.    sofinanciranje   dejavnosti   društev športa in rekreacije;
2. sofinanciranje športnih programov za šolska športna društva (ŠŠD);
3.  sredstva za Javni zavod za šport in rekreacijo, ki zajemajo tuđi sredstva /a sofinaneiranje razvojnih in strokovnih nalog izvajalcev športnih programov;
4.  sofinanciranje večjih športnih prirc-ditev in udeležbo športnikov na večjih prireditvah;
5.   sofinanciranje  upravljanja,  vzdrže-vanja   športnih   objektov   občinskega pomena, objektov v neobčinski lasti in novogradenj.
Obcinski svet je nato razpravljal šc o Informaciji o predložitvi korigiranih finančnih planov Vrtca Domžale ter Vrtca Urša ter ugotovljeni lastni ceni javnih vrtcev. Pn tej točki sta v razpravi sodelovaJi Marija Jerina, direktorica Vrtca Domžale, ta Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ()bčinski svet pa je nato sprejel nasledn je sklcpc:
1.   Obcinski  svet  Občine  Domžale sprejme  Informacijo o predloženih hnančnih planih za leto 2004 Vrtca I rta in Vrtca Domžale ter Informacijo o ugotovljenih lastnih eenah obeh javnih vrtcev.
2.   Obcinski  svet  Občine   Domžale potrjuje način delirve proračunskih sredstev za vzgojne pripomočke in opremo v letu 2004 javnem konce-sijskemu  delu  zasebnih   vrtcev   na podlagi števila oddelkov, v katere so vključeni otroci i/ Občine Domžale.
3.  Sredstva /a investicijsko vzdrževanje se glede na predložene plane investicijskega vzdrževanja razdelijo na naslednji način: Vrtec Domžale 10 mio SIT, Vrtec Urša 7,8 mio SIT, Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale I mio SIT, Vrtec Mali Princ Domžale 2,5 mio SIT, razlika 3,7 mio SIT je inlervencijska rezerva (za morebitne projekte vrtca Bistra in morebitna druga nepredviđena dela).
V zadnji točki Predlogi, pobude in vprašanja je sodcloval Stane Kovač, Lista podjetnikov in obrtnikov, ki ni bil zadovoljen z odgovorom pristojnega oddclka v zvezi z visino in pobiranjem nadomestila za stavbna zemljišča.
Odgovorni urednica
Poglejte na
www.domzale.sl. klor boste našli vse, kar morate vedeti o življenju in delu Občine Domžale.
Mirnu st h'đ aom/jatSKrm
tržnem prostoru eb UrtjMtJ
cesti ob koncu matatfamfcefa
parkirfšća - vsafc dan, m
ob Mrtefc]*, tri 8. it 1t. vrt.
Stran
0h. ti referendumi
» V začetku aprila smo imeli v Sloveniji spareferendum Mnogi smo menili, da populnomu nepolrebe ...« piše v svojem razmišljanju //oslanka ( veta Zalokar (Mažem.
Stran
jmgM| ffil
Občnl zbori
Meseci z začetka leta so ludi v letošnjem letu čas, ko se na obfnih zhorih zberejo člani in člankeposameznih društev in organizacij z namenom, da pregledaju opravi/eno delo ter sprejmejo program zu leto 201)4. Preberite, kako je bilo na občnih zhorih turističnih, gasilskih, invalidskih pa tuđi upokojenskih društev.
Stran
Nagradni krlžmka
V današnji šlevilki Slamnika boste našli nagradno kriian-ko Studentske založbe UTE-RA iz Maribora, ki bo pode-lila knjižne nagrade osmim izžrebanim reševulcem V današnji številki pa, žal, ne boste našli izirebancev križanke HONDA AMBROZ iz Radomelj iz prejšnje, četr-te, številke. Žrehun/e homo namreč zaradi napake pri datumu oddaje opravili 15. aprila 2004, zato križanke HONDA AMBROZ iz četrte številke Slamnika pričaku-jemo do vključno 14. aprila 2004. Srečno!
Stran
E
PovaMjenl n koleurjMle
Kot ste lahko prehrali že v prejšnji številki, Zavod za šport in rekreacijo Domžale ob prazniku občine Domiale pripravlja KOLESAR.IENJE PO KRAJ1H UPRAVNE ENOTE DOMZALE Ko-lesurjenje !>o v uihato, 24 aprilu, v startom ob III uri v Športnem parku Domžale Na tej strani najdete ludi prijavnico.
Stran
Jbvri povabila In obvettlla
Posebej pozorno naj današnje strani, kjer so objavljena povabila in ohvestila Občine Domžale. preherejo vsi, ki pričakujejo vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Domžale, nič manj zanimiva pa ništa niti oba razpisa, ki ju bosle našli na te/ strani: javni razpis za dodelitev sta-novanjskih posojil ter/>osojil za obnovo fasad Ne pozabi-te, daje zadnji rok zu oddajo vlog 7. maj 2004
SLAMNIK • april 2004
OD TU IN TAM
Lek - okolje in biofarmacevtika
Za trajnosti!i razvoj
l.eto 2003 je bilo izjemno leto za Lek: s 145-imi milijardami tolarjev prodaje in 51,9-odstotno rastjo je Lek dosegel izjemnc poslovne rezultate. Lek je vstopil na najzahtevnejši svetovni far-macevtski trg, trg ZDA, z dvema ključnima izdelkoma: co-amo-\iclav (antibiotik) in omeprazol (zdravilo za zdravljenje želodčnih težav). V letu 2003 je Lek zapo-slil 300 oseb, od tega več kot 50 vrhunskih strokovnjakov na razvojno raziskovalncm področju.
Uresničevanje okoljske politike Leka v proizvodnji Mengeš
Okoljevarstveno poslovanje sprem-Ijamo s t. i. okoljskimi kazalci za različne parametre emisij v okolje, rabo naravnih virov in porabo energije. Meritve emisij iz Leka v okolje, ki jih izvajajo zunanje pooblaščene ustanove, v nobenem segmentu ne izkazujejo prekomer-nih obremenitev okolja, skladno z določili slovenske okoljske zako-nodaje. Emisijske čistilne naprave, ki na lokaciji učinkovito omejujejo emisije v okolje delujejo na principu zaprtega kroga organskih snovi ali pa tako, da snovi zajamemo in
zatem razgradimo na fizikalno-ke-mijski ali biološki način. Vodne vire dodatno ščitimo s trikanalskim ka-nalizacijskim sistemom, sistemom lovilnih posod pod proizvodnimi obrati in skladišči ter vamostno zaporo na izpustu meteornih vod v okolje. Z biofiltracijo zraka ome-jujemo neprijetne vonjave emisij v zrak, ...
Pred vsako investicijo se pretehta vpliv na okolje
Zakonodaja o gradnji objektov predpisuje izdelavo Ocene vplivov na okolje; v proizvodnji Mengeš že dobro desetletje takšno oceno izdelamo za vsako gradnjo, tako za nove objekte kot za rekonstrukcijo obstoječih. Ta dokument, vključno z izračuni, izdela neodvisna poob-laščena institucija in pri tem oceni vpliv nove investicijske namere na okolje in obenem preverja vpliv na okolje celotne lokacije, skupaj s predviđenim novim objektom.
\ laganja v čistilne naprave so del vsake investicije v Leku
V Leku neprestano vlagamo ustre-zna finančna sredstva v čistilne naprave, pri čemer nas vodi načelo,
daje čistilna naprava dcl tehnologije. Iz tega razloga pri nas ni najti veliko ločenih čistilnih naprav, ker mora biti za emisije in odpadke poskrbljeno že v zaprtem sistemu čiščenja emisij.
Zclo indikativni so neposredni stroški za okolje, ki odražajo obseg aktivnosti, ki jih podjetje namenja obvladovanju okoljskih vidikov. Ti so v letu 2003 na lokaciji Mengeš presegali 500 mio SIT, kar pomeni dobro četrtino v prodaji Lekovega obrata v Mcngšu.
Rekombinatna tehnologija - visoka tehnologija, človeku in okolju prijazna
Rekombinantna tehnologija je nova tehnologija za pridobivanje bioloških zdravil, ki seje začela razvijati v 80. letih prejšnjega stoletja. Protein, ki se pridobi s pomočjo sodobnega genskega inženiringa, je še vedno človeški, vendar se pridobiva tako, da se informacija, ki je bila potrebna za sintezo proteina v človeku, prenese v neki drug živ organizem. Ti organizmi so lahko bakterije, izolirane sesalske celice ali kvasovke, ali pa tuđi druge živali in rastline. Tako se pridobi rekombi-nantni protein.
Postopek je tak, da se iz človcSke celice izolira DNK, ki je nosilec informacij za kompleten organizem človeka. Vzamemo tišti del informacije iz človeških celic, ki predstavlja zapis za zeleni protein,
mag. Igor Boševskl
to je gen, in ga vnesemo v drugo celico. Te nove celice s sprejeto informacijo o človcškcm proteinu nato tega izdelujejo v večjih količi-nah. Ker se z opisanim poslopkom kombinira neka ćloveška lastnost z značilnostmi neke druge celice, drugega organizma, se ta postopek imenuje rekombinacija. Proizvodnja rckombinantnih prote-inov v Mcngšu je okolju prijazna in ga ne obremenjujc. Sestavine, ki jih
uporabljamo v proizvodnji, so voda, ogljikovi hidrati, aminokislinc in dodatki za rast, ki so okolju prijazne in uporabljcnc s pomočjo vrhunske tehnologije. Proizvodnja rckombinantnih protcinov z uporabo sesal-skih celic je zaradi naravc le-teh izjemno občutljiva na zunanje vplivc in kot takšna človeku povsem nene-varna. Vclja prej obratno, da človek lahko predstavlja motnjo za proces, ki iz tega razloga poteka v podobnih pogojih, kot poteka proizvodnja sterilnih izdelkov.
Dobro okoljevarstveno sodelova-njc za prihodnost
Naj za zaključck ponovno po-udarimo, da prizadevanja lokalne skupnosti za kakovostno okolje ob sočasnem gospodarskom razvoju v celoti podpiramo, saj je trajnostni
stran
razvoj del našega poslovanja. Na prvom mestu pa je seveda dobro okoljevarstveno sodclovanjc med Lckom in lokalno skupnostjo, zato se borno potrudili, da se bo le-to razvilo in zaživelo. Ob zavidljivih poslovnih uspehih Lek Irdno vztraja na poti trajno-
Vašc pobude, ideje in zamisli so dobrodošle:
lax: 7237 244 ali pa: okoljc(V/-:lck.si
stnega, z okoljem uravnoteženega gospodarskoga razvoja, kot si je tuđi zadal v svoji okoljski politiki. Tako je pred tedni Lek podprl pobudo skupine občanov Mengša, ki se zavzemajo za varovanje okolja. V lom okviru se pričakuje še inlenziv-nejša vključitcv lokalne skupnosti v načrtovanjc Irajnostncga razvoja gospodarstva v občini, sodelovanjc pri oblikovanju lokalnoga programa varslva okolja ter vzpodbujanju za-vedanja okoljske zavesti v javnosti. Nonazadnje je kar 61 % zaposlenih v proizvodnji Mcngoš prav ljudi iz regije bivših občin Domžalc Kamnik.
mag. Igor Boševskl,
Izvršni direktor, Lek d.d.,
Proizvodnja Mengeš
Slovenska vojska vabi
Pridruži se nam
Si kdaj razmišljal. razmišljala, da bi postal/postala poklieni vojak/vojakinja slovenske vojske? Te zanima dinamično in izzivov polno delo, sta vprašanji, ki ju v svojem povabilu, da po-stanejo del slovenske vojske, na mlade naslavlja Ministrstvo za obrambo. Polog številnih že znanih gcsel, kot je tisto slovenski vojak - moč volje in znanja, v lični zloženki najdemo tuđi kvalitete, ki odlikujejo vojaka slovenske vojske: predanost, spoštovanje, celovitost, pogum, čast, moč volje, dolžnost in ureje-nost, predvsem pa zainteresirani najdejo najdejo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, če se želijo zaposliti v slovenski vojski.
Pristojne institucije bodo vsem kandidatom predstavile vojsko, vojaški poklič, pokliene možnosti, pogoje za vojaški poklič, posebne delovne pogoje pa tuđi možnosti napredovanja ter način usposablja-nja v centrih za usposabljanje. Ob tem napišimo tuđi, da imajo kandidati in kandidatke ob izpolnjeva-nju pogojev možnost zaposlitve v različnih rodovih vojske: pehoti, artileriji, oklepnih enotah, voja-škem letalstvu, zračni obrambi, inženirstva, zvezah, radiološko-kemični obrambi in pomorstvu, na kratko pa naštejmo še službe: tehnična, intendantska, vojaško zdravstvena, prištabna, služba informatike in vojaška služba. Redna zapbslitev pa je le ena od možnosti sodelovanja v slovenski vojski, za katero se je država Slovenija odločila, da bo v prihodnje pokliena, in za katero bo veljal prostovoljni način popolnjevanja vojske. Dva izmed pomembnej-ših razlogov, ki govorita v prid pokliene vojske, sta prepričanje javnosti, da je to primernejši način obrambe, drugi velik razlog pa je optimalno zagotavljanje nacionalne varnosti v okviru sistema kolektivne obrambe. Druga možnost sodelovanja v slovenski vojski je, da postanete pogodbeni pripadnik rezervne se-stave, v kateri lahko prostovoljno sodelujejo moški in ženske od dopolnjenega 18. leta starosti do koledarsko dopolnjenega 40. leta - ženske - in 50. leta - moški - ozi-
roma 60. leta, če so častniki. Tuđi o tej možnosti najdete več informacij v zloženki, kjer vam posebej prodstavljajo sprejemne pogoje pa tuđi pokliene izzive in ugodnosti, ki jih nudi tovrstno sodelovanje v slovenski vojski.
Podrobno pa predstavljajo tuđi prostovoljno služenje vojaškega roka, pri katerem so sprejemni pogoji naslednji: da ste stari od 18 do 27 let, še niste odslužili vojaškega roka, ste napisali prošnjo in sklenili pogodbo za prostovoljno služenje z Ministrstvom za obrambo, ste zdravstveno sposobni za vojaško službo in nimatc priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
S prostovoljnim služenjem boste pridobili nova znanja in izkušnje, izboljšali boste osebne psiho-fizične pripravljenosti, pridobili nova prijateljstva, prednost pri za-poslitvi v slovenski vojski ter pri pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi slovenske vojske. Služenje traja tri mesece, izvaja se v vojašnicah slovenske vojske. Ob denarnih prejemkih pa je vsem zagotovljeno: zdravstveno in nezgodno zavaravanje, vštevanje služenja vojaškega roka v pokojninsko dobo, prenočišče, prehrana in povračilo stroškov prevoza ter nujna pravna pomoč. Vse dodatne informacije in pomoč dobite na Izpostavi Minis-trstva za obrambo v Domžalah, Ljubljanska cesta, lahko pa po-kličete tuđi informacije 080 13 22, poiščete internetno stran http: //www.mors.si ali svoja vprašanja sporočite po elektronski pošti na-borna.pisarna(2i!mors.si. Vsi mladi, ki boste v drugi polovici aprila po-vabljeni k vpisu v vojaško cviden-co, pa boste ob tej priložnosti lahko dobili vse potrebne informacije kar na omenjenem sestanku. Vse omenjene zloženke lahko dobite ob vhodu v stavbo Občine Domža-le, Ljubljanska 69.
O.U.
18. regijski festival Turizmu pomaga lastna glava
Mladi za mlade
Osnovna šola .lanko Kersnik Brdo je bila letos gostitelj Območnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava, na katerem so ob gostiteljih sodelovale še naslednje osnovne sole: OŠ Ivana Skvarče, OŠ Zagorje ob Savi, OŠ Gradec, OŠ Litija; OŠ .Ilirija Vege, OŠ Moravče, OŠ Dob in OŠ Rodica.
Mladi so se zbrali v Kultumem domu Lukovica ter se po pozdravu gostiteljev odpraviii v Osnovno solo Janka Ker-snika Brdo, kjcr so postavili razstavc, nato pa so se s kmečkimi vozovi, kar je bilo prav za vse udeleženec prijetno presenečenje, odpeljali do gotske cer-kvice sv. Luka v Praprečah. Prijetnemu kosilu je sledil ogled Lukovice, spozna-
Mladl za mlade - tudl ob pomoći jamskega škrata do boljšega oblska turlstov.
vanjc njeno zgodovinc ter obisk rokov-njaškega gozdička. Najbolj zanimivo je bilo popoldnc v Kultumem domu v Lukovici, kjer so se vse Sole predstavile z odrskimi predstavitvami, med katerimi smo lahko zaploskali mladim glasbcnikom. V odrskih predstavitvah smo spoznavali območja, s katerih so prihajali mladi šolarji, predvsem pa smo lahko prisluhnili njihovim priza-devanjem, kako bi svoje kraje naredili šc bol) prijazne in privlačne za turiste. Tako smo se srečali z jamskim škratom (OŠ Ivana Skvarče), na odru se je od-vilo pravo televizijsko tekmovanjc mladih talentov (OŠ Gradec), obiskal nas jo Adam Ravbar s Krumperka s svojim spremstvom (OŠ Dob), učenci 7. OŠ Rodica so predstavili priložnost, kako turistom približali Mlinščico in njene lepotc, mladi iz OŠ Moravče so
predstaviti sanje, ki bi jih kot življenje na vrtiljaku lahko uresničili v nckdanjih prostorih RaSicc, gostitclji pa so predstavili pofilno kočijo in njeno vožnjo od Trojan do Lukovice v sodobnem času, v katerem bi bilo dovolj prostora za spoznavanje ljudske zgodovino. Za številnoobiskovalec in obiskovalke odrskih predstavitev so bilo lo-te pravo presenečenje, ki so ga nagradili z gla-snimi aplavzi. Toliko idej, ustvarjalno-sti, prizadevanja, pa tuđi novih, svežih idej že dolgo nismo videli in prepričani smo lahko, če bodo Ic našlo svoj odziv tuđi med starejšimi, da se za turistično prihodnost naše državo ni bati. Pohvaliti pa je treba tuđi vse mentorje, saj brez njihovo pomoći najbrž ne bi šio. (Mrskim predstavitvam je sledil pri-jeten sprehod skozi rokovnjaški gozdi-ček, kjer je bilo na vrsti novo prijetno
Nova pridobitev
Nadkrita tribuna stadiona v Sportnem parku Domžale
Že v ureditvenem nacrtu za ob-močje D21 Športni park — severni del je bila predviđena ureditev stadiona, ki ho v dokončni podobi dobil še vzhodno, severno in južno tribuno ter rekonstruirano atletsko stezo prevlečeno s polvtanom in razsvetljavo.
Glede na to, da jo bila zahodna tribuna tehnološko tehnično vezana tuđi na ureditev območja zahodno od stadiona, se je zaradi pridobljencga investitorja za to območje, realizirala žc v prvi fazi.
Zahodna tribuna je tako rekoć vpeta v novi trgovski center, tako da je sestav-ni del centra in stadiona, konstrukcijsko in tehnološko pa zasnovana tako, da funkcionira samostojno. Osnovni gabariti tribune so v tlorisu 113,10 x 13,25 m, visina pa je 13,03 m. Glavni vhod je na južni strani, predviđena pa sta dva izhoda ob pražnjenju tribune, tako na jug kot tuđi na sever, na Cesto talcev. Tribuna ima 11 vrst in skupaj 2192 sedežev. Po dolžini je tloris tribune deljen z osmimi prečnimi stop-nišči širine 120 cm. V pritličju pod tribuno na južni strani je predviđen tuđi prostor za sanitarije obiskoval-
ccv. Osnovna nosilna konstrukcija je armiranobetonska, konzolna stresna konstrukcija pa iz Icpljencga lesa. Kritina je valovita, jcklena, plasti-ficirana pločcvina. Streha prekriva celotno tribuno.
Prostorska rešitev postavilve tribune predstavlja najoptimalnejšo možno varianto izkoriščcnosti prostora. Omenjena rešitev pa je omogočala tuđi realizacijo projekta, saj je vre-dnost zcmljišča adekvatna vrednosti objekta, zgrajenega do tretje gradbene faze. Občinski svet Občine Domžalc je na svoji 5. seji 7. 5. 2003 sprcjcl sklepo, ki so omogočili omenjeno investicijo. Menjalna vrednost tribune, ki bo vpisana kot etažna lastnina Občine Domžalc pa znaša 140 mio SIT. »Realizacija prve faze ureditvo sta-
diona v Športncm parku Domžalc pomeni veliko pridobitev tako za Občino Domžale kot tuđi za širšo regijo. Izgradnja tribune pa tuđi iz-polnitev onoga od infrastrukturnih kriterijev, ki jih predpisuje UIŠFA za tekmovalno sezono 2004/2005, ki med štovilnimi drugimi zahtevami predpisujc kot pogoj za pridobitev licence za nastopanjo v 1 SNL 2000 individualnih sedišč,« je povedal Stane Oražcm, predsednik NK Domžalc in za zaključck dejal: »Osnovni cilj, ki smo ga dosegli, pa je predvsem ta, da omogočimo obiskovalcem vsch šporlnih priredilev na stadionu optimalen komfort pri sprcmljanju Ic-tch.«
Urad Županje
Razstava Turlstlčnega krožka OŠ Janko Kersnik Brdo.
presenečenje: pravcati mladi rokovnja-či so namreč vse obiskovaloc postregli z malico, da so lažje prišli do Brda, kjcr jih je v tolovadnici osnovno sole žc čakalo naslednje presenečenje plos s Plesno solo Miki vse do razglasitve rezultatov. To so popostrili s prijetnim kulturnim programom, ki mu je sledila p<xlelitcv priznanj. Oconjcvalna komisija, ki so je ob toj priložnosti pogovorila tuđi z mentoricami vsch sodclujočih turističnih krožkov, se je po podrobnom pogledu posredovanoga gradiva, odrskega nastopa tor razstavc odločila, da lotos kar dva turistična krožka zaslužite najvišjo ocono. To sta bila turistična krožka OŠ Rodica in OŠ Janko Korsnik Brdo, ki se bosta tuđi udeložila državnoga tekmovanja, kjcr jima želimo veliko uspeha. Mladi so bili navdušoni nad gostolju-bnostjo učencev tor kolektiva ()Š Janko Kersnik Brdo, ki so se resnićno potrudili, da bi bila Lukovica z okolico 19. marca 2004 eden od centrov turizma na našem območju.
V. Vojska
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
Stritarjeva 2, VIR; tel.: 724 84 66;
www.agrard.si
Nudimo vam:
•  vrtne in naramne kosilnice
•  semena, gnojila, zemljo
•  rezervne dele za kosilnice, kultivatorje in traktorje
•  luči in ostala svetlobna telesa za traktorje
•  akumulatorje Vesna
j\ ACME
i motori
0LOMBARNNI
SLAMNIK - april 2004
stran 5
250 mio sit za skoraj 10 km obnovljenih vodovodov
»Zaradi smiselnosti sočasne gradnje posku-šamo v največji meri slediti koncesionarju za izgradnjo plinovodnega omrežja in sočasno obnavljati obstoječe vodovodno omrežje, ki je v nekaterih delih Se v salonitni izvedbi. Gradnja poteka usklajcno v koordinaciji vseh uprav ljalccv komunalnih vodov,« je povedal Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve Občine Domžale, ter na kratko predstavil obnovo vodovodnega omrežja v letu 2003, ko so bile cevi obnovljene v skoraj 30-ih ulicah v osrednjih delih Domžal, zgornjih Domžalah, delu vzhodnih Domžal, v Zaborštu, za kar je bilo na voljo okoli 120 mio SIT. Nekaj ulic v južncjsem delu Domžal in Rodici se obnavlja Se v spomladanskem času leta 2004 (Krakovska, Cankarjeva, Brejčeva, KarlovSka, Dragarjeva, dcl PreSernove), za kar bodo namenjena še lanska prenesena sredstva (okoli 70 mio SIT). Pri tem so bile obnovljene tako glavne ceste, stranske ulice kot tuđi hišni priključki. Obnovo vodovodnih cevi je vodil upravljavec vodovodnega sistema Prodnik, sredstva pa so bila pridobljena ■z občinskega proračuna in amortizacijskih sredstev vodovoda.
Občina Domžale in JKP Prodnik načrtujeta v letu 2004 investicijska vlaganja v obnovo vodovoda iz sredstev proračuna in sredstev amortizacije iz leta 2004, podrobne informacije o teh vlaganjih pa so nam posredovali iz JKP Prodnik Domžale.
Za obnovo vodovoda bo skupaj namenjeno okoli 250.000.000 SIT, od česar je v proračunu na-menjenih 80 mio sit. Obnove vodovodov se bodo izvajale na odsekih čest in ulic, na katerih se izvaja plinifikacija v občini Domžale, dograditev teleko-munikacijskega omrežja in elektro omrežja. Na teh odsekih so salonitni vodovodi. Cevi so dotrajane in nujno potrebne obnove, zato so investicijska vlaganja v obnovo vodovoda nujna in smotrna, saj bi se s predviđeno gradnjo ostalih komunalnih vodov na območju vodovoda pojavljale dodatne poškodbe na obstoječem vodovodnem omrežju. Zemeljska dela v neposredni blizini namreč sproščajo pritiske na stene cevi, kar povzroča kasnejše poškodbe, mote-no oskrbo in potrebne posege v asfaltne površine. Z obnovo primarnih cevovodov in priključkov iz dotrajanih in neustreznih materialov se bo bistveno zmanjSala tuđi izguba na vodovodnemu sistemu. Predviđena je obnova vodovoda me naslednjih cestah ozirunia ulicah: Presemovi cesti. Ljubljanski cesti,
KAJ JE NOVEGA
Mumovi ulici, Vegovi ulici, Plečnikovi ulici, Potoč-nikovi ulici, Detelovi ulici, Gosb'čevi ulici. Poljski poti, Poti na Pridovkcj, Ravnikarjevi ulici, Krožni cesti, Slomškovi ulici, Študljanski cesti, Dragarjevi ulici, Partizanski ulici, Prečni ulici, Taborski cesti, Na Zavrteh, Trubarjevi ulici in Stobovski cesti. Dela na Presernovi cesti bodo potekala predvidoma v juniju in Juliju. Sočasno se bo izvajala tuđi rekonstrukcija ceste in ostalih komunalnih vodov. Dela na Ljubljanski cesti, od Prešemove ceste do Krožne ceste v Stobu se bodo izvajala predvidoma po zaključku del na Presemovi cesti, to je v avgustu in septembru. Dela na Mumovi ulici, Vegovi ulici, Plečnikovi ulici, Po-točnikovi ulici, Detelovi ulici, Gostičevi ulici se bodo izvajala v aprilu in maju, prav tako dela na Poljski poti, Poti na Pridovko, Ravnikarjevi ulici, Krožni cesti, Slomškovi ulici, Študljanski cesti. Dela na Dragarjevi ulici se bodo izvajala v juniju, na Partizanski ulici, Prečni ulici, Taborski cesti. Na Zavrteh, Trubarjevi ulici in Stobovski cesti pa predvidoma v maju in juniju. Dolžina načrtovanih obnov znaša skupaj 5900 m.
Iz predviđenih obnov v letu 2003, ki so se zaradi zimskega termina prenesle v leto 2004, se izvaja obnova vodovoda na Brejčevi in Karlovški ulici, ki je v zaključni fazi. Izvaja pa se tuđi obnova vodovoda po Savski cesti od Krakovske ceste do Dragomlja in v Dragomlju. Obnova po Cankarjevi ulici in kraku Prešernove ceste se bo pričela v aprilu. Obnova na Krakovski cesti pa v mesecu maju. Skupna dolžina teh odsekov je 3560 m.
u.ž.
O komunalnih investicijah
Na osnovi v juniju 2003 izdelanega nacrta podaljSka priključncga kraka ceste od Križisča Majhcnič do ParkiriSča ob žcic/nici — »obvozna cesta Maja«, je hil v oktobru 2003 Po postopku oddajc naročil male vrednosti za izvedbo omenjene in-vesticijc izbran izvajalec GRAPIX d.o.o., Dom/alc in sklt-njena pogodba v visini 5.017.862,40 SIT. Dela naj bi bila dokončana do konca leta 2"W, nadzor nad deli pa je izvajal Fj1]R(K:LEN d.o.o., Ljubljana za vr«Jnost 116.400,00 SIT.
Zaradi nemlslranjcnega Satom VFI ,K P\:. (iRAOBI-NIK delu nismo mogli začeti   v  predvidenem  roku,  zaradi
zime pa je bil začetek del prcstavljen v pomlad 2004. Izvajalec dcl je žc izvcdcl vceja zemeljska dela. Predviđena zaključilcv del je do 9. 4. 2004. Asl'alterska dela so planirana do 3. aprila 2004. Ostala zaključna dela bodo končana do 9. aprila 2004. Podhod pod KamniSko Bistrico Po pridobitvi projektne dokumentacije in vsch potrebnih soglasij je bilo na osnovi razpisa za izvedbo del, katerih vrcdnost je I6.5OO.(XK),(X) SIT, za izvedbo del izbrano Podjctje Hidrotehnik, d.d. iz Ljubljane. Izvedba je na ključ. V decembru 2(X)3 in januarju 2004 so bila izvedena zemeljska in pripravljalna dela, gradnja seje nato zaradi vremenskih niz-mer nadaljevala v mareu 2(X)4 in trajala
Zimska služba je Imela v marcu veliko dela. Po mnen|u većine ga je dobro opravila, takole so čistili nadvoz nad avtocesto med Domžalaml In Ihanom.
Novi podhod pod mostom Kamnlike Bistrica ćez magistralno cesto na Viru je velika prldobltev zlastl za pešce In kolesarje ter njihovo prometno varnost, podhod pa bodo lahko kot eno Izmed varnlh poti uporabljall tudl učencl bližnjih osnovnih šol.
40 delovnih dni. Težave so bile v fazi projektiranja zaradi gostotc komunalnih vodov na lokaciji pod mostom, kjer je razbremenilnik kanalizacije z jaSki, glavni vod vodovoda, elektro in plinska napcljavc, določene težave pa je predstavljalo ludi načrlovanje in izvedba ustreznih klančin.
V okviru podhoda so bile utrjene tuđi brezine, ki jih je bilo zlasti pod mostom, kjcr ni potrebne stojne visine, urejevati z ročnim delom. Pešpot in kolesarska steza sta potrebni
zlasti z vidika prometne varnost, saj so morali doslej kolesarji in peSci, ki so se želeli sprehajati in voziti ob Kamniški Bistrici, magistralno cesto prečkati, in so se tako izpostavljali veliki prometni varnosti, omenjeni podhod pa se bo uporabljal tuđi kot cna od vamih poti do bližnjih osnovnih sol Rodica in Roje.
Uradno odprtje omenjenega podhoda bo 17. aprila ob 17. uri.
U.Ž.
Občina Domžale in Arboretum Voleji Potok
Cenejše letne vstopnice tuđi v letu 2004
Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok sta tuđi letos s sporazumom uredila cenejsi nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale za leto 2004. Glede na večletno evidenco kupčev letnih kart iz Občine Domžale bo Občina Domžale sofinancirala nakup letnih kart za Prebivalce Občine Domžale v vrednosti do 917.700,00 SIT.
Arboretum bo zato ceno letne karte, ki je sedaj X0(X),00 SIT, za prebivalce Občine Domžale znižal na 3.500,00 SIT. Arboretum Volčji Potok bo vodil evidenco kupčev letnih kart iz Občine Uomžale ter jo bo pred poplačilom zadnjega obroka dostavil Občini Domžale.
Letna karta bo veljala za vse prireditve v Arboretu-mu Volčji Potok. Na njej bodo točni podatki lastni-ka s sliko. Arboretum bo imel pravico vpogleda v letno karto in vpogled v osebno izkaznico oz. drug dokument, s katerim se lahko preveri identiteta lastnika karte. Zloraba letne karte se kaznuje s ta-koj.šnjim odvzemom. Letna karta ni prenosljiva. Arboretum Volčji Potok s tem sporazumom omo-goča organiziranim skupinam otrok iz vrtcev ler skupinam učencev osnovnih šol Občine Domžale brezplačen vstop v park.
Sporazum velja za leto 2004. Letne karte so že za-čeli prodajati in veljajo do konca leta 2004.
Urad Županje
VArboretum Volčji potok prihaja
Minimundiis
V Arboretumu Volčji Potok se pripravljajo na Ictosnjo tradicionalno cvetlično razstavo konec aprila, ki jo vsako leto popestrijo z vrsto drugih razstav in dejavnosti.
Letos je v parku že razstavljen MINIMUNDUS, pomanjšanih umetnin - maket znanega avstrijskega Minimundusa. Nekaj deset maket si boste lahko ogledali vse do septembra 2004. Več o cvetlični razstavi ter drugih prireditvah pa v naslednji stevilki.
Ohy ti referendumi
V' začetku aprila smo imeli v Sloveniji spet referendum. Mnogi smo menili, da popol-niima nepotreben, v sramoto demokratični državi, saj smo na njem odločali o človekovih pravicah, po drugi strani pa tuđi o popolnoma nepomem-bni vsebini - o tehničnem zakonu o i/brisanih, v katerega so bile vgrajene le tište določbe, ki jih je od zakonodajalca, to je od parlamenta, zahtevalo s svojo odločbo Ustavno sodišče. In ustavno sodišče naj bi bila v tej državi najvišja avtoriteta, vredna spoštovanja. A kaj, ko smo se v mladi državi in demokraciji odlučili, da avtoritet ne borno spostovali. ali pa jih častili le takrat, ko to nekomu ustreza, ko pa nam kaj ni vseč. ga dajemo v nič. To je bil torej na nek način referendum o zaupanju v Ustavno sodišče, kar pa se ne dogaja nikjer, saj je ustavno sodišča avtoriteta, s katero se ne polemizira.
Mnogi ste me v tem obdobju spra-ševali, zakaj v Sloveniji toliko refe-rendumov in to večinoma o vsebi-nah, ki nanj ne sodijo. O umetnem oplojevanju samskih žensk (ta se je dotikal le peščice posameznic), o železnicah in njihovi prihodnosti, o termoelektrarnah v Zasavju, o tem, ali bodo ob nedeljah odprte trgovine in še bi lahko naštevala. Morda je katera od teh tem pomembna za posameznike, skupine, prav gotovo pa to nišo teme, o katerih se naj bi izrekala ćela država. Nenazadnje je to način, s katerim se izničuje vloga parlamenta. V njem naj bi predstavniki ljudstva, izvoljeni na volitvah, sprejemali odločitve, ljudstvo pa jih bo kaznovalo ali nagradilo na naslednjih volitvah za njihovo delo. Nekatere politične stranke, ki v njem nimajo odlo-čilne vloge (opozicija), pa želijo njegove odločitve in korake neprestano problematizirati. In pri tem izkoriščajo mlahavo in slabo zakonodajo, ki ureja po-dročje referenduma. Pri tem je potrebno priznati, da se je trenutno vladajoča koalicija v koalicijski pogodbi, sprejeti takoj po volitvah, zavezala, da bo omenjeno področje uredila in ga priredila razumnim rešitvam in pogojem za referendum. Toda žal se vsi koalicijski partnerji dogovora ne držijo - no, saj to
že veste in poznate. Slovenska ljudska stranka žal ni v tem mandatu podprla skoraj nobene velike zgodbe (če temu lahko tako rečem), za katero se je zavezala v koalicijski pogodbi. Ja, v koaliciji so sodelovali le takrat, ko so uveljavljali svoje interese (predvsem na področju kmetijstva, subvencij...), zase-dali svoj del funkcij in stolčkov, ko pa bi morali s koalicijo pod-preti nekatere nujne spremembe (ustavne spremembe, regionalizacija, referendum), pa so se usedli na tišti drugi stol, ki je bliže opoziciji. Tako Zakona o referendumu nismo mogli spre-meniti predvsem v tistih točkah, kako se referendum lahko raz-piSe (zadostuje na primer že 30 glasov poslank in poslancev) in določitve kvoruma, ki v resnici izraza voljo ljudstva. Banalno rečeno, v Slovenji zadostuje, da priđe na volišče en sam volilec, pa je njegova volja že uveljavljena. To kaže tuđi iz-jemno skromna udeležba na večini referendumov, ki se jih ne udeleži več kot 30 % volilcev. Izjeme so bili le referendumi o vstopu v EU in Nato ter plebiscit leta 1990. Prav tako bi se lahko dogovorili, da bi imeli v Sloveniji v enem letu le en tako imenovani referendumski dan, ko bi na isti dan odločali o vseh referendumih naenkrat. S tem bi lahko bistveni znižali stroške, saj en sam referendum stane 620 milijonov. A žal takšnih razumnih sprememb ne moremo uveljaviti, saj je žanje potrebnih 60 glasov poslank in poslancev od 90-ih.
Takšni so torej problemi na področju referendumov. Res je, kar ste mi mnogi povedali: dovolj imamo teh referendumov, saj smo vendar izvolili parlament in ta naj deluje in opravlja svoje delo. Žal pa se s takSnim (se-veda popolnoma legitimnim in za opozicijo pričakovanim) načinom izigravanja referenduma in neprestano klicanje ljudske volje kot razsodnika (tuđi za relativno nepomembne vsebine ali ćelo vprašanja, povezana s človekovimi pravicami), zmanj-šuje vloga in pomen parlamenta. To pa za mlado slovensko demokracijo ni dobro.
Cveta Zalokar- dražem, postanka
Iz Urada Županje
Tiskovna konferenca pred praznikom občine
Letošnja druga tiskovna konferenca je bila namenjena predstavitvi pri-reditev ob 19. aprilu, prazniku Občine Domžale, ter nagrajencev Občine Domžalc /a leto 2004, hkrati pa so no-vinarji in novinarke Kadia Slovenije, Dela, Dnevnika, (iorenjskega glasa, Kadia Kranj, in Slamnika prejeli še nekatere informacije v zvezi z bodočo Knjižnico Domžale, možnostmi, da v nekdanji objekt I niver/ale priđe katera od fakultet, podpisom sporazuma o cenejših letnih vstopnicah za Arboretum Volčji Potok za občane in občanke Ohčine Domžale v letu 2004, precej vprašanj je bilo v /vezi /. obnovo vodovodnega omrežja, saj naj bi v letošnjem letu obnovili blizu 10 km omrežja. Županja Cveta Zalokar Oražcm pa je s podžupanoma Toni-jem Dragarjcm in Vinkom Juhartom, ter Iztokom ()bre/o, načelnikom Oddelka za komunalne službe, od-govarjala tuđi na vprašanja o novih investicijah - podhod pod Kamniško Bistrico na magistralni cesti Vir - Ljubljana, obvozno cesto ob Maii, vpraSanja pa so se nanašala tuđi na začetek gradnje OŠ Dragomelj, ki je predviđena letos v jeseni, križiSče v Dragomlju bo predvidoma končano do konca junija 2004. ter nacrti KIV
Slovenija o selitvi v Domzale, ki naj bi bila izpeljana v prihodnjih letih na Šest ha zemljišč ob sedanjein oddajniku.
V razpravi je Županja tuđi povedala, da se je o možnosuh lokacije katerih od la-kultet pogovarjala tuđi z Mencingerjem: Sama je sicer Se vedno najbolj naklonjena selitvi umetniških akademij, vendar bo zadovoljna tuđi s selitvijo katerc od fakultet. Z lokacijo je seznanila tuđi nekatere ustanove. OdločKcv naj bi bila znana konec letošnjega leta. V zvezi z obnovo oz. zamenjavo vodovodnih cevi je v odgovoru na vpraSanje novinarjev povedala, da je velikost sedanje obnove pogojena s tem, ker je bilo v letih, preden je prevzela vođenje občine, na tem področju premalo narejeno, povedala pa je tuđi, da so možnosti, da se po celoviti zamenjavi cevi, cena vode zniža. Odgovorila je tuđi na vpraSanje v zvezi z delom Občinskega sveta Občine Domzale, kjer se sklieevanje kolegijev pred sejami nadal juje, postopki s prodajo delnic Banke Domžale še nišo stekli, več informacij o Industrijski obrtni coni Želodnik bo znanih po 15. aprilu 2004, o kliniki pa po njeni obravnavi na seji Občinskega sveta Občine Domžale, rekonstrukcija mostu čez Kamniško Bistrico pri Repovži pa se pričenja konec tega meseca.
o.u.

IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV
stran 6
Prišla je pomlati
Prosili smo za sneg in ga v velikih količinah tuđi dobili. Joj, kako smo ga bili veseli! Otroci in vzgojiteljice v vrtcu OSTRŽEK na Rodici smo se toplo oblckli ter odhitcli izdelovat snežake. Vsi smo zelo uživali. Otroci so tako spoznali vsc lastnosti snega: da je zelo hlađen, se topi v ustih in na roku ter da nazadnjc od njega ostane le luža. In prav to seje zgodilo tuđi z našimi snežaki. Na ta način pa smo se Ostržkovi tuđi poslovili od zime.
Da pa smo imeli malo drugačno dopol-dnc. smo v goste povabili Lukovega očeta. g. Borisa Razpotnika. ki nam je z veseljem igra! na harmoniko in na ta način tuđi otrokom predstavil za njih zelo zanimiv instrument. Vsi smo ob njegovan igranju zelo uživali in ob nje-govem igranju prepevali ljudske pesmi. Za njegov obisk se mu vsi skupaj prav lepo zahvaljujemo.
Mesec marec pa namenja mamicam veliko već pozornosti kot ostali meseci v letu. Otroci so oblikovali rože iz DAS mase ter jih ob dnevu žena poklonili svojim mamam. METULJI in PIKA-
POLON1CE so imeli skupaj s svojimi starši likovno delavnico CEKAR ZA MAMICO. Cekarje so otroci pred-hodno po eni strani že potiskali z odtisi svojih dlani, drugo stran pa so poslikali skupaj s starši. Vse te krasno pisane cekarje smo seveda v vrtcu tuđi razstavili in jih ob materinskem dnevu podarili svojim mamicam.
Za pravi pozdrav pomladi pa smo imeli v K.D GROBLJE, skupaj z OŠ Rodica, spomladansko urico. Najmlajši, ME-DVEDKI, so peli in plesali o Bubi Baji, METULJI so odpeli pravi venćek slovenskih ljudskih pesmi, najstarejši v našem vrtcu, PIKAPOLONICE, pa so nam prinesli srećo s pesmijo o pikapolonici ter nam zapeli in zaplesali še o bosih in obutih vrabcih. Poleg tega pa so otroci Se pokazali plesno znanje, ki so si ga pridobili na plesnih vajah s plesno učiteljico Martino iz plesne šolc Miki. Popoldne je minilo hitro, a lepe misli so v nas vsch ostale še dolgo ...
Vrtec Domžale. enota OSTRŽEK Šonja Pavllšič
Zimska šola na Rogli
Na OŠ Domžale je zimska šola v naravi za tretješolce postala že prava tradicija. Menjavali so se le kraji zimovanja. Začeli smo z zimovanjem v Crni na Koroškcm, se kasnejc preselili v Planico, v zadnjih letih pa je Rogla postala naš priljubljeni smu-čarski kraj.
Tako smo se tuđi letos udeležili zimske sole v naravi na Rogli, ki je potekala od 28.2.2004 do 4.3.2004. Te sole sta se udeležila dva oddelka trctješolcev iz OŠ Domžale - 3. e in 3. f ter oddelek iz podružnične sole Ihan - 3. g razred. Skupaj je odSlo 63 učencev. Z njimi smo šle razredničarke in 6 sprcmljevalcev, ki so vodili Solo smučanja in druge dejav-nosti na snegu.
28.2. smo se, malo pred 10. uro, zbrali pred solo in zložili prtljage v dva avto-busa. Žal pa smo kmalu ugotovili, daje cn avtobus neprimererr za vožnjo, saj je imel zelo slabe gume. Morali smo po-čakali na drug avtobus in tako se je naš odhod malo zavlekcl. Dobra volja nas zaradi začetnih težav ni zapustila, saj smo se tolažili z mislijo: Slab začetek, dober konce. Ko je pripeljal drug avtobus, smo preložili prtljago in se odpeljali novim doživetjem naproti. Na Rogli smo prtljago znosili v bungalove in se po kosilu razporedili po sobah. Naših je bilo 13 sob in v njih so bili po 4 ali 6 otrok. Prvi dan nismo šli smučat, ker je zelo snežilo in je moćno pihal ve-ter. Otroci so se ukvarjali s svojo prtljago in z zlaganjem oblekc v omare.
Izdelali pa so tuđi plakat, na katerem so se predstavili, se poimenovali ter ga pritrdili na vrata svoje sobe. Tako smo imeli: Ledene kocke, Sinje kite, Scvcrne jelene. Pingvine, Kite, Zimsko mafijo. Zimske tigre, Jclenčkc, Božičke, Gora zajca, Ognjenčke, NLP in Bele zajčice. Po večerji smo šli v disko. To je bilo žanje posebno doživetje, saj je bil za većino otrok to prvi obisk diska. Zanj so se posebno deklice zelo pripravile, tako z ličenjem kol / oblačili. Tuđi fantje nišo zaostajali za njimi, in ko si jih opazoval pri plesu, nisi imel občutka, da so prvič v disku.
Drugi dan je bil, po zajtrku in uri pouka, preizkus smučarskega znanja in razdeli-tcv učencev v skupine glede na njihovo znanje smučanja. Nekaj je bilo popolnih začetnikov.
V naslednjih dneh so učenci smucali dvakrat na dan - dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Začctniki so iz dneva v dan hitro napredovali in pri njih je bil napredek najbolj opa/en.. Tako so najprej hodili peš in se učili smučanja na položnejših terenih, nato so šli na strmejše proge in na krogee, kasneje na sidro, zadnji dan pa na sedežnico. Po smučanju popoldne so potekale še razne dejavnosti na snegu: sankanje z lopatami, štafetne igre, sprehodi ...
Od 20. do 22. ure pa so vsukodnevno potekale večeme dejavnosti: plavanjc v hotelu Planja, telovadba v telovadnici, obisk diska (dva krat), sprehod /. bakla-mi. Hoja po snežni bclini ob devetih zvečer ob svetlobi bakel je bila za vse lepo doživetje.
Vsak dan smo imeli po zajtrku eno uro pouka, kjer so otroci reševali naloge v posebno pripravljenom zvezku ki so bile bolj razvedrilne narave. V času po-čitka, pred popoldanskimi in večemimi dejavnostmi, pa so v sobah gledali televizijo, se pogovarjali, se obiskovali po sobah in telefonirali svojim domaćim. Ker smo učiteljice vsak dan, ko so hodili učenci smučat, ocenjevale po-
spravljcnost sob, je bila v disku zadnji večer razglasitev zmagovalca. Zmagali so Kiti. V tcj sobi so bile: Kalja, Wcndy, Alja in Sainantha. Dobile so veliko čokolado in beležke.
Proslavljali pa smo tuđi dva rojstna dneva, saj sta učenca iz 3. e razreda Roki in Eva, dopolnila lo let. Pripravili smo jima nepozabno zabavo. Zadnji dan smo se po smučanju dopoldne in kosilu odpravili nazaj v Domžale, kjer so otroke že neslrpno pričakovali njihovi starši. Vsi smo bili veseli, tla so se otroci vrnili /dravi, zadovoljni, brez poškodb, /. novimi znanji in osvojenimi spretnostmi.
Mira Smrkoll
Gregorjevo
nekoliko
drugače
Otroci v vrtcu Čudom pomajo prazno-vanje (Jrcgorjevega iz prvjšnjih M in so se ga tuđi leti« zelo vesdfli. A presenetil nas je sneg in prireditcv. kot jo poznamo, je odpadla Kljub temu smo se z otroki p<)ljivarjali o ptickih, vodah, pomladi in vsem. kar spada k praznovanju. ter si na Gregorjevo med kosflom prižgaK gregor-£ke, kišo krasili naše mize.
Že naslednji teden pa nam je pomlad namenila nekaj toplih sončnih dni. Tako
kot je sonec z vso močjo priklicalo iz zemlje zvončke, žalranc, Irobentice ... je tuđi v nas prebudilo željo po stiku z naravo. Zato smo se odpravili na izlet proti graščini Čmelo. Občudovali smo zvončke v domaćih vrtovih, bregove vijolićnih žafranov, nizkc zelene trave in videli, kako toplo sonee dviguje vodno paro iz velikih polj.
Od daleč smo gledali proti grajskim oknom, će nam res nemara princeska maha v pozdrav. Toda, ko smo hodili po mrzlih, obokanih hodnikih starega gradu, smo vedeli, da pnnceske tu že dolgo ne živijo već. Izlet smo nadaljevali po grajski poti do ribnika, v katerem so nas pozdravljale številne račke in prekrasni labodi. Tu nas je po kratkem postanku in maliei poćakal Janov očka, ki nas je pospremil na ranč, kjer so otroci z nav-
dušenjem opazovah konje in ploskali      divščinc in toplo vremc pa so nas
malemu žrebičku, ki se je postavljal     grci i šc ves dan
pred njimi.
Čakala nas je Ic še pot nazaj  v                                          M«! DomŽale
vrtec. Lepi vtisi, zanimive dogo-                                             Clcldomčkovl
Ljudske šege in običaji
»Kje so tište stezice, ki so veasih bile,... Pravi besedilo znane ljudske pesmi. To smo se vprašale tuđi vzgojiteljice v vrtcu Dominik Savio - Karitas Domžale, ko smo v mesecu februarju pripravile projekt Ljudske šege in običaji. Z velikim veseljem smo prepevali ljudske pesmice, ki so se po za-slugi dobrih babic in dedkov obranile do danes. Spoznali smo zanimiva glasbila, ki so jih nekoć uporabljali, na primer grabi je, glavnik. ragljo. pokrovke, kuhalnice, perivnik in še in še.
Otroci so izdelovali svoja glasbila iz odpadnega materiala, nanje zaigrali in uživali ob starih rajalnih plesih. Gospa Olga Pavlin nam je predstavila gorenjsko narodno nošo . Otrokom je bila zelo všeč. Narodno nošo so poskušali narisati. Obiskala nas je tuđi ljudska pevka Silva Kosec, ki nam je s svojim zametnim glasom in kitaro popestrila dan v vrtcu. Pripravili smo tuđi razstavo predmetov, ki so jih uporabljali nekoč. Starši ter stari starši so prinesli zanimive predmete: staro biblijo, citre, uro, star fotoaparat, gramofon, glineno posodo, svečnike, kolovrat, in še veliko drugega. Predstavljen nam je bil tuđi ljudski instrument, harmonika. Pozornost otrok je pritegnila poslikana in zelo velika harmonika, njen meh je bil dolg za ćelo slupino otrok.
S tem projektom smo želele prispevati k ohranjanju ljudskega izrodila, saj tako ohranjamo značilnosti in posebnosti našega slovenskega naroda.
Marija Bajec
Angleška bralna značka
Epi reading badge
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, pravi pregovor in ludi zato na Osnovni soli Don /<■ osmič tekmu-jejo učenci predmetne stopnje (od 5. do 8. razreda) v angleški bralni znački.
Organizator tekmovanja je Šolski epicenter DZS. ki učencem na začetku šolskega leta posije se/nam knjig, ki jih morajo prebrati. Učenci se proslo-voljno prijavijo na tekmovanje in se z učiteljico mentorico pogovorijo o dejavnostih. Ob prehrani knjigi učenci pripravijo niiselni vzorec. ki jim je v pomoć, kci pridejo na pogovor o knjigi.
Šola vsako Icln naroči knjige v Sol-skem epicentru DZS. Ponavadi lahko uporabijo že nekaj knjig i/ prejšnjih let, knjižnico pa bogatiju ludi / do-kupovanjem novih knjig. Knjige, ki jih morajo učenci prebrati, so enotno določene za celo Slovenije, seznam žanje pripravijo strokovnjaki v EPI centru. Seveda skrbijo za to, da so primeme učenčevemu znanju an-gleščinc. Knjige so bogato ilustrirane, nišo prcobširne in otroke že / zuna-njini izgledom privubijo k branju. Učenci se na začetku leta dokaj šte-vilčno prijavijo k tekmovanju, med letom pa jih nekaj zaradi različnih vzrokov ludi preneha lekmovati. Vse leto jih vodi in usmerja mentorica, jih
spodbuja in motivira za delo. I .etos so se učenci pripravljali ludi s nomočjo nalog, ki so jih reševali na raćunalniku in so bile pripravljene na intemetu. Ta način dela je med ućenci priljubljen, svoje vođenje <i probranom so lako utrdili in osvežili. Večma učencev je, kot vsako loto zbrala /adosti volje in energije, ki jih zahleva branje tujih knjig, in uspešno /uključila delo. Sredi marca je bilo rxxl pokroviteljstvom I-iPI centra tekmovanje na soli, ki je potekalo enotno po vsej Sloveniji. Učenci so dobili naloge, pri katerih so pokiiziili svoje znanje oziroma poznavanje probranih knjig. Lotos je angleško bralno značko na naši soli zaključilo 64 ućencev. Naloge so pregledale in ovrodnotilo mentorico, reziilt;ile pa poslale v I jubljano. Ll'1 center poskrbi ludi /u priznanja in nagrado. Najholjši so poleg pri/nanj in knjižnih k;izalk dobili ludi književna darila.
[.etos so bili najboljsi učenci: Nika Senica, Eva Novak, Hana 'l'rtnik, Lea Mihelčič iz 5. razreda in 1 Irša Mosor ter Urša Košić i/ 7. razreda devetletkc.
Z delom homo na naši soli nadaljovali tuđi v prih<Klnjih letih, saj so zaveđa-nid pomena znanja tujih jo/ikov.
Po pogovoru z mentorico Heleno Gregorlč napisala Tatjana Kokalj
Zasebni vrtec Mali princ
Plavalni tečaj
Starejši otroci vsak ponedeljek v Termah Snovik veselo čofota-jo po vodi. Nekaj je že pravih mojstrov, nekaj pa se jih še pri-vaja na vodo. Z avtobusom se odpeljemo do Snovika, nato vsak otrok dobi svojo »zapestnico«, ki jo zna že čisto samostojno upora-hiti za vstop v garderobo in na bazen. Najprej imajo ogrevanje, ki poteka na suhem preko igre, nato sledi tuširanje, namakanje, škropljenje in gledanje pod vodo, vse kot privajanje na vodo in nato seveda plavanje. Učenje popestrijo z različnimi barvnimi rekviziti in igračami ter tobogani.
Tišti pravi plavalci že skačejo na glavo in preplavajo skoraj vso dol-žino bazena, drugi pa si pomagajo z rekviziti in vaditeljicami.
Vseskozi pa so vsi otroci v vodi, ki jim šega preko glave, tako da so resnično pogumni in prave ribice, saj plavajo in se igrajo dobro uro. Po končanem plavanju se tuširajo, se oblečejo in sledi sušenje las. Nekate-ri si že sami posušijo lase, drugim pa pomagamo.
Ves čas je prisoten smeh in zadovoljstvo otrok, ki nas spremlja tuđi iz garderobe in v avtobusu na poti v vrtec, kjer nas pričakajo starši. Nekaj našega znanja so otroci staršem pokazali v ponedeljek, 29. 04. 2004, na dnevu odprtih vrat v Termah Snovik, kako dobri plavalci so in da se ne bojijo vode, pa bodo pokazali in dokazali na skupnem obisku bazenov ali na morju.
Zvezdlce, Monlka, Edvln
UGODNA APRILSKA PONUDBA
VOZIL LFTNIK 2004
1 X. PICASSO 1.6ELEGANCE
+ kov. barvo
3.475.000 SIT_
HDI za ceno beneharja: XSARA, PICASSO, BERLINGO
XSARA 400.000 SIT
* EUROTAX +   PICASSO 300.000 SIT BERLINGO 200.000 SIT
CS ROČNA KLIMA GRATIS
' Ak< i|,i wlj,i t\n M\A./()(h\ (i/, fin M/prrKl.ijc Ailn«. K.ihljcnf) vo/il<j V.un ol)r,u'un.imo po t.ihcli tiurot.ix.
CITROEN
Avtomerkur d.d. BTC,Šmartinska152
1000 Ljubljana
tel.: (01) 541 2000
e-mail:salon.citroen@avtomerkur.si
Samova 14
1000 Ljubljana
tel.: (01) 4347 660
SLAMNIK - april 2004
•tran
MLADI
Studentski klub vabi
V
Sah za šahiste, vandranje za vandrovce
lako bo, kot smo vam zapisali v naslovu. Scvcda pa vmes pridejn na svoj račun tuđi vsi tišti ljubitelji dobrega filma, zvesti poslusalci po-topisnih predavanj, kolcsarjcnja in Se zadnje trenutke snežne zabave.
Pa si najprej poglejmo, kaj nam prinašajo kolesarske srede. Glede na to, da je po-mlad že v naših krnjih, saj veste, zvončki, trobentice, teloh, mačiće ... čas je torej, da očistile in na dan privlečcte svoje »bicikle«, zajaSetc konjičke in se zapodite v naravo. Da pa vam ne bo dolgčas, lahko kolesarite v prijetni družbi Kluboveev, in sieer 7., 14., in 21. aprila 2004 torej, kolesarske srede! Čc dobite željo in prcdvscm voljo, vas bo pot popeljala po makedamskih in go/dnih potch <kI Tu-hinjske doline, Janč, Tunjiškcga gričevja in Rasice, l'estrost in atraktivnost vam za-gotavljamo. In kako se prijavite? Na ŠKD vsako sredo pred odhodom do 12. ure. Scveda je udelcžitev brezplačna, (xlhodi pa bodo vsako sredo ob 17. uri.
Vandranje
Kot smo žc omenili, pa se bo 10. aprila ponovno /godilo vandranje. Vsi tišti vandrovčki in vandrovke, ki ste se nam *c pridružili, ali pa sploh ne veste, kako '" izgleda, ste toplo vabljerii, da se nam Pridružite zagotovljcno imate dobro družbo, dobro hrano, zanimivo okolico, "bljubljajo tuđi dobro vino iz ptujske kleti, nova poznanstva, nova spoznanja, nizko ceno (za članc le 2.700 sit, nečia-ne pa 5.500 sit) in zagotavljaino vam, da boste zvečer zaspali kot dojenčki pa ne od napora, od ugodja. In kdaj to? 10. aprila 2004! Vse ostale informacije v SKD ali na 041-757-727.
Filmski večeri in potopis-na predavanja
'udi tokrat se bodo dogajali filmski več-eri vsak torck in vsak četrtek v mesecu. 'n kako si bodo sledili filmi od 6. aprila ^a'je? Had boys 2, Izpovcd nevarnega Uma, Družba pravih gospodov, Ure do Večnosti, Sestre Magdalenke, Sleparja, '*' z ljubcznijo in r'emnic fatale bodo listi filmi, ki so se Se ne dolgo tega vrteli v kinodvoranah, sedaj pa vas vabimo, da si jih na velikem platnu ogledate v Studentskom klubu Domžale. Da pa ne borno ostali lc pri filmu, vas vabimo še na potopisna predavanja, ki
se bodo dogajala v sodelovanju ŠKK in kamniško matično knjižnico. Po-slusal boste lahko predavanje Tomaža Kumcrja o Berlinu (7. april ob 19. 30 v Matični knjižnici Kamnik) in pa Mitjc Koletnika o Ukrajini (21. april ob i9. 30 Matična knjižnica Kamnik).
Šahisti, pozor!
Udclcžitc se šahovskoga turnirja, ki bo v soboto, 17. aprila 2004 ob 9. uri v pros-torih Studentskoga kluba Domžale. Igrali borno po Bergerjcvem sistemu (vsak z vsakim) igralni čas je 10 min/igralca, veljajo pravila KIDK za pospešeni šah. Maksimalno število prijavljenih je 10, minimalno pa 4. Startnina znaša 1000 SIT, šahovske pripomočke pa priskrbi organizator. Prvi in sedmi dobita nagrado, pa tuđi za jedačo in pijaco je poskrbljeno. Prijave zbiramo na SKD in SKK (informacije: SKD 041-757-727, ŠKK 041-753-572).
Smučanje - zadnjič
Pravijo, da je vsako slovo tcžko. In da ne bo slovo od letošnje zime povzročilo kakšnih ttajncjSih posledic pri naših klubskih smučarjih in borderjih, bo ŠKD poskrbel, da bo slovo od s snegom rado-darne zime takšno, kol se spodobi. Zima se je pri nas žc poslovi la. Za cn dan jo borno Klubovci ujeli na ledeniku Molltal v četrtek, 22. aprila 2004. Kot se za slovo od smučarske sezone spodobi, borno svoje »kante« brusili in občudovali Gro-Rglockncr in Drautal z visine vse do 3122 metrov. In koliko bo potrebno odšteti za pravljični dan nad 3000 metri? (čc bo vremenska napoved za četrtek slaba, bo izlet prestavljcn na petek 23.04.2004). V vsoti K.300 sit/člana (10.300 sit/ncčlani) je vključcno: celodnevna smučarska karta, prevozni stroški in pizza s pijaco. Prijave se sprejemajo na ŠKD do 20.'4. 2004.
Napovedujemo pa že:
Studentsko tržnico, ki se bo zgodila tuđi letos, in sicer 5. maja 2004 na Karde-Ijevi ploščadi. Vcndar vam moramo sporočiti, da letos ne bo več zastonj. Vstopnina bo znašala 1000 SIT. Toda lahko vas potolažimo, saj borno v ŠKD-ju kupili karte v predprodaji in vsi člani jih boste lahko kupili po ceni 100 SIT Zato vse zainteresirane prosimo, da jih naročite čim prej. V klubu jih boste lahko dvignili po 15. aprilu 2004.
Mate|a Kegel
Rock Otočec 2004
Lokalni pred i/bor v Domžalah
Koncerti glasbenih skupiti bodo potekali 23. 4. od 19. ure dalje v
prostorih MKC Domžale Akumulator, Mačkovci 80.
Glasbene skupine, ki bodo sodelovalc v tekmovalnem delu za
izbor Rock Otočca 2004:
I SCREAM, MINT, SHE, S.P.B., CONTRADECORUM, HVPNOSIS, LEGERES.
Vljudno vabljeni na koncert, kjer boste lahko s svojimi glasovi pomagali strokovni komisiji pri odločitvi, katera glasbena skupina bo odpotovala na Rock Otočec 2004.
Program MKC Akumulator april 2004
15.4.2004 <>b 2O.uri
16.4.2004 ob 19.30
22.4.2004 ob21.uri
23.4.2004 ob 20. uri
27.4.2004 ob21.uri
29.4.2004 ob 20. uri
i&Potopisni večer Simona Kravanje AVSTRALI.IA
Glcdališki večer Amaterskoga gledališča VRBA s predstavo »Komaj do srednjih vej«
V letu 2(X)2 je Amatersko gledališče »VRBA« prcjclo najvišje občinsko priznanje za delo na kultumem području - SAVINOVO NA(!RA1X). Premiera predstave - komedije »KOMAJ IX) SRKDNJIII Vlil«, je bila 7. februarja 2004. Avtor tekstil je Peter Ustinov, ki ga mnogi poznajo bolj kot igralca in manj kot pisatelja. Delo govori o generalu, ki se po zgledu nedoslednega sinovoga in hčerinoga upora dosledno (xltcgne vsem lažnim prednostim civilizacijo in so naseli na drevesu. Igra o idcalih in zahtevah, ki jih je lažje postavljati svojim staršem, kot pa sam živeti po njih. Slikovita galerija oseb in komedijski značaj besedila, vodno aktualna problematika generacijskih nasprotij in končno optimizem, ki ga komedija prinasa s seboj, vse to so odlike tega pri ljubljenoga Ustinovega teksta. Predstava traja uro in trideset minut, brez odmora.
* Literarni večer kranjskih pesnikov z razstavo slik Špele Gumzej (MK Kranj)
J3Konccrti glasbenih skupin ■-Lokalni predizbor Rock Otočec 2004
Pionirski žur - spomin na pionirska leta
Razstava slikarke Valentine Verč in koncert skupine Kuperbusch
Jazz koncert Jure Puki quartet
V organizaciji MKC Akumulator je 18. marca, s pričetkom ob 21. uri, v lokalu La farnme v Trzinu nastopila ja// skupina priznanih slovenskih glasbcnikov Jure Puki OuarU'tH. To so: Jure Puki - saksofon, Primož (Jrašič — kitara, Nikola Matošič - kontrabas, Gašpcr Bertoncelj - bobni.
Doživeli smo sofisticiran glasbeni večer jazzovske glasbc, ki je v tujini priljubljena tuđi med mladimi, pri nas pa na žalost v povoj ih. Zato se mi zdi prav, da kvalitetno glasbo ponujamo tako mladim kot širši publiki, saj na ta način oblikujemo glasbeni okus in dvigujemo nivo slovenske glasbene scene, ki je na žalost prcpolna plehkih besedil in največkrat v glasbeni harmoniji napisana samo iz dveh oziro-ma treh akordov.
S tem koncertom smo naredili prvo stopničko v nizu kvalitetnih glasbenih večerov s priznanimi gosti. Prcživeli smo prijeten večer v ambientu lokala La famme, želimo pa si, da bi nam v bodočc tuđi v Domžalah ponudili podo-ben prostor na nivoju, kjer borno lahko izpeljali tovrsten glasbeni večer.
Uli Planine
Konec ciklusa Kista
Ne boste verjcli, kaj smo ugotovili v času organizacije zadnje Kišle! Ljudjc, prebivalci Tr/ina ne marajo mladih ljudi, sami nišo bili nikdar mladi, ne vodo, kako jo, ko mladi potrebujcjo zabavo, sprostitev, niti ne vodo, kako izgleda, će si mlad in enkral na mesec obiščcS koncert. ()h vsch izpilih. tostih, ličnih načrtih, ki so iz leta v leto ležji, so vsaj enknit na mesec lahko odpravimo ven, na sproslilov panlon, smo so lahko (xlpravili. Sedaj tega ni već. In razlog za to jo? Prebivalci v okolici kulturnoga doma Franc Kolar v Tr/inu soseodločili, daixl mosta Trzin lzsilijo, da se prcpovetlo K ište. Saj veste, kaj so bilo Kišio? Mesečni ciklusi konecrtov vsak mesec drug izvajalec. enkrat Nude. dnigič Slon in Sadež ... Za na-slcdnji mesec se je dogovarjalo, da bi Trzin s svojim obiskom in koncertom počastila simpatična pevka Alya, ki so ji dovolili nastopiti na I'.MI, karnor jo prišla v linale a I iv.iti si je ne želi. No, da ne bo pomole, prebivalci Tr/ina si no žele Kiste in ker bi bila rdoča nit aprilske Kiste Alya, laliko sklepamo ludi drugače.
No vcm, kaj bi pomagalo obuditi vsem tištim prebivalcem Trzina spomino na njihove mladosti, ko so v IIKC Domžale hodili na ple-so. koncerte in drugo, pa jih nihče ni »skenslal«. nihče jim ni po već kot Ireh let ili rekcl sedaj vas imamo pa res dovolj ADI.IO. In kam 1xk1o sctlaj vsi mladi okoiiških ptvbivalci šli tisi i edini pelek v mesecu, ko si pri sUirših izborijo prosto, ko so v blizini svojega doma, kojih v vamo naročje doma odpelje klubski kombi? Bodo šli v Ljubljano? Kako bodo pa prišli domov? Jih bo pripcljal tati? l're-drago! BodoStopali'.'C cpr.iv jenevamo, jim dnigoga ne bo pivoslalo ... Zamislilo si Ijudje, si res želite poslali mladino daloč slran, da nenad-zorovano pohajkii|C|o okoh, ko pa imale svoje ljubljeno olrokc lahko blizu s\o|cga doma. \esle, k|O so, veste, kdaj so vrnejo, veste, da jih bodo domov pripcljali in veste, kaj poslušajo. Nenazadnjc. spomnile se, tuđi sami slo bili mladi!
Mataja Kegel
Delovanje države in vpliv mladih nanjo
Mladinski svet Domžale je na okrogli mi/i / istim naslovom kot ta članek, v Mladinskem kultur-nem centru Akumulator, za eno mi/o /bral naslednjc goste: Janeza ŠkiiIja (Nacionalna agencija Mladina), Malja/a Štolfo (Mladinski svet Slovenije), Jerneja Dircnbeka (Vrad KS za mladino), dr. Andreja Bajuka in Jožefa Školča.
Debata se je večinoma vrtela okrog vprašanj, zakaj mladi nimajo vpliva na delovanje države, zakaj so manj družbeno angažirani kot nekoč in kakšno korist nam prinaša zakon o mladinskih svetih. Za težave mladih na tem področju so iskali »krivdo« tako na strani države kot mladih. Nadvsc zanimiva razprava je trajala kar dve uri in pol, zato navajamo lc nekaj zanimivosti.
0 neangažiranosti mladih
M. Štolfa je žo v uvodu omenil družbeno neangažiranost mladih, čemur je pritrdil dr. A. Bajuk, ki je dodal tuđi, da je to problem Slovencev na splošno. J. Skulj je opozoril na dejstvo, da v Sloveniji na najvišji državni ravni ne obstaja niti na simbolični ravni in da je v Sloveniji v zadnjih letih nastalo manj novih nacionalnih mladinskih organizacij kot v katerikoli drugi državi pristopnici EU. .1. Školč je dejal, da političnim strankam, vključno z njegovo, politična angažiranost mladih ne ustreza, ker se mladi pogostoma ne strinjajo z njimi. Zato stranke scveda ne storijo ničesar, da bi participacijo mladih vznodbudile. J. Skulj je poudaril, da so tuđi tazpisi državnih institucij za projekte naravnani tako, da onemogočajo sixlelovanjc mladih.
Eden najpomembnejših dejavnikov za ođobritcv projektov so namreč reference sodelujočih pri projektu, kar pomeni, da je tem inštitucijam pomembno, koliko doktorjev in magistrov bo sodclovalo in se na omogoćanjo participacije mladih ne ozirajo. J. Direnbek, ki spremJja delo mladinskih svetov, je menil, daje krivda za neaktivnost mladih tuđi na njihovi strani, saj bi lahko npr. mladinski sveti delali mnogo več, kot dejansko delajo. Kot svetel primer je navcdel delo Mla-dinskega sveta Domžale.

...da vse temelji na denarju
J. Škulj je izpostavil tuđi dejstvo, da angažiranost mladih danes prc-več temelji na osobnih koristih; da prevladuje duh studentske sfcre:«Če studentskim poslancem ukinete sej-nine, ne bo nobena seja sklcpčna.« Zato je tcžko od drugih mladinskih organizacij pričakovati, da bo pri njih kaj drugače. .1. Školč je pripom-ni), da se vse preveč govori o denarju in premalo o idejah. O studentskih politikih pa je dejal, da vešče manipuliraju s studentsko populacijo, ne dovolijo kontrole nad svojimi prihodki in izsiljujejo še vse mogočc subvencije od države. M. Štolfa seje strinjal, da se vse preveč vrti okoli denarja, vcndar smo deloma v to tuđi primorani, ker morajo danes mladin-ske organizacije plačevati mnogo stvari (najemnina prostora, oprema, itd.), ki jih včasih ni bilo treba oz. so bile cenejše. Sami dodajamo, da denarja spet ni tako malo, je pa zelo nepravično razdeljen in država še vedno naredi premalo za nadzor nad porabo sredstev.
Mladinski svet Domžale
Vabilo centra za mlade
ŠOLAZASTARŠE v aprilu bo   v   večnamenskem   prostoru Knjižnice Domžale.
20. 4. 04 - torek ob 18.00 uri - vo-dita Lili Jazbec in Pavla Klinar,
21.  4. 04 - sreda ob 18.00 uri -vodi Bojana Mirtič.
torkovi kulturni večeri
13.4.04, bo ob 2O.(X) uri ogled in pogovor o filmu Društvo mrtvih pesnikov.
V Centru si lahko do konca aprila ogledate tuđi razstavo panjskih končnic.
POVABILO MLADIM USTVARJALCEM
V  okviru takovih kulturnih večerov odpiramo mladim ustvarjalcem mož-nost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli področju umetnosti (literarni ustvarjalci, likovniki, fotografi, glasbeniki...), da se odzovete.
MODELARSTVO
Vabimo k vpisu v tečaj modelarstva pod mentorstvom g. Tornja Videm-ška, ki se lahko pohvali z nazivom svetovnega prvaka v modelarstvu. Ponujamo možnost, da se nam pridružijo očetje skupaj s svojimi otroki, saj bo tako Se bolj zanimivo. Informacije na tel.: 722-66-00.
ŠPANŠČINA
ObveSčamo vas, da sta skupini za začetni tečaj španščine že za-sedeni. Veseli smo, daje bil odziv na vabilo tako velik. Prva skupina se zbira vsak petek od 14.00 do 15.30, druga skupina pa prav tako v petek od 15.45 do 17.15. Nadaljevalni
vsako nedeljo od 18.30 do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Irene Grmek.
SVETOVALNICA
je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite po-govoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot.
Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob ponedeljkih, torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se borno tuđi na telefon: 722 - 66 - 00.
USTVARJALNE DELAVNICE
Ob torkih med 16.00 in 19.30 uro potekajo ustvarjalne delav-nice za mlade.
Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Delav-nice vodi Mateja Absec. V vseh delavnicah bi se našlo še kakšno mesto.
SKUPINA ZA SAM0P0M0Č
odvisnikom  in  njihovim  svoj-cem, prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro pod vodstvom Lili Jazbec.
-povej n*"
Pomagalo bo poslušan je
Verjetno ste brali zgodbo Alica v cude/ni de/eli. Prosim vas, da si v spomin prikličele odlomek, ko Alica prosi mačka: »Pomagaj mi prosim, pokaži mi pot.« »Ja,« pravi maček, »kam bi pa rada 41a?« »Ne vem.« reče Alica, »izgubila sem se. Pokaži mi pot, prosim.« »No, če ne veš, kam bi rada sla, potem je \ šaka pot dovolj dobra /ate.«
Scuolder A. Parker je zapisal, da »Ijudje lahko poslanejo tisto, k čemur jih spodbudite, ne pa tislo, k čemur jih priganjate.« Odraščanje ni bilo nikoli lahko, dandanes pa je še posebno zahtev-no in odgovorno. Trenutek, ki ga živimo, bega ćelo odrasle. Mladi na svoji poti odrastanja po-trebujejo spodbudo odraslih, ki so v njihovi blizini. Toda, ali jo zares dobijo? Deležni so kopice predlogov, nasvetov in stališč, spodbud in zgle-dov pa bistveno manj. Razmislimo, kolikokrat so se naši odgovori na za-stavljena vprasanja mladih sprevrgli v mučne, dolge razprave, ki so se izrodile v pridiganje, zapovedovanje in na koncu se v prepovedovanje. Navajam zapise mladostnika, ki je o takih in ptxlobnih monologih raz-mišljal: »Vsi nam ves čas govorijo: »Takšen moraS biti! Poglej, kako pri-den je npr. Matjaž! Za zgled si vzemi tega in tega! In tuđi, ko ti ne vpijejo na usesa, še vedno lahko slišiš njihove glasove v glavi. Ne vem, a sem res tako drugačen od drugih mladih ali pa smo vsi isti. Ampak v glavi ne slišim drugega kot glasove starčev, ki ves čas ukazujejo, sugerirajo, predlagajo in svetujejo. Počutim se, kot da bi se vsi zavlekli pod mojo kožo. Sem kot blazinica za bucike.« Primer kaže na razdvojenost v mlađem človeku, ki ima že sicer kup težav pri iskanju svoje identitete. Če želimo stabilizirati mlađega človeka, moramo najprej opogumiti njegove starše in vzgojitelje. Tega pa ne dosežemo s kritiko in očitanjem, ampak z opogumljanjem in pomoč-jo sprejeti otroka takšnega, kakršen je, ne da bi pri sebi neprestano iskali vzroke za napake in se obsojali. Pomagalo bo, če se usmerimo na otro-kova močna pedročja, na pridobljena in prirojena nagnjenja, morebitne motnje in Sibkosti. Vzemimo si čas za trezen premislek, kakšno ravnanje nas bo privedlo do zmanjsanja težav, ki mlađega človeka obkrožajo. Žal danes prevladuje mehanistićen pogled na človeka, ki je daleč od humanosti, ("lovek ni stroj! In strokov-njaki za človesko osebnost ne morejo uporabi jati strojnega orudja, s katerim bi privili vijak, da bi človek zopet deloval. Pedagog ne more proizvajati rasti, zdravnik ne lelesnega, psiholog pa ne duševnega zdravja. Če bo mlađega človeka obkrožala ljubeća družina, v kateri bodo skr-beli za napredujoče odnose in komunikacijo, potem se bodo »vijaki« privijali tako rekoč sami od sebe. Od zunaj lahko prispevamo zgolj zavirajoče ali pospešujoće vzgibe v upanju, da bodo dosegli svoj cilj. Pričakovali ste učinkovit nasvet, kajne? Čeprav je z nasvetom kot s podarjeno in ponošeno obleko, ki je nihče ne nosi rad, sem poiz-kusila. Svojim otrokom čim manj govorite. Učite se poslušati. Slišali boste marsikaj, kar bo izboljšalo in poglobilo vaš odnos.
UH Jazbec
Odgovor na članek mag. Majde Pučnik Rudi
Spoštovana mag. Majda Pučnik Rudi, svetnica v domžalskem ob-činskem svetu!
Ne glede na to, da ste v članku z naslovom Denar davkoplačevalcev je treba zaslužiti, v zadnji števili Slamnika odgovorili (iorazdu Križaniču, vam moram (Klgovoriti tuđi v imenu Mladinskega kultumega centra Akumulator. Kot direktorica MKC Akumulator sem presenećena in užaljena, da pišete laži o ncoddanem vsebinskem in finančnem poročilu za leto 2003. Kot svetnica ste sigurno seznanjena. da se vsa poroci la oddajajo na Oddelek za
družbene dejavnosti Občine Domžale. ki je tuđi v roku prejel poročila (vse-binsko in finančno), kot nam jih na-rekuje pogodba. Zato govoriti o tem, da smo prejeli proračunski denar za leto 2004 brez predložitve poročil, ni pošteno! Toliko o vašem »nedopust-nem oproščanju polaganja računov in trošenju denarja«. MKC Akumulator je svoj pravno-formalni dolg izpolnil. Na koncu bi rada odgovorila še na eno vašo trditev, in sicer, da je MKC Akumulator strankarsko opredeljen. Zavod MKC Akumulator je namenjen in odprt vsem mladim, ne glede na njihovo strankarsko opredeljenost oziro-
ma neopredeljenost (ker većine mladih v MKC politika dejansko sploh ne zanima). Namenjen je predvsem aktivnemu preživljanju njihovega prostega časa in ustvarjalnosti. Ker pa imajo nekatere celice možnost trženja svojih dejavnosti (ples, koncerti, filrp) in biti profitne, se mi zdi to dopustno in pravilno, da se promovirajo in so-delujejo v raznih projektih, kamor jih povabijo, kot je bil primer sodelovanja Gledališke skupine »Lupinice« na pri-reditvi ob dnevu ženu v organizaciji MF ZLSD.
Direktorica Uljana PLANINC
SLAMNIK - april 2004
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
8
10. rojstni dan Liberalne demokracije Slovenije
Deset letnaprej
Na Bledu, kjer so se pred desetimi leti demokrati, liberalni demokrati, socialisti in zeleni združili v Liberalno demokracijo Slovenije ter se odločili. da lahko skupaj naredimo več za Slovenijo. se je razširjeno vodstvo zbralo, da bi upihnilo deset svefk ter slovesno praznovalo prvih deset let uspeš-nega dela. Med številnimi člani je bilo tuđi vodstvo LDS Domžalc.
LBCRAlVA DEMOKRACIJA SLCVENiJE
Gibanje, ustvarjeno pred desetletjcm, je združilo ZSMS-jevskc znanilec demokratične preobrazbe, intelektualce iz vrst Demokratov, socialističnc vrednote predlagatcljev plebiscita pa rudi okoljsko rahločutnost zelenih. Sorodne ideje so se povezale v skupen politični projekt, s katerim je LDS ponudila najširši demokratični okvir in najvišji tolerančni prag poli-tičnega razvoja v sodobni, napredni Sloveniji. V tem projektu je izjemno zgodovinsko vlogo odigral dolgolctni predsednik LDS. današnji predsednik države dr. Janez Dmovšek. Na slovesnem srečanju je govoril mag. Anton Rop, predsednik LDS, ki je med drugim dejal, da se je s pomočjo strankarsko in ideološko raznorodnih vladnih koalicij, ki jih je doslej vedno vodila LDS, Slovenija kot cna redkih držav v tranziciji uspela izogniti skraj-ni politični polarizaciji, rudi zato. ker si je LDS vseskozi prizadevala za tri temeljna družbena ravnovesja:
-   da bi jasna odločitcv za uspešno tržno ekonomijo, večjo konkurenčnost in produktivnost ne pokopala socialnc države, temelja družbene solidarnosti;
-   da bi trdna pravna država z jasnimi pravili igre ne omejevala civilne družbe kot prostora za uživanje pravice do različnosti in svobodne izbire;
-   da bi enake izhodiščnc možnosti za osebni razvoj in svobodo ne od-vezovale posameznika odgovornosti za lastno in skupno bodočnost.
Po njegovem mnenju se je Slovenija v mednarodnem merilu že uveljavila kot uspešna država, saj smo se pravo-časno vključili v integracijske procese
Evropske unije in kmalu obveljali za najbolje pripravljeno kandidatko za članstvo. Ob tem je naštel rudi ne-katere najpomembnejše naloge, ki jih v LDS uresničujemo v skladu s sprejetimi programskimi izhodišči: tako nenehno povečujemo vlaganja v šolstvo in znanost ter v boljše so-dclovanje med znanstvenorazisko-valno dcjavnostjo in gospodarstvom; uspešno smo opravili pokojninsko reformo, ki velja za eno najzgodnejših in najuspešnejših v Evropi, zdaj pa potrebno skrb namenjamo izvajanju zdravstvene reforme. Vsc to pomeni, da Slovenija ne bo samo razgledana, tcmveč tuđi zdrava družba, v kateri s plačno, socialno in fiskalno politiko zmanjšujemo neenakosti. Govoril pa je tuđi o ambicijah in na-črtih, ki jih zahteva prvo dcsetletje našega članstva v EU, kjer je cilj LDS povečanje blaginje prebivalcev Slovenije, ki se bo kazala ne le v več-jem matcrialncm blagostanju, ampak tuđi v večji odprtosti, vključcnosti, tolerantnosti in družbeno odgovor-nem delovanju, pa tuđi o delovanju pravne države na vsch ravneh, kar je temeljni pogoj, ne samo za dolgoročno učinkovitost in pravičnost družbe, temvcč tuđi za občutck pripadnosti posameznika tej družbi. Ob koncu se je dotaknil tuđi bližnje prihodnosti in obojih volitev v letu 2004 - tako v evropski parlament kot v Državni zbor RS ter med drugim dejal: »Da ne bo pomote: za razliko od nekaterih, oblasti željnih, ne želimo zmagati za vsako ceno! Smo pa pripravljeni plačati vsako ceno za to:
-   da bo šla Slovenija naprej, ne nazaj!
-   da se bo Slovenija pogumno odpirala v svet, ne pa strahopetno zapirala vasc!
-   da bo Slovenija širokogrudna in prijazna, ne pa ozkosrčna in kruta! Zato smo v politiki, za to se borimo, zato smo liberalni demokrati!« Čeprav je bilo srečanjc na Bledu na-menjeno prcdvsem praznovanju  10. rojstnega dne LDS, so prisotni srečanjc izkoristili tuđi za pogovor o naj-aktualnejših zadevah ter usmeritvah zadelo v letošnjem in prihodnjih let ih.
LDS Domžale
Amandma ji SLS k proračunu Občine Domžale nišo bili sprejeti
Jakob Smolnikar. predsednik Slovenske ljudske stranke Domžalc in občinski svernik, je k prcdlogu proračuna Občinc Domžale predlagal šest amandmajev: za pridobitev projektne dokumentacije za cesto Žeje - Dobovlje - Brdo nad Ihanom; za povečanje sredstev za vzdrževanje melioracijskih jarkov; za razreSitev problema vodooskrbe v naseljih Brdo nad Ihanom, Goropeče, Tabor nad Ihanom in Kolovec v celoti; za povečanje sredstev za ureditev in vzdrževanje domžalske tržnice; za povećanje sredstev za vzdrževanje Jamarskega muzeja na Gorjuši ter za povećanje sredstev za ureditev zemlji-
ško-knjižnega stanja čest. Vsi vloženi amandmaji SLS so bili zavrnjeni.
Kljub temu da smo z nekaterimi amand-rnaji opozorili na v nebo vpijočc žalost-no dejstvo, da ob vscj bogati gradnji v Domžalah nekateri kraji nimajo vodovoda, v drugih primerih pa smo hoteli zagotoviti prcdvsem nekaj več sredstev in skrbi za vzdrževanje infrastrukture na podežclskcm dolu občine, omenjeni projekti žal, kot je bilo razloženo v zavrnit-vi, nišo prioritete občine. Za pomoč pri oživitvi tržnice pa bo vsekakor potrebno povečati vidnost in oznake prostora ter olajšati dostop prodajalcem in kupcem.
Rok Ravnlkar
5LS.
SLOVENSKA LJUO8KA STRANKA
Vabflo na javno tribuno in občni zbor
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Domžale vabi na javno tribuno z ministrom za promet, Jakobom Presečnikom, na temo »Cestna problematika«, ki bo v petek. 16. aprila 2004, ob 19.00 v Jamarskem domu na Gorjuši pri Dobu.
Javni tribuni bo predvidoma ob 20.30 sledil redni letni občni zbor SLS Domžale.
Vabljeni vsi Člani in simpatizer)i! Informacije: Jakob Smolnikar, 041 967 418
V Celju potekala Svet in Konferenca Nove Slovenije
Na evropske in državnozborovske volitve gre NSi samostojno!
V  celjskem Narodnem domu je v soboto, 26. marca 2004,   potekala 8. redna seja Sveta Nove Slovenije in Konferenca Nove Slovenije, ki se ju je skupno udeležilo 180 čla-nov in gostov. Med udeleženci je bil tuđi predsednik OO NSi Domžale, g. dr. Marko Starbek.
N.Si
Nova Slovenija
Svet stranke je najvišji organ stranke in sprejema strateške usmeritve stranke. Vodi ga Lojzc Pctcrle in je scstavljcn iz 56 članov. Omenjeni organ je sprcjcl smernice zadelo NSi pred cvropskimi in državnozborski-mi volitvami in letni delovni nacrt stranke, ki ga je prcdložil izvršilni odbor. Svet je sprcjsl sklep, s katerim podpira prizadevanja poslanske skupine NSi, da bi državni zbor raziskal vlogo bivšega predsednika republike Milana Kučana pri raz-reševanju problematike Ljubljanske banke v Zagrebu.
V   nadaljcvanju  je   Svet  sprejcl osem smernic dela NSi:
1.   Stranka naj se na evropskih in državnozborskih volitvah predstavi samostojno, z jasnim demokrščan-skim   profilom   in   s  kakovostnimi kandidatkami in kandidati. Pri tem naj bo posebej pozorna do načela cnakih možnosti in na vključcvanje mlajših kandidatk in kandidatov.
2.  Vodstvo stranke naj na državni in regijski ravni poskrbi za vključitev takih potencialov, ki bodo lahko pri-spcvali, da bo stranka na evropskih volitvah dosegla vsaj eno poslanko in   enega   poslanea,   na   državnozborskih volitvah pa vcČ kot deset poslank in poslancev. Kjer vodstva stranke ne delajo dovolj zavzcto, ft treba izvesti zamenjave.
3.  Stranka naj da pobudo za novela-
cijo koalicijskoga sporazuma s SDS, na osnovi dopolnjcncga programa pa čimprej konca pogovore s SDS za nov vladni krog in začne z delom skupnega strokovnega sveta.
4.  Stranka naj da pobudo za prazno-vanjc obletnice prvih demokratičnih volitev, ki so bile podlaga osamosvo-jitvi in s tem tuđi vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo in NATO.
5.   Stranka naj ne podpira poskusov sprememb volilncga zakona za držav-nozborske volitve tik pred volitvami.
6.   Poslanska skupina NSi naj bo z ozirom   na  manjkajočc  zakone   in številne podzakonske akte posebej pozorna na priprave vlade na vstop Slovenije v Evropsko unijo.
7.  Stranka naj na referendumu jasno nasprotuje   zakonu,   ki   ga   ne  za-znamujc skrb za pravičnost, ampak vprašljiv odnos do slovenskega osa-mosvajanja in slovenske države.
X. Stranka naj kot članica Evropske ljudske stranke podpira sprejetje ustavne pogodbe šc pred evropskiini volitvami oziroma v času irskega predsedovanja. Po seji Sveta se je sestala Konferenca stranke. Na pred log predsednika dr. Andrcja Bajuka je podprla stališče stranke do referenduma o t. i. izbrisanih. Dr. Andrcj Bajuk je namreč pozval volivke in volivec, da se udeležijo referenduma in glasujc-jo proti zakonu.
V nadaljcvanju je konferenca po-trdila sklcpe in smernice, ki jih je sprcjel že Svet NSi. Glede prcdloga Rcsolucije, ki jo je predlagala Mlada Slovenija, pa je Konferenca sprejela naslcdnji sklep:
»Konferenca NSi podpira stališče Mlade Slovenije, podmladka NSi, o politični škodljivosti sprejema bcloruskcga predsednika Lukašcnka s strani nekdanjcga predsednika republike Milana Kučana tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.«
Bogdan Osolln
Ali SDS in LDS zavirata mladinske pobude II
Še enkrat in zadnjič. Mladinski kulturni center Domžale (Akumulator) je plod skupnega sodelovanja in prizadevanja vseh domžalskih mladinskih društev in političnih podmladkov in žalostno je, kako določeni občinski sve-tniki in svetnice iz vrst SDS-a v inštitu-ci jah kot sla Mladinski svet Domžale in Mladinski kulturni center Domžale ne vidijo priložnosti za razvoj mladinske-ga življenja in združevanjc mladinske energije, ampak zgolj poligon za nabi-ranje političnih točk in razdruževalno politiko. Res je, da smo bili v Mlađem forumu ZLSD, skupaj z Društvom za promoviranje in trgovanje z nedovolje-ninii idejami, pohudnik za ustanovitev Mladinskega kulturnega centra, ki pa nikoli ne bi ugledal luči sveta, če ne hi k projektu pristopilo se enajst drugih mladinskih drušlev in štirje politični podmladki.
fc**I^E
ZDItUŽINA USTA
socialtiih dvmakmlov
Mladinski svet Domžale in Akumulator sta organizaciji, namenjeni povezovanju mladih in njihovih idej, medsebojnemu izmenjavanju izkušenj in ustvarjanju pogojev za kakovostnejše življenje mladih v naši občini. Žal smo od usta-novitve Mladinskega kulturnega centra konec leta 2002 doživeli žc kar nekaj hudih očitkov, ki kažejo netoleranco in nerazumevanje določenih sredin, da ne omenjam njihovoga podecnjujočega od-nosa do prostovoljnega dela vseh tistih mladih, ki so poranili na tisoče ur svojega časa, zato daje v Domžalah zaživel prostor, ki je namenjen vsem mladim, ne glede na to, od koci prihajajo. Zato še enkrat javno pozivam vse, ki nas blatijo v medijih in javnosti, da že enkrat konć-no prcslopijo prag Akumulatorja in se na lastne oči sami prepričajo o upravi-čenosti obstoja Mladinskega kulturnega centra. In ne samo to. V prepričanju, da
papir prenese vse, si določeni posamez-niki oz. posameznice dovolijo hudc laži in sprcnevedanja, na katera je potrebno opozoriti javnost. Gospa Majda Rudi Pučnik, v zadnji številki Slamnika v članku z naslovom Denar davkoplače-valccv si je treba zaslužiti, pišete, da Mladinski kulturni cenler ni oddal po-ročila za leto 2003 in daje denar za leto 2004 dobil zgolj na podlagi programa za leto 2004. Ilalooo. Sami ste to isto vprašanjc zastavili žc na januarski seji občinskcga sveta, kjer vam je direktorica Akumulatorja, ga. Liljana Planine, že pojasnila, da so bila vsa poroćila oddana v mesecu novembru 2003, in sicer tako kot je zakonsko določeno na Oddelek za družbene dejavnosti in Urad Županje. Toliko o sprcnevedanju. Ob tem pri svojem pisanju uporabljatc zelo populistične in prozome politične metode, ko se na ves glas hvalite o svojih doscžkih (SDS-a) na području mladinske problematike in delale irelevantne primerjavc Akumulatorja z dru-gimi socialno mladinskimi programi in se sprašujete, kaj je bolj pomembno /a skupnost. Kot predstavnik mlade generacije vam lahko zatrdim, da smo mladi prvi, ki podpirajo pobude o kalcrih govorite (stipendije, socialni programi, vrtci), saj verjamem, da smo predvscm mladi tišti, ki na svoji lastni koži najbolj občutimo svoje probleme in seveda tuđi za prostor, ki je namenjen mladim in njihovemu kvalitetnomu prcživljanju prostoga časa, namesto tradicionainega posedanja v lokalih in sedenja pred tclevizorjem. In šc to. Kako da pri vscj resnosti, ki jo zahlevatc od mladih, sami amandma, ki bi pomenil konce Mladinskega kulturnega centra, spišete na roko in ga vložitc brez ustreznih dokazil in izračunov o dejanskih stroških? Siccr pa očitno (glede na vaše pisanje) niste dobro prebrali mojega članka, kjer samo navajam, daje Mladinski svet Domžalc preko svetnikov ZLSD vložil amandma, ki bi zagotovil dodatna sredstva za realizacijo skupnih projektov MSD-ja z lokalnimi mladinskimi društvi. Včem je torej problem?
Gorazd Krlžanlč
SDS Domžale in N.Si Domžale
Vztrajata na sanaciji čest pred podpisom pogodbe
Občinski svetniki in svetnice Slovenske demokratske stranke Domžalc in Nove Slovenije Domžale smo na 14. seji domžalskcga Občinskcga sveta v okviru obravnave točke »Soglasje h kupoprodajni pogodbi prostorov za knjižnico v objektu Mcrcator center Domžale« posredovali vrsto pripomb na gradivo, ki ga je predlagala domžalska Županja Cveta Zalokar-Oražem.
Najpomembnejša zahteva, ki smo jo izpostavili, je bila ta, da mora investitor, torej Mcrcalor, na lastne stro-ške sanirati močno uničeno lokalno cestno infrastrukturo, ki je nastala kot posledica odvoza gradbenih odpadkov zaradi gradnje novoga nakupovalnega centra in knjižnice Domžalc. Do sanacijo cest še ni prišlo (naj ob tem spomnimo, da je Mcrcator s samo gradnjo začel na crno, brez ustreznih dovoljenj), zato je vsekakor smiselno, da se podpis pogodbe o nakupu knjižnice pogojuje s sanacijo cest. Svetniki in svetnice Slovenske demokratske stranke Domžalc in Nove Slovenije Domžale vztrajamo, da se stanje uredi še pred podpisom pogodbe.
Glede na zahtevno lemaliko gradiv na tokratnem zasedanju domžalskcga Občinskcga sveta smo vsekakor pri-čakovali, da bo Županja še pred samo sejo občinskega svela sklieala kolegij z vodji svelniških skupin, na katerem bi se pravočasno razrešile tovrstne sporne zadeve. Namesto tega je bil med samim potokom sejo občinskcga sveta ob obravnavi to točke dnevnoga reda zaradi številnih utemeljenih pripomb s strani Županjo skliean 15-minutni odmor, na katerem naj bi vodje svotniških skupin uskladili mnenja. Vodji svetniških skupin Slovenske demokratske stranke Domžalc Roman Kurmanšck in Novo Slovenije Domžale - dr. Marko Slarbek, se posveta ništa udeložila, saj se v tako kratkom času no da odpraviti vsch pomanjkljivosti v pogodbi, ki doloća
eno izmed največjih investicij Občine Domžale v zadnjih letih. Bili pa smo ludi mnenja, daje za tako pomoinbno odločitcv potrebno sodclovanjc vsch svotnikov in svetnic in no zgolj posvet v ozkem krogu ljudi med samo sejo.
Po roku 15-ih minut smo od Županje pričakovali obvestilo o novih infor-macijah, ki naj bi jih mocltom dobila. Posvet v ozkem krogu ljudi skupaj z Županjo pa se je močno zavlekol. Nihče niti po I uri čakajočih svolni-kov in svetnic ni obveslil, kdaj se bo prekinjena seja nadaljevala, zato smo svetniki in svotnioe Slovenske demokratske stranke Domžalc in Novo Slovenije Domžale zapustili dvorano.
Za tovrston zaplet nosi polno odgovornost domžalska Županja Cvcta Zalokar-Oražem. Od nje v bodoče pričakujemo, da bo pred sejami domžalskcgei Občinskcga sveta rodno sklieala kolegije z vodji svetniških skupin, saj je nedopustno, da se na sejah občinskega sveta dogajajo tovrstni zapleti, šc posebno, kor je bilo (tuđi v tem primeru) časa za pravočasno ureditov zadeve več kot dovolj. Pobudo za sklie kolegija da rosda lahko tuđi vsak vodja svetniško skupino (takšno pobudo pa Županja lahko gladko zavrne oz. je ne upoš-tcva), celino Županja pa je vnaprej soznanjena z gradivi, ki se bodo ob-ravnavali na seji občinskoga sveta in ona odloča o sklicu kolegija. Upamo, da se bo v bodočo to spremenilo, saj takšen neprofesionalno, noresen in podecnujoč odnos domžalske Županjo do članic in članov domžalskega Občinskoga svota Iraja žo dlje časa. Zato svetujemo domžalski Županji, da v dobro občine Domžalc in njenih probivaleov spromoni svoj odnos do občinskcga svota.
Vodja Svetnlške skupine SDS Domžale: Roman Kurmanšek
Vodja Svetnlške skupine N.SI Domžale: dr. Marko Starbek
Zeleni, SMS in obrtnihi ter podjetniki
Sadike za zelene Domžale
V prvem tednu pomladi so Zeleni Domžal v okviru vseslovcnske akcije Zelenih Slovenije ter oh sodelovanju Stranke mladih Slovenije ter Liste ohrtnikov in pod jetnikov v ObČinskcm svetu Ohčine Domžale pripravili akcijo, v kateri so ohčanom in oh-čankam ponudili vefje Stevilo razlifnih sadik. S smrckami, javorji, lipami, brezami in dru-gimi drevesci so želeli v/podbuditi vse, ki so obiskali njihovo stojnico pred Vele Domžale ter jih pritegniti v prizadevanje, da bi bila občina Domžale so bolj zelena.
.VA' ;
2A»
M
Stovenlje
Moto akcije Ozelenimo Domžalc so popostrili tuđi lovci in ribiči, na stojnici pa jo bilo mogočo dobiti tuđi drugo gradivo v zvozi s posamoznimi so-dclujočimi strankami, pa tuđi v zvezi z naravo, varovanjem okolja in tuđi občino. Vsi, ki so stojnico obiskali, so polog sadik lahko dobili tuđi strukovne nasveteo tem, kaj narediti, da bi sadiko, ki so jih dobili v dar, dobro uspevale. Zeleni so pripravili tuđi pisna strokov-na navodila za vzgojo sadik. Ob prijotnih pogovorih, ki so bili namenjeni prcdvsem skrbi za oko-Ije, so Zeleni skupaj s SMS in podjetniki tor obrtniki, poskrboli tuđi za prijetno glasbo in pogostitcv vsem obiskovalocv stojnice. Obiskovalco so zaprosili tuđi za sodclovanjc pri anonimni anketi, s katoro so skušali ugotoviti, s čim so v posameznem kraju najbolj zadovoljni, kaj jih v
okolju, kjer živijo, najbolj moti, povprašali so jih tuđi, koga bi želeli opozoriti, čc bi ugotovili unesna-ženje. Ob koncu anketo so jih tuđi povprašali, s katerimi akcijami so Zeleni Slovenije najbolj pripomogli k ekološki osveSčenosti, poprosili pa so jih tuđi za mnenje, ali bi bilo za Slovenijo koristno, da Zeleni osta-nejo samostojna stranka. Analizo oddanih vprašalnikov bodo upora-bili pri svojih nadaljnjih aktivnostih
tako v občini kot v državi. Doberobisk, veliko dobrih prodlogov in pobud, vso to je rezultat prijetnega sobotnega dopoldncva pred Vele, ki bo po zagotovilu Zelenih in ostalih so-dolujočih postal tradicionalna oblika njihove skrbi za bolj zelene Doinžalo. Vabimo pa tuđi novo člane, da so včlanijo v stranko Zelenih, in siccr na občinskemu odboru Zelenih Domžal
informacije lahko dobite pri oboh svotnikih v občinskem svetu, gospodu [•'rancu Cernagoju ali pa pri Janezu Kržcnu, ter seveda pri ostalih članih in akcijah, ki jih pripravljamo Zeleni Domžal teh pa no bo malo - na Zu-pančičevi ulici 4, v Domžalah.
Zeleni Domžal
SLAMNIK - april 2004
stran 9
DOMZALE
Nova generacija SLS za promocijo družin
V Novi generaciji SLS, podmlad-ku Slovenske ljudske stranke, smo ob materinskem dnevu, 25. marcu, i/vedli delavnico, na ka-U'ii so predšolski otroci in njihovi starSi izdelovali vošfilnicc na temo mamica. Tako smo preko 200 voš-filnic razposlali vsem porodniš-nicam v Slovenji in tamkajšnje predstojnike in glavne sestre prosili, naj jih posredujcjo vsem "lamicam, ki te dni preživljajo v Porodnišnicah.
Koraki Ministrstva za finanec, ki zrnanjšuje olajšavc za družine / več kot štirimi otroki, so za nas pravo razočaranje; za takc spremembe ni nobene lehlne podlage. V sodobnih družbenih razmerah mora biti odlo-titev za otroka resnično preudarna. Zato je še kako pomembno, da se država zaveda, da je vsak otrok, vsako lovo rojstvo, dolgoročna naložba. Se posebej, čc nameravamo vztrajati v sistemih zdravstvenega in pokoj-linskega zavaravanja, ki tcmeljijo na t.i. mcdgcncracijski pogodbi. Sprcncvcdanjc omenjenega ministr-s'va, da ni raziskav, ki bi povezovale r"dnosl in dohodninske olajšavc, je nc<>kusno. Nikakor ne gre za »ku-P°vanje« rodnosti, ampak za pro-m°cijo rojstev ter osnovni interes države in naroda kot takega. (ire za zavestno dajanjc priznanja staršem, ki se odločajo za otrokc. Z vsakim otrokom se objektivno manjša do-hodek na družinskega člana; pari, ki se ne odločajo za otrokc, lahko prihranijo   potcncialnc   stroSke   za
noVStgeneracija
otroka, si privoščijo višji življcnjski standard ali jih nalagajo za poznejšo višjo pokojnino, ki jo bodo plačevali otroci staršev, ki so z aktualnim prcdlogom  dohodninskega  zakona
deležni zmanjšanja olajšav. (!) V Novi generaciji SLS ne sprejema-mo ciničnih trditev posameznih ob-likovalcev javnega mnenja, da borno zmanjšano rodnost kompenzirali s pri-seljcvanjcm. Kolikšcn delež priselje-vanja slovenski prostor kot kulturna, narodna in civilizacijska enota sploh lahko prenese? Ena temeljnih nalog države in oblasti, tuđi v Sloveniji je, da naš narod in kulturo na primercn način zavaruje in ohranja. Pozivamo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da preneha z družinsko politiko, v kateri apriori obravnava vsakega otroka kot so-cialni problem. Prične naj s prepo-trebnimi aktivnostmi za stimulacijo delodajalcev pri zaposlovanju mladih žensk in mamic z več otroki ter žensk po porodniškem dopustu, saj je to edina kritična populacija, ki je v Sloveniji dejansko diskriminirana. Z ustrezno promocijo družin, stimulativno davčno zakonodajo, prijaznim dclovnim okoljem in dostopnejšimi stanovanji bo Slovenija postala dru-žinam prijazno okolje, v katerem se nam za padanje rodnosti ne bo bati! Iskrene čestitke vsem mamicam in očkom za pogum in Ijubezcn!
Rok Ravnlkar, podpredsednlk Nove generacije SLS
SMS gostila zasedanje IO Evropske federacije zelenih strank
V prostorih Stranke mladih Slovenije (SMS), ki je opazovalka in soustanovi-tcljica Evropske zelene stranke, je med 19. in 20. marcem potekalo pomladno zasedanje izvršnega odbora EFGP (Evropske federacije zelenih strank).
Člani izvrSnega odbora RFGP so na zaprtem srečanju razpravljali o na-menu ustanovitve Evropske zelene stranke, o skupni evropski kampanji za evropske volitve, ki jo bodo predstavili 28. aprila v Bruslju. Razprava je tekla ludi o pripravah na naslednje srečanje izvršnega odbora HKGP, ki bo letos novembra v Dublinu. EFGP združuje vse zelene stranke v Evropi, trenutno 32 strank v 29-ih državah. Zeleni so peta najmočnejša
Glede na porofanje nekaterih slovenskih medijev o dogajanju na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale smo se obfinski svetniki koalicije Stranke mladih Slovenije (SMS), Zelenih Domžal in Liste obrtnikov in podjetnikov odločili podati naslednjo
Izjavo za javnost
^ okviru obravnave ločke Soglasje h kupoprodajni pogodbi prostorov za knjižnico v objektu Mercator center Domžale smo svetniki svetniških skupin Zelenih Domžal, SMS in Liste obrtnikov in podjetnikov na sami seji nasprotovali podpisu pogodbe, v kolikor investitor (Mercator) pred-hodno, skladno s predpisi, ne sanira črnega odlagališča odpadkov na Že-jah in zaradi odvoza gradbenih odpadkov uničene cestne infrastrukture oziroma škode, ki je bila s tem povzročena.
Županja Cveta Zalokar Oražem je med ohravnavo točke sklicala odmor, v katerem naj bi vodje vseh svetniških skupin poskušali uskladiti stališča. Posveta z Županjo smo se udeležili tuđi vodje svetniških skupin SMS, Zelenih Domžal in Liste obrtnikov in podjetnikov (Ob tem naj poudarimo, da imamo z Županjo podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju v Ohčinskem svetu Občine Domžale, ki so ga podpisale še LDS, ZLSD in Desus. Že prevečkrat seje namreč zapisalo, da smo z omenjenimi stran-kami v koaliciji).
Posveta se kljub pozivom ništa želela udeležiti vodji svetniških skupin SDS in NSi, po zaključku sestanka pa smo presenećeni ugotovili, da so ivetniki omenjenih strank sejo zapustili.
Presenečeni zato, ker so bile na dnevnem redu točke, ki so za sam razvoj Občine Domžale pomembne (poleg obravnavane točke je bila na dnevnem redu še točka Obravnava in sprejem Informacije o dosedanjih in bodočih aktivnost ih pri prenovi kompleksa SPB -1) in delimo prepričanje, da bi pri obravnavi lako pomembnih točk morali odgovorno sodelovati vsi ohčinski svetniki. Žal ugotavljamo, da svetniki SDS in NSi vse po-gosteje izberejo "najlaž/o " pot in sejo (tako kot tokrat, tuđi pri sprejemu ohčinskega proračuna) zapusti/o.
Pri glasovanju o soglasju k podpisu kupoprodajne pogodbe smo zaradi že navedenih razlogov glasovali proti. Rezultat glasovanja je bil 13:5, ob lem, daje osem opozicijskih svetnikov zapustilo sejo. Kljub sprejetemu sklepu Ohčinskega sveta Občine Domžale in soglasju k podpisu kupoprodajne pogodbe še vedno apeliramo na investitorja, ki prihaja v domžalsko ohčino skozi velika vrata, naj za suho ne pusti raz-dejanja. Preveč dreves je namreč moralo pasti in preveč škode je bilo Povzročene, da hi si lahko investitor mirno zatiskal oči in prelagal vso odgovornost na druga ramena; še posebej, če želi res postati naš naj-boljši sosed.
Svetnlška skupina SMS Domžale. Matjaž Pečovnlk
Svetnlška skupina Zeleni Domžale, Franc Černagoj
Usta obrtnikov In podjetnikov. Stane Kovač
skupina v Evropskom parlamentu, trenutno ima 45 poslancev. Številne politične vrednote, ki jih zastopa SMS, so vrednote zelene politike, socialistič-nega družbenega nazora in prepričanja, da možnosti nikoli nišo omejene. Programsko ima SMS veliko skupnega z EFGP; zavzemanjc za človckove pravice in cnake možnosti, socialna pravičnost, spoštovanjc naravc in okoljevarstvenc politike (klimatske spremembe, odpadki, vodni viri ...), agrarna politika (spodbujanjc kmetij-stva in skrb za zdravo in kvalitetno prehrano), decentralizacija, trajnostni razvoj (uravnotežen dolgoročni razvoj treh dimenziji ekonomije, sociale in okolja), odprtost za širitev Evropske unije in več-jo pomoć in enakopravnost novih članic, enakopraven pogoj za pretok delovne sile v vseh državah, turizem. Evropski zeleni imajo v svojih vrstan obilo uspešnih strokovnjakov iz zgoraj naštetih področij. Pomembno je, da slcd-nji nišo tako pod pritiskom ekonomske politike, korporacij, kot strokovnjaki drugih političnih strank. Evropska unija največ sredstev preko strukturnih skla-dov namenja področjem, kot so kmetij-stvo, okoljevarstvena politika, projektom na temo enakih možnosli. Siccr se v SMS pripravljamo na evropske volitve, saj borno v okviru evropske kampanje organizirali kar nekaj pomembnih dogodkov. 20. aprila
s/ys
bo SMS obiskal evropski poslanec Zelenih, svetovno znani alpinist, Rcin-hold Messner, zadnji vikend v aprilu v Izoli gostimo mednarodno konf'crcnco EFGP na temo morij, pred samimi vo-litvami pa naj bi nas obiskal najvidnejši predstavnik evropskih Zelenih, nemškt zunanji minister Joschka Fischer.
SMS Domžale
Na Sveti Trojici pri Dobu prodam Mio
zgrajeno do III. pod. laza Vsi priključki
na objektu Cena od 32.000.000 SIT dalje.
Informacije na 041 - 642 - 689
Društvo upokojencev Vir
Prvih deset let uspešnega dela
Dvorana Delavskega doma na Viru je bila skoraj prema j-hna za vse {lane in članice, ki so se želeli udeležiti jubilejne-ga ohčnega zbora, s katerim so pra/.novali tuđi prvih deset let uspešnega dela. Med njimi so bili tuđi vedno dobrodošli gostje, Županja Cveta Zalokar Oražem, podpredsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, Vlaks Karba, ter predsedniki in predstavniki prijateljskih društev upokojencev.
Prvi dcl občncga zbora je sredi po-mladncga cvetja, ki je vabljivo dišalo prav na vsaki od miz, minil kot prijeten kulturni dogodek. ki so ga začeli pcvei Okteta Tosama, redni gostje prireditcv Društva upokojencev Vir. Naj čuje zemlja in nebo so zapeli, za njimi pa je nastopila z dvema recitacijama gospa Mirni Vrenjak, ki je skupaj z napovedo-valccm povedala tuđi nekaj pregovorov, povezanih z materinskim dnevom, med njimi sta povedala tuđi, da je samo ena beseda lepša od besede žena - mati. Sledila sta dva presenečonja. Najprej so se predstavile pevke, ki so same sebe poimenovale kar Gospodinje, saj v okviru DU Vir pridno dclujejo v okviru gospodinjskega krožka, tokrat pa so se nam namesto z dobrotami, ki so malo počakale, pod vodstvom Mirni Skok predstavile z lepim petjem. Slišala sem ptičko pet. Po gorah grmi in se bliska, sta bili dve od trch pesmi, ki jim je sledila čudovita Pavčkova pesem Kako iz
mamice zraste mama. Presenetili so nas tuđi člani DU Vir, saj so pod vodstvom Mare Vilar zapeli nekaj pesmi. Ob tem pa naj povemo, da so se člani vodstva DU Vir s šopki in čestitkami spomnili vseh jubilantov, ki so lelos dopolnili 70,80 in 90
let, pozabili pa nišo niti svojega predsedni-ka Rajka Cirubiča, ki ga borno predstavili v naslednji številki in tedaj tuđi nekaj več zapisali o delu tega uspešnega društva.
V. Vojska
Društvo izgnancev Domžale
Na drugi obrok odškodnine bo treba še počakati
Pred kratkim je Društvo izgnancev Slovenije za vse predsednikc krajevnih organi/.acij in vodstvo društva pripravilo seminar o uveljavljanju odškodnine za prisilno delo po nemSkem in avstrijskem zakonu. Na njem je sodrloval tuđi direktor Mednarodne organizacije za migracijo (IOM) Dirk de VVinter iz Ženeve.
V uvodu je predsednica društva, Ivica Žnidaršič, predstavila prizadevanja društva, da bi prisilni delavci čim prej prejeli odškodnino za prisilno delo, ki so ga opravljali v Ncmčiji in Avstriji. Vcčina, tuđi iz občin, ki jih pokriva krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, je prvi obrok odškodnine prejela. Vsem, ki prvega obroka še niste prejeli, sporočamo, da bo prvi obrok izplačan do konca letošnjega leta. Glede izplačila drugega roka je bilo poudarjeno, da se bo druga polovica odškodnine predvidoma pričela izplače-vati po 1. januarju 2005, pri tem pa smo bili opozorjeni, da ni nujno, da bo drugi del odškodnine enak prvemu. Povcdano je namreč bilo, da se je število upravičencev povećalo, vendar se bo IOM trudil, da bi bil drugi obrok odškodnine izplačan v enaki visini kot prvi. Posebej smo bili opozorjeni na ravnanje v primeru smrti upravičencev. Njihovi zakoniti dediči morajo o tem IOM obvestiti naj-
kasneje v šestih mesecih. Če IOM v tem času obvestila ne bo prejcl, možnosti za lzplaćilo ne bo, zato še enkrat opozarjamo na dosledno upoStevanje omenjenega roka. Direktor IOM je ob tem podal tuđi informacijo o izplačilu odškodnine za poškodbe, pridobljene v času izgnanstva. Zaradi pomanjkanja finanenih sredstev so sprejeli odloćitev, da odškodnino prejmejo le tišti, ki so bili tzpostavljeni medicinskim poizkusom, otroci, ki so delali na suženjskem in prisilnem delu ler so živeli v domu za otroke zaporniških ali prisilnih delavcev ter slarši, ki so te otroke izgubili. Glede odškodnine za povzročeno gmotno škodo nismo iz-vcdeli kaj bistveno novega do nje so upravičeni tišti, katerih premoženje je prevzelo katero od tedanjih nemških podjetij. Ne glede na vse ugotovitve predlagamo vsem, ki preje-mate negativne odloćbe od IOM, da se, će ste prepričani, da odločba ne upošteva vaših navedb, pritožite. Hkrati vas obveščamo, da še vedno zbiramo podatke o povzroćeni gmotni škodi med drugo svetovno vojno. Pridobljena potrdila arhiva ali drugo dokumentacijo, s katero razpo-lagate, posredujte naši krajevni organizaciji. Želimo vam prijetno pomlad!
D.l.
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
Redna skupščina 2004
Medobčinsko društvo invalidov Domžale se je konec marca sestalo na redni letni skupštini, ki je bila na-menjena pregledu v letu 2003 opravljenega dela ter sprejemu programa za leto 2004.
Leto 2003 bo po mnenju predsednika Medobčinskega društva invalidov Domžale Edvarda Završnika, ostalo neiz-brisno v spominu društva zaradi pridobirve novih prostorov, s katerimi zagotavljajo primerne pogojc za svoje delo. Ob tej priložnosti se je šc enkrat zahvalil za finančno pomoč Zveze delovnih invalidov Slovenije ter Občinama Domžale in Trzin. V svojem uvodnem nagovoru je predstavil najpo-membnejše naloge, ki so bile opravljcnc v okviru socialnega programa, programa "ohranjanja zdravja, skrbi za starejše in težkc invalide, poudaril je pomen dobrega sodelovanja z zvezo in posameznimi društvi, zlasti pobratenega društva invalidov iz Izole, predstavil pa je tuđi aktivnosti na podro-čju rekreacije in športa. Zbrani člani in članice skupščinc so prisluhnili tuđi poročilu komisije za socialno področje, ki je poročala o organizaciji in izvedbi letovanja za težke invalide v Topolščici, o sofinanciranju letovanja težkih invalidov, čc se ti odločijo za individualne programa ohranjanja zdravja, pa tuđi o obiskih invalidov, ki praznujcjo okrogle življenjskc jubileje, posebej pa šc o aktivnosti konce leta, ko so obiskali in obdarili 350 članov in članic. Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora je bil predstavljen tuđi program dela za leto 2004.
Ta bo zelo podoben tistemu v letu 2003, novost pa je program socialnega varstva, ki ga bodo izvajali v novih prostorih. Tako bo v njih medicinska sestra izvajala kontrole in merjenje krvnega tlaka ter visine sladkorja v krvi, svetovala za boljše zdravje, načrtujejo pa tuđi redno rekreacijo vseh, ki bodo v njej želeli sodelovati. Leto 2004 pa bo tuđi leto priprav na praznovanje 30-letnice uspešnega dela, ki jo bodo s tradicionalnim sre-čanjem vseh invalidov praznovali predvidoma v marcu 2005 v hali Komunalnega centra v Domžalah. Številni gostje, med kalerimi so bili predsedniki dru-štev invalidov, s katerimi domžalsko društvo sodeluje, pa tuđi direktor hotela Delfin iz Izole ter g. Jože Gor-jan, ki je delovanje društva pohvalil tuđi v imenu Zveze društev delovnih invalidov Slovenije, so našli veliko besed za pohvalo vodstvu in celotnemu društvu za vse dejavnosti, ki jih je le-to opravilo v letu 2003. Predsednik Edvard Završnik se je ob koncu uspešne skupščine Medobčinskega društva invalidov Domžale zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k zelo dobre-mu delu društva, zlasti pa je pohvalil delo poverjenikov ter se jim zahvalil za vse, kar so opravili v letu 2004.
V.
SLAMNIK ■ april 2004
MATERINSKI DAN
stran
10
TVD Partizan Domžale
Mladi telovadci
svojim mamicam
Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki, je TVD Partizan Domžale ob osmem manu za vse svoje članice, ki redno vadijo pod vodstvom prizadevne vaditeljice Ani, pripravi! prijeten telovadni večer, ki so jim ga podarili ob dnevu žena.
Ob materinskem dnevu pa so, po tradiciji, prireditcv pripravili najmlajši člani in članice TVD Partizan. Dečki in deklice, stari od 5 do 15 let, so svojim mamicam, pa tuđi očkom, pripravili pravi telovadni večer. V prvem delu so jim pokazali, kaj vsc delajo v urah rekreacije, posebej ponosni so bili na svoje vragolije, ki so jih izvajali na tram-polinu. Drugi dcl prazničnega športnega večera je bil namenjen mamicam in očkom, ki so skupaj s svojimi sinovi in hčerami prikazali vrsto športnih znanj in spretnosti ter si ob koncu prislužili tuđi nagrade, ki so jih letos prispevali Chio Chips - ga. Adriana Kokalj, Revija Duhec, Banka Domžale, CČN Domžale-Kamnik in Občina Domžale, katerim se za prijaznost iskreno zahvaljujejo.
Ob koncu prijetnega večera so mamice, z obveznimi nageljni, in očki, oboji ponosni na spretne otroke in hvaležni vodstvu TVD Partizana za opravljeno delo, zadovoljni odhajali, prepričani, da bodo njihovi najmlajši tuđi v prihodnjc radi prihajali na ure rekreacije v okviru TVD Partizan Domžale.                                                  u yg|s|(3
Valček za mamo
Tradicionalna prireditev kulturnoga društva Ihan, namenjena predvsem niamani. babicam in nasploh ženam, je letos, 19. marca, že enajstič razveselila ihansko občinstvo. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili poslušalci obeh spolov. In tako, kot je bilo v dvorani mogoče videti vse generacije, smo tuđi na odru spremljali nastope vseh generacij - od najmlajših Krtkov do tistih iz tretjega življenjskega obdobja.
x°*°*»*
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15,
1230 Domale telefon: 01/721-29-90
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
Program se je pričel z izvedbo dveh uglasbenih pesmi iz najstarejše ohranjene slovenske pesmarice, ki ji je pred kratkim glasbeno podobo podari! Slavko Avsenik ml. Nadvse prepričljivo soju izvedli člani zasedbe Čeme-Drobnič. Eva, ki s svojim lepim glasom in violino hitro pritegne poslušalce, je zapela tuđi pesem, ki ji je prinesla zmago na tekmovanju za Prvi glasek Gorenjske.
Otroci iz vrtca Krtek so z vzgojiteljicami pripravili prisrčen in sončen pozdrav svojim mamicam. Malo večji - šolarji Osnovne sole Ihan - pa so v spisih predstavili svoje mame in očete ter skupaj z najmlajšimi zaplesali v folklorni skupini. S harmoniko sta ogrela dlani gledalcev Anže Ravnikar in Anže Zavri, Šaša Romšak pa se nam je predstavila s citrami in pokazala, kako nežno in pnjeBio zveni ta iaštrument. Posebno lepoto sta na oder ponesla mlada plesalca Matcj in Špela Kralj, ki sta pokazala, s čim navdušujeta po Evropi, in kako gledalec začarata s svojimi usklajenimi plesnimi gibi in dovršeno podobo. Gospo Silvo Kosec, ki živi v Radomljah, smo v goste povabili, ker je zbirateljica in velika ljubiteljica ljudske pesmi. Zapela in zaigrala je na kitaro, z njo pa je pesem Prišla bo pomlad pela tuđi vsa dvorana. Samo ljubezen nam je v pesmi ob pomoći brata Bineta in prijateljice Eve podarila mlada ihanska pevka Neža Drobnič, Boris Kopitar pa je v pesmi prepeval o večno lepih Zametnih vrtnicah in zaključil prireditev s Pesmijo o Šmamicah. Program je povezoval Marjan Paternoster, ki je med drugim dejal, da nekaj hvaležno-sti v tem nehvaležnem svetu ne škodujc. in da ni naključje, da je materinski dan eden najbolj smiselnih praznikov, za katerc smo se dogovorili, da jih praznujemo. In hva-ležnost je kar preveč preprosta beseda za vse, kar skušamo na ta praznik dati.
Helena Gregorlč
Mama
Kaj vse ponuja ta beseda, ni nobena skrivnost. Že od rojstva pomeni varno zatočišče, rešitcv težav, brezpogojno ljubezen in pripadnost. Pripadnost svoji mami, očetu in naprej naši družini in našemu domu. Mama pomeni nekaj toplega, meh-kega. Mama posebej sladko diši in pogled maminih oči je edini takšen na vsem svetu!
Matere in ženske zdajšnjih dni so se osa-mosvojile. Stil življenja je sedaj takšen, da si v družini delo dclimo in se nasploh bolj prilagajamo drug drugemu. Ženske naj bi bile enakopravne tuđi drugje — v politiki, na vodilnih položajih ... Žal je še mnogokrat tako, da so te novo prido-bljene pravice le na papirju in v besedah. Danes modema, v vse nivoje življenja vpeta ženska, zares naporno živi. Kopici domačih obveznosti si je preprosto dodala še zahtevno delo v službi in dodatne obremenitve za popoldan. Ne vcm, če so za ženske žc kdaj bili tako naporni čaši. Na vseh koncih se preprosto ne da! Zgodilo se nam je, da včasih ne vetno več prav dobro, kdo bo sedaj postoril
vse tisto, kar je bilo včasih pretežno delo mater in žena! Ali se bo enakopravnost kazala tako, da bodo lahko ženske in mame preložile del bremen na druge? Bodo največji dcl morda prepustile moškim oz. očetom? Bodo oni v vsakem primeru sposobni enakovredno zamenja-ti mamo?
Potrebno bo dogovarjanjc, logičen raz-mislek o tem, kaj in kdaj spremeniti. Potrebno bo upoštevati danosti mož in žena in po pameti porazdeliti vse, kar želimo spremeniti.
Z otroki in njihovimi družinami se po-klicno ukvarjam žc vrsto let. V zadnjem času je družina doživela kar nekaj sprc-memb v sami osnovi in tuđi v »delova-nju«. Predvsem opažam, da so več kot nekdaj sedaj vključeni stari starši otroka, pa tuđi, da oćetje otrok zares prevzemajo nekaj dolžnosti, ki so bile leta nazaj bolj »mamine«. Več očetov obiskuje govoril-
ne ure, roditeljske sestanke. Več očetov je opaziti pri uvajanju otrok v vrtec, več se jih zanima za dejavnosti vrtca in nasploh za počutje otroka v vrtcu. Opaziti je porast staršev, ki se zavedajo koristnosti dobre vzgoje za svojega otroka. Starši vrtcu tuđi bolj zaupajo kot včasih in vrtec čutijo kot pomoć pri vzgoji svojih otrok in ne več samo kot varstvo za svojega otroka, kar je bilo bolj pogosto včasih.
Sprcmenil se je stil življenja družine. Ccz teden živijo člani bolj vsak po svoje, konce tabla pa je nekaj već dmžinskega življenja. Prav bi bilo, da bi se ta konce tedna prcživel kakovostno. Moti me, da konce tedna mladi starši s svojimi otroki preživijo v velikih trgovskih centrih ali da otroka preprosto odpcljejo k babici. Otrok tako nima občutka, da stoji za njim družina, da nekdo za njega skrbi, da nekomu in nekam pripada.
Prav je, da ob današnjem hitrem tempu življenja mladih družin lc te izkoristijo vse tnožnosti, ki se jim nudijo.Vendar po pameti! Prav je, da se delo v družini deli. Oče bo moral enakopravno prcvzcti dcl odgovornosti in to vsak dan in v vsakem trenutku in ne samo včasih. Delo v družini tuđi ne bo moglo več biti razdeljeno na moško in žensko, ampak glede na to, kdo to zmore in kdo ima čas! Včasih me je strah, da se bo težnja po cnakopravnosti izrodila. Obstaja trend med mladimi, ki enakopravnosti ne jem-Ijejo s prave strani. Naj ne bo npr. model enakopravnosti to, da vedno več mladih žensk videvam s cigareto. Ali da mlada mamica z otroškim vozičkotn poseda v zakajenem lokalu.
Kako grdo je slišati mlado dekle, leno nalićeno in urejeno, pa je vsaka njena tretja beseda kletvica! Ob navajanju na drugačen koncept življenja mož in žena in s tem družine, želim in upam, da prihajajo čaši, ko bosta oba, oče in mama pomenila nekaj Ijubečega, varno zatočišče in pripadnost. V korist predvsem nam, ženskam, verja-mem, da bo tako!
Darka Bltenc Vrtec Urša
»Mama je ena sama«
Umetnost, petje in veselje najbolje označijo vzdušje ob otvoritvi raz-stavc Studijskoga društva Dob ter ob praznovanju materinskoga dneva v zupnijskem centru Dob. »Posamozne stvaritve so nastajale kot nastaja doma krušna ali biskvitna pogača, iz drobtinic, če jih zavržemo, ni nikoli nič,« je ob odprtju povedala Agata Križnar, članica društva. Umetninc so tako
nastajale počasi, iz matcrialov, ki so jih članice nabrale in herbarizi-rale ter nato s svojo usrvarjalnostjo ustvarile končne izdelke. Otroci, ki obiskujcjo Urice za najmlajšo, so za mamice pripravili igrico Rdeča Kapica ter odplesali Račke, Martinovi slavčki pa so odpeli nekaj pesmic, namenjenih mamicam. Slednje so ob koncu prireditve dobile majhcn spominček na praznik.
Oospodovo oznanjenje (25. marec), postno šmarje, pomladanska Marija, je sicer praznik v spomin angelovega oznanjenja Mariji, da bo spočela in rodila sina, ki bo sin najvišjega. V spomin na to, daje sprejela materinstvo in ga vdano živela, je ta dan tuđi praznik vseh mater, materinski dan.
D.J.
Praznovale so delovno
Materinstvo - brezpogojna ljubezen do otrok, dobrota, skrb in požrtvovalnost je neizčrpen vir, iz katerega otrok crna moč in s po-močjo nje raste. Če jo negujemo, zraste v čudovito vrlino, ki nas bogati vse življenje. Nešteto imamo možnosti, da jo razdajamo in bolj, ko jo delimo, več je imamo, saj dobrota rodi dobroto. Nikoli ne borno mogli materam vsega povrniti, lahko le upamo, da borno tuđi mi vse te darove dajali svojim otrokom.
Članice TD Jarše-Rodica smo se na materinski dan zbrale na naših ustvarjalnih delavnicah, kjer smo se  najprej  posvetile  peki  pletenic
in pletenih src, potem pa smo z do-mačo torto in drugimi slaščicami ter s pesmijo praznovale naš praznik. Vsaka si po svojih najboljših močeh prizadeva za svoje otroke, za njihov čim lepši vsakdanjik in prihodnjik.
V kulturnem domu Groblje pa so otroci iz vrtca Ostržek in OŠ Rodica pripravili lep program, s katerim  so  razveselili  vsc  svoje
mamice in poudarili, da so najlep-šc in najboljše na svetu. Verjctno ni naključje, da sta oba ženska praznika, X. in 25. marec v tem prvem mesecu pomladi, znanilcu svetlejšega, toplejšega, prijaznejšega obdobja leta, obdobja zelenja in cvetja. Veselimo se ga in ga uživajmo!
Nevenka Narobe
Babičin obisk v vrtcu   »Mamici moji« v Zejah
Prijetno presenećena sem sprejela povabiio Zanovc vzgojitcljice Majde iz domžalskega vrtca Urša, da bi kot babica prišla k njim, v skupino, po-vedat pravljico.
Ko sem to povedala šc svojemu vnučku Žanu, je bil zelo vcscl in mi je, kajpak, povsem olajšal odločitev, katero pravljico bi povedala. Pravljica je bila potem pripovedka o Martinu Krpanu, ker je to trenutno najbolj zanimiva pripoved, ki jo
I3OI\/I^AI_i^   JSm.    KRANJ
01/729-9000               04/280-9000
S^.        ^;      '   Z brezplačno
., K^BHI^g uW. jb«.         Klimo in ABS .j^lJirr   vT ''   .,»   -» ,        zavornim :''*n|iHi|ppj|||||||p^       sistemom
Uradni prodajalec in serviser vozil ."^TOVOTA
mora babi pripovedovati Žanu pred spa-njem toliko časa, da potem od utrujenosti končno zaspi.
V skupino vzgojiteljice Majdc in njene prijazne pomoćnice Marinkc sem bila zelo lepo sprejeta. Otroci so po zgledu Žana vsi kar v vrsti čakali, da tuđi njih stisnem k sebi, kar pa je bilo zelo prijetno storiti. To je bila samo šc dodatna spod-buda, da sem potem veliko bolj sproščeno pričela s pripovedjo. Z Majdo in Marinko smo otroke razdelile v dve skupini. Dogovorile smo se, da jim bom pripovcdko skrajšala in jim jo povedala predvsem iz lepih slik iz te knjige. Ugotovila sem, da jim to kar zadostuje. Zanimalo jih je kar vse, kar so videli upodobljcno na sliki in tisto, o moči samega Martina Krpana, in kako je svojo kobilico prestavil, je bilo potrebno večkrat ponoviti, pa o tistem hudobnem Brdavsu in o kiju in sekiri, ki ju je Martin Krpan sam izdelal, in šc in šc smo ponavljali.
Lepo je bilo in bili so enkratni, in čc me bodo želeli šc kdaj poslušati s katero drugo zgodbo ali pravljico, bom to z veseljem ponovila.
Morda me bodo pa tuđi druge babice po snemalc, saj je zgodbic in pravljic veliko.
Cuzak Ma|da, Žanova babi
Športno rekreativno društvo konhn - Sv. Trojica je ob materinskem dnevu v dvorani gasilskega doma v Žojah pripravilo tradicionalno kulturno-zahavno prireditev Mamici moji.
V dobri uri in pol dolgcm programu se je predstavila vrsta mladih pcvcev, igralcev, recitatorjev, ki so tako pridobili svojo prvo odrsko iz-kušnjo. Prcpevala je pevska skupina Sv. Trojica, simpatičen nastop pa sta izvedla tuđi Borut Pajk in Tomaž Kovač s klavirsko harmoniko in
»frajtonarico« v duetu.
Slišali smo veliko lepih misli o star-ševstvu, še posebej o materinstvu, odraščanju, vzgoji , predvsem pa o veselju in Ijubezni. Cvet, ki ga je vsaka obiskovalka prejela že ob prihodu, je le simbolno darilo našim ženam in materam v zahvalo za vse.
Rok Ravnikar
Ob
prazniku naših mam
V torek, 23. marca, se je v Kulturnem domu Franca Bernika godilo marsikaj. Ob 19. uri se je v tamkajšnji dvorani zbralo mnogo mam, pa tuđi otrok in očetov, da bi se skupaj poveselili oh bližnjem materinskem dnevu. Obsc-žen kulturni program so /. namenom, da življenju rečejo hvala, na pobudo Župnijskc Karitas Domžale s pomočjo svojih mentorjev pripravili (idoci. po-ve/ovala pa sta ga lirska Mali in Filip Firbas.
Prvi so nas s prijazno zahvalo staršem razveselili Domžalčki s plesom in venčkom slovenskih narodnih pesmi, s katerimi so, kot so zapeli v zaključku, mamam prinesli srećo, sledili pa so jim olroci vrtca Sv. Dominik Savio Karitas Domžalc. Pod-mladek domžalskih skavtov volčiči in volkuljice so pripravili poučno in zabavno igro o potrpežljivosti, ki ji neučakani Grc-gi z moćno željo kar najhitreje odrasli, ni bil kos, kar bi ga skoraj slalo življenja. Na vesele vize je zaplesala otroška folklorna skupina iz Mengša, učenkc Osnovne šola Rodica so nas pobliže seznanile z življenjem v Pedcnjcarstvu, Franci in Laura z Osnovne šolc Roje sta mame razveselila s prijaznima recitacijama, z izvrstnim nastopom s tlavto pa jima je sledila Andreja Mrčun, ki jo je na klavirju spremljala gospa prof. Živuiovičeva. I'o-učni in veseli pa nišo bili lc nastopajoči, pač pa ludi povezovalca programa s topli-mi mislimi o edinstvenosti, enkralnosti in neponovljivosti slehemega ćloveka, ki, ko ga imaš rad, »preneha biti navaden člo-vek,« in prijaznimi besedami zahvale. Ta pa je prav lako vela iz pesmi cerkvenega pevskega zbora Sončni žarek in nekoliko hudomušnih besed recitatorjev z ()snovne sole Vcnclja Perka, ter zagotovo romala naravnost v srca vseh mam. Kako lepo je znalo bili v časih, ko še nišo poznali televizije, »okoli katerc vsi molče sedimo,« kot v pesmi ugotavlja Adi Smolar, pa so nam pokazali člani Otroške folklorne skupine društva narodnih noš Domžale, ki so nam z igro in plesom pričarali idiličen večer na vaši, nalo pa besede zahvale okronali z rožami za vsc mame. Skupaj z njimi lahko vzkliknemo besedo hvala vsem našim mamam ludi mi.
Besedo hvala pa lahko i/recemo tuđi vsem, ki so to prircditcv pripravili in jo tuđi lepo i/vedli.
Mojca Leskovec
Naše mamice!
Tako kot vsako leto smo tuđi letos razveselili naše mamice za njihov praznik. Res je, da jih imamo radi vsak dan, vedno in povsml, vendar pa jim tega pogosto ne znamo povedati ali pokazati. Zato se v mesecu marcu šc prav posebej potrudimo in povabimo vse naše mamice v vrtec na predstavo in zabavo, ki jo pripravimo po svojih zmožnostih in je namenjena prav njim. Prav tako jim povemo, da mislimo na-nje, in da smo jim hvaležni za ves trud. Vsekakor pa si srčno želimo, da bi ostale vedno naše dobre, Ijubeče mamice.
Marta, Vrtec Urša
SLAMNIK - april 2004
stran 11
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu
Franc Mavsar
Gospoda Franca Mavsarja scm obiskala ob njegovom 80. rojstnem dnevu, ki (ja je prijetilo praznoval v krogu najbližjih. Nekdanji ljudski odbornik, predsednik krajevnega Ijudskcga odbora, sveta KS Ho-•nec-Nožicc in Krajcvne organizacije SZDL, delegat /bora krajevnih skupnosti nckdanjc Skupščinc obči-•"-' Domžalc, mentor mladim, gasilec in najbrž še kaj, ima na svoje javno življenje veliko Icpih spominov, med katerimi so tuđi man j lepi. V prijetili družbi žene Magdalene Marije - na kratko gospe Majde, smo obudili nekatere od njih.
Kdaj stc priju v nas„ „bčino?
Rojen scm 22. marca 1924 staršem, ki so bivali na Brezovici pri Ljubljani. V dužini je bilo sedem olrok. Ko sem bil star pet let, smo se priselili v Radomlje, kasneje pa so starSi /gradili hišo v No-žicah. Obiskoval scm tedanjo osnovno solo v Radomljah.
Kateri so vaši najzgodnejši spo-mini?
Spomnim se prijetnega otroštva, pa tudi, ko scm po osnovni soli za nekaj časa šcl za pastirja k stricu. Kasneje me je življenjska pol vodila k zidar-Je|ri. Spominjani se, kako scm se pri obrtniku Slavcu učit za mehanika, pa tuđi kako sem med vojno, ko so delali ccsto med Crnučami in Šentvidom Pn Ljubljani, dancs bolj poznano kot Nemško, vozil lokomotivo. ^°jna ni bila nič kaj prijazna do vas?
Kot številne druge mlade fante so
me Ncmci v letu 1943 mobilizirali v
PREDSTAVLJAMO
nemSko vojsko in po usposabljanju v Avstriji so nas naputili na fronto v Ru-sijo. Dczcrtiral sem in se pridružil za-vezniškim enotam ter se skupaj z njimi boril proti Ncmccm. Po osvoboditvi sem prišcl v Slovcnijo. Po vojni ste nekaj časa ostali v vojski?
Res je, bil sem član Dolomitske brigade Stane Rozman, vsc dokler vojske nisetn zapuslil. Spominjani se, da scm imcl tuđi čine, prcdvsem pa, da sem bil dober strelec. Za odlične strelske rezultate scm dobil priznanje, ročno uro pa mi je v spomin na eno od mojih uspešnih strcljanj podelil tedanji predsednik države, Tito. V času po vojni smo veliko delali udarniško. Po odsluženju vojske sem se vrnil v Nožice in dobil različne zadolžitve. Te so bile povezane z organizacijo mladih v nekdanji SKO.I, organizirali smo krajevni ljudski odbor, katerega predsednik scm bil, izvoljeti sem bil tuđi za ljudskoga odbornika. Vsi skupaj smo se trudili, da bi obnovili domovino in si uredili življenje.
Vaša pokliena pot je povezana z železnico?
Po prihodu iz vojske scm krajši čas delal na tedanji inspekciji, kasneje pa sem se zaposlil na železniei in v njenem okviru ostal vsc do upokojilve. Opravljal sem različna dola, najdljc sem bil vodja orodjamc. Z ženo sta žc praznovala zlato poroko?
Z ženo Marijo Magdalene), roj. Avbelj, ki jo vsi najbolje poznajo kot Majdo, sva se poročila leta 1951. Skupaj sva zgradila hišo na Gostičcvi ulici v Nožieah in reći moram, da sva pri njeni gradnji največ naredila sama. V zakonu sta se nama rodila sin Andrej in hči Majda. Podarila sta nama štiri vnu-kinje, s katerimi imava veliko veselja. Velikokrat nas obiščejo, veseliva pa se tuđi pravnuka.
Opravljali ste vrsto funkcij, od predsednika Skoja, do predsednika krajevnega odbora, predsednika sveta KS, SZDL, odbornika, delegata skupščine, še vedno ste član Združene liste. Za kaj ste si prcdvsem prizadevali? Za ljudi z območja, na kalerem scm živel za Krajcvno skupnost Homcc-Nožicc. Lahko rečem, da scm v vsch teh organizacijah in organih pustil veliko ur prostega časa. Vse funkcije sem opravljal brezplačno, vcscl pa sem bil, čc so bili s pridobitvami zadovoljni ljudje okoli mene. Lahko rečem, da so v tistih časih radi hodili na sestanke, na zbore občanov, kjer smo obravnavali vse v zvezi s krajcvno skupnostjo. Velikokrat smo v Domžalc pošiljali svoje predloge in pobude ter poudarjali, da se ne srne razvijati samo center, arnpak se morajo razvijati vsi kraji v nekdanji občini. To scm poudarjal in zastopal tuđi kol član zbora krajevnih skupnosti v Skupščini občinc Domžalc, kjer scm se skušal oglašali vselej, ko scm videl, da bi lahko kaj rekel v korist KS, iz kalerc scm prihajal. Rad se spominjani skupnega dela z mladimi, v spominu mi ostaja. žal žc pokojni, predsednik mladine Roman, pa tuđi vsi drugi, s katerimi smo veliko naredili na podro-čju komunale obnove vodovodov, čest in drugih investicij. /.lasti odločni ste bili v zvezi s širitvi-jo pokopališča?
Spominjani se, da so, ko je bilo ne-kdanje pokopališče na Homcu polno, Domžale hotele lo pokopališče eno-stavno ukiniti. Nišo se strinjali, da bi ga razširili, češ da je problem odteka-nje vode. Predlagali so, da pokopava-
mo v bližnje kraje. Sam se s tem nisem strinjal in scm skupaj z drugimi vztra-jal, da pokopaliSče ostane na Homcu. kljub temu da so mi grozili celo z zaporom. Medtem so ga že dvakrat razširili in vesel sem, da sem prispeval k temu, daje ostalo na Homcu. Za opravljcno delo ste prejeli veliko priznanj različnih organizacij, tuđi zvez in društev, dobili ste tuđi orden dela - eno od najvišjih nekdanjih priznanj, prejeli ste priznanje za mentorsko delo, za prizadevno delo v SZDL, v gasilski organizaciji, imate tuđi več priznanj nekdanje skupščine občinc. Vam je kdaj žal, da ste veliko svojih življenjskih moči pustili v delu za KS in različne organizacije?
Nikoli, čeprav mi je na račun tega dela, včasih zmanjkalo časa za vsa opravila doma. Vcdno sem rad delal za ljudi, posebej čc smo lahko uresničevali njihove potrebe, če smo lahko razvijali oba kraja Homec in Nožice. Na vse te časc imam lepe spomine in se jih rad spomnim. Priznanja mi pomenijo, da sem dobro delal, da sem delal za dobro vseh. Ob tem pa naj povem, da scm tuđi od KS za opravljeno delo dobil več priznanj, in da scm prepričan, da so mi vaščani tuđi tako povedali, da so bili z mojim delom zadovoljni. Je pa res, daje bilo včasih najbrž več prosto-voljnega dela, kot ga je danes, čeprav vidim, daje bilo veliko narejenega tuđi v času, koje bil predsednik g. Rogina. Danes dela v KS žal več ne sprcmljam, želim pa vodstvu veliko uspehov. Kako prcživljate jesen življenja? Kar v redu, čeprav imam kar precej zdravstvenih težav. Vesel sem obiskov najbližjih, zlasti pomoči hčerke Majde, ki prihaja vsak dan in poskrbi zame, pa tuđi družbe vnukinj in pravnuka. Malo šc pogledam televizijo, drugače pa si želim le zdravja.
Hvala za pogovor in iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu, obema z ženo Majdo pa veliko prijetnih trcnutkov v družbi z vajinimi najbližjimi.
Vera Vo|ska
Glasbenik -na EMI 2004
Kristjan Kalaba
Kristjan Kalaba živi v Domžalah od svojega osemnajstega leta, scm se je prcsclil iz Kopra, Izhaja iz glasbene •Iružine: mama in ena sestra igrata violino, dmga sestra je učiteljica klavirja na konzervatoriju v Svici. ('lasbcno solo je obiskoval v Kopru od sedmega leta starosti, kasneje je obiskoval srednjo glasbcno solo v Ljubljani in sicer klasično in jazz, klavir in saksofon.
Za seboj imaš leta glasbenega udej-stvovanja. Je nastop na Emi 2004 zate vrhunce glasbcnega udejstvovanja?
"a, ha, lima 2004 to zagotovo ni. Ne zato, ker bi slabo igral, tcmvcč zato, ker scm igral žc tuđi bolj zahtevne stvari. 'n to so...?
I onosen scm, ker scm lahko sodelo-val na glasbćncm seminarju na gradu ''odsreda, pri prof. Londcixu, ki je Profesor za klasični saksofon v Lionu (Francija). Sodeloval scm na državnih glasbenih tekmovanjih, kot solist in v komorni zasedbi štirih saksofonov, kjer sem dosega! uvrstitve med prve tri.
(ilede nastopov pa scm najbolj uživa] v letih igranja z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem v glasbcno gledališki satiri »Domovina Ijubczcn moja«. V predstavi so sodclovali vrhunski slovenski glas-beniki, ludi Vlado Krcslin, Zoran Predin in Magnilico ter Katicc. Back vokale so pele študentke iz AGRFT-ja, med njimi Barbara Cerar, Juna Omik. To je bila dobra predstava, v enem letu smo imeli okrog štirideset ponovitev po ćeli Sloveniji, enkrat tuđi v Italiji. Plošček smo posneli v Kopru, zmiksali in izdali pa pri založbi Frisbee records v Amsterdamu. Bcnd se je imenoval The D'Hamrs, kar pomeni nadaljevanje Gojčeve glasbene pati z skupine Srp. Predstava je tuđi politična satira. Kaj iz predstave ti je ostalo najbolj v spominu?
Všeč mi je bilo vsc, glasba in sporo-čilnost predstave. Rcžiral jo je Boris Kobal, dramaturg je bil Zijah Sokolović in tako je nastala ta rdeča partizanska plošča.
Meni je bil najbolj udaren citat iz predstave: »Ko sosedu koza crkne, ima
Slovenec žur!«
Ne bom te vprašala, če misliš, da je to res. Si po nastopu na Emi doživel kakšne reakcije?
Ja, Ijudjc so me začeli na ulici ustavl|at in prositi za podpise ... ha, ha, ha, hecam se. Posebnih rcakcij ni bilo, ražen nekaj pohval iz glasbenih krogov in dobrih prijateljev. Kar pa za mojo glasbeno dušo popolnoma /adostujc. Zdaj igraš v bendu Red district? Z Red district igramo skupaj žc kakšnih pet, šest let. Igramo pretežno pop-rock, čeprav bi težko klasificiral tovrstno glas-bo. V najboljših časih smo nastopali od Lendavc do Kopra, nastopc smo imeli skoraj vsak drugi dan, odigrali smo preko 150 konecrtov. Potem smo posneli svojo ploščo, vendar je šc nismo izdali, ker nismo našli ustrezne založbe. Posneli smo tuđi video spot za skladbo, ki je bila naša nesojena uspcšniea »Zaupaj mi na strani 203«, za katero je tekst napisal Drago Mislej Mcf. Kako je torej prišlo do sodelovanja na Emi ?
Za Emo smo se zbrali pod imenom Novembcr glasbcniki iz Red districta in pevka Maja Osrajnik-Mithans, ki smo je spoznali, ko se je s Koroškc preselila v Domžalc. Maja je slikarka, pesnica in pevka, veliko je sodelovala z našim bob-narjem in tako je nastalo nekaj pesmi in posnetkov. Bilo nam je všcč in naredili smo povsem nov »projekt« (ne maram te besedc) in se prijavili tuđi na Emo, bolj v želji po nastopu ali potrditvi nove glasbene poti in brez posebnih želja po
zmagi. V pesmi z naslovom »No reason to cry« san igral saksofon. Posncl jo je Grega Samar, tekst je napisala Maja Osrajnik. Pcsem ni bila narejena po formuli slovenske popevke, hoteli smo biti drugačni, bolj mistični. Pesem govori o življenju.
Kakšne izkušnje ti je dal nastop na Emi in si imcl morda kaj treme ? Ne. Sem izkušcn glasbcnik in scm igral že na mnogih koncertih in prireditvah, zato nisem imcl treme. Nastop sem vzel kot novo izkušnjo.
Doživel scm nekaj novega, z ostalimi člani skupine smo se predvsem zabava-li. Sicer pa smo vse potrebno za nastop pripravili sami - sam nastop in image, ki smo si ga sami izmislili. S seboj smo imeli samo back vokale, to so pevec iz skupine Samson in pevec iz skupine Velblod in frizerja. Maskerka in scenografija sta nam bila že dodeljena. Na odru smo nastopili: saksofonom, kitara in trijc pevci. »Zaradi tehničnih razlo-gov« je bilo potrebno igrati na plavbaek. Ražen vokala, ki je bil odpct v živo. Koliko ti pomeni glasba in glasbeni uspehi ?
Nisem profesionalni glasbcnik, kar pomeni, da nisem eksislcnčno odvisen od nastopov in glasbene scene. Igram za zabavo in za veselje, delam drugje. Ži-veti od glasbe v Sloveniji je zelo tcžko; moraš biti res zelo dober glasbenik, da si to lahko privoščiš. Morda bom nekoč tako dober. kdo ve. Hvala za pogovor!
Kristina Brodnlk
Naš pogovor
Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale
Borut, veseli me, da je prišlo do tega pogovora, v katerem bodo naši planinci in prihodniki našli kaj zanimivega in korifitnega v zvezi s preventivo, hojo, opremo. Za prenekaterega med nami je pred vrati Jt namreč nova planinska sezona. jlovcnci pravzaprav res zelo radi hodimo v hribe. ^mo pa, vsaj po mojih op;ižanjih, sezonski obis-kovalei. To pomeni, da veliko ljudi zahaja v hribe v kopni polovici leta. Na pomlad, ko spet začcnjaino ™xliti, priporočam, da začnemo počasi, upoštcvajoč načelo od majhnega k velikemu najprej naj bodo to sprehodi in krajši izleti v okolici domaćega kraja, šcle nato visokogorje.
l'rcvcrili moramo tuđi sv<)jo opremo in poskrbeti za kakšen (xlvcčcn kilogram, ki seje vmes nabral.
Kako pa je z otroci? Ti so željni starševske družbe in druženje na izletu je vsekakor odlična priložnost za skupno prcživljanjc prostega časa. Kdaj je primerno, da starši začnejo voditi otrokc? V Pl) Domžale imate s tem nekaj izkušenj. Vabite na družinske izlete.
Uinska sezona družinskih izletov je bila bolj borna, kar pa. ne velja za našo družino. Mi smo vse izlete, ki sva jih z ženo pripravila v okviru Planinskega društva Domžalc, tuđi izvedli. Vendar se nam niti na encin izletu ni prav nihčc pridružil. Sicer pa otroei že kot dojenčki izkazujejo intenzivno potrebo po bivanju na svežem zraku, sprehodih in igranju na prostem. Prisluhniti je treba tcj želji. Pomembno je, da se starši zavedamo, da so na tem izlclu »ta glavni« olroci. Ne silimo visoko, predaleč, ne postavljajmo si prezahtev-
nih ciljev. Morda borno hojo zaključili že po tridesetih minutah, ker smo tam pač nekaj našli, se ustavili na travniku in se tam ves dan igrali. Z ženo Matcjo svojih otrok nikoli ne siliva, da bi se morali povzpeti nekam visoko. Pogosto so Ijudjc presenećeni, kojim poveva, da z otrokoma nismo bili na Triglavu. Najrajši gremo na Veliko planino, ker je lahko dostopna, svet je od-prt, travnat, vzponi nišo prehudi, hkrati pa so otroci svobodni.
Kdaj torej začnemo z otroki hoditi v hribe? Lahko žc čisto od malega, v nalirbtniku. Mi smo nosili Kajo in zdaj nosimo tuđi Luka. Kamniška Bistrica npr. dopušča tuđi sprch(xlc z vozičkom. Najpomembneje pa je, da ne pretiravamo.
(nadaljevanje prlhodnljč)
Lili Jazbec
Ali so načini materinstva res lahko različni?
Materinstvo -naša najlepša in najpomembnejša, pa tuđi najodgovornejša vloga.
Materinstvo v njegovih začetkih razumemo kot nosecnosi, porod, dojenje oziroma poporodno obdo-bje. Materinstvo je za veliko večino žensk nekaj samoumevnega, nekaj, kar se pač zgodi. Problem žensk je v mnogočem problem materinstva in ali smo sploh upravičeni problematizirati nekatere samoumevnosti o materi in njenem poslanstvu. Prene-kateri se lotcvajo razmišljanj o noseč-nosti in porodu v smislu načrtovanja življenjskc kariere, kar se imenitno vklaplja v potrošniški način mišljenja. Ali res lahko otroke načrtujemo kot nakup avtomobila? Ali res materinski nagon obstaja toliko, kolikor obstaja nagon hoditi v službo? To sem nekje bral. Ali je res materinski nagon tisto nekaj, kar naj bi v vsaki ženski raslo in vzevetelo v neko silno hrepenenje po otroku in ji dajalo absolutne napo-tke, kako naj z otrokom ravna ali pa je materinstvo učni pnx«s z vserni mogo-čimi slastmi in težavami? Ali šc veljajo besede iz sredine dvanajstega stoletja daje materiastvo za žensko največje po-slaastvo. Ne vem, zato sprašujem.
Gospa doktor Ksenija Selihova, na-hajamo se pravzaprav med dvema poloma oziroma materinskima likoma: mediji na eni strani šc vedno glorificirajo materinstvo, tu imamo opraviti s tako imenovano okostenelo predstavo, kaj naj bi mati bila. čeprav gre /a širok spe-kter materinstva, tako da hi niorda lahko govorili o dveh ekstremnih oblikah materinstva. Kakor da srednje poti skoraj ni. Kakšna so vaša spoznanja?
Ženske imamo čudovito možnost, da v našem telesu raste in se razvija otrok. In ko rodimo, postanemo mame. V večini primerov se v praksi bolj ali manj uspešno spoznavamo z vlogo materinstva. Menim, daje materinstvo naša najlepša in najpomembnejša, in še več, tuđi najodgovornejša vloga. Res pa je, da še nikoli nismo imeli tako malo časa za izpolnjevanje te vloge, kot ga imamo danes. Ženske postajajo vse bolj uspešne in dejavne. Morda se moški ne bodo strinjali, vendar sem prepričana, daje ženska lahko povsefn enakopravna moškemu in lahko doseže enake rezultate. Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji žena. Verjetno je malo moških, ki bi nesebično podpirali uspešno kariero svoje žene. Še vedno je ostalo žensko delo pranje, likanjc, pospravljanje, kuhanje. Da ženska zmore ob službi in obvezam doma biti dobra mati, po-trebuje ob sebi moža. ki jo spoštuje in jo ima rad. Morda je res, da za uspešno materjo stoji Ijubeč mož. In morda vendarle imamo že oA pradavnine tako ženske kot moški svojo vlogo in bi bilo škoda, da bi se borili proti njej. Otrok nastane iz Ijubezni in ta Ijubezen med očetom in mamo je predpogoj za sreeno otroštvo .in razvoj v zdravega odgovornega človeka. Na razpolago imamo več kot dovolj priročnikov o nosečnosti, negi in vzgoji otroka, pa se vendar zdi, da ostajajo določenc teme praviloma zamolčane, recimo, tema o nezadovoljstvu, o naveličanosti, o strahoviti, povezanih z zdravjem otroka ali z njegovo morebitno prizadetostjo, ki so del vsake nosečnosti, o spoštovanju do nolečine in trpljenja, o doživlja-nju novih odgovornosti... S tem se popolnoma strinjam. Redko kjc lahkt) prebereš, kaj narediti, ko ćele noći ne spiš, ker se otrok zbuja na pet minut, in se počutiš tako utrujeno, da bi najraje pozabila, da si mati, ko si želiš prebrati vsaj eno stran v knjigi, pa nimaš časa, ko vidiš, da imaš neumite lase, pa nimaš energije, da jih umiješ... Ko imaš ob sebi moža, ki si želi ne-žnosti in se čuti zapostavljenega in ne razume, da ti preprosto ne moreš. ker nimaš dovolj energije. Vsaj za hip bi
kar pozabila, da si mati, Ko ob porodu zveš, da si rodila prizadetega otroka, se v sekundi vse spremeni. Na to praviloma nisi pripravljen in kar naenkrat postane življenje drugaćno. Vendar pa danes obstajajo združenja starsev s prizadetimi otroki, kjer lahko dobiš Domembne informacije in navodila. Poglejte, včasih smo priča eno-stavno kontradiktornih nasvetov: klasičen primer za to je dojenje. Će boste otroka predoigo dojili, boste škodili njegovemu psihičnemu razvoju, če ga boste dojili premalo časa, niste dobra mati ... in ali je mami v porodnišnici težko dobiti adaptirano mleko, ker se je morda odločila, da ne bo dojila ... zanima me vaše mnenje.
Danes obstaja veliko knjig in revij, v katerih strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja ali opišejo neko temo. Vsak izhaja iz svojega poznavanja problema in v ćlanek vnese tuđi del sebe. Nekdo opiše dogodek bolj tehnično, spet drugi se bolj ukvarja s čustvi. Najbolje je, da vsaka ženska dela v skladu s tem, kar želi. Če želi dojiti, mora poiskati podporo in pomoč, če ne želi ali ne more, mora poiskati v sebi tuđi moć, da zahleva adaptirano mleko. Kdaj podpiramo klasično vlogo ženske, zaradi katere se zdi, da so ženske na svetu za to oziroma samo za to, da so predvsem matere, zaznamovane z žrtvovanjem, trpljenjem, samozatajevanjem? Materinstvo je vse nekaj drugega. Će mati otroku da vedeti, da zaradi njega trpi, se samo žrtvuje in nima nič zase, otroka zelo obremeni. Mamo ima tako rad, ona pa zaradi njega trpi. Vse bi na-redil, da bi bila njegova mama srečna, tuđi svojo svobodo je pripravljen dati. Vendar pa tako nezadovoljna mama nima nikoli dovolj in otrok nima možnosti, da bi jo osrečil. Saj v resnici ni otrok razlog za žrtvovanje, odpo-vedovanje, samozatajevanje. Problem nosi ženska v sebi. Biti mama je naj-večji dar. Res se z rojstvom otroka v življenju marsikaj spremeni. Ko je otrok majhen, potrebuje nenehen nadzor in skrb, in koje malo večji, ostane predvsem skrb. Vendar nam otrok nič ne ostane dolžan. Vsak njegov smeh, narisana risbiea, skrbno izbran kamen-ček, pripravljeno kosilo,... je sprotno plačilo za skrb in Ijubezen. Menim pa, da je materinstvo zelo zahtevna naloga in ni najbolj prav, da se nanjo ne pripravljamo toliko kot na poklič. Verjetno bi z vedenjem lažje opravljale tx> svoje poslanstvo. Vaše mnenje o duhovnem materinstvu redovnie, ki so živo znamenje božje Ijubezni do človeka? Res je, da redovnice razdajajo sebe, in to vsem Ijudem. Većina teh žena bi lahko postale matere, a jih je živ-ljenjska odločitev popeljala v druge razsežnosli. Duhovnost je še posebej pomembna v današnjem svetu, ki se zgublja v materializmu, nasilju, tek-movalnosti in prav gotovo je rešitev iz nastale situacije v dvigu duhovne ravni.
Kako bi Vi z Vašega zornega kota osvetlili problematiko medicinske pomoči pri reprodukciji prebival-stva?
Medicinska pomoč je marsikateremu paru omogoćila starševstvo. KJjub temu. da so postopki vćasih neprijetni in eelo boleći, so pari srečni, da imajo to možnost. Seveda pa je znotraj veliko etičnih dilem in deljenih mnenj. Znanost in tehnika zmoreta veliko. Znotraj tega pa moramo oblikovati smernice, ki Ijudem omogočajo svobodno izbiro in so etično sprejemljive. Predlagatelji zakonpv ne smejo izhajati iz. svojih potreb ali morda političnih ambicij, ampak so dolžni skrbno preučiti vse možnosti in sprejeti ustrezne rešitve. Hvala.
Ivan Keplc
SUMUUK-april 2004
DOMZALE
•tran
12
Velika noč 2004
Z jasnim in vedrim pogledom zrimo v prihodnost
»Brez velikega petka ne bi bilo velike nedelje,« je zapisal Ivan Cankar. In še »Kadar je človek (...) truden od trpljenja, žejen tolažbe, se prikradejo v njegovo dušo nepoklicani in nepovablje-ni spomini, ki mu šepefejo tople besede (...) branil bi se, ne po-slušal bi, toda slab je in bolan.« Trpljenje prečiščuje človekovo mišljenje. Ateist pa potrebuje zdravje in najboljša leta, zapiše sam ateist Sartre. Kolikor bolj naše srce zna trpeti z drugimi, pravi Timotej Radcliffe, toliko bolj je tuđi sposobno občutiti veselje.
Postni čas je čas priprave na pra-znovanje Kristusovega vstajenja, torej ne le zdihujoče premišljevanje ob njegovem trpljenju in smrti. On, »mož bolečin«, ne le, da doživlja, kar je del vsake človeške zgodbe, pozitivno in negativno, svetio in temno, marveč dopusti, da se nad njim, ki je popolno nenasilje, zgolj dobrota, razbesnijo najtemnejše človeške strasti ... Seveda bi Bog lahko »udobneje« odrešil svet, ven-dar vam v tem primeru ne bi pustil dokaza, da ni samozadostni Bog, oddaljeni Bog, marveč Bog, ki se solidarizira z vsako človeško stisko, s človekovo najhujšo bedo in prav v tem je brezpogojno razločevanje krsčanskega. »Po zunanjosti je bil kakor človek inje sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu,« je zapisal sveti Pavel. Gibsonov film nas želi spodbuditi za ljubezen, ki je naš odgovor na ljubezen Boga, ki je poslat Jezusa za naše odrešenje. Će nam je Gibson s tem filmom želei približati Kristusa, mu je to uspelo. »Veren ali neveren gledalec, nobeden od njiju ob ogledu filma ne more ostati ravnodušen.« je zapisala Katarina Šimenc v Božjem okolju.
Križev pot kot odlična postna molitev nam daje slutiti, da moč Kristusove ljubezni, zaradi katere je kljub naravnemu človeškemu odporu (»Naj gre ta kelih mimo mene!«) sprejel tolikšno trpljenje, ne more sprejeti tega, da bi razde-janje, smrt, imela zadnjo besedo. Nad bolečino križevega pota se že izrisuje veselje velikonočnega jutra, je zapisal Marjan Pogačnik.
Zarja velikonočnega jutra nas vedno znova napolnjuje z upa-njem. daje življenje močnejše od smrti, resnica močnejša od laži, ljubezen močnejsa od sovraštva. To upanje, pravi Sveto pismo, pa ne osramoti (Rim 5,5). Naspro-tno. Daje nam smisel in pogum, da z jasnim in vedrim pogledom zremo v prihodnost in že svoj sedanji bežni trenutek živimo v veselem pričakovanju, saj vemo, da bo Gospod »z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu tele-su.« (FLP 3, 21). Da vstajenjske-ga Kristusa lahko sprejmemo samo v veri, da se z matematični-mi aksiomi ne dogaja »podobno,« je na dlani.
Velika noč naj bo praznik tuđi vstajenja iz naših slabosti, naj bo praznik upanja za ves slovenski narod, da se osvobojen balkanskih spon, čeprav tuđi v komunizmu ni bilo vse slabo, svetal dvigne v Evropski uniji, ncsprijaznjen s svojo samozadostnostjo, pač pa intenziviran v svoji samozavestnosti. Tuđi o tem razmišljajmo ob veliki noči in ob vstajenju našega naroda iz usodne številčne majhnosti. Ko je nadškof dr. France Rode 7. marca v domžalski župnijski cerkvi krstil sedmega otroka v družini Blaža Kozjeka, je s tem dal poudarek številnim družinam. Ob tej priložnosti se je od dom-žalskih župljanov poslovil z zanj značilnim poudarkom: »Slovenci smo in kristjani! Bodimo ponosni na to! Tega ne skrivajmo, marveč pokažimo in ohranjajmo!« Naj bo tuđi to naša velika noč. Ob zave-danju, da pojem »katoliškost« za nas ne pomeni konfesionalistične (razlikujmo: konfesionalnost je drugo) ožine, pač pa spoštovanje pred vsakim poštenim prepri-čanjem.
Ob koncu pa vsem, ki se boste ustavili ob teh vrsticah, zlasti uredništvu Slamnika ter občin-skemu osebju, želim blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni. Naj nam osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo vlije novoga upanja in poguma za jutrišnji dan v združeni Evropi.
Ivan Keplc
Gregorjevanje v Srednjih Jaršah
Člani in članice odbora TD Jarše-Rodica smo tuđi v letošnjem letu organizirali gregorjevanje - spuš-čanje lučk v vodo, da bi ohranili star slovenski običaj. Ker le redki še poznajo pomen starih običajev, jih v našem društvu želimo čim več obuditi in predvscm mlade seznanjati z njimi.
Na predvečer svetega Gregorja smo se ponovno zbrali pri mlinu Osolin in skupaj s pisano množico otrok in njihovimi starši spuščali svetleče ladjice po Mlinščici. Učenci turi-stičnega krožka na OŠ Rodica in tuđi člani društva smo pripravili šte-vilne ladjice, daje lahko sleherni od otrok spustil svojo svetlečo lučko v vodo. Da hi sledili tradiciji, smo
mizo obložili z napečenim domaćim pecivom. Seveda pa brez zdra-vilnim napitkov in čaja tuđi tokrat ni šio in vsak se je lahko okrcpčal še z dobro kapljico in šilcem »ta kratkega«. Za dobro razpoloženje je poskrbel naš harmonikar, ki je kar pridno vlekel svoj meh. Žal pa nam vremc ni bilo naklonjeno, saj je pihal mrzel veter, ki nam je sproti ugašal lučke. Znašli smo se tako, da smo plastičnim kozarcem odstranili dno in jih poveznili na lučke, da bi tako preprečili dostop vetru. Ko se je stemnilo, je bil pogled na trepe-tajoče lučke nepozaben, tako kot je ostalo nepozabno doživetje za slehernega otroka, ko je prvič videl svetleče gregorčke.
Nevenka Narobe
Poslovi Ina masa nadškof a dr. Rode ta
Stati inu obstati: Bodimo kristjani vedno in povsod
Enaindvajsetega marca je nadškof dr. Franc Rode v župnijski cerkvi v Grobljah vodil somaše-vanje, koncelebrirala sta jarški župnik in dekan Janez Kvater-nik ter nadškofov tajnik Blaž Jezeršek. Nadškofa je najprej pozdravil predstavnik KS jarše - Rodica ter nato predstavnik župnijskega pastoralnega sveta.
Peli so mladi. Navzoče so bile tuđi narodne nose in ob koncu slovesnosti se je predstavnica le-teh poslovila od nadškofa / iz-branimi hesedami, med katerimi so zablestele: »Gospod nadškof, radi Vas imamo in ponosni smo na Vas ...« Najstarejši krajan pa je dr. Rodetu i/ročil spominsko darilo.
Njegova pridiga je bila razdeljena na tri dele. V prvem delu je osvetlil priliko o izgubljenom sinu in nam priporočil posnemati njegovega očeta, ki kakor Bog caka človeka in ga sprejme, sprejme tuđi on svojega našlega sina. V drugem osrednjem delu pa je prclctel svoje sedemletno vođenje ljubljanske nadškofije, pri čemer je posebej poudaril ustano-vitcv plenarnega zbora slovenske sinode, ki je dala smernice za delo-vanje Ccrkvc v prihodnosti in pa udejanitcv vatikanskoga sporazuma, pri čemer je opozoril na njegovo opredelitev, ki obravnava obe strani, C'erkev in državo, avtonomno v svojem delovanju, na stičišču oziroma na skupnih področjih pa sodelujeta in delujeta skupno. Z vatikanskim sporazumom je t.i. zakristijska Cer-kcv samo Se preteklost.
Bodimo kristjani vodno in povsod in ne sramujmo se svojega kršćanstva, saj nas je že pred 1250 leti zaznamovala kršćanska kultura, je bila osrednja misel ne samo pridige, ampak celotnega njegovoga dolo-vanja. Njegovo besodo so prcvevale jasnost, dinamizem in spravljivost. Posebej pa je poudaril, da Ccrkcv ničesar ne vsiljuje, pač pa samo prodlaga, da česar ima vso pravico. Pokazat jo tuđi na svoje nadškofov-sko geslo STATI INU OBSTATI, ki jo visolo v cerkvi.
Glede na to, da jo slovenska šola v krizi vrednot, odnosov in prilagaja-nja spremembam, tako kot celotna
družba, evropska in svetovna, je dr. Rodo spregovoril tuđi o Soli oziroma vorouku, za kateroga si Ccrkev prizadeva, da bi bil kot župnijski verouk priznan kot obvezni izbirni predmet. »To je najmanj, kar lahko zahtevamo,« je med drugim dejal. Živimo na koščku sveta ob Jadranskom morju in pod Alpami, zato nas prodvsem zanima, kaj se dogaja z našo solo, s slovenskimi učenoi, dijaki, studenti in starši, učitelji, profesorji, vzgojitclji in rektorji uni-vorze prodvsem zdaj, ko smo pred vstopom v krog evropskih držav.
In v tretjem, zadnjom delu svoje pridige, so je nadškof poslovil, med drugim z besedami, da je zadnjič med nami kot ljubljanski nadškof, čeprav da se bo še vračal domov. Dejal je, daje doživljal nizke udarce, kar pa ga ni prizadclo in še manj strlo, alergičen je bil samo na neka-tere pisce v pismih bralcev... Vse-kakor pa jo razločno dajal vedoti, da je tcžko slovo od drago in ljubljene domovine. Naj za konoc navedem besede iz svojega nedavnoga pisma nadškofovomu tajniku: »Rad verja-mem, da nadškof z bolečino zapušča Slovenije), vendar sem hkrati prepričan, da je to ponosna boločina, kakor jo tuđi naše slovo ponosno, saj bo Slovenija tako dobila žc dol-go pričakovanega kardinala.« Naj nadškofa na njegovi poti spretnija obilen Božji blagoslov.
Ivan Keplc
"O sveti križ, življenja luč
9?
Že 9. leto zapored smo se ver-niki župnij domžalske dekanije zbrali na 5. postno - tiho nedeljo popoldne v Zejah.
Tam seje pod vodstvom dobskega župnika, g. Slavka Judeža, začela molitev križevega pota kar po cesti do podružnične cerkve pri Sveti Trojici. Velika množica ljudi od vsepovsod, otroci, mladi, starejši
in stari, več kot 700, smo šli v le-pem sončnem vremenu za velikim lesenim križem, ki so ga predstav-niki župnij nosili od postaje do postaje, v duhu pa zrli Jezusovo pogumno in vdano nošenje križa na Kalvarijo. Pri tem so nam bila v pomoč vpesnjena razmišljanja o Kristusovem trpljenju in molitve žalostnega dela rožnega venca.
JK
Duhovna obnova za župnijske sodelavce v Mali LoM
Zbrali smo se sodelavci iz večinc župnij domžalske dekanije in se duhovno pripravljali na prazno-vanje največjega kršfanskcga praznika, velike noči. Najprej smo poslušali nagovor škofa msgr. Alojza I rana o našem življenju /a druge, kako si medsedbojno pomagamo in kako potrebujemo drug drugega.
Prcmišljcvali smo, po manjših skupi-nah, ob cvangeljskem odlomku iz Sv. Pisma. Okoli šostdcsot udeležencev me jo nopoklan skupaj molilo pred Najsvc-
tejšim in tako i/ročilo našo župnije in /upijane v božje varstvo. Po skupnom kosilu smo se pogovarjali s škofom Uranom, mu zastavljali vprašanja in prejeli veliko prcdlogov za oznanjeva-njc, za lopo sodclovanje in razumevanjo bogoslužja in služenju bližnjemu. Ob koncu pa smo so ob največji molitvi, sv. maši, povezali / našim Stvamikom, ki nas je napolnil s svojo milostjo. Polni novih načrtov in spoznanj smo se na koncu po-slovili in odšli med svoje domačc.
Peregrln Stegnar
Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale
Pot po Turčiji je bila dolga 2900 km
V študijskem krožku Zgodovina in kultura tu jih narodov smo v leto-šn jem letu spo/navali različne narode Male Azije, njihovo kulturo, način življenja in verovanja. Želeli smo spoznati deželo, ki je gostila I letite. Grke, Perzijcc, Aleksandra Velikega, Rimljane, Bizantince, Seldzuke, Otomane in številna druga nomadska plemena.
Na pot se nas je odpravilo triin-štirideset. Najprej smo se ustavili v Istambulu in si na prvem cari-grajskem hribu ogledali mogočno Modro mošejo, podzemno palačo zbiralnik vode iz 4. stol., hipodrom s čudovitimi stebri in z ncmškim vodnjakom ter cerkev sv. Sofije. Zgodovina se prepleta z življenjem ljudi v mestu, ki šteje več kot 16 milij. prebivalcev. Carigrad je največje mesto Turčije in najpomembnejše trgovsko središče, v kar smo se prepričali z ogledom bazarja.
Naslednji dan smo se s hitro ladjo preko Marmornega morja napo-tili proti Pcrgamonu in zdravilišču znanega zdravilca Galona. Vodička Urša je na zanimiv način opisala pergamsko kraljestvo in zdravilišče, kjer smrti vstop ni bil dovoljen. Naslednji dan smo se srečali z jonsko civilizacijo. Ogledali smo si srednji Egcj, antične Prione, Apolo-novo svetišče Didimi in čudovito vasico prijaznih domačinov, kjcr so nas »divjc žene« presenetile s svoji-mi prodajnimi sposobnostmi. Peti dan našega potovanja smo si najprej ogledali najlepše ohranjeno antično mesto v Anatoliji - sloviti
Efeaz, s čudovito knjižnico, javnim kopališčem, gledališčem, prekras-nimi parki in s komunalno opremo, ki mu jo lahko marsikje šc dancs zavidajo. Ne daleč od tega antičnega čudeža je bilo zadnje prebivališče devico Marije, zato je dancs tu znana romarska pot kristjanov. Pot smo nadaljevali po rodovitni dolini rekc Meandcr v notranjost dežele, vse do Pamukkal. Ogledali smo si antični Hicrapolis rtajvečje mesto mrtvih in nato občudovali snožno-bele ponvice, ki jih je tisočletja ustvarjala narava. S kopanjem v šampanjskem bazenu slavne Kleopatre smo zaključili vsebinsko najbogatejši dan studijske poti. Pot nas je naslednji dan vodila v Anatolsko višavje k mavzoleju velikega mistika Rome Mcvalncr in v samostan plesočih dervišev. Na starodavni poti svile in začimb, ki je potekala od Konstantinopla proti Kitajski in Indiji smo se ustavili v
karavanskom dvorcu Sultanhan. Karavanski dvorci so dajali zatočiš-čo ljudem in živalim in so se vzdolž svilene ceste vrstili na dvajset do štirideset kilometrov. Proti koncu dnova smo prispeli v pravljično deželo Kapadokijo, ki leži na 1000 m nadmorske visine. Vulkana Hasan na v/.hodu in Erči-jes na zahodu sta tisočletja z izbruhi lave in pepela spreminjala naravo. Igra naravc je pogojovala nastanek mnogih dolin in vsaka je nekaj posebnoga. Sprehodili smo se po dolini dimnikov in gobic ter obiskali dolino kamel.
Z Milanskim ediktom je cesar Konstantin leta 313 proglasit kršćanstvo za državno vero. V času Tcodozija se je leta 3X1 oblikovala duhovščina in meništvo. Kapadoki-ja je postala eno najpomembnejših kršćanskih središč in samo v dolini Goreme je bilo 365 cerkev in
samostanov. Obiskali smo ono. Po-slikana s čudovitimi freskami, ki so kljub starosti in prisotnosti narodov drugih vor. predvscm muslimanov, ostale izrodno dobro ohranjene. Zanimivo je bilo v tovarni preprog. Prijazni domaćini so nam razložili in pokazali izdelavo različnih preprog, predelavo svile in barvanjo volne z naravnimi barvili. Z bogatim nastopom folklornih skupin smo se s turskim večerom poslovili od pravljične dožele in se mimo najvoojega slanega jezera na-potili proti glavnomu mostu Turčije Ankiiri. Obiskali smo Ataturkov mavzolej in čudovit muzej kulturo najstarejših prebivalcev nekdanje Turčije.
Spoznali smo čudovito, bogato deželo polno naravnih in zgodo-vinskih lepot, in kar je še pomemb-nejše, spoznali smo prebivalec to dežele, ki so prijazni, topli, veseli in vedno pripravljeni pomagati. Turčija je čudovita dežela, s skrom-nimi, poštenimi in dobrimi ljudini..
ML Zupanek
SLAMNIK - april 2004
stran 13
UREDNIŠTVO
S svojimi dejavnostmi borno nadaljevali
Leto 2003, ki ga je Evropska unija poimcnovala lcto invalidov, je Društvo vojnih invalidov Dom/alc uspešno zaključilo s svečano pri-reditvijo, na delovnem srečanju konec februarja. Na izrednem se-stanku smo dopolnili statut društva ' 12. (lenom Zakona o invalidskih organizacijah. Ta opredeljuje, da so lahko redni člani invalidi in njihovi /.astopniki. Sledilo je srečanje '■ nastopom Mcšanega pevskega zbora Moravče ter nastop pevcev
pod vodstvom Franca Flereta. Prcdsednik društva .lože Brodar se je zahvalil za sodclovanjc in pred-lagal, da hi bil vsak prvi četrtek v mesecu ob 10. uri delovni sestanek upravnega in nadzornoga odbora, s cimer so se prisotni strinjali.
V /iičetku marca pa smo se seslali na delovnem seslanku, ki se ga je udclcžil tuđi Vladimir Pegah, tajnik zveze iz Ljubljane. Razpravljali smo o finančnem planu za letošnje lcto, o soeialnem programu, anketnom vpra-šilniku za invalide in dnižinske upravičenec. l\)goviirjali stno se tuđi o pobrani članarini v vsch sedmih podndhorih, o izvajanju Šest so-
cialnih programov, za katere se finančna sredstva zagotavlja na podlagi FIHO. Dcnar se razdeli po posameznem programu, ki ga sprejme društvo. Tajnik naše zveze je povedal, da imajo vsa društva enotne soeialne programe, opozoril pa nas je na možnost izvajanja socialnih programov ludi v okviru eno-dnevnih obiskov bližnjih Term Snovik. Pobudo smo sprejeli, hkrati pa smo se dogovorili, da se bodo letne skupščine ZDVIS, ki bo 22. aprila 2004, udeležili Ivanka Jcvšnik, Kamnik, Jože Kveder, Moravče, Mile Dcdič, Domžalc in .lože Brodar, Mengcš. Lađo Podbevšck, član DVI, je predstavil knjigo (Spomini na medvojne dogodke v Črnem grabnu in okoliei) (avlorica Gabrijela Kika Pod-bevšek). Ker je knjiga zanimiva za branje, bogato opremljena s fotograiijami, je društvo odkupilo 40 izvodov, ki jih je poklonilo svojim članom. Nalog ni malo, zato pričakujemo, da se nam bo v naših prizadevanjih pridružilo šc več invalidov in drugih občanov, ki so jim blizu človckoljubne. do javnosti.
Jože Novak, tekst In foto
Udeležencl člstllne akcije po končanem delu na zasluženi mallci
Uspela čistilna akcija
Vse večja osveščenost o stanju okolja in poročila o ekoloških "esrečah v nas pogosto vzhujajo obfutek, da hi lahko vsak po-Sameznik veliko pripomogel k iz-"oljšanju stanja za lepšo urejenost "kolja, v kutci cm živimo.
^Padki nastajajo v vsaki naSi dejavnosti, P^Sod, kjer smo: doma, v soli, v podjetju, na. Vefj^ iitinke z;i izboljšanje stanja lah-1(0 (ln.sežcnio s «xlelovanjem, s skupnimi ■"'■•ljami občinskili oblasti, komunalnih služb, turistifnihdruStuv. itd.Zorgani/ininim zbinuijan alpiidkov (/. ekološkimi oloki) se povečujetudi kakovost okolja in življenja. Pa ne zgolj zaradi zakonskih predpisov in sankcij, ki jih ti prinašajo, tomvoč v prvi vrsti zaradi nas samih in zaradi generacij, ki prihajajo za nami. Tuđi naše TD Jarše-Rodica je dne 27.03.04 organiziralo čistil-
no iikeijo, saj je namen te akcije očistiti in urediti naš kraj tako, da bo privlačen za do-mačinc in tuđi obiskovalce. Ta akcija pri nas poteka več dni, saj smo z njo pričeli že 20.03, in se bo nadaljevala tuđi v aprilu, ko bo PGD očistilo strugo Mlinščice, in ko se bodo izvajalc tuđi druge akcije ob dnevu v(xia in zemlje.
Razdelili smo se v več skupin in prcvzcli čišćenje (xi Zg. JarS do Rodice. Vreće od-padkov so se polnile, Slavko Razpotnik pa je poskrbel za cxivoz smeti do kontej-nerjev. Akcijo smo uspešno zaključili ob 12. un in se po končanom dolu okrepčali. Želimo, da bi se za ohranjanje zdravega in IcpSega okolja našel slehemi izmed nas in na svoj način prispeval k lepši in zdravi naravi. Zahvala vsem, ki ste sodclovali v tein projektil »pomliidno urejmije okolja« saj nam bo lc s skupnimi modni uspelo, da bo naš kraj postal takšen, da bomo lahko ponosni nanj.
Nevenka Narobe
Nagradna križanka
Za nagradno križanko Studentske založbe LFTERA iz Maribora borno po-delili knjižne nagrade osmim izžrehanccm reševaleem. V današnji številki Pa žal ne boste naSli izžrebanccv križanke HONDA AMBROZ iz RadomeJj k prejšnje, četrte, številke. Žrebanje bomo namreč zaradi napake pri datumu oddaje opravili 15. aprila 2004, zato križanke HONDA AMBROZ iz četrte številke Slamnika pričakujemo do vključno 14. aprila 2004, križanko LI FERK pa pošljite do 20. aprila 2004 na naslov Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale - z oznako KRIŽANKA. Srečno!
.....    .^H         ^T    :
L...:::'J;'       _l_r    .               ;y':-y/
Josip Ostir
ilt__)_^lJI__iu__fl_____L______________
Povabilo na čistilno akcijo
Rod Skalnih taborov Domžale organizira ob dnevu Zemlje in dnevu tabomikov, 23. aprila, ćistilno akcijo, ki bo polckala istočasno na većih lokacijah v Domžalah, Tr/inu, Dobu in Ihanu.
V   Domžalah se bomo |x>svctili rekreacijski   osi   ob   KamniŠki Bistrici in lani pobirali smeti in odpadke, ki tja vsekakor ne sodijo.
V Tr/inu, Dobu in Ihanu pa se bo predvidoma čistilo širšo okolico osnovnih  sol.  Zbirna  mesla ui uro pričetka eistilne akcije bomo objavili na naši splelni strani http; //rsl.mtka.nct. Za zaseitne rokavice in vreče lx> poskrbljeno. Z naravo kboljšcinučloveku!
AnžeLenček-Žk
POSLOVALNICE:
- BREZA center-1. nad., Domžale
i                j   •    i  ,r            tel.: 01/724 29 42
Cl.O.O., LJUDljana   -Podutiška66ajubljana
tel.: 01/51 08171
Uvoz žaves in dekorativnih tkanin ^^J^bljana
http://users.volja.net/landoo       &fc
PONUJAMO:
Največji program zaves in dekorativnih tkanin iz uvoza v modnih
vzorcih za dekoracijo vaše hlše, stanovanja ali poslovnega prostora.
Svetovanje h šivanje po meri!!!
Izdelujemo in montiramo tuđi plise
in lamelne zavese, senčila,
tende, markize, žaluzije...
«    *:».
Občni zbor Turistično kulturnega društva Rova
Konce februarja je hil v prostorih Gasilskcga doma Rova občni zbor Turistično kulturnega društva Rova, ki se ga je udeležilo 45 članov. Povabilu pa so se odzvali tuđi predstavniki turističnih društev Jarše - Rodica in Turnše - Čcsenik. prcdsednik Komisije /u Iliri/cm v Občini Domžale, Igor Ku/niič. tuđi predsednik Turističnejja društva Radomlje, ter prcdsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rova.
V letu 2003 je bilo društvo zelo uspešno, saj je bil v celoti realiziran program, sprejet ob začetku leta. Ob prihodu v Krajevno skupnost Rova in ob izhodu iz nje stojita dva lepo urojena kozolca, na raz-potjih so urejeni kažipoti in druge markacije, tako da tujec lažje najde pol do svojega cilja. V tem letu je društvo prvič organiziralo večje prireditve oziroma družabne igre,
ARd
•O«O*
PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE
f ureditve mej    kataster stavb                 etažna lastnina       i
I delitve parcel   sprememba vrste rabe   tehnična geodezija j
Tel. 01 724 8012. Fax: 01 724 8013, GSM 031 634 027, e-pošta: ardoo@volja.net
katerih so se udeležila turislična društva Jarše - Rodica, Konfin Sv. Trojica in Turnše Češenik. Pohvalno pa je tuđi, da seje povećalo število članov društva s 60 na 75, najmlajša članica Pia pa šteje le ne-kaj mesecev.
Na občnem zboru so bila podelje-na priznanja za najlepše urejeno balkonsko in okensko cvetje v letu 2003 v Krajevni skupnost i Rova. 10. lulija 2003 se je tnčlanska komisija, v sestavi Melita Miš, predstavnica Arboretuma Volčji Potok, Maks Jeran iz TD Turnše - Češenik, in Marjan Kovač, predsednik TKD Rova, odpravita na ogled balkonskoga in okenskega cvetja na Rovah, Kolovcu, v Dole-njah, Zagorici in Žicah. Na podlagi kriterijev si je komisija ogledala vse hiše in se odločila za pet najlepših hiš z balkonskim in okenskim cve-
tjem, ocenjevali pa so tuđi okolico. Priznanja za leto 2003 so prejele: Viktorija Andrcjka, Dolenje, Jožica Roje, Brezovica, Helena Mohar, Rova, Ani Kodrič, Zagorica, in Ela Potočnik, Zagorica. Vsem prejem-nicam priznanj čestitamo. Društvo si je za leto 2004 zastavilo obsežen program dela. Sredi Rov bomo postavili oglasno desko. Društvo bo obnovilo Lukovo bolnico na Kolovcu in spomenike u NOB v KS Rova, nadaljevali bomo z ocenjevanjem okenskega in balkon-skega cvetja in ponovno organizirali družabne igre. Še naprej bo društvo sodelovalo s lurističnimi in drugimi društvi v svoji okolici in ob koncu leta izdalo brošuro, v kateri bo s svojimi znamenitostmi predstavljena KS Rova.
Marta Grli)
DIM1NOX
NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OGREVANJA S PLINOM OREDITEV OGREVANJA V NOVI, STARI HIŠ1 ALI STANOVANJU IDIMNIKILASTNE PROIZVODNJE
01/519 7184, diminox@s»l.net, www.diminox.si
STUDENTSKAZALOZBA MH LITERA
Studentska založba Litara odpira letošnjo sezono knjižnih izdaj 'romanom Josipa OMIJa z naslovom UČITELJ LJUBEZNI Slovenski literarni prostor pozna Josipa Ostija predvsem kot Prevajalca in pesnika, zadnje čaše pa se oglasa tuđi s kratkimi zgodbami. [n prav te so jedro, bolje rečeno zunanje ogrodje "legovoga mozaićnega družinskega romana Učitelj Ijubezni, ki Qa ie posvetil svojim najbližjim. Tako smo priča babici, h kateri je ponoči v njihovem sarajevskom kletnem stanovanju prihajal Jezus, maminemu nenavadno dolgemu okrevanju v bolnici, Pravzaprav v zaporu, očetovim obiskom, stričevemu pavduSenju za film in njegovomu bivanju v popravnom domu, lz ka'erega se je vsakič vrnil z novo rokodelsko spretnostjo, nenazadnje pokukamo v stanovanje čudaškega gospoda Stjepana M. in za šolske zidove, največ časa pa se pomudimo y "otranjem svetu dečka, v katerem je moč najti sanjarije in _9ran)°. ki spremljajo orirasftanJB.
Studentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org
POMOĆ: EVENTUALNOST-morebitnost, TENDA-platnena streha, RTIČI-sani za spravljanje lesa, SUPERIOR-predstojnik v samostanu, READING-mesto v južni Angliji, OGATA-japonska političarka (Sadako), AKlM-ameriSki igralec Tamlroff, LALA-Vojvodinec
SLAMNIK - april 2004
~:v«ss?
I                   NEKDANJI                       Drk«IU                                                              inuu                        NAJVEČJI                    i                  i                  [
AN0LESKI       HITER      „„Jj™.      MEST0        ....       ,GI1JLKA      KiiDLl      »""""SKl       OTOK        „,„„,,         P.t„.       .,„„„      „„.„,„.
l.urn.Jlua         ATLET         IHUCKI       DtPAKTMfl      UJIlZNI                           IUKALRA        KAIULI-       PlCATriJ         MAI1U          "INKO         GRSKA         BIKOV        SESTAVINA       UATDII
AfXka     ""*-       i«     »»i""1!1   anglij!      n°v*       »'n»     c*i"h     (p^SJeeLaJ) suTdskih sm»ek*»    '»ka       glas      bencin«     nat»ij
IGRALKA,        STUN)__________________________________________________________________________________°TR0K0V_____________________________________________________
LETOiNJA                                                                                                                                                                                                                                                                            :
DOBITNICA                                                                                                                                                                                                                                   .                                       >.
OSKARJA
VEDA.KI                                                                                                                                                                                                                                                           ■          ■        ",         .                VODITE       FRANC0-  i                       PLATNENA I „„,„.,., i                         „.„„
DomirlllF                                                                                                                                                                                                                                                                                        vuuiit-     ,,.,.„. .                          CTBru. 7. l5tS>lAV!NA                     I    ORJEN-
"Srni                                                                                                                                                                                                                                                                                           LJ1CANA    SSilJ,Lf'     AMEUE     SI.1!,ATJA     SVETIL-       JEOILNI   i   TALSKO
T0,",1!?;                                                                                                                                                                                                                                                                                                         'OPTV       B"*U     MAURESMO    ZA"IT0         NEBA            LIST      !   RIŽEVO
TAL5KE                                                                                                                                                                                                                                             .                                            /.. tui/iii       ILUU1S                                     rREP             „. IM,                            i,"   ~
JEZIKE________________________________________________________________________________________________________^_______           _          *_     _'   »*LM0N)_____________SONCEM        ^'**_____________"*""
AMERI5KI                                                                                       URADNA                                             "*'                ,jnB(iF»ir                                                                                                         ~
VULKAN                                                                                  TGRALEC                                                                                  LISTIHA                                          •                   S/tMlir
NA                                                                                             TAMIR0FF                                                                                      pSEdSTOJ-                                           .,                    IZ CESKVE
SICILUI                                                                                                                                                                 NIKVSA-                                    >'}          .     ^..„Vip
__________        ________________          IZTOKĆOP_____________________|__________•?!>STANU____________,-"  ,      .       "**»*»*________________________________._____________
RAZVOJNI                      DRAGO                                        HRVASKI                                                                                         „,„.u.i ,      ,               " ^
mi «ncn       STADIJ           TAT.            IBLER                                                 PISATELJ                                                                                                            ZRAK0MER
olinoNIA    P0VZR0-       KRAD-                                                                        (IVAN)                                                                                          SOPROGA   '"„. „».""
RUDONJA     ČITELJA       LJ1VEC        ANDRE                                                GLASBEN1                                                                                                                 », r»
MALARIJE                          AGASSI                                                    ZNAK______________________________                           ______________________________________________________________________________________
......      ........           "~           '                      ~~                    NEMtKA
k                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        POP PEVKA
W                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 I                         ŽENSKA
¥                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  I                          POSTAVA
f..............                ..........                                         ........__.......____________......_____......____......__________________________.........................._______....._.....J_____________V MOLITVI_______________________________________________
L                                                                                                    NADLEŽNE                                                                    u.e                                                                       n-rnv w       INSTRU-
kk                                                                                                               >|.>fr, Kr                                                                              NAS                                                                               OTOK V       UFuju
K                                                                                                 tUttLKt                                                                 .. bb|/i                                                                0DTCDAIJ        mtPMAL_
■K                                                                                                j.p Dn, ,                                                                 ALPSKI                                                                PKESPAN* '  cnuTVA^
H                                                                                               JAP. POLI-                                                               CMIlpAir                                                                            curu         SANI ZA                                                        ,
V                                                                                                 TI^ADKA                                                                SMUCAR                                                                            SKEM       gdbaui ia
m                                                                                                        lltAKKA                                                                    /DrTFDl                                                                                              irTCDII      SPRAVLJA-
f                                                                                                        (SADAKO)____________________________(PETER)   ___^___________________JEZERU     NJE LES_____________________________________________________________________
CEŠ.PEVEC                                      "                                                     -            -           -                                                               .........-.....                                        nUMI                                             "NEKDANJI                             '
„„.„ r.                                              (KAREL)                                                                                      V0JV0-                                                                                                                           BOSANSKI   ATKINSON                                           NORVEŠKI   ,_„„„,_       OZEK
,„.„,                                                 AMERIŠK1                                                                                          DINEC        CVEKAR                                                                                                             REŽISER                                                                     ALPSKI   ■ o KOM A HA       KOS
IVANA                                                     PISATELJ                                                                                               (ŠALJIVO)                                                                                                                                         KUSTUR1CA   GRAFIĆNA                                                  SMUCAH    O1""":'"*     BLASA
________________J0E0R6E)_______________________________________________________________________________________________________________________DEJAVNOST___________________SKAMDAL___________
^....."'   AMERIŠKA                                                                                             »EDKOST "                  -     ■   ■                                                                                        -                                  -                      AMERIlKI
LETOVIŠKO                                                                      ATLETINJA-----------------                                                                                                                                                                                       SATIR«
MESTOPRI                                                           DEVtRi.                                                                              NASA                                                                                                                                                      MfflKlB
OPATIJI                                                            PRIPADNIK                                                                             PESNICA                                                                                                                                                         AlLir
__________________________INKOV________________________________________(MAJDA)______________________^______^_________________________________________________§*!!________________.___________
NEKOANJA                                                                                                                       SLIKAR                                                                                                 1ZL0ČE-
ROMUNSKA                                                                                                                        JOŽE                                                                                                     VALEC
TELO-                                                                                                                          HOBVAT
VADKA                                                                                                                  ■-----------------                                                                                          SHAR0N
C0MME_________________,______________________________________UPAKJE___________________________________________TATE______________________________________________________________,_______________________§______________
MOREBIT-                                                                                                                                                                                                                                                       ciiAhi ka
NOST                                                                                                                                                                                                                                                           SNAZILKA
HOLANDSKI                                                                                    ppfbivalka                                                                                                       SOONIK V
TINA                                                NENADNA                                                                 KRAJINAR                                                                                               EVROPSKE                                                                                                       PODZEMLJU
TURNER                                                 SMRT                                                                      VA« DER                                                                                           OTOŠKE DRŽAVE                                                                                                     V 6"*KI
NEER       ___________I______________________I_______________0T05KE DRŽAVE__________________________________.___________MITOLOGIJI______________________|
KULTURA
120 let Domžalske godbe
Uniforma, repertoar ter šege in navade
Domžalska godba je navzven pre-poznavna po svojih uniformah in repertoar ju. Njihovim poslušalcem in občinstvu pa interne šege in navade, ter razne anekdote ostajajo skrite.
Repertoar je bil vedno stilno pri-lagojcn priložnosti igranja. Godba ima eno »marS« (zeleno) knjižico in knjižico z žalnimi ko-račnicami (crno). V zeleni knjižici se nahajajo koračnice različnih avtorjev, največ jih je napisa! Vinko Struci. Trenutno je eden redkih, ki se tako intenzivno ukvarjajo s pisanjem skladb za pihalne orkestre. Za domžalsko godbo je napisat najbolj prepoznavno Domžalsko koračnico, ki je na večini nastopov obvezna skladba. Ob 120. letnici je posebej za njihov jubilej napisa! koračnico r ranca Pfeiferja. Koncertni program, ki se nahaja v rumenih mapah, vsebuje moderne skladbe, operete, valčke in jazz skladbe. Vsekakor je to zvrst gla-sbe, ki pritegne občinstvo. Godba sledi modernim smernicam na področju repertoarja, saj izvaja skladbe kot so: The olimpic Špirit, That erazv Charelston, The Final Countdown in priredbe Avsenika, Privška, ter Štrucla.
Na začetku so godbeniki nastopali v gasilskih uniformah. Po 2. svetovni
vojni (1948) godbeniki nišo imeli uni-form. Nastopali so v civilnih oblekah, komaj so dobili kape. Leta 1954 so dobili zimske uniforme, temno modre barve. Pozimi jih je v teh uniformah zeblo, poleti pajimje bilo v njih vroče. Zato so dve leti kasneje kupili šc poletne uniforme. Te so bile platnene, sive barve. Te uniforme so ob 90. obletnici zamenjali z mođrimi, ki so bile bolj kakovostne. Za 105. obletnico pa so kupili takšne, kot jih imajo sedaj. Razpoznavni znak godbe so »pa-Ictuške« z liro. Pripete so na srajeo (ramenski del). Po tem se godbena uniforma loči od gasilskih in drugih. Sestavni deli uniforme so še: temno modre hlače z rdečo crto ob strani, srajca s kratkimi rokavi (ki ima na levem rokavu prišit znak godbe), rdeče modra kravata, rdeč suknjič, modra baretka in temno moder dežni plašč. Ob 120. obletnici bodo kupili nove poletne uniforme. Te bodo sestavljene iz svetio modrih hlač in telovnika, srajce in slamnika. Dekleta bodo polcg hlač dobila še krila. To bo zanimiva popestritev, saj se jim sedaj dogaja, da poslušalci sploh ne opazijo, da v godbenih vrstan na-stopajo tuđi dekleta. Na prireditvah včasih napovedovalci lepo pozdravijb same fante godbenike, ker dekleta v moških godbenih uniformah nišo ravno opazna. Godbeniki sprejemajo nove uniforme
zelo dobro. Zdajšnja barvna kombinacija jim je všeč, saj menijo, da so tako bolj prepoznavni. Žal je izdelava uniform slabša. Čeprav so narejene po meri, bi težko rekli, da se dobro in udobno počutijo v njih. Dekletom ni potrebno nositi baretk. Z največjim veseljem bi se jih znebili tuđi mlajši godbeniki, stari do 30 let, starejšim pa se zdijo baretke cnako pomembne kot hlače.
Interne šege in navade: Pri godbi se vedno praznuje rojstne dnevc, rojstva otrok godbenikov, poroke, ... Pona-vadi se enkrat mesečno zberejo vsi slavljenci tistega meseca in pogostijo ostale godbenike znarezkom in pijaco. Zberejo se na vaji, po koncu vajc slavljenccm eno zaigrajo, po želji se-veda, nato pa sledi pogostitcv v spo-dnjih prostorih godbenega doma. Na vratih godbenega doma visi koledar z imeni vseh tistih, ki imajo rojstni dan, da nihče ne more pozabiti, da praznuje. Igranje na porokah in roj-stnih dnevih seje začelo uvcl javljati z generacijo, ki je h godbi prišla okrog leta 1960. Zaradi razumevajočega vodstva godbe, predvsem predsedni-ka Draga Tavčarja, si mladi dostikrat, z razlogom seveda, priborijo piknik, na katerega pridejo tuđi starejši. Godbeniki sami pripravijo vse potrebno: gredo v trgovino, sami spečejo meso, zelenjavo. Na piknikih so vedno pri-sotni tuđi njihovi instrumenti, na ka-tere radi zaigrajo tuđi kakšno skladbo izven godbenega repertoarja. Razlogi za piknik so različni, lahko je to že uspešen nastop, zaključeno tekmova-nje ali kakšna druga priložnost. *"""?"" Će se poroci godbenik, ga go8ba počasti z nastopom pred matičnim uradom ali pred domačo hiSo. Tuđi ob smrti godbenika ali njegovih bliž-
j ih družinskih članov godba na željo žalujočih zaigra žalne koračnice. Ali ste vedeli? Godbeniki skrivajo v sebi še vrsto drugih atributov. L.cta 1999 so na godbenem novoletnem koncertu pokazali svoje pevsko znanje flavtistka Vesna Pavli, klarincti-stka Vita Hribar, saksofonist Matcj Primožič - Pato in tubist Pero Pavli. Pcli so back vokale, koje Braco Koren pel pesem Moja dežela. Dve leti kasneje se je med slavne moderatorje vpisal tuđi trobentač Primož Ložar, ki je povsem profesionalno vodil pomladni koncert. Pozavnist Tinc Osolnik je bil na služenju vojaškega roka skupaj s Slobodanom Milo-ševićem. Nekateri svoje glasbcne ambicije usmerjajo tuđi v narodno zabavne ansamble. Tako je dirigent Gregor Vidmar s svojim ansamblom Špik sodeloval na lanskem finalnem izboru oddajc Orion, ostali godbeniki pa so ncutrudno vrteli telefonsku šle-vilko in navijali. Natalija Verbotcn je v svoji oddaji Vsakdanjik in praznik žc velikokrat gostila Perota Pavlija z ansamblom Veseli planšarji, da sta verjetno žc opustila vikanje. Danes se pokojnoga na pogrebu pospremi od mrliške vezice do cerkve in nazaj na pokopališče. Včasih, ko so Ijudje ležali doma, je šcl tuđi pogrebni sprovod od domačc hišc proti cerkvi. Pozimi po letu 1950 je bilo izjemno mrzlo, cesta pri Flisu je bila ledena; gospodar jo je zato posul s snegom, da se ne bi videlo, da je led spodaj. Župnik in znani slovenski skladatelj MatijaTomc je stopil na led in bil v naslednjem trenutku na tleh. Koje kapelnik godbe to vidcl mu je šcl pomagat. Vendar je spodncslo tuđi njega, tako da sta oba skupaj ležala na ledu in krilila z rokami. Godbeniki so se tako smejali, da so nehali igrati. Tragičen dogodek se je za hip spre-menil v komičnega. Enkrat po letu 1950 pa so godbeniku k sodclovanju pri budnici povabili ga-silce, da so hodili za njimi. Ljudjc, ki so pripravili pogostitcv za godbenike, so se ob približevanju lako številne povorke prestrašili in poskrili vsc pripravljeno v svoje hišc. To je bila najhitrejša in najbolj trezna budnica v. zgodovini Domžalske godbe. Od takrat naprej nišo nikoli več povabili gasilcev. Dancs je seveda daigačc, saj jih gasilci organizirano spremljajo z vozili in usmerjajo promet.
Adela Ramovš
Recenzija filma:
Izkoristek časa
Francuski Kim s pomenljivim naslovom režiserja Lau renta Canteta nagovarja gledalca na sicer zelo indirekten, a vendarle senzibilen način. V ozadju je vselej mogoie čutiti novodobno krizo vrednot, ki lahko za posameznika predstavlja nevzdržno breme.
Taka je tuđi resnična zgodba moškega srednjih let, za katerega bi si lahko mislili, da ima vse, kar sodoben človek
pravzaprav potrebuje: prizadevno in zvesto ženo, dva odraščujoča otroka in starše s polno denarnico. Težava je v tem, da moški izgubi spodobno službo, vendar mu je to novico iz ne-pojasnjenih razlogov strah obelodaniti svojcem. Tenkočuten prikaz posamc-znikove bitke s samim seboj nikoli ne preide v kakšno ceneno filozofiranje o smislu življenja, pač pa v zameno raje odpira nova vprašanja. Izdelek daje vedeti, da kategoričen imperativ sreće za vsako ceno, diktiran s strani krutega in brezobličnega kapitalističnega sistema, kljub zadovoljenim formalnim pogojem oziroma urejenemu življenju navzven, v sebi pač vendarle nosi tuđi globoko praznino, ki ji Ijudje kot po-samezniki nikakor ne moremo biti kos. Na drugi strani individualizma in skrbi zasc je mogoče čutiti pnmanjkujoči
občutek skupnosti, ki posameznika postavlja na venomer nove preizkušnje, katerih realna posledica je lahko ludi stopnjevana paranoja. Paranoja, kot rezultat življenja iz reklam za pralni prašek, kjer smo vsi neizmerno srečni. V glavi moškega, za katerega izvcino, da ljubi le vožnjo z avtomobilom, se porodi kratkoročen nacrt, v okviru katerega se tuđi dejansko obnaša, kot bi imel še naprej službo oziroma je premeščen na boljše delovno mesto, kar v drugo državo, na sedež OZN v Ženevo, kakor si izmisli kasneje. V svoji krinki gre tako dalcč, da studira deklaracije OZN, žc zato, da bi bil lahko kos debatam znotraj svoje družine, v kateri intelektualno angažirani oče kritično gleda na »sinovo službo,« saj se zaveda, da institucije takega in podobnoga značaja v glavnom vodi Ic
peščica birokratov ter da odločevalski procesi z deklariranim poslanstvom organizacije ponavadi nimajo kaj do-sti skupnoga. To pa na.šcmu liku delo znatno otežuje, sploh, ker si od očela, prav tako kot od nekaterih prijateljev, sposocli zajetne denarec, da si lahko kupi nov avto, se v njem vozi ter spi po dragih hotelih, vse s pretvezo, da je v službi.
V filmu nikoli ne dobimo odgovora na vprašanje, zakaj je ta človek tako zelo nesrečen. Še na koncu, ko družina spregleda njegovo krinko in mu ravnanje oprosti, se zdi, da človek ostaja prazen še naproj. Kako pa je z nami? Pišem recenzije filmov, ki so predvaja-ni v kinu Kinodvor.
Žiga Čamernlk
Govorica preprostih stvari
Bandero
Na vclikonočno jutro se po vaških poteh in mestnih ulicah vijejo vsta-jenjske procesije. Na oknih ob poti so oltarčki - bel prtiček, vaza cvetja, dve sveci, križ in kakina sveta po-doba. Na čelu procesije nesejo kip vstalega .lezusa, ki drži v roki bel prapor z rdečim križem. Mogočnc pesmi dajcjo ritem umirjenemu koraku. Najbolj opazna pa so velika bandera, nameSčcna na dva ali tri visoke drogovc. Nošnja bander je posebej častna naloga, ki jo poverijo najkrepkejsim mužem ali fantom.
Bandero (prapor, zastava) je zelo /govoren simbol. Izraz je prevzet iz ilalijanščine (la bandiera zastava, prapor) in je prvotno pomenil »simbol bande, skupine vojakov.« Bescda »prapor« pa jo prevzot iz drugih slo-vanskih jezikov in je soroden besedi »pero,« prvotno pa najbrž pomeni »kar (močno) prhuta, plapola«. Tuđi »zastava« je slovanskoga izvora; prihaja od »zaslaviti« v pomenu »postaviti.« Izhodiščno je označovala »v tla zapičen drog s praporom.« Bandero (prapor, zastava) je simbol zaščite, ki je bila dodoljena, ali ki se je zanjo prosilo. Praporščak ali zasta-vonoša nosi prapor visoko nad glavo. To je nekakšen klic v nebo, zveza med nebesi in zemljo. Gospod je moj prapor, je rečeno v Svetom pismu, kar pomeni: Bog jo moja rešitcv. Pri Scmilih so imeli prapori vedno zolo pomembno vlogo.
V kršćanstvu je prapor simbol zmage nad smrtjo in satanotn in s tem simbol
stran 14
od mrtvih vstalega in poveličanega Kristusa. Božje jagnjc (predstavlja žrtvovanoga Kristusa) prav tako več-krat nosi ob sobi zastavo zmage in s tom kaže tako na daritev kot na zma-go. Zastava s križem je zato znamenje upanja. Ženski lik, ki je prisp»xloba Kristusove C'erkve (Hcclesia), nosi vih-rajočo zastavo, ženi, ki prispodablja »sinagogo« (judovstvo) pa so umetniki dajali v roko mlahavo zastavo na zlo-mljcncm drogu.
Zastavo držijo v rokah tuđi nadangol Mihacl (nebeski bojovnik in zmago-valcc nad satanom) in drugi svetniki, ki so bili vojaki ali vitezi: Florijan, Jurij, Janez Kapistran, Konstantin, Lcopold, Mavricij, Venčeslav in Ivana Arška. S tem kažejo na zmago, ki sojo dosegli v Kristusovem imenu. Rimski cosar Konstantin je itncl pred odločilno bitko z nasprotnikom Maksencijcm viđenje: prikazal se mu je križ z napisom »V tem znamenju boš zmagal.« Zato ga slikajo z zastavo in Kristusovim monogramom (IHS); oboje je znamenje za zmago kršćanstva nasploh. Prapor ali zastava ni samo simbol zaščite, ampak ima lahko tuđi vred-nost razlikovalnega znamenja: prapor (zastava) zcmljiškega gospoda, voj-skovodje, državnoga poglavarja, ceha, domovine, itd. Prapor ali zastava nas postavlja p<xl zaščito moralne ali (izične osobo, katero znamenje je. Vsaka organizirana družba ima svoja znamenja: toteme, bandera, zastave, prapore; la so vedno postavljena na vrh (droga, šotora, pročelja, strehe, palače). Na splošno je zastava vojno znamenje in hkrali znak poveljevanja ali poveljnika.
Vsem bralkam in bralcem Slamnika želim vesele in blagoslovljene veliko-nočne praznike.
Bogdan Dolenc
Založba Miš, Gorjuša, predstavlja
Dnevnik Hiacinte Novak - tretjič
Ob začetku pomladi zacvetijo hiacinte. In v torck, 16. marca, je v DruStvu slovenskih pisatcljev ob vonju hiacint luč sveta ugledala tretja knjiga Aksinje Kcrmauncr: Dnevnik Hiacinte Novak, V znamenju vodnarja, založbe Miš. Prcdstavitcv je vodila pesnica /ve/dana Majhcn, popestrila pa jo je tuđi glasha. Avto-rici Aksinji Kcrmauner, morda se je nekateri Dobljani spomnijo kot učiteljice v OŠ Dob, je presenečenje pripravi! njen nekdanji učenec, slepi in izredno nadarjeni pianist /oran Škrinjar s svojimi jazzovskimi skladhami in gostom - preseneče-njern. Hiacinti Novak je zaigral član
Likovna razstava v Belinki, Ljubljana
Polona in
Branko
Murko
Polona Murko: Jutro, akrll
V poslovni stavbi ljubljanske Belinke se s svojimi likovnimi deli predstavljata Polona in Branko Murko, oče in hči, ki ju veže skupna Ijubezen do likovnega ustvarjanja.
Branko Murko, rojen v Mariboru, je do dvajsetega leta živel v Lenartu, nato nekaj let v Ljubljani, danes pa z družino živi na Rovah pri Radomljah. Ljubiteljsko slika že 25 let, pred-stavil se je na devetih samostojnih razstavah. Na tokratni skupni razstavi se predstavlja s serijo akvarelov, ki je izredno zahtevna slikarska tehnika, saj omogoča hitro in nepo-
Branko Murko: Oaleč, akvarel
sredno delo v naravi in hkrati zahteva zanesljivo potezo brez popravljanja. Vendar je Brankov akvarel še zahtevnejši, saj jim dodaja mnogo vode, zaradi česar je konkretnost podobe, ki jo slika, še težja - zato pa je toliko bolj poseben zaradi svoje prosojnosti, ki še bolj poudarja lirično odkrivanje intimnega duševnega stanja. Motivno Brankove upodobitve narave, tista pristna domača pokrajina kot interpretacija na-ključnih utrinkov s potepanj ali tuđi kot namišljeni prizori, tečejo v preprosti in enoviti pripovedi. Ta pripoved kot tre-nutek stvarnosti, ki zažari na papirju, je neizogibno iskanje
romantičnega vzdušja, ki se največkrat kaže v poti ali reki, ki se zaradi perspektivističnega širjenja odpira v jasno in zračno vizijo, v nebo, ki simbolizira neskončnosl, nekaj nedosegljivega. Branko Murko s svojimi podobami ustvarja sanjski svet brezčasnosti, predvsem pa pod takim navdihom izraza iskanje dialoga med seboj in upodobljeno naravo. Mlada umetnica Polona Murko je ljubiteljica umetnosti že od malih nog, saj je vseskozi z veseljem spremljala očetovo likovno ustvarjanje, še več svoj navdih za lastno umotni-ško izražanje je našla prav v očetovih slikarskih delih. Prve risbe, ilustracije in grafike so z leti dozorevale in jo pripeljale tuđi do nove ljubezni, arhitekture, saj v tem trenutku končujc studij krajinske arhitekture. Upodabljanje stavbne dediščine kot so Sv. Primož nad Kamnikom, kraški Štanjel in morska krajina s Solinarni, gotovo odraza veselje do preprostih in morda tuđi vsakdanjih motivov, ki jih preliva v milo in izrazito slikarstvo: to so premišljeno urejene kompozicije, ki v sebi nosijo tuđi del poetičnosti, del avtoričine radoživosti in ljubezni do poletnoga vzdušja. Umetnica Polona Murko pa ne upodablja le narave in njenih odsevov, tcmveč tuđi izrazito čutne ženske akte, kar izraza zanimanje za upodabljanje človeškega telesa.
Razstavo akvarelov in akrilov na papirju Polone in Branka Murko, ki je odprta v poslovni stavbi tovarne Belinke do 30. aprila 2004, sije za vas ogledala
Katarina Rus
trenutno najholj vročega slovenske-ga ansambla Siddharta!
Pred nami je torej trotji Dnevnik Hiacinte Novak, ki mu jo popotnioo napisa! pisatclj Matjaž Pikalo z naslednjimi besedami: »Kdo jo Hiacinta Novak? Naš odgovor na Bridgel Jones? I>ži, in to dobor. Toda C inti ni samo (skoraj do minuto in kile) natančna popisovalka svojega dnevnika, torej tako rekoč razu-mnioii. Jo tuđi sočutna ženska, pretresala nad norostmi smiobnega sveta, od terori-stičnega nasilja do njene osobne dramo - ločilve, kar vsc ji da še pa šc mislili. Po drugi strani pa je tuđi ncustrašna borka, lahko bi so reklo aktivistka, ko gro za pravico do proživnine za svoje otrokc, ali ko je treba eno (xl njenih ličeni pomagati odvajanju od droge. Skralka Hiacinta Novak ima pogum, da spremeni, kar more, in da sprejema česar no moro spremeniti. Da bi to razliko uvidela, je dovolj pametna. Zato jo na koncu življenje pošteno poplaća.« Će želite izvedeti, kakšno je to »pošteno poplačilo«, bosle morali vzeti v roko tretji - avtorica so je odlučila da zadnji del - Dnevnika I liaointc Novak. Če šc niste polislali po Hiacintinom dnevniku, začnitc od začetka in se prepričajte, da lliacinlinc besedc »Ko lakole poslušam sama sobo, se mi zdi kol nevorjeten roman. Ampak meni se to dogaja v resnici,« držijo, in da se tuđi lipično slovensko življenje da popisati zanimivo in privlačno. Ob tom povejmo, da je tretja knjiga Dnevnika Hiacinte Novak nov uspeh Podjctja MISI 1, kjer so najbolj ponosni na delo dr. Kranccta Bučarja: Porušena harmonija sveta; v njihovom programu pa lahko najdemo tuđi nagrajene knjigo avtorjev iz dcžel, od k<xler ni veliko pre-v(xlov in jih ne poznamo dovolj (Nova Zelandija, Avstralija, Kanada, Irska).
V. Vojska
SLAMNIK - april 2004
«*'■•*  1JI>
KULTURA
Ura za kulturo
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
gledališče
sobota, 24. april - 20.00 > IZVEN Slav/omir Mrožek: EMIGRANTA komedija, Gledališka skupina Samorog
Režija in igra: Mojca Volkar in Grega Rebolj
Komedija Emigranta govori o dveh
priseljencih, ki sta v majhnem kletnem
stanovanju     obsojena    drug     na
drugega, ker ne moreta živeti skupaj in nikakor tuđi ne vsak zase. Nenehno
se prepirata zaradi malenkosti in le za hip se dotakneta tuđi kočljivejših tem
o obstoju, domu, smislu in nesmislih življenja. Kje tiči vzrok za njuno skupno
emigrantsko bivanje, pa navsezadnje sploh ni tako pomembno.
glasba
;■>, 14. april - 20.00 > IZVEN TEATER ROMANS, Kijev veliki koncert romskih zvezdnikov iz Ukrajine
Gledališče Romans je edino profesionalno romsko gledališče v Ukrajini, njihova glavna atrakcija pa je pisana romska folklora, ki so jo predstavili tuđi v številnih filmih in na mnogih svetovnih odrih. Člani gledališča so nam pripravili poseben program, seveda s temperamentno romsko glasbo, ognjevitim plesom, starodavnim baladami, romancami in slikovitimi kostumi.
literarni večer
!-i i. \h npni-20.00 >VSTOP PROST MONDENINI KANDIDATI ZA KRESNIKA Samo Dražumerič, Goran Gluvić in Ivanka Mastnjak literarni večer
Pri založbi Mondena so v letu 2003 izšli trije romani, ki se bodo potegovali za letošnjo literarno nagrado Kresnik, njihovi avtorji pa se bodo predstavili tuđi pri nas. Samo Dražumerič bo predstavil zelo lirično delo z naslovom Lovci na oblake, Goran Gluvić postmodernistični roman Ma cesti, Ivanka Mastnjak pa zgodovinski roman/sago z naslovom Grervki kruh. Z avtorji, ki '"se potegujejo za »no od najbolj odmevnih sTove"nskih"1iterarnih nagrad, se bo pogovarjaTTvo Perbežar.
otroci
sobota, 17. april-10.00 > IZVEN
DOGODIVŠČINE   INDIJANČKA
VIKIJA
lutkovna predstava,
Lutkovna skupina Balinkugla
Kaj se zgodi, če lutka noče nastopati
v predstavi? Lutkarju ne preostane
drugega, kot da se igra z njo. Ampak kaj pa se najraje igrajo mali
indijančki? Predstava, narejena po likovni predlogi znanega slovenskega
ilustratorja Mikija Mustra na duhovit način obravnava mali svet otrok in veliki
svet odraslih. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 30 minut.
ZADNJA    SOBOTNA   OTROŠKA   MATINEJA   V   SEZONI 2003>2004
splošne informacije
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekulture, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na telefonsko številko 722 50 50.
Info:
• brošura  Urekulture
• e-rnci'i info@kd-domzale.si •telefon: 01 /722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Domicile
Sobotne otroške matineje
Čarobni svet lutk in pravljic
Počasi prihaja čas, ko se v kulturnom domu Franca Bernika zaključuje sezona sobotnih otroških malinej, ki se od oktobra do aprila vsak drugi teden vrstijo na domžalskem odru.
Letos smo lahko videli kar 15 različnih pred-stav, od lutkovnih in igranih, pa do plesnih in klovnovskih, ki so otrokom in staršem približa-le raznovrstne pravljice, pripovcdkc in zabavne dogodivščinc odrskih junakov. Tch je vedno na pretek, od Sapramiške, ki je lanskega oktobra začela lutkarsko jesen, pa do Indijančka Viki-ja, ki se bo v sredini aprila, na zadnji letošnji predstavi, trmasto upiral svojemu lutkarju, ki se hočc z njim igrati. Vmcs pa so otroško do-mišljijo in pravljično navdušenc staršc razve-scljcvalc šc Rdcčc kapice, Žabji kralji. Zaklete princesc, Mojcc Pokrajculjc in vsc mogoče pravljičnc zverinice, od zvitih lisićk, prikupnih vcveric, prijaznih medvedov, pa do muck in kužkov, ki hočejo delati iste stvari kot odrasli
ljudje. Otroci so lahko videli različne lutkovne tehnike in kreativne pristopc najboljših slovenskih izvajalcev, pa tuđi pri vsebinah se klasične pravljice, ki jih poznamo in beremo prav vsi, dopolnjujejo z novimi domislicami kreativnih otroških piscev ter inovativnih ustvarjalcev. Na koncu bi morali ćelo pomisliti, da nišo morebi-ti lutke in otroške predstave celo bolj zabavne kot pravo, odraslo gledališče. Konec koncev znajo ponuditi šc veliko večje izzive kot ostale odrske umetnosti, ob obisku pa smo lahko vedno znova presenećeni in navdušeni, saj se vedno predstavlja drugačna vsebina. Na vsak način so se ob sobotnih otroških matinejah za-bavali tako otroci in starši, ki ponovno odkrivajo domišljijski svet pravljic, kot tuđi lutkarji in igra-Ici, ki se rade volje vračajo k domžalski publiki. Vabljeni torej šc na zadnjo matinejo v soboto, 17. aprila ob desetih zjutraj, sicer pa se vidimo jeseni. Nasvidcnje torej v novi pravljični sezoni.
J.M.
Jubllejna pramlera Kulturnega društva Mlin Radomlja
Zares čuden par je navdušil
Kulturno društvo Mlin Kadomlje je ljubitelje komedije sredi mar-ca povabilo na ogled jubilejne premiere, za katero so si /brali tekst Neila Simona Zares čuden par. Komedijo je priredila Nina Mav Hrovat, namenili pa so jo dcsetlctnici uspešnega dela svojega društva. Se/nam iger, ki so jih zaigrali doslej, vsebuje devet naslovov, kar priča, da so prav v vsakem letu svojega delovanja ljubiteljem gledaliških iger pripravili premicro in ponovitve, ki so vcliko-krat navdušilc tuđi obiskovalce v drugih krajih, kjer so mladi igralci ra/veseljevali s svojim igranjem.
Komedija Zares čuden par se dogaja v Oskarjevem stanovanju, ki ga je na odcr Kulturnega doma Kadomlje po-stavil scenarist Franci Barle. Prijetila druščina kvartopircev, ki jo scstavljajo žc imenovani Oskar vlogo je odigral Igor Jcretina, Miha Ravnikar kot Spe-ed, Tadcj Pustotnik kot Vini, Scbastijan Kovačič kot Muri lcr Boštjan Kcrn v vlogi Rona, nas je kar takoj prepričala, da kljub nckalcrim zapletom uživa v igri pokra. V njej ob sprcmljanju uspe-šnih in manj uspešnih kvartopirskih potez najdejo čas za kratke postanke na svojih življcnjskih potch, kjer večino kvartopircev tcžko čakajo žene, njihovi
Q GD Galerija Domžale
Vera Terstenjak
Razstuvu ho oilprta od 15. aprila tlo 7. maja 2004.
Slikarka Vera Terstenjak s svojim delom ze vrsto let zaznamuje slovenski likovni prostor. Odrlsarskih začetkov, preko stadija vAmcriki in na ljubljanski Ijktivni Akademiji, pa do povratka v Domžale, joje eklektični opus Pripeljal do cikla, ki ga umetnostni kritik Alehander Bassin imenuje kar
Energijska polja   dingo /x>glayje. Njegove so tuđi nailednje hesede: "Obsedenost torej, sprošCen zaplet, še vedno iskan/e doloeenega impetusa, nalaganje ploskev in čišćenje, tako tistega ban 'nega, v smislu zvrtenega, kol ludi odpiranega prostora, nas lahko />ix'prk"a, da naša uvlorica nadaljuje svojo ffosebno /mt. C e to pol danes poimenujemo, polem je pred' natni dokicovanje nečesa otllivnega, hkrali konsistentnega in vznemirljivega, pa še vedno nedoločljivega." Razstavo smo pripravili ob prazniku Občinc Domžale in 30-lelniei slikarkinega iimetniškega delovanja.
Galerija Domžale, Mestni trg I (trgovinski kompleks Vele), Domžale, je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure.
pogledi na uro in pravcati strah, kaj bo, če ne bom pravi čas doma, so izvabljali nasmehe gledalcem in gledalkam, ki so napolnili dvorano lcr pozorno spremljali dogajanja. Tako kot kvartopirci smo tuđi prisolni nestrpno čakali Feliksa, ki ga je odlično odigral Klemcn Mav, še cnega od zvestih kvartopircev, ki ga njegovi kolegi zelo pogrešajo. Ko vendarlc priđe, mu na vsak način skušajo pomagati, saj ga je zapustila žena. Njihov trud, da mu preprečijo nameravani samomor, o katerem sam ne vc ničesar, je nasmejal dvorano, ki sije karoddahnila, ko seje ločeni Oskar odločil. da Felixa sprejme v svoj, bolj kot ne svi-njaku podoben dom, nad katerim so navdušeni vsi kvartopirci. Pozorno smo spremljali njun pogovor o življcnjskih izkušnjah, ki soju pripeljale do ločitve, in ob tem slišali vrsto zanimivih ugotovitev, ki lahko pridejo prav vsakomur. Zanimivi so bili ludi Oskarjevi telefonski pogovori z nekdanjo ženo in prvi del komedije se je lahko zaključil z glasnim aplavzom in nestr-pnim pričakovanjem, kaj bo prineslo nadaljevanje komedije. Drugi dcl je prinescl presenečenje. Fanta, ncuporabna za skupno življenje, napredujeta. Oskarjevo stanovanje je zaradi pridnosti »gospodinjca« Kelixa, ki bi si ga želela prav vsaka obiskovalka, čisto in urejeno tako, da eden od kvartopircev izjavi, da so v treh urah le šttri minute igrali poker, in da si petko-vih večerov pač ni rezerviral za opazovanje gospodinjstva. Vsi skupaj pa so soglasni, daje bilo pri Oskarju včasih dosti lepše: bilo je sicer zasmrajeno in zasvinjano, lepo pa je bilo vendarle. Pokra ni več, zvesti prijatelji odidejo, Oskar pa skoraj prepriča Fclixa, da jima zabava zbrhkima sosedama Gvendolino (Spela (iorjan) in Cccilijo (Evo Zupančič) ne bo škodila. Skoraj zato, ker mora k njima oditi sam. Felix, ki tuđi mladima damama, ki sta nad njim navdušeni, kaže fotografije prečudovite in prelepe žene ter otrok in se pri tem tuđi malcc i/jočc, se namreč izgo-varja, da šc ni ločen in torej ne more v novo zvezo. Zaključck je skoraj neverjeten: dcklctoma je Felix tako všeč, da ga bosta »posvojili«, kvartopirci pa bodo spet lahko normalno kartali v zasmrajenem in zasvinjanem Oskarjevem stanovanju in ugo-lavljali, »da so lepše igrali takrat, kojih babe še nišo pustile, da bi ostajali pozno zunaj«, pa tuđi, da se zakon začne in neha, poker pa ostane.
Obilo komike, tuđi zelo usklajene situacijske komike je bilo kar dosti, dobri igralci, ki so se odlikovali tuđi v pravcatih skupinskih prizorih, in značilni moški pogovori vse to je navdušilo številno občinstvo, ki je igralce, pa ludi režiserja Nino Mav Hrovat ter Marka Hrovata nagradilo z glasnim aplavzom, najbolj pa smo ploskali, ko sta se predstavila Oskar ■■ Igor Jcretina, lcr Felix Klcmen Mav. Pri postavi-tvi komedije sla sodelovali ludi šepetalki Tina in Anja Hrovat, zvočni in svetlobni efekti so bili delo Klemcna Gradiška, za masko in frizuro pa je poskrbela Matcja Plahutnik. Zares čuden par je prijetno zaigrana komedija, ki navdušuje, ludi zato, ker je na posameznih mestih imenitno aktualizirana z vsakdanjimi dogodki pri nas. Zares čuden par pa je hkrati tuđi lepo darilo Kulturnega društva Mlin Radomlje društvu ob njegovi 10-lctnici. Bravo, fantje in dckleta, ter čestitke tako za premiero kol za opravljeno desetletno delo.
V. Vojska
Skoraj neverjetno: prepoved knjige vletu2004
Naj najprej zupišem. da je tak zapis pišem kot navadna obi anka in držuvljunhu, kot ljubiteljica knjig in kot človek, ki na visok piedestal postavljam svobodo umetniSkega ustvarjunju. Tak uvod pa vtto, ker so mipravniki kotposlanki svetovali, da v času poteku sodnegu procesa kot predstavnica zakonodajne veje oblasti ne smem nastavljati začudenja in nestrinjanja do sodne veje oblasti
In o čem hi ruda pisala o nenavadni in nerazumni odločitvi Okrožnegu sodtšiu v Ljubljani v socJhi v imenu ljudstva (torej tuđi v mojem in vašem imenu) do Urede Smolnikar, pisuteljice iz Depale vaši, ki naj hi kršila osehnostne pravice sorodnic glavne junakinje v svoji kn/igi Ko se tam gori olistajo brezi:. Razsodhu je zelo stroga: knjigo mora umakniti iz prodaje, za vsak dan, ko hi bilo to kršeno, pa hi morala plaćati 50.000 Sli'. Pri tem gre za popolno < enzuro, saj sodišee meni, da crtanje posameznih delov ne zadošča, pać pa »moru knjiga iz sveta«, kot je rekla sama avtorica. Knjigo je treha torej na nek način izbrisali in prav v tem vidim prohlem tuđi za prihodnje. Glede na to, da to ni prva cenzurirana in kaznovana knjiga v zadnjem ohdohju (podobnega sojenja je bila deleina tuđi knjiga Mat/užu Pikala Modri li), se očit-no v slovenski sodni praksi uveljav/ju nevarna reulnost, ki hi pisutelje moćno omejilu v njihovi svohodi ustvarjanju. Vsakdo, ki se ho v nekem li-terarnem delti prepozna), ho namreć lahko pred sodiščetn uveljavljal odškodnino zaradi kršitve osehnostnih in č/ovekovih pravit in svoboščin. In to tuđi v primerih, ko ho avtor, tako kol je to storilu ludi g. Smolnikarjevu, zatrdil, da gre za pripovedko, sorodno pravljici (to je zupisa-no ludi v podnaslovu knjige), »s čudežnimi in nerealnimi dogodki«. junaki pa bodo rezultat pisateljske domišljije, ki bodo v sehi združevali nekaj delčkov resničnih oseh in domišljije.
Avtorieu naj bi plaćala toženkam tuđi visoko odškodnino (z zamudnimi ohrrstmi od letu 2001 dalje, kar ne ho malo/ <•■! ■,<■ ;<m javno opra-vičila. Tu se /ni zdi nenavadno vsaj dvoje: ob tehtanju dveh svobošfin (torej na eni sirani svo-bode umetniškega ustvurjanja in na drugi strani varovanjem osehnostnihpravicposamezniku) se je hrez upoštevanja široke (v sodnem procesu ni sodelovul literarno- teoretični strokovnjuk) postavilo na stran zadnjih. Pri tem naj hi uvtorka prekoračila me/o dopustnosti, povprećen hralec pa naj ne hi hi/ ruzlikoval med resmčnim in fiktivnim. Avtorieu naj v knjigi ne bi v zadostni men nadgradila junakov s fikcijo in dornišljijo, po drugi struni pa ji očitujo ludi to, da je junakom v knjigi pripisala ravnanju in dogodke, ki jih ni bilo. Meni se zdi to ahsurdno. Najprej je sodišče s pričumi avtorici dokazalo, da je v njej upodohi/u realne dogodke in osehe, potem pa ji poočitalo. da te osehe nišo takšne, kot so v res-nici bile. Najprej tore/ potr/ena />re//oznavnoit, potem pa naj hi te iste osehe izgubile individuu/ne poteze dej unsko i i večih oseh. A naj s tem končum, suj kilo hi to lahko razume/.
Drugo, kar se mi zdi nenavadno, pa je povezano z visino kazni. Po moje je nesoruzmerno visoka. Zakaj? Ker vem, daje Bredu Smolnikar vse svoje knjige izdujulu v sumozuloihi, torej jih je na svet spravljala z lustnimi sredstvi, odrekanjem in prav gotovo z nj im i ni skoraj nič ali pa sploh nič zaslužila. Torej nikakršnega pridohitniškega namena. Zduj pa ji grozi tako visoka kazen. Ka-zen, ki jo ho nujhri uničilu, jo potisnilu na so-cialni rob in nasilno prekinila njeno umetni.iko literarno pol. To pa je daleč previsoka kazen, ne samo zanjo, ampak simbolno za celotno slovensko pisateljsko srenjo. Avtorje ho /trt njihovem literarnem ustvarjanju posle/ vodila skrb in strah, zato bodo začeti s samocenzuro pri umet-niškem ustvarjunju in s tem ho najbrž povezana tuđi znižana kvalitetu umetniških del.
Pa za konec še ena nenuvadna Irditev, ki sem jo lahko prehru/u. Sodišče meni, du povprečen hralec ne more razmejiti med resničnim in do-mišljijskim. Kdo pa je povprečen hralec? V tej majhni Sloveniji, kjer se vsi poznamo medse boj, in kadar se srečuta dva neznanca, lahko v nekaj minutuh nujdeta skupnegu znanca, smo, tako kol je zapisa/ esejist Alojz Ihan, VSI STOB
Avtorici v svojem imenu izrekam popo/no pod-poro in upum, du ho njena pritužbu, ki jo je najhri že vložila. uspe/a. Žuto. ker je umetniška svobodu nekaj nujvišjegu, kar mora vladati, in se jo spoštovati v vstiki demokratični družbi.
Cvata Zalokar - Oražem
SLAMNIK - april 2004
DOMZALE
Zaposlenost žensk
V razvitih državahje vloga moškega kot edi-nega hranilca družine vsekakor preteklost Priča smo naraščanju družbene moči in sa-mozaupanja ženske ter eroziji družbene moči in samozaupanja moških.
Ženske in moški žmjo skupoj v družini. Kaj se abgaja v podjetjih v katerih delajo, v lokalnih skupnostih, v katerih živijo ... Sprememba ekonomske in družbene realnosti posledično pomeni, da bi se moški in ženske lahko srečali na sredini, za kor bi si morali z javnim naporom prizadevati, vzpodbuditi ljudi k bolj kreativnemu razmišljanju o enakopravnosti spolov in delitvi dela. Zavedati seje treba soodvisnosti in moške vključiti v prizadevanja za večjo enakopravnost spolov.
Če se zazremo v svet skozi prizmo položaja žensk v Sloveniji, ugotovimo, da smo v mar-sičem na boljšem od žensk v drugih državah.
kjer se soočajo z revščino, lakoto in nepisme-nostjo. Verjetno je to eden izmed razlogov, da se Slovenke manj navdušeno zavzemamo za enak položaj, kot ga ima/o moški v družbi, gospodarstvu, politiki, pri zaposlovanju, poklicnem uveljavljanju, plaćah in pravičnejši razporeditvi družinskih obveznosti.
V Sloveniji je na področju enakih možnosti za oba spola v zadnjem desetletju zagotovo storjen napredek. Samo s sprejetjem dveh zakonov, ki predstavljala le odsev družhenega prepričanja o tem, kakšni bi morali biti odnosi med spoloma, smo storili prvi korak k spremembam. Tuđi v Sloveniji samo s kombiniranimi podatki lahko prepoznamo dvojno ali ceh večkratno diskriminacijo določenih skupin žensk in seveda tuđi moških v družbi in na trgu delovne sile.
Spremembe, ki so v zadnjem desetletju dogajale na trgu delovne sile, so različno vplivale na število in kakovost delovnih mest za moške in ženske. Večinoma so se povećale razlike na področju zaposlitve, delovnih razmer in dodatno otežile usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Ženske bistveno pogosteje kot moški prekinjajo
svojo poklicno kariem ter med delovno dobo večkrat izstopajo in vstopajo na trg delovne sile. Ženske še vedno nosijo precejšnjo odgovornost za opravljanje gospodinjskih del, vzgojo in nego otrok ... Tako v svetu kot pri nas so še vedno moćno zakoreninjeni stereotipi, ki ženskom ote-žujejo pot do vodilnih delovnih mest in v pokliče, v katerih prevladujejo moški.
Ženske prevladujejo v storitvenih dejavnostih, kot so na primer bančništvo, zavarovalni-štvo, izobraževanje in zdravstvo, storitve v gospodin)stvu. Moški pa prevladujejo v ne-storitvenem sektorju, vendar pa so v tekstilni in prehrambeni industriji zaposlene večinoma ženske, med tem ko moški prevladujejo v rudarstvu, v gradbeništvu in većini drugih pre-delovalnih dejavnostih. V Sloveniji zaposlenost žensk ni nov pojav, ka/ti že v začetku tega stoletjaje bilo na ozemlju današnje Republike Slovenije med zaposlenimi 20 % žensk. Vkasnejšem obdohju pa je delež zaposlenih žensk naraščal, tuđi na račun povećanja hrezposlenosti moških v vmesnem ohdobju, v zadnjem času pa se zaposlenost žensk zopet zmanjšuje.
SašaKos
pisma bralcev
Knjižnica, Univerzale in stran metanje denarja
Domžalska občina razpolaga z zemljištem in zgradbami nekdanje tovarne slamnikov Univerzale, ne ve pa, kaj bi z njimi počela. Pri vsem tem pa većina kulturnih de-javnosti nima ustreznih prostorov in možnosti za neovirano delo in zadovoljavanje potreb občanov.
V primerno preurejenih tovarniških in upravnih prostorih tovame Univerzale bi lahko svoje mesto našli: stalna likovna galerija, prostori za dejavnosti društev, mladinskih in studentskih klubov ter univerze za tretje življenjsko obdobje, prostori za prirejanje literarnih večerov, umetni-ških delavnic, rudi takih v parku, in še bi lahko našteval. Predvsem pa bi se lahko tam zelo do-
bro uredili sodobno opremljeni prostori domžalske knjižnice in čitalnice. Z nekaj več smelosti in občutka za pravo stvar pri odločujočih bi nastal nov kulturni center, dostopen vsem občanom. Z načrtovano sprehajalno in parkovno urejeno povezovalno alejo do Ljubljanske ceste bi tako v vsem sijaju zaživeli secesijski moj-strovini - Obenvalderjeva tovama in Janežičeva vila.
Tega pa nekateri ne vidijo. Občinska oblast kljub nasprotovanjem trmo-glavo vztraja pri nakupu prostorov za bodočo knjižnico v novem Mer-catorjevem trgovskem centru. Salame in knjige - hvala, ne! Nihče me ne bo pripravi I do tega, da bi duhovne do-brine iskal ob gneči med nakupova-njem vsakodnevnega potrošniškega blaga. Predvsem pa je pri tem nakupu prostor, ki gaje sicer že potrdila politična koalicija v občinskem svetu, sporna cena: neverjetnih 232000,00 SIT za vsak kvadratni meter golih betonskih sten brez instalacij, zaključnih gradbenih in obrtniških del ter opreme. Vsaj 40% predrago in preplačano, obresti na najeta poso-jila še nišo vštete. H kupoprodajni
pogodbi je bila predložena ena sama ocenitev (ne stroškovna analiza) vrednosti nakupa prostorov, za katero tuđi ne vemo, kdo jo je naročil, kupee ali prodajalec. Za nekatere to najbrž sploh ni pomembno, saj se vse pla-čuje z denarjem obeanov. Čc ga bo v občinskem proračunu /manjkalo, so pa za to novi davki. Tako se danes streže tem rečem.
Naivno upam, da se nekatere stvari še vedno dajo spremeniti na boljše, četudi za ceno revizije kupoprodajnih in drugih občinskih poslov.
Jože Hemec, Domžale. Adamlčeva 7
Taki smo!
Zelo nemoralna zgodba. Čas dogaja-nja - sredina januarja leta 2004, kraj dogajanja Radomlje - Trata.
Na gozdnem obronku, kjer se konca prijetno naselje novih fiK Trata, so rasle mogočne bukve in hrasti, vmes kakšen bor in smreka. Domaćini to področje  poznajo  kot   Klančerjcv
gozd, Klančarjevi so namreč doma v Radomljah, v blizini Trate.
Tistega mrzlega januarskega jutra pa so zgolj po naključju opazili, da je "nekdo" na obronku njihovoga gozda "opravi! golosek" na skrivaj, v cnem dnevu, in to tako temeljito, da je pod žago obležalo pet dreves (dva hrasta, bukov, smreka in boro-vec). Ampak, da smo bolj natančni Klančarjevi so našli 1c šc nokaj ostankov dreves, približno 5 kubičnih metrov trdega lesa pa je bilo odpcljanega neznano kam. Soseščina, ob kateri je bil opravljen "golosek" dreves, je okolica hišc Jenkovih s Trate. Čc so iskali zgolj "osončenje" svoje hiše, to vsekakor ni pravi način. Verjetno pa je šio tuđi za "lesno maso", ki je bila cna od mikavnih stvari tega nepri-diprava. O vsem bo seveda odločalo sodišče - pa kljub vsemu - ali nam je res treba na ta način iskati koristi? Se to res splača? Če sodiSče tega in podobnih prestopkov ne bo obsodi-lo in kaznovalo, pomeni da se prc-drznost in brezobzirnost splača!
DŠ
Opusti kajenje in zmagaj 2004
Anketa
, maj naj bo dan, ko boste prenehali kaditi Mednarodna super nagrada 10.000 USD Mednarodna regijska nagrada 2.500 USD Bogate slovenske nagrade
www.cindi-slovenija.net telefon: 01 43 83 480
PfltJAVNJCA
lm Mi pritonk;
fl*m ro»m«: LJlJ.LJU. 1l(JLI »««__* M   _
W*e__________\________________________________________
Maftv '________________________________________________________
Wm_______________________________
Upaabt tlnolt tatnCnh laMem tm KMera (agara. p»w| m k-fto m dan
MftArat3tettpo!taMpnneMirtaM*««7                                       I
■ mm      -1-nrjr       • vntttmr                                          i
»košta kutu:__________________________        i
Srttftvrife lxm v ikoji tfrmMmfc iltlivcm'_____________________          I
Peijljini. *fiOTifkanpw|i^ilm^in*pjWwil*WNii.                             '
________________________O*mpi|McS_JJ..LL3-20M         '
Prtca                                                                                                      i
IfflBtl BrtrtMfc'     .                  ...................|...........mi,irrT.............u......                                          i
NMtov_________________________________________________________             I
fthtan_____________________Podpn_____________________________            '
K C0USCa:"tjll lajfeflja IM t# USfTK"   . **nikr                                                  '
■  2di»ttMnldrt»K___________________________________________            '
•_M_lr*.i**>i HMcf                                          i
:SZ=s———-------   -
cm 51t«ib. miri «m»j! in:_>ac im»9_t»u«*z nm^mm
Najhujša šala za l.april
Vsi že od majhnih nog vemo, daje 1. april tišti dan, ko se lahko požalimo iz kogarkoli, pa nam je vseeno oproščeno, ker je to pač »Dan norcev«. Zanimalo nas je kakšno šalo so izvedli naši sogovorniki, oz. katera je bila tista »fora«, ki soji nasedli ...
MARLON HAFNER, Student:
Najhujša je bila tista »fora«, ko je moja mami nalašč »padla« po stopnicah. Takrat sem se res prestrašil - bilo je kar grozno ... Ampak sem bil vesel, ko sem videl, daje vse v redu.
TINA REBOLJ, študentka:
Spomnim se, da nas je v soli profesor »kao« vrgel na »foro«, ko nam je dal nenapovedano kontrolko za pisat. Samo, da seje potem izkazalo, daje bila kontrolka »resna«.
NOELAVBEM, dijakinja:
Najboljšo šalo sva izvedli z najboljšo prijateljico, ko sva drugi dve dobri prijateljici »potegnili«, da sva na smrt skregani. Onidvc sta bili čisto zaskrb-ljeni in sta potrebovati kar nekaj dni, da sta dojeli, da je vse le hec.
ALEKSANDER RAJKOVrČ, učenec:
Nič kaj posebnega nisem doživcl za l.april, čeprav »zganjamo« šale med prijatelji - takšne vsakodnevne ...
NINA PENGOV, dijakinja:
Jaz se sicer ne spomnim, da bi mene kdo vrgel na kakšno »foro«, vem pa za eno hudo, koje mojo prijateljico sestrična »napela«, da se je poročila. To je bil kar šok zanjo.
ANJA KOREN, Studentka:
Ja, tista je bila huda, ko je naju s fantom stara mama vprašala, če je tisto pri garaži najin avto in sva rekla, da sva res tam parkirala pa je rekla: »No, brez gum je.« Midva sva kar poletela . k oknu! Hvala bogu, daje bil samo 1. april ... (smeh)
Pripravila: Alenka Zumbar
stran
16
Luna se v 28 dnevnem potovanju okoli Zemlje zadržuje v
posameznem znamenju dobra dva dneva. Sile znamenj vplivajo
na različne dele telesa, organe in sisteme. Vplivajo tuđi na živali,
rastline (različne dele rastlin) in okolico. Sile delujejo podvojeno,
tako pozitivno kot negativno. V rastoči luni nabirarrio moč,
dovajamo, se polnimo z energijo, snujemo, počivamo.
V pojemajoči luni trošimo energijo, se razstrupljamo, izplakujemo,
znojimo...Pri rastlinah je ravno obratno, pri pojemajoči luni tečejo
sokovi h koreninam (zemlja sprejema), pri rastoči pa v nadzemne
dele rastlin.
SLAMNIK - april 2004
I Slana ^       ^ bolj nfevarnaj
»j  vene            ^pir
\\r-X------           STRELEC  J   beljakovinePLOP
II OSo  7 ^x z«™^
|                           / >'   £2Jwi__eA  c   sklepi,         Mff
■■■■■^■^H    / * y~ * i         ilUI Polena,        fliKl
| \"m ^y .^JLkostUožaW
VELIKA NOĆ        Xj      y    I   sol,korenina,W
10      }     ^COZOROG       KORENINA
_____________||^     .                                i_____________________
fnK-        /^^§X     (sveže sv-i-0
I mJmKf 0      >L/ |b^^  K  maščoba, olje
I                      T    VODNAR___________CVET
0         m_k|                ogljikovi hidrati I|-__B------- c       KIBI________________LIST
II /So- x*^x ncruviU
L-n——    / /^C^ ;   \G slava'       —
Ifl  Sk               f '    m)x *       '   C   možgani, i^^^L
IL________    ^       'iimliz, ^     J   beljakovinc
n VPqZl0VEW        :,r.K?y| BOTo ^^S:   M
Rr     I ^k ¥*         ^^osbc   \^^   ■*   so'' korenina, W H*   Ivi            ^«~~>-^       ^  gomolji         '
_____n         BIK                  KORENINA
K2tv_.6 0   /***f~~^ts.     ^SVEŽf- svetio)
_____________ ^/^^>(^^\^ dihala'   _^__
_PC~H_5^~^ 0 U KS)sZr/c^ * 1R  ramena,   ^m]}
B 3Pa m u^Wm^roke'   V_F
fcJf6£^VqWi/|( dlani
11    dan knjige    "™"   \J    J 1     ]/
w%   Mi             0       ^~-i>—->%           maščoba, olje
B4$oj  DV0JCKA_____sss.
L^^^__          ,;r --.         (MOKRO)
v^   M               \ ^^>~'"'-^^K^1/ «   jetra            ^!
|^™ ^■"  ***                                   ogljikovi hidrati
L_____JRAK__________ust
!___■ ITu         V"' """          (T7T7T)
I   dan upora   V -_-# -^&^^N f*  ,      •  ,   ■
1»   m£            j^   **llili_ >a*J       m °btok,_^^
E8Šr J/g)*'®* 2),
^_ _^ y              ^^__S-^^         beljakovine
dan plesa     —i           ■        ■                                         as
stran 17
Atletski klub VELE Domžale
Najprej je na vrsti gorski tek ŠUMBERK 2004, potem pa naprej
SPORT
Vodstvo Atletskega kluba Vele Domžale je ie v letu 2003 spreje-lo okvirni program za leto 2004. V njem ima posebno mesto delo i mladimi atleti in atletinjami, skrb za tekmovalce in tekmoval-ke, pa tuđi organizacija in izvedba razlifnih prircditev, po katerih je AK Vele Domžale poznan tuđi izven moja naše občinc.
Šumberk 2004
Prircditvcno borno leto začeli z organizacijo in izvedbo sedaj že tradicionalnega gorskega teka ŠUMBERK 2004, ki bo tuđi letos namenjen obeležitvi praznika Ob-
čine Domžale. Dosedanja teka sta zelo lepo uspela, njuni udeleženci so bili najboljSi slovenski gorski tekači, letos pa bomo naredili korak naprej, saj bomo pripravili šta-fetne tekme, ki naj bi tekmovanje, ki bo 17. aprila 2004 z začetkom ob 11. uri na TRIM STEZI na Šumberku, popestrile. Tekmovanje je primemo tako za prave gorske tekače kot za rekreativce, zato ste vabljeni, da se nam pridružite ter skupaj z nami preživite prijeten sobotni dopoldan.
Domžale open Z004
Medklubsko atletsko tekmovanje
Priprave na prihajajočo sezono v avtocrossu
Priprave na prihajajočo sezono so v polncm leku: prva tckma bo 25. aprila v Zrkovcili Maribor, druga 9. maja na Planini Horjul. Za ASC Mu-slang bodo Ickmovali.trijc lekmovalci /. novimi vozili Buggy 4x4. Nova pridobitcv za klub je prestop lanskoletnega državnoga prvaka v diviziji I. Malija Rakovca, iz Sportnega druStva Utrip v ASC Muslang, kar poineni velik uspeh in dodatno potrditev dobrega delovanja kluba pod vodstvom Staneta Sušnika.
K.B.
Klub borilnih veščin Domžale -Mladi hoksar Dob
Uspešen nastop v Murski Soboti
21. marca 2004 je Kick boksing Zveza Slovenije v sodclovanju z glavnim organizatorjem Powcr kick Murska Sobota pripravila turnir v kickhoksingu - light contactu - za mladinec in člane.
Mladi boksar Dob je kot član Kluba borilnih vcSčin Domžale na turnir pripcljal Dejana Marica Krnca, mla-dinca, ki je imcl čast začeti prvo borbo na turnirju. V kategoriji mladincev do 71 kg je zasedel šeslo mesto in /. uspeš-»im nastopom domžalskemu klubu odprl vrala za nadaljnja tekmovanja, saj je klub registriran ludi za dcjavnosl na p(xlročju kickboksinga, kamor je bil sprejot sredi lebruarja letošnjega leta. l-iccnco Irenerja H v kickboksingu je prcjcl trener kluba Marjan Uolhar.
Ob toj priložnosti zapišimo, da so bili člani Mlađega boksarja Dob prvič v svojih majieah. Za fmančno pomoč se zahvaljujejo podjetjem: Vodnik, UTCi, ZaSčitna sredstva za varstvo pri dclu; VliFR, d.o.o., Bife Fronc, Količevo, Seblces, d.o.o. Dob, Krmil Kisclak, s.p. Tumšc, Hl Radkovič, s.p. Trgovina Lila, Dob, Radio Hit, Azur Kamnik, Fizio, Zeliščni izdelki za športnikc Koželj, Dob in Salon lepote Klaris.
B.
Mladi boksar Dob obvcSfa,
da je trening kickboksinga
- samo za dekleta v OŠ Dob
vsako soboto od 15.30. do 17.
ure. Prijave in informacije
031 220 489.
je tuđi Stalnica v programu Atletskega llluba Domžale. Letos ga bomo pripravili 25. maja 2004. NaSa želja je, da bi bilo tekmovanje, tako kot vsa leta doslej, v Sportnem parku Domžale. Če zaradi obnove tekmovalne proge ne bo mogoče urediti, se bomo dogovorili za spremembo mesta tek-movanja. Tuđi letos pričakujemo, da se nam bodo v tekmi v tekih in metili pridružilo veliko mladih atletov iz ćele Slovenije.
Olimpijski tek 2004
Stalni udeleženci olimpijskih tekov vedo, da smo v Domžalah olimpijski tek tekli med prvimi v naSi državi. Tuđi letos bomo v
dolini gradu Krumperk pripravili OLIMPIJSKI TEK 2004, ki bo 26. junija 2004. Vabimo vas, da se nam pridružite in postanete del svetovnega olimpijskega gibanja. Ob tem pa je vodstvo posebno skrb namenilo tuđi problematiki ureditve atletske steže v našem sportnem parku, kar je pogoj za nadaljnje uspešno delo AK Vele Domžale. Pričakujemo, da bomo s skupnimi močmi, pa tuđi s finančnim prispevkom naSega kluba, atletsko stezo uredili in tako omogočili normalne pogoje tako članom in članicam našega kluba kot vsem ostalim, ki želijo, da atletika tuđi v prihodnje ostane pomemben del športa in rekreacije v Občini Domžale.
B.
KK Pirueta
Pirueta se ne vrača brez zmag
7x drugič v letošnjem letu so ume-tnostni kotalkarji Kotalkarskega kluba Pirueta sodelovali na modri a rodni-m tekmovanju v umotnos-Inom kotalkanju pri organizatorju Kotalkarskrm klubu Renfe. Na to-kmovaliSču, ki je že gostilo najbolj&e kotalkarje iz Evrope, se je tuđi tokrat v najrazlifnejSih kategorijah pomerilo 85 tekmovalcev iz Italije, HrvaSke in Slovenije.
Tuđi tokrat ni šio brez udeležbe kotalkarskega kluba Pirueta, ki je s svojinu sedmimi nastopajočimi tekmovalci pobral kar dve prvi mesti, ki sta jih zasedli Patricija Žnidaršič in Vita Pet-erlin, srebrna je bila Eva Peterlin, med-tem ko sta Ajda Stina Turek in Meta Kurent zasedli šesto in sedmo mesto. Nina Železnik in Eva Belinger sta v najmnožičnejši kategoriji osvojili deseto in enajsto mesto, pokazali sta. da je napredek očiten in samo vpra-Sanje časa je, kdaj bosta posegli po stopničkah. Celotna ekipa je delovala izredno homogeno, kar seje izkazalo tuđi na zaključnem delu tekmovanja. Organizatorji so še enkrat dokazali, da
so organizacije tovrstnih tekmovanj v umetnostnem kotalkanju že vajeni. saj so prav vsa izpeljana brezhibno. Pred vrati je še veliko tekmovanj in v klubu se že pripravljajo na naslednja, ki bodo že ta mesec. Udeležba na tekmovanjih je številćno omejena, zato so v klubu, kjer se število tekmovalcev povećuje iz meseca v mesec, že pripravili raz-pored vseh tekmovanj. Uprava kluba posveča veliko pozornosti tuđi pridobivanju novih ćlanov oziroma mladih tekmovalcev, ki bodo v prihodnosti branili klubske barve na najrazličnejših tekmovanjih in pro-mocijah kluba. Trenerje caka. poleg zahtevnih priprav tekmovalcev na posamezna tekmovanja, tuđi dodatno izobraževanje, ki bo na razporedu prav sedaj, ko pripravljajo nove programe za posamezne tekmovalce. V upanju, da bodo vse naloge uspešno izpeljali, jim želimo kar najveć uspe-hov tako na tekmovanjih kot na ostalih področjih.
Med najbolj drznimi: reli voznik Gašper lljaž
Nova sezona z novim cliom 2.0 RS
Dvaindvajsetletni Radomeljčan Gašper lljaž že desetletje kroji vrh na takšnih in drugačnih avto-mobilisličnih lekmovanjih. Prvo spretnosti je za volanom v kartingu začel nabirati že leta 1992, /.mago-val je v Seicentn pokalu in se pred dvoma letoma z ekipo Viator&-Veklor Racing končno odločil za preskok v reli, ki je najzahlevnejša disciplina avtošporta.
Če primerjamo karting in divjo vožnjo na reliju, razlike tuđi ncno/navalccm ni Icž-ko opaziti, (iašpcr je /iimcnjavo sedeža, koles in precej konjev opisal takole: »Če se ozrem nazaj, je bil prestop kar težak. V Sciccnlo pokalu na krožnih dirkiili sicer nisem imcl nikakršnih težav, Ic na gorskih dirkah sem se moral nekoliko bolj prila-goditi novi situaciji. Potom je priSel še reli. ki pa je dejansko nekaj povsem drugoga. Naučiti sem se moral zolo veliko novih stvari, kot je denimo krajšanjc ovinkov. Za vsc to sem potreboval svoj čas in verjetno je /daj to obdobje privajanja za nami. Mislim, da nama s sovoznikom Petrom ni bilo prav nič prizanešeno, tako da sva si nekoliko utrdila kožo in sedaj gledava naprej.«
Vcčina se ob besedi reli spomni na prcvračanje navilih šporlnih avto-mobilov, spolzko ceste, veliko hitrosl, obccstnc grabne in krajšanjc ovinkov in se ob lem prav nič ne moti. Vsc to postaja čedalje bolj domaće ludi (iašpcrju 11 jazu in sovozniku Petru Pavčku, ki sta se s svojo ekipo Via-tor&Vektor Racing po nastopanju s cliom 1.4 odločilu za prestop v višji razred in nov avto, dio 2.0 RS. »Za nov avto smo se odločili zaradi štovil-nih nevšočnosti, ki smo jih imeli lako zaradi odpovcdi MobiPokala kol na drugi sirani zaradi nehomologiranega nvtomobila. s kalerim nismo mogli nastopali na dirkah v lujini, oziroma smo morali na reli Saturnusu voziti za vsemi nastopajočimi.« Prihajajoča sezona bo za Ciašpcrja, ki je kol vo/.nik prva violina ekipe Via-lor&Vcklor Racing, tretja v disciplini
reli. Ne Ie zaradi pregovora, da gre v trclje rado, Gašper računa na še uspeš-nejšo sezono, v kateri bosta s Petrom, ki ima tuđi že kar nekaj dirkaških iz-kušenj, saj je v kartingu prvič nastopil že s šestimi leti, nadaljevala pred dvema letoma začelo pot. V delavnici ekipe Viator& Vektor Ra-cinga tako žo nastaja rcnault clio 2.0 RS. ki bo spadal v razred N-2OO0 ccm. Z njim in pod pokroviteljstvom podjet ja Viator&Vektor, ki je največje transport-no in špedicijsko v Sloveniji, bosta Ga-špor in Pcter odpcljala celotno državno prvenstvo v reliju. /.a volanom pa se bo na gorskih dirkah prvič preizkusil tuđi Peler. Domaće nastope bodo dopolnilc nekalerc dirke v tujini, med katerimi bo tuđi prva v IctoSnji sezoni, prvi vikend aprila na uvodnom reliju srbsko-črno-gorskega prvenstva v Beogradu, (jašper se zavoda, da već dirk pomeni več prevoženih kilometrov in več iz-kušonj, Ie pa prinesejo zelene uvrstitve in rezultate ter napredek. »Do sedaj je bilo nastopanje na dirkah zaradi ne-homologiranosli avtomobila praktično neizvodljivo, lotos pa bodo naslopi odvisni prcdvscm od naših finančnih zmožnosli, ki omogočajo dva ali tri re-
lije na področju bivše Jugoslavije, torej na Hrvaškem ali pa v Srbiji.« »O ciljih še ne bi govoril. ker je morda šc nekoliko prezgodaj. V prvi vrsti bi rad seslavil kompaktno ekipo, ki bi Viator&-Veklor Racing s stališča organizacije in profesionalnosti postavila šc sto-pničko višje.  Nad tohničnim dolom ekipo bo
tako znova bcdcl IX;jan Gradišnik, sicer većkratni srbski prvak v kartingu, ki se mu bosta s svojimi idejami in nasveti pridružila še Tomaž Jeras ter Brane Senica. S sovoznikom Petrom sva tekmovalni del ekipe, ki se bo maksimalno potrudil, da bo na domaće police prinesel ćim već po-kalov.« Le-teh bosta zagotovo vesela tako tekmovalca kot tuđi glavni pokrovitelj slovenskega avtomobilizma, podjetje Vi-alor& Vektor, ki irna ta »naslov« že tretje leto zapored. »Mislim, da s pokroviteljem sodelujemo zolo dobro podjetje in da so nad dirkami in uspehi navdušeni tuđi oni. Glede na to, da brez njih ne bi bili zmožni nastopali in da mi nama v /cio veliko pomoć, tako pri iskanju dodatnih pokroviteljev kot tuđi pri tehnićni pod-pori. sva podjetju Vialor&Veklor zelo hvaležna. Ob tem je tu predvsem želja po ćim manj tehnićnih težavah z avto-mobilom - dosedanjega clia 1.4 smo res popolnoma preštudirali, sedaj je lu nov avtomobil in jasno spet nekaj neznank tuđi na lom podroćju. Najhuje je, da ti kak pomemben dol avtomobila odpove dan ali dva pred dirko. Zelo bi mi bilo všcč tuđi, će bi se uredile razmere okrog obeh avtomobilističnih zvez. in da se med sezono ne bi spreminjal koledar tekmovanj.« jo za konec še povedal Gasper, ki se rad zgleduje no Kimiju Raikonenu in nekatorih finskih voznikih relija, sicer pa se rad postavi tuđi na smućke. Pa ćim bolj spretno okoli ovinkov!
Bojana
Karate klub Atom Shotokan Domžale
Odlična Tamara Kokalj
V začetku marca je bil na Nizozemskom članski modna rod ni Karate turnir, kjer so sodelovali tekmovalci in tekmovalke iz osmih držav: Grčije, Italije, Madžarske, Belgije, Slovenije, Norveško. Anglije  in Nizozemske.
V  slovenski ekipi sta bili tuđi domžalski tekmovalki - Tamara Kokalj in Šonja (erar iz Karate kluba Atom Shotokan Domžale, ki sta odlično za-stopali slovenske vrste. Tako je 16-lotna reprezentantka, Tamara Kokalj, v katah - članice posamezno - osvojila fetrlo mesto, modleni ko je bila Šonja (erar premagana tik pred finalno uvrstitvijo.
Ob 15-letnici S.K.I. Holland so se člani Karale kluba Alom Skhotokan Domžale skupaj z S.K.I. Slovenije udeležili tuđi modnarodnega karale seminarja, ki sta ga vodila »Shihan« Masaru Miura 9. dan in »Sensei« Ridolfo Biago 6. dan. Tamari in Šonji iskreno čestitke!

LANCER SEDAN
3.520. dtrCTSTT
W(»ERjK^WATršiK?(^SP.O
ŽIVIM, DA VOZIM
MITSUBISHI MOTORS

V^cent«1'
Na fotografiji (od love) Tada] Gerle, pripravnik sodnlk, prvi tokmovalec v Mckbokslngu Bojan Merlč Krnc, trenor In takmovalec, Marjan Bolhar, Mojmlr Veleplč, sokundant, ter Bavld Nagodo, tekmovalac.
98 KM, ABS in E8D, 2 zračni blazini, ročna klimatska naprava
136 KM, ABS In EBD, 4 zračne blazlne, kllm. naprava, 16 colska alu platiiča, usnjen volan, športnl sedeži
KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 60 MESECEV * STARO ZA NOVO
www.avtocenter-subelj.sl
Obrtniška 8, Domžale
PRODAJA: tel.: 01 72 16 221
SERVIS: tel.: 01 72 15 666
mm/nm-
SLAMNIK - april 2004
SPORT
stran
18
Nogometni
klub
Domžale
Začetek prvenstva v prvi nogometni ligi in tuđi ostalih ligah -tuđi pri mlajših selekcijah.
Člani
Domžalčani so v doscdanjih treh spomladanskih krogih zabeležili eno zmago - proti Dravogradu doma, cn neodločcn izid - v Celju pri Publiku-mu in cn poraz proti Muri doma.
V naslcdnjcm, 22. krogu bodo gostovali v Ljubljani pri Olimpiji, potem pa bo sledilo tekmovanje v boju od 7. do 12. mesta, saj se Domžalčani nišo uspeli uvrstiti v prvi del in bodo sedaj vse sile usmerili v boj za čim višjo uvrstitev. Trenutno so na var-netn    devetem mestu, z le štirimi točkami zaostanka za sedmim    in točko za osmim mcstom. Domžalčani so v 21 -ih krogih zbrali 24 točk, 7-krat so zmagali. 3-krat remizirali in  11  krat izgubili, dosegli so 25 golov, prcjeli pa svojih 38.  Najboljši  strelec je šc vedno Djuranovič s 4-mi goli, slcdita pa mu Mitrakovič in Stevanovič s tremi dosežcnimi goli.
V   naslednjem kolu proti Olimpiji ne bosta nastopila Jcscničnik zaradi poškodb in Kunstclj zaradi rdečega kartona, v zadnjem kolu pa mora počivati še Stranjak.
Tuđi trener Mure. Miklavič je nad stanjem v domžalskem nogometnem klubu pozitivno presenećen, saj se
lahko marsikateri klub v slovenski ligi zgledujc po njih. Domaći trener Stojanovič pa je bil po zadnji tekmi zelo razočaran nad pristopom nc-katerih igraleev, na kar je opozarjal že v pripravljalncm obdobju, ko je dejal, da čc ekipa ni 100 % na tekmi, potem uspeha ni mogoče doseći. Bolj je bil zadovoljen z igro v Celju in proti Dravogradu, koje bilo treba po ugodnem rezultatu igro umiriti. Zelo dobro se z ekipo ujamc novi igralec Dvorančič, saj je v dveh te-kmah za Domžale dosegel dva gola, na zadnji tekmi pa ni nastopil zaradi kartonov, kar se je Domžalčanotn poznalo.
Mladinski pogon:
Mlajše .selekcijo mi s tekmovanjem pričele 27. 3., mladinci in kadeti so prvo tekmo odigrali proti Jadranu in obe selekciji sta v drugi ligi slavili
-  mladinci s 4:2, kadeti pa s 3:2 in v skupni lestvici šc vedno držita stik z vodilno ekipo, Ljubljana, za katero zaostajala le za dve točki. Naslcdnjo tekmo igrajo proti Zarici, doma. Prav tako so uspešni kadeti druge ekipe v prvi ljubljanski ligi, saj so slavili z 2:
0  proti Rudarju in so sedaj drugi - v naslcdnjcm krogu igrajo proti Litiji. Selekcija do  14 let - prva ekipa je premagala Ljubljano z 2:0 in so osmi
-   naslcdnji   krog  igrajo  z  Biljami Rcnčami; druga ekipa je igrala 1:
1   v Borovnici - so na 3. - 4, mestu
-   v naslednjem  krogu  igrajo proti Cocti, mlajši dečki so v prvi ligi 3 krat zmagali in enkrat izgubili in so na 4. mestu    v naslednjem kolu igrajo proti Slovanu; tekme s Svobodo pa ni bilo za drugo ekipo mlajših pionirjev, saj igrišče ni bilo pripravljeno    v naslednjem kolu igrajo proti Dobu.
Urban Žnldaršlč
Jelen še vedno med profesionalci
Kljun temu, da smo se bali, da ho Slovenija i/gubila svojega edinega profesionalnega motokros dirkača med svetovno elito, si je Roman Jelen, lani 6. na svetu (!) in slovenski moto-športnik leta 2003 /nova i:\-gotovil profesionalni aranžma tuđi v letu 2004. Jelen je v svoji triletni profesionalni karieri nastopal že za ekipe KIM in Honda, v letošnjem letu pa bo vo/il /a Husquarno. Pet minut pred dvanajsto je uspel podpisati pogodbo /. italijanskim /astopnikom Husquarne EDO racing iz Monze. Vozil bo HusqvarnoTC-510, Roman pa se ho po povratku i/ Padove na Pšato znova selil s trebuhom /a kruhom - v Italijo. Tuđi stanoval bo v Monzi - nedaleč stran od dirkaliSča Fl v tem slovitem italijanskem dir-kalnem mestu.
»Celotna operacija se je v lem času zelo zavlekla, saj sem prcdolgo čakal na odgovor moje dosedanje ekipe Tiscali-Honda-Martin iz Padove, za katero sem vozil dve leti zapored. Lc-ta se je namreč zadnji trenutek odlučila za nckdanjega svetovnega prvaka Francoza Michela Pichona, tako da sem zadnji hip ostal brez motorja,« pravi Roman Jelen. »Prav-zaprav nisem iskal drugih ponudb in možnosti, toda čas je medtem tckcl. Sele ko sem se /avedel, da bo pri eki-
pi Martin Pichon imcl prednost pred mano, sem si začel iskati nove možnosti. To je bilo seveda zelo pozno, toda na koncu sem lahko le sprcjel najboljše med tištim, kar je ostalo na voljo. Ekipa Husqvarna-KDO je profesionalna ekipa, tako da si obetam soliden razvoj, najprej motorja, nalo pa tuđi rczultatov. Imcl sem šc nekaj drugih možnosti, vendar bi tam moral sam iskati sponzorje, da /. njimi pokrijem del stroškov nastopanja na SP. Pri ekipi F.DO pa imajo vsc to rešeno, tako da se lahko v celoti posvetim lc dirkanju in treningom. Na tekmova-njih za SP bom šc naprej nastopal s licenco AMZS in za ekipo Sitar-Dun-lop, podprli pa so me tuđi: podjetje Akrapovič iz Ivančnc gorice, Avto Cerar iz Kamnika in trgovina Proces-sion iz Ljubljane. Upam, da bom na SP znova dostojno zastopal AMZS, klub in sponzorje, vcscl pa sem, saj sem podpisal dobro pogodbo, tako da sem pred začetkom tekmovanj lahko zadovoljen,« je povedal nov meščan Monzc. »Ta hip pa je šc prezgodaj, da bi ugotavljali, kako konkurenčna bo
nova husquarna. To borno ugotovili po prvih dirkah. Za nami je en me-sec dni testiranja, kar pa je premalo. Potrebno bo dosti već testiranja in razvoja kot s hondo, a trenutno nam je /manjkalo časa. Na začetku bom vozil v razredu MX3, ob ugodnem razplclu pa borno prestopili tuđi v razred MX (IP - takoj, ko bo motor zrel za težje prcizkušnjc in izzivc. Konkurenea v razredu MX GP ne bo tako zelo nabrita, kot pričakujejo mnogi. Rcsda bo boj za prvih 10 mest zelo hud in izenačen, toda redne uvrstitve takoj, ko bo pripravljena nova GP husqvarna med najboljšo petnajsterico na SP ne bi smele biti nedoscgljivc,« pravi Jelen. Dirkač iz Monzc si trenutno še ni na jasnem kako bo z nastopi v Sloveniji: »Cez zimo sem veliko Ircniral s pomočjo Damjana Čamžeka, tako da sem kon-dicijsko odlično pripravljen, manjka pa mi delo na motorju, toda tuđi to bom še nadoknadi I,« pravi motorist leta 2003.
Miran KokalJ
Sankukai karate klub Domžale
Kotar ubranil naslov državnega prvaka!
Pridružite se nam
Navijaška skupina Ravbarji
Navijaška skupina Ravbarji bo kmalu praznovala svojo 6. obletnico delovanja, nastala je numreč pred dvema kvalifikacijskima tekmama za vstop v prvo ligo leta 1998 proti takrarni ekipi Seta iz Vevc.
Skupina je bila v začetku zelo številčna, potem pa je članstvo upadlo zaradi incidenta v Beltincih, ki sploh ni bil incident s strani navijaške skupine, ampak s strani policistov Policijske uprave Murska Sobota, sa| je bila večina članov oproščenih zaradi zastaranja procesa. S skupino so ostali le tišti, ki so bili najbolj zvesti, kasneje pa je skupino postala tuđi športno društvo, ki sodeluje na planinskem in kolesarskem po-dročju, cilj pa je, da bi bil vsak član aktiven na športnem področju, zato se bo skupina vključila tuđi v projekt Olimpijske kartice.
Skupina se predstavlja tuđi na internetnih straneh NK Domžale in KK Domžale, žc prej pa so bili prisotni tuđi na internetni strani kamniškega od-bojkarskega kluba.
Za več informacij se lahko obrnete na Franca Černagoja - Švasota na telefon (041) 859    491 'in Miljenka Bolariča - Mikija na številko (041) 346-057. Vabimo vse tište, ki ste zainteresirani za članstvo v naši skupini, da se nam pridružite, da bomo s skupnimi močmi pomagali tako kamniškim kot tuđi domžalskim športnim kolektivom do boljših rezultatov in velikih uspehov. Se vidimo na tekmah!
Športni pozdrav od navijaške skupine Ravbarji
Tokratno Državno prvenstvo v Sankukai karateju za {lane je po-tekalo v športni dvorani Brinje v Grosupljah. V nedeljo, 21. 03. 2004 so se ob 15.00 uri zhrali tekmovaici iz Sankukai kluhov iz cele Slovenije, da hi se pomerili v borbah. Borbe so potekale v absolutni kategoriji, torej brez omejitev glede na težo in stopnjo pasu.
Tekmovanje je uradno odprl župan Grosupelj, g. Janez Lesjak, za njim pa je nekaj besed karatcistom in gledalcem spregovoril še pred-sednik SKZS, g. Vlado Paradižnik. Sledil je prikaz dovoljenih udarcev (tsuki, mae-geri, mawashi-geri, yoko-geri...) in potem šc tehnik, ki so prepovedane in jih v športni borbi ni dovoljeno uporabljati (udarce v oči, udarce v grlo, udarce v genitalije, ipd.). Pari za športne borbe so bili izžrebani žc prej, na javnem žrebanju v okviru Sankukai klubov Slovenije, tako da so se tekmovaici le še poklonili publiki ter sodnikom in tekmovanje seje lahko začelo.
Med prijavljcnimi tekmovaici so prevladovali tišti z viSjimi pasovi, žalo je bila temu primerno huda tuđi konkurenea. Borci so pokazali veliko mero srčnosti, pa tuđi zelo visok nivo izvajanja različnih tehnik. V športnih borbah je to namreč še posebej težko, saj mora elovek premagati določene oleževalne okoliščine, kot so občin-stvo, psihološki pritisk zaradi naspro-tnika in zlasti dejstvo, da se vsc doga-ja zelo hitro. Za "fairplav" in pošteno sojenje je dobro poskrbel sodniški kader, tako da so lahko vsi tekmovaici dokazali svoje znanje karateja. Kljub vsemu pa je šio za tekmovanje, kjer so nekateri pač boljši od drugih in s ponosom lahko zapišemo, da je lovorika državnega prvaka ostala v Karate klubu Domžale!
Prva tri mesta na državnem prvenstvu v Sankukai karaleju so zasedli:
1.    mesto:
DARKO KOTAR (KK Domžale),
2.    mesto:
DliAN LKVAĆIČ (KK Forum) in
3.    mesto:
SAMO LKVAĆIČ (KK Forum).
Vsem iskrene čestitke za lep uspeh!
B.P.
S setaj ¥ domovino Je wM karatetet odnesel tud promodlsko darilo, kimu gajev
spomki na obkk našega mesta brodi podžupan Toni Draoar.
Dobrodošli, profesor karateja Hirokazu Kanazawa, 10. dan
Karate klub ATOM Shotokan Domžale je 27. in 28. marca 2004 gostil veliki mednarodni karate-do seminar, ki ga je pripravil v sodelo-vanju s slovensko Shotokan Karate -do Internacional zvezo.
Seminar je bil namenjen vsem ljubiteljem »Shotokan« karate do-ja ne glede na starost, spol ali stopnjo pasu. V hali Komunalnoga centra Domžale se je tako zbrala pisana mednarodna druščina blizu 200 karatcistov, ki so dva dni resnično
OPTIKA BRIGITA
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
»
Nudimo kompletno oskrbo vida:                       .»(
• okulistični pregled                        , Ulip oCa
veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel
• sončnih očal                                     ^e
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure.
uživali v mojstrstvih profesorja karateja Ilitokazu Karui/iiwa, 10. dan. O njem je Lovro Kokalj povedal: »Mnogo let, sem se kol glavni instruktor in uslano-vitclj Karate društva ATOM Shotokan Domžale prizadcval pripeljati v Domžale in Ljubljano tega slavnega moža, ki je dejansko sooblikovalec svetovnega karateja žc od sredine petdcsetih let prejš-njega stoletja.«
Tuđi na seminarju v Domžalah je moj-ster karateja Kana/,awa na seminarju skozi vse lekcije poudarjal, da karate ni samo šport, in da mora vsak posa-mc/nik ugotoviti, da je vadba odlična predvscm za vsakega posame/.nika osebno, vsc znanje se mora i/.ražati v enostavnosti in uspešnosti vsakdanjega življenja. Zelo pomembno je osredo-točenje na bistvo situacije, l/jcmcn je njegov poudurck na dihanju in mehko-bi tehnike vendar v pravem trenutku iz-jemno moćno in prodorno, kar seveda razumejo lc največji mojstri karateja. Tako stanje se doseže z pravim treningom, meditacijo in nikakor ne z brez-hrižnosljo in zaletavostjo, danes tu jutri lam. Njegov pozitivni dobronamerni odnos in duh učenja se je razlczcl po veliki dvorani in se za dolgo zasidral, mislim, da kar većini, globoko v srce. Po seminarju so prijavljeni karalesti opravljali izpite za mojstrske pasovc.
P*!I*AR
Topos i^
TEL: 041 642 844, 041 664 143       <           m       ^
Pulzar parketi d.o.o., Moste 6,1218 Komenda, www.userrs.volja.net/pulzar, e-pošta: andrej.brinovar@siol.net
KOMPLETNA PARKETARSKA STORITEV, PARKETI, LAMINATI, GOTOVI PARKETI
SLAMNIK - april 2OO4
stran 19
SPORT
Umetnostno kotalkanje
V
Stiii medalje na tekmo-vanju v obveznih likih
Zima st se ni postavila, ko se je fc začela sezona tekmovanj v umetnostnem kotal-kanju, ŠI) Sokol n/. Piran se je odlofil, <la spusti prvo prijateljsko tekmovanje '•a mlajSc kategorije. Se/ono smo začeli s prvim tekmovanjem za Pokal Slovenije, ki je 14.3. potekalo v organizaciji KUK Nova (rf)rica. Tekmovali smo v obveznih likih. Kot lansko leto smo tuđi letos stali na zmagovalnem odru.
Meci kadet injami je Maxi C'erar osvojila l.mesto, Nika Babič je I. mesto osvoji-I" med mlajšimi deklicami, v išli skupini i<-' bila Masa Tadič 6. in TjaSa Kvas K. I'resenečenje pa je pripravila Klavdija Kovač /. 2. mestom v skupini »D«, Klavdija se nam je namrcč pridružila sele
v letošnjem letu in dokazala, da se lahko primerju z bolj izkušenimi kotalkaricami. Drugo presenečenje je pripravila lanska pokalnu prvakinja skupine »D«. Manca KoroSec, ki se je skupaj s trenerjem (xll()čila stopiti ob bok tištim, ki že nc-kaj veljajo v umetnostnem kolalkanju. Prestopila je med slarejše deklice in med njimi nekako veljala za začetnico. Manca je doka/ala, da ne bo tako in osvojila 3. mesto. česar ni niliče pričakoval. Med eicibankami pa se je prvič v obveznih likih predstavila Pia Kvas, ki je v dmgcin liku naredila manjšo napako in tekmovanje končala na 5. mestu, večja napaka pa se je pripetilu Evi llriberšek, ki je po odličnem začetku (v prvem obveznem liku je bila druga) zaključila
tekmovanje na 7. mestu. Naši najmlajši predstavnici na tekmovanju sta ugolovili, da bosta na naslednjem tekmovanju pustili strah doma in tako svoje uvrstitve
brez dvoma popravili.
Začctek dober, upamo tuđi na dobro na-
dal jevanje ...
S0K0LK0
Nogomet v Občini Domžale
NoRomctni klub DKBKVKC DOB
(■'LANI V pokalu MNZ I JUHUANI'so v 1/X linala zmagali z I: .1 proti Zagorju, v čctrtfinalu 7. aprila igrajo doma s Krko, v 3- Hgi Center zasedajo osmo mesto s 6-imi ■ruigami, neodlučenim rezultatom, 7-imi Porazi, doseženimi 19 točkami ter gol raz-Hko 23:2«.
mladinc i so v i. ligi mnz uublja-
NK: osmi s tremi zinagami in sedmimi porazi, 9-imi točkami ter gol razliku 13 : 24. STARH.IŠI DHČKI v 2. ligi MNZ L-IUBI.JANIi zasedajo osmo mesto z eno zmago, dvema neodlučenima izdidoma ter (> porazi. Zbrali so 5 točk, gol razlika je 2(>:7. MLAJŠI DHČKI so v 3. ligi MNZ LJUUIJANH tretji, C'IC'IHANI pa v H h& MNZ LJUBI,IANI<! sedmi. NK KAI,(KR KADOMMK (LANI v 3. ligi ('KNTUR zasedajo tretje "icsto z osmimi zmagami, I-im ranijem lcr petimi porazi. Zbrali so 25 točk, gol n«libpaje 21 : II.
MlrA[)INCI so v I. IJUBIJANSKI ligi ^ s (viini zniigjimi, dvema neodločenima "-'"ifetoma, trani porazi, 20-imi točkami ter »'I':i/liko 21 :172(1.
KADBTTAsov 1. LJUBLJANSKI ligi šesti s 4-imi zmagami ter šestimi porazi.
12-imi točkami in gol razliko 16 : 22. MLAJSI DHČKI v 2. ligi MNZ LJUBLJANI.'! zasakijo deveto meslo, t'IC'IHANI psi v B ligi MNŽ LJUBLJANE drugo mesto. NK VIR
CI.ANI so v 1/8 pokala MNZ LJUBLJANI1! izgubili s r'actorjem 5 : 1, v I. LIGI LJUBLJANE pa so cnajsti z eno zinago, 5-imi raniji, 6-imi porazi, osmimi točkami in gol razliko 12 :27.
KADETI igrajo v 1. ligi MNZ I JUHI JANI-! in so četrti s 6-imi zmagami, enim ranijem, tremi porazi, 19-imi točkami in gol razliko 2X : 23. MLAJSI DEČKI so v 3. ligi MNZ LJUBI JANE dvanajsti. NKIHAN
ČLANI so v 1. ligi MNZ LJUBI JANE osmi: 2 zmagi, 5 rcniijcv, 5 porazov, 11 točk ter gol r;izlika 16 : 17. KADETI v 1. ligi   MNZ LJUBLJANE zasaiajo sedmo mesto s tremi zinagami, dvema remijema, 5-imi porazi,   ll-imi točkami in gol razliko 30: 29, CIC'IBANl sov B ligi MNZ IJUBUANE deveti. ŽNKOOMŽALK
ČLANICI'! so v prvi ligi četrtc s 4-mi zmagami. dvema remijema in tremi ponizi, ima-jo 14 ločk in gol razliko 32: 13, v \\ )KAH I so doma s Krko izgubile z 2 : 0, v gosteh igrajo 14. 4., boljši iz teh dveh tekem pa se uvrsti v finale pokalnega tekmovanja. DHKLETAdo 16 let so sedma I zmaga, 6 porazov - 3 točke, gol razlika ft : 50.
Urban Žnldaršič
Košarkarski klub Domžale
Č1,ANI KK IIKLIOS »OMŽAI-K: PRVAA. KOŠARKARSKA UGA:
1. MESTO, 20 ZMAG, 6 PORAZOV, K()Š RAZLIKA 2201:1949,46TOČ!K Ponize v dosedanjih 26. krogih so doživeli na petih gostovanjih, in sieer v Kopru proti Kopni v I. krogu, nato v 7. krogu pioti Alpos Kempolastu v Šeiitjurju,v 11. krogu v Postojni pilili Pivki Penitiiiiarstvu in nato še proti Triglavu v Knmju v IX. krogu, zelo lesno tuđi pti »ti Kraškcmu /klanu v Sežani ter na domaćem terenu proti Elektri v 14. krogu.
V »ubijem krogu. ki bo odločal o tem, kdo bo ignil s Slovanom in kdo s Krko v čelrtli-nalu državnega prvenstva, pa se bodo pomerili šc s Pivko Penifninarstvom iz Postojne, v suboto 10.4. tih 19. uri   vsistcvabljcninato odločilnotckmo. Veliko psihološko prednost imajo I X>mžalč;ini, saj je vrste Postojne za-puslil njhov glavni igralec Voljko Pctranovič, ki bo kariero nadaljeval v /adni.
'-c sedaj imajo eno zmago vrt od ekipe iz Postojne, štiri več od Elektre in šest od Zagorja.
Vsc kaže, da se bodo v končnici merili z eno od dveh slabšc uvrščenih ekip v Jadranski ligi Slovanom čepremagajo l'ostojno ali Krko. Čc izgubijo s Postojno, Poleg njih bodo lani igrali še košarkarji l'-lektre in najverjetneje Zagorja odvisno od lekme, ki jo igrajo v zadnjem krogu in jo inorajo zmagati in tekme med Hlektro ■n Iriglavom, srečo Heliosu pa lahko obniejo le pošk(xlbe ključnih igralcev, ki pu jih za sedaj ni    vsaj velikih ne.
V  veliko pomoć pa jim je tuđi navijaška skupina Ravbarji, ki jih spremlja na vseh doniačih lekmah in pripomore k še boljši predstavi domzalskih igraleev. Ml,AI>INC| l.SKI,ZAHOD
KK 1X )MŽ,Al ,1 i  po rudnem ligaškem dehi •^ MliSrO, 12 ZMAG, 6 PORAZOV, K( )Š RAZLIKA 1533:1437,30 I(XK Nastupili  so  na  tinalncm  turnirju  v Kranjii, kjer so se prvi dan pomerili ■/, domaćim Triglavom in visoko izgubili, k:"' je pripeljalo do tega, da so se na koncu pomerili za 3. meslo proti Union Ohmpiji in jo ludi visoko premagali. Iako so na koncu osvojili 3. mesto v državi   ta generacija je bila pionirski in tuđi kadetski državni prvak.
V tekmi za prvo meslo pa je Slovan ugnal domači Triglav in tako po rednem delu, ko so bili sele četrti. osvojil naslov mladin-
skih košarkarskih prvakov Slovenije za sezono 2(K)3/2(KM.
Med najboljših pet igralcev tumirja je bil izbran tuđi domžalski igralec Sanel Bajramlič.
Za ekipo so igrali Grcgor Šcrccr, Gregor Avbelj, Jaka Kovač, Matej Kosir, Damir (iuherinič. (iašpcr Papcž, zc prej omenje-ni Sanci Bajramlič, Žiga Ivačič, Marko Borko. Matcj Jare. Jure Močnik, Luka Ambroz, ki se je odpravil z mladinsko reprezenlanco na Poljsko na dnigi krog kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Rcprczcntanco vodi Domzalčan Sašo Kisela. Ekipo: Andrej Baš, Aljaž Orehek, Dejan Džaiian, Rok Urbiinc in Jakob Pavlič je v(xlil Predrag Radovič, pomagal pa mu je Marjan Košak. KADKII I.SKI,V/JIOI)2 KK DOMŽALE
5. MHSTO, 3 /MACJK, 13 PORAZOV, KOŠ RAZLIKA 1I2S:135O, 19 I'OČK Kaleti so v diugeiii delu igrali v sku|iini, ki se je bnila za razvrstitev ixl 13. incsUi nivzdol. Na finalncm tumirju je v treh dueli največ pokazala ekipa Krke, ki je tako poslala kadetski prvak Slovenije za sezono 2(X)3/ 2004; Domzalčani pa so končali na 21. meslu, trener ekipe je bil Predrag Radovič. ki mu je pomagal Anže Vovk. PIONIRI I:
Koncile so se prijave in kvalifikacije za vstop v prvo ligo v prih(xbiji sezoni, kjer imajo IX)inzalčani dve ekipi starejše in mlajše pionirje 1c ti bcKk) nastopili v drugi ligi Domzalčani so se intenzivno pripravljali na to tekmovanje, saj so (Kligrali žc nekaj prijateljskih lekan, v kuterih so iskiili svojo trenutno pripnivljaiost. V kvalilikacijah za vsto|i v |irvo ligo so se starejši pionirji 7. marai v Stražišču pri Kranju pomerili z ekipama iz Srnižišča in Kolpe iz Čmomlja. likipii Kočcvja je so-delovanje (Klpovalala, lako da so se vsc tri ekipe pmncrile nxxl sebi)j, I>nnzalčiuii so premagali Kolpo in izgubili s Stražiščcin, a so .se vseeiH) uvrstili v prvo ligo. Tekmovanje se je pnčelo 3.4. oziroma 4.4. Njihovi nasprotniki rKi so v prvi ligi Vrhni-ka, (Mimpija, Ježića, .lanče in Krka. Mlajši pionirji bcxlo ignili v dnigi ligi skupaj z [.astovko. Vojnikom in Celjskim Vitezom. ŠOLA KOSARKK: 13. 3. so domžalski otroci v soli košarke v Ljubljani igrali proti Soli košarke KK Olimpija in zabeležili dve zmagi in en poraz zmagali so dečki, letnik 1993/1994 in letnik 1991, izgubila je ekipa dečkov, letnik 1994/1995.
Urban Žnldaršič
Atletski klub VELE Domžale
Nastija je nastopila dvakrat
21. februarja se je na dvoranskem prvenstvu za člane in članice teklo in skakalo za norme za nastop na sveto-vnem prvenstvu v atletiki v dvorani, ki no od 5. do 7. marca 2004 v Budimpešti. Z nekaj izjemami smo videli elitne šprinterje in šprintorke na 60 metrov ter 60 metrov z ovirami, atleti in atletinje so dosegli dobre rezultate v skoku v daljino, visino, troskoku ter
ob palici.
Med nastopajočimi je v dvorani v Šcnipctru pri Gorici iz Atlctskcga kluba VELF. nastopila lc Nastija Capudcr. Dosegla je 11. mesto v skoku v daljino, kjer je za centimeter preskočila znamko |x:tih metrov, v troskoku na je bila s skokom 11,51 m peta. Čestitke!
Bojani
Thai-boxing DEMA Domžale
Veliki spektakel tajskega boksa v Domžalah
Konce februarja je bilo v domžalski OŠ Venclja Perka državno prvenstvo, polprofesionalni ter prestižni profesionalni boji v tajskem boksu. Tekmovan je je bilo na visoki ravni, saj so se naši borci pomerili tuđi z reprezentanco Madžarske.
Domžalski klub THAI-BOXING DEMA je bil glavni organizator, hkrati pa je iz njegovi vrst naslopilo kar pet borcev. Kot prvi se je pred-stavil Zlatko Mahič (67 kg) in z 2 : 1 premagal borca iz Trebnjega. Za njim je v magični Stirikotnik stopil Miha Mari (71 kg) in povedel s 3 : 0 ter tako premagal lanskoletnega državnega prvaka. Naslednji se nam je s svojo hrabrostjo predstavil Dejan Otrin (71 kg), ki pa je zaradi poškodbe gležnja predčasno odstopil in prepustil zmago nasprotniku iz. no-vomeskega kluba. Kot zadnji borce v amaterskih bojih je iz domaćega kluba nastopil Anže Andrejka (XI kg) in odloćno z.magal s 3 : 0 ter tako po-razil borca iz ljubijanskega kluba. Po končanih bojih za državno prvenstvo so v polprofesionalnih bojih nastopili Mirko Vorkapić (NM), Pet-er Pupovac (LJ) in Rožle Jazbinšek (KK) in vsi premagali madžarske re-prezentante. Kot zadnji boj mi mu pravimo »FIGHT OP THE NIGHT«.
pa se je v profesionalnem boju po-menil Dejan Madjarevič (72,5 kg) in v drugi rundi senzacionalno zma-gal z knock out-om in onesposobi I madžarskega borca za nadaljevanje borbe.
Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, ki so omogoćili to tekmovanje in upamo na dobro sodelovanje tuđi v prihodnje. Tahai-boxing DEMA v svoje vrste vabi nove ćlane, željne znanja tehnik tega sporta, ki mu pravijo tuđi »KRALJ BORILNIH VEŠČIN«. Informacije dobite na telefon 041    293    756.
R.Z.
Smučarski klub lhan
Odlični nastopi v deželi pokljuškega gamsa in sarajevskega vučka
/ima je šc vedno tu, ja, vsaj v visoko-gorju, in tekmovanja tuđi. Tako se je v ncdeljo, 14. 03. 2004 na Pokljuki odvijalo tekmovanje v smufarskih tekih za slovenski pokal, in sicer v organizaciji našega kluba. Tckmoval-ci so tekmovali v skupinskem Startu na progah dolžinc 10, 7,5 in 5 km, kar je veljalo za tekmovalce odraslih kategorij.
Prvi so se na progo podali tekmovalci najstaiejših kategorij in na najdaljši razdalji. V boju s štiriini 2,5-km krogi se je najbolje spopadel, in prečkal cilj kot prvi, naš tekmovalce Kleinen BAUER. Kot starejši mladinec je ugnal vsc tekmovalce juniorske in članske kategorije in tako dokazal, daje, ne samo najboljši mladi biatlonec te sezone, ampak tuđi tekač, ki bo v priliodnjih letih zbiral t.i. zvezdice oziroma lovorike tekem državnih prvenstev, scveda ob prcdpcv stavki, da bo urnik tekmovanj dopuščal tekmovati v obeh disciplinah, na kar je Klcmcn scveda pripravljen oziroma zelo zainteresiran.
V kategoriji juniorjev je (xllično nastopil tuđi AlcšGREGORIČ, ki je osvojil drugo mesto, Peter DOKI. pa je v cilj pridr-sal kot peti. Ob odsutnosti Anžcta GRE-(iORIČA in (iregorja P(KiAČNIKA. ki sta v mladinski kategoriji tckmovala na
zaključku nemškcga pokala v biatlonu, prvi je osvojil odlično drugo mesto, so se tako trijc nastopajoči domači tekmovalci z zelo uspešnim nastopom kar najlfcpSe ziihvalili ostiilim članom kluba, ki so vzorno pripravili pokljuško tekmovanje. Sezone še kar ni konce in forme ihanskih biatlonccv rudi ne. To seje potrdilo žc na naslednjem tekmovanju, na t.i. Balkanja-di v Sarajevu, točneje na Palah, kjer so se naši tekmovalci merili s tekmovalci Bolgarijc. Romunijc, Hrvaškc. Srbije in Čme gore, Makedonije, BiH tcrGrčije. Ponovno, kot žc tolikokrat v tcj smučarski sezoni, je kraljeval, tokrat v »deželi Vučka«, Klcmcn Baucr in na vsch trch tekmah v biatlonu osvojil nove tri medalje. V sprintu na 10 km je osvojil prvo mesto, na sobotni zasledovalni tekmi (20. 03. 2004) je osvojil drugo mesto, drugi je bil tuđi na ncdcljski tekmi s skupinskim Startom. Vsa tekmovanja si je neposredno ogledal tuđi njegov oče Vili. ki sije po bučnem navijanju na sami progi. zadovoljnega obraza, scveda po odličnih nastopih svojega sina, privoščil vzpon na najbližje zasneženc vrhove, ki kot navdušen hribolazec in alpinist osvaja širom Slovenije pa tuđi tujine. Na omenjenem tekmovanju na Palah se je z dvema petima mestoma dobro odrezal tuđi Alcš Grcgorič in Grcga Pogačnik, ki
je pristal na vseh treh tekmovanjih med 15 in 20 mestom.
Medtem ko so se omenjeni ihanski bi-atlonci bojevali s strminami. na katerih seje pred 20-imi leti n<Klil žc imenovani Vučko, maskota takratnih OI v Sarajevu, se je drugi del ekipe bojeva! na Pokljuki v smučarskem teku. V kategoriji juniorjev je zmaga zopet pripadla našemu klubu, in sicer po zaslugi Petra Dokla. ki je kljub krajšemu treningu, pa toliko bolj moćni družinski podpori oziroma navijanju očeta Franca. matere Mirjam in brata Jureta, usncl zbrati dovolj moči ter dokazal primat tuđi med slovenskimi smučarskimi tekači. Prvič pa je v kategoriji mlajSih dečkov stopničke osvojil Alcš GREGORIN, uvrščen je bil na drugo mesto in je tako nakazal, da bo treba v prihodnje domaćo vitrino, namenjeno medaljam in pokalom, povečati, saj jih bosta skupaj z žc zelo uvcljavljcno sestro Tcjo po vscj verjetnosti zbirala kot po tekočem traku.
V deželi pokljuškega gamsa so se v letošnji zimi vrstila po tekočem traku številna tekmovanja v biatlonu in smučarskem teku. In za zaključck sezone sta bili šc dve tekmovanji. bolje rečeno kar dve tekmi za najvišje naslove v državi. Na sobotnem državnom prvenstvu v biatlonu seje tako še zadnjič zbrala vsa biatlonska slovenska smetana. Tekmovalci so se v pravih zimskih razmerah merili na najdaljših razdaljah, na šc kako znanih in še kako težkih progah. Bralci »ne zameritc«. ampak ponovno moramo kot prvega omeniti Kičmena Bauerja, ki je pobral najslajši del smetane z zlatim prelivom. drugi srebrni sloj pa je pobral Alcš Circgorič. Zbirko medalj državnega prvenstva je dopolnil vsc boljši biatlonec Anžc (iregorič in z osvojeno srebrno medaljo šc kako razvcsclil očeta Petra.
ki je v preteklosti prav tako osvajal naslove državnih prvenstev. Daleč (xl medalj pa ništa bila niti preostala tekmo-valca našega kluba, Pcter Dokl in Grcga Pogačnik, ki sta z osvojenim četnim mestom lepo zaokružila biatlonske na-stope na Pokljuki. Ob tem velja dodati, da je Teja GREGORJN, potem ko je že postala državna članska prvakinja v smučarskem teku. prvić postala tuđi članska državna prvakinja v biatlonu in tako Ihanu prinesla prvo t.i. zvezdico v ženski kategoriji.                                -:
Naslednji dan. v ncdeljo 28. 03.2004, pa je Pokljuka prićakala tekaSko slovensko smetano na državnem prvenstvu. Na zadnjem letošnjem tekmovanju smučarske sezone je tako prišlo do merjenja, tokrat brez puške, najboljših biatloncev in teka-ćev, med katerimi sta nastopila dva naša tekmovalca na progi, dolžine 21 km. (Odlični nastopi so se v tcj sezoni tuđi odlično konćali, in sicer z zmago Klemna Bauerja med starejšimi mladinci. Zaradi njegove hitrosti mu je naslov državnega prvaka pripadcl tuđi v juniorski kategoriji, v kateri je Aleš Gregorič zasedel četrto mesto.
Sezona 2003/2004 seje tako za ihanske lovce na smućen in laufarje konćala kot v pravljici. Z osvojenimi kar osmimi medaljami Kičmena BAUERJA in Petra IX)KLA na mladinskem svetovnem ler cvropskem prvenstvu v Franciji oziroma v Belorusiji smo se postavili ob bok svetovnim in evropskim velesilam v biatlonu. V tcžko prićakovano livropo smo tako Ihanci po športni plati žc vsto-pili in dali vedeti, da bo tuđi v prihodnje geslo našega kluba »Naprcj z eno samo hitrostjo, hitrostjo, ki zmaguje«. Za vso pomoć in za vso vloženo energijo, ki nam je dala hitrost v smućini. ob izteku smućarske sezone tako izrekamo zahvalo vsem članom kluba, starsem tekmovalcev in vodstvu Slovenskih biatlonskih reprezentane in njihovim trenerjem, g. Metodu Moćniku, g. Dušanu in ga. Mariji Pelerka, podjetju FARMER IHAN d.d.i Pekarni Rogljić iz Ihana in Obćini Domžale. Športni pozdrav!!!
Matjaž Pavovec
Dodatna športna oprema vas naredi boljše.
Om»|«ni seriji vdziI GbU, Accsnt, Elantrs in Matrix smo dodali opremo za Športni izgled in vefije udobje ter jih i izredno ugodnimi cenami poslali v akcijo
j^    ni   iiijB
(SHSS^^SkiHe GL klima     2.84S.800 jJfT" MAism         1.SGLS klima    1134.800 SIT
HVUnDHI 1
Oflicial  Purlnur    B
-> KREDIT NA POLOŽNICE -i BANĆNI KREDIT
DO 72 MESECEV
STARO ZA NOVO
^^
www.avtocenter-subelj.sl
Obrtniika 8, Domžale
PRODAJA: tel.: 01 72 16 221
SERVIS: tel.: 01 7215 666
SLAMNIK - april 2004
SPORT
stran
20
Na črnobelih poljih
Velovi hitropotezni turnirj i
Dvakrat Bogdan, enkrat Vito
Tuđi lotos potckajo vsak pctck Velovi hitropotezni turnirji. ki se jih udclcžuje kar lepo Utovilo Sahi-stov. Januarja je bil v mescčncm seštevku najbolji Bogdan Oso-lin. Zmagal je na dvch tedenskih turnirjih. enkrat pa je bil drugi. Drugi je bil januarja Boris Skok, ki je na zadnjem mesečnem turnirju zmagal, na drugem turnirju je bil tretji. Med zmagovalce tedenskih turnirjev se je prcsenetljivo vpisal tuđi VolčanSck. Januarskih turnirjev se je udeležilo 29 šahistov. Vrstni red: Bogdan Osolin, 39, Boris Skok, Saradjen, 34, Janjič, 32, Volčanšek, 27. /upančU, 23, Franci Kosir. 22. itd.
V tebruarskem mesečnem izkupičku je najdaljši konce potegnil Vito Janjič,
PEDIKURA PANČUR
01/72 45106
Vlasta PANČUR
(v kleti zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
Odličen rezultat učenk in učencev iz
OŠ Domžale na državnem prvenstvu v šahu
Šest let vztrajnega (lola / mladimi Šahisti in šahistkami na OS Domžale žc tri leta prinaša i/vrstne rezultate posamc/nikov in ekip s te Sole. Na ekipnem državnem prvenstvu osnovnih sol so dckleta v postavi Špela Orchck, Tanja Kovač, Kalja .lus. Kalja Vozel in Irena Dokl postale državne prvakinje za šolsko leto 2003/2004. Da ho mera polna, so svoje dodali šc lantje i/, te sole, ki so v izredno tcžki in izenačeni konkurenci osvojili 3. mesto. Za ekipo so igrali Andraž Šmon, Marko Berk, Matjaž Kos, Pal Somi in Peter Kolar.
IVvenstvo je bilo žc tretjić zaponed v Novem mostu, in sicer 20. in 21. 3. 2004. Žačetek deklet ni bil tako obetaven, saj so v tretjem krogu izgubile proti OŠ Stari trg ob Kolpi / rezultatom 3:1 in /a njimi zaostale /a dve točki. Toda z vsakim naslcdnjim krugom so dcklcta nadoknadile po pol točke in krog pred koncem so se jim približalc na pol točke zaostanka Zadnji krog so odigrale brez napake, zmagale s
4:0, medtem ko so dckleta s Starega trga podlegle pritisku in /magale samo s 3:1, kar je našim dcklctom prinoscl zasluženi riiislov državnih prvakinj. l'ri fiintih, kjer je konkurenca zelo i/enačenu, so Dom/alčani v devetih krogih klonili saino enkrat, in sicer proti kasnejšim ilržav-nim prvakom OŠ Prcžihovcga Voranca Jcsenice. V devetih kolih so osvojili 22 točk. Kako moćno nasprutnikc so imeli, govori pcKUitok, da so naši fantje imeli najvišji srednji bucholzov koeficient IX1,5 in da so igrali proti ekipam, ki so imele končno uvrstitev med 1. in II. mestom. I'oleg tega pa so bili po deskah najuspešnejši kar trijc naši, in sicer Špela Orchck (I. deska 6 toćk od sedmih), Katja Jus (3. deska - 6 točk od sedmih) in Andraž Šmon (1. deska - 7,5 točk od devetih). Uspcšno je nastopila tuđi ekipa iz OŠ Prcserje pri Radomljah, ki je v postavi Hlip Kozarski, Lani Kozarski, Jan Zajc, Miha MuSič in Klemcn Jerman osvojila 10. mesto. Vsem igralkam, igraleem in njihovim mentorjem ćestitamo!
Bela Szoml
ki je bil na zadnjem tedenskem turnirju prvi, na drugih dveh pa je se je uvrstil na drugo mesto. Bogdan Osolin je slavil na tretjem turnirju, Rogale na drugem, Boštjan Jeran pa na prvem tedenskem tumirju. Februarja je na turnirjih sodelo-valo 28 Ijubitcljcv šahovske igre. Vrstni red: Janjič, 39, Bogdan Osolin, 35, Ro-galc. 32, Jeran, 31, Saradjen, 29, Bajec, 19, Kohek, Franci Kosir, 16 itd. Marca se je v mesečnem izkupičku Bogdan Osolin ponovno prepričljivo povzpel na prvo mesto. Zmagal je na-mreč kar na trch tedenskih tumirjih, na prvem pa je bil drugi. Na drugo mesto se je umestil Rogale, ki je sicer zmagal na prvem marčevskem tumirju. Boris Skok je na tretjem mestu enkrat zabe-ležil tedensko drugo mesto, dvakrat je bil tretji. Marca seje na tumirje odzvalo 20 šahistov. Vrstni red: Bogdan Osolin, 45, Rogale, 37, Boris Skok, 32, Janjič, 28. Zupančič, 26, Jeran, 24, Jcrina, 15, Župane 13 itd.
Jože Skok
DOMZALCANI POZOR! BLIZA SE NAM 1. MAJ, KO BOMO NA PROČEUA NAŠIH HIŠ, POLEG SLOVENSKIH , IZOBESILI TUĐI EVROPSKE ZASTAVE. POKLIČITE NA TELEFON 83 17 454 IN OD 15. 4. DO 25. 4. 2004 BOSTE PREJELI ZELO LEPO, KVALITETNO IN TUĐI POCENI EVROPSKO ZASTAVO NA VAŠ DOM.
TEČAJ I DRUZABNIH PLESOV:
II. STOPNJA: nedelja, 4.4. ob 19.00 uri
III. STOPNJA: nedelja, 28.3. ob 20.30 uri
IV. STOPNJA: torek, 6.4. ob 20.15 uri
TEČAJ ZA SENIORJE
II. STOPNJA: torek, 30.3. ob 20.15 uri
DEŽEVNI PLES
Sobota 17.4. ob 20.00 uri Glasba: Express band
Plesalnica Miki, Kamniška c. 24, Jarše
01 / 724 25 85
ZADNJIČ VTEJ SEZONI!
Studio za varovanje zdravja Dunajska lila Ljubljana
Tel.:070-300-500 Če ste se odločili, da poskrbite za svoje zdravje!
V naSem stuđiu Vam nudimo:
Sistematski pregled celotnega organizma
S pomoejo računalniSke analize vam natantno pregledamo:
- vsak posamezni organ,vključno s krvnimi žilami in kapilarami
- stanje limfnega sistema, ter kakovost krvnih celic
- stanje prostate pri moških
- opravlja pregled rodil in stanje dojk pri ženskah
- ugotovi mesto žarišč ali sprememb v telesu, ...
Nasveti za izboljšanje vašega poeutja. zdravstvene masaže, storitve fizioterapije. Elektroterapije - magnetna resonanea
P^TEPUH
Vi stat ■živajtt
I Mi vaše počitnice jemljemojesnol
tLPRVOMAJSKAPOTEPANJA                                                   ^
I Mpote Rena24.4. 49.900 Sit; k^a letak) 24.4.; 135.900 Sit         ^l ■Švica-Liechtenstem 24.4.44.700 Sit; Gradovi južne Češke 24.4.21.900 Sit Dunaj - Bratislava 24.4. in 1.5.21.500 Sit; Benetke in Beneške Lagune 1.5. §M1; Rim -Pompeii-Sorento-Cac- 23.4.59.900 Sit; Lugano#>romejskiotoki-Milano 47.900 Sit; Sarajevo^rfostar-Medugorfe 29.4.33.500; Si; >etke-razstava S. Dali 18.9.9.200 Sit »RVOMAJSKE POĆfTNICE-2.3.5-clni na moqu, gorah, zdraviliščih;Slovenija, Hrvaška V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE ?004 Slovenija. Hrvaška, BIH, Grčija, Španija, Egipt, Turčija Tunizija. Mehika, Dominikanska rep., Kuba, Maidivi - KATALOGE VAM POŠLJEMO TUĐI NA DOM
Mmk Ntn«iraoUwt. wwi.mlHWinar.sj placilo na 6 do 9 obrokov
Zalec, Slandrov trg 25, tel: 0317132300,0317132301: fax; 0317132308
Čestitamo
Veliki šahovski mojstrski kandidat Vide Vavpetič -70 pomladi!
V ponedeljek, 5. aprila 2004, je praz-noval visok življenjski jubilej Vide Vavpetič, in sicer 70-letnico svojega bogatega športnega, šahovskega in nasploh vsestranskd ustvarjalnega življenja, l.c kdo ga ne pozna? Kamorkoli priđe, kjerkoli je, vedno in povsod je okrog njega veselo, zabavno. Je čas za ohujanjc spominov na skupna nepozabna doživetja, je pa še vedno čas /.a prodorcn pogled naprej, v Se dolgo prihodnost. Kaj-ne, Vide? Nekako ni bilo pravega časa, da bi se pred njegovim »pre-cej« visokim jubilejem srečala, da bi za bralce Slamnika spregovorila o tem in onom, kar se mu je zgodilo na prehojeni življenjski poti, zato boste v naslednji številki lahko izvedeli več o njem.
Tokrat pa v čast njegovem prazniku, njegovi 70-lctnici - kot naše skromno darilo - objavljamo nekaj izjav ne-katerih njegovih šahovski prijateljev, »starih« kolegov in dobrih znancev.
Marjan Semrl, ŠD Domžale, moj-ster: »Videta sem spoznat pred tridc-setimi leti, ko sem kot mladinec igral za domžalsko ekipo v takratni dmgi jugoslovanski ligi. On je bil takral žc uveljavljen igralec, ki je kot za šalo premagoval nasprotnikc z viSjimi naslovi. Prava šahovska krivica je, da ob vseh svojih uspehih (še) ni osvojil mojstrskega naslova. Brez dvoma je Vide prava legenda domžalskega in tuđi slovenskoga šaha. Šaha v Domžalah si brez njega sploh ni mogočc predstavljati in tuđi njegova velika zasluga je, da imamo vrsto dobrih mladih sahistov, med njimi svetovnega prvaka. Poznam ga kot marljivoga organizatorja, vodjo ekipe in hkrati kot skromnoga, prijaznoga in iskrivega človcka. Šahovsko druženje z njim je vedno nekaj posebnoga. Včasih mu zavidam polnost njegovih šahovskih idcj. ki kar kipijo iz njega. Tako je prav Vide eden izmed velikih razlogov, da se v domžalskcm društvu tako dobro poćutim. Vsc najboljšo in šc na mnoga leta!«
Anton Praznik, KIDK mojster: »Za Vida Vavpetiča lahko rečem, daje inje vseskozi bil športnik od glave do pete, izjemno korekten igralec in nasprotnik, prijazen in zanimiv sobesednik. V nekem smislu ga lahko broz protira-vanja obravnavam kot "viteza starejše slovenske šahovske generacije", enega redkih, za katerega lahko uporabim ta izraz. In prcdvscm mu ob tem življcnj-skem jubileju želim še veliko močnih potez, v življenju in na šahovnici.« Aljoša Grosar, mednarodni mojster: »Gospoda Vida Vavpetiča sem spoznat, ko sem se kot pionir in mlajši mladinec prebijal na slovensko šahovsko sceno.
V mojih takratnih očeh je bil velik igralec, predvsem pozicijskega kova, kas-neje sem ga spoznat tuđi kot dobroga kombinatorika. Znat je odigrati perfektno šahovsko partijo, kar lahko potrdijo njegovi številni velemojstrski skalpi. ludi danos gospoda Vavpetiča zolo cenim in mu ob njegovi okrogli obletnici želim veliko zdravja in oseb-nega zadovoljstva.« Iztok Jelen, mednarodni mojster: »V letih od 1975 do 19X0, ko sem bil član Šahovskoga društva Domžale, smo redno nastopali v drugi zvezni jugo-slovanski ligi, leta 1976 celo v prvi. Vcs čas je bil stalni član prvoga moštva, kapetan in glavni mož pri analizi prckinjonih partij, popularni Vide Vavpetič. Na prijeten družaben in ncavtoritarcn način, ki nas je vso motiviral, je znat je poskrbeti za pravo vzdušjc v ekipi. Ta leta so bila najbolj prijetno obdobje mojih ligaških rao-štvenih nastopov.«
Marjan Butala, mojstrski kandidat: »Z Vidctom so šahovsko poznava že kar dolgo od začetka 70 let prejšnjega stoletja. V vsem tem času je ostal umir-jen in prijeten sogovomik, ne glede na dogajanjc in i/id za šahovnico. Igra aktivno pozicijsko, nikoli ni posegal po cenenih šahovskih zvijačah, ki se jim marsikdo vsaj včasih ne more od-povedati. ^'eprav ga imam pred očmi prcdvscm kot dobroga šahista in je šahovsko Domžalčan, odkar ga poznam, je po potrebi pomagat tuđi drugje vsaj s konstruktivnim mnenjem. Kn mandat je deloval tuđi v Društvu šahovskih mentorjev ljubljanske regije prispeval je svoj delež najuspešnej-šemu obdobju društva. Upam, da se bova bolj pogosto srečavala tuđi za šahovnico.
l.oc Andrej, I mednarodni mojster ICCF: »Vsckakor čestitam Vidctu za njegov visok jubilej! Niscm vedcl, da bo star že 70 let, saj je po svojem odnosu v šahovski igri izrazito mlad! Ncustrašen in brczkompromiscn borce je, ki sprejema izziv prav v vsaki partiji, in ki smo ga vedno respektirali tuđi veliko mlajši nasprotniki. Spom-nim se, da sem v neki hitropotezni partiji z njim na Hitropotcznih prven-stviri slovenskih mest imel popolnoma dobljcno partijo z njim in veliko boljši čas, potom pa moje uničil z ono samo studijsko potezo, ki je jaz ne bi našcl niti po 10 minutnem razmišljanju! Imam pa zares veliko čast, da sem zmagal z njim v izredno lepi dopisni partiji, ki sva jo odigrala na III. do-pisnem šahovskem (inulu leta 1997! Partija je bila pravi trillcr in do konca niscm popolnoma zagotovo vcdcl, čc Vide ne bo našel kakšne "Iuknjc" v moji kombinaciji in me /opet z eno samo studijsko potezo razsul! Pred konćnim razplctom sem imcl na udaru
celo štiri (igurc!!!, ki bi jih Vide lahko jcmal, pa so bile vsc "strupene". Vide je bil ludi udclcžcncc v lepotici turnirja, ki so jo objavili tuđi v knjigi SLOVHNSKl' ŠAH - 2002, izdano pred šahovsko olimpiado na Blcdu kot mojo izborno partijo v prestavitvi mednarodnih dopisnih mojstrov. Tako imam veliko čast, da sem Vidcta za vedno vpisal v SLOVENSKO ŠAHOVSKO ZGODOVINO in upam.
da mi ni zamcril, pač pa to razumcl kot velik kompliment tuđi njemu in njegovi večno mladi, brczkompromisni igri, šc posebej prepoznavni prav v tcj partiji!!! Šc na mnoga leta, mojster Vide in veliko lepih šahovskih zmag!« Vojko Mencingcr, mednarodni mojster: »Ln moj kratek vtis o Vidctu: Vedno dobre volje in širokoga nasmoha, poln optimizma in pozitivne energijo. In slučajno ima ta "ovcu" rojstni dan na isti dan kot moja malen-kost.OsLmi nam šo dolgo zdrav.« Petcr Kiiriž, mojstrski kandidat, mednarodni mojster dopisnega Šaha: »Vide - izrodno prijeten sogovomik in zelo neugoden nasprotnik, odličen taktik. C'cnim ga precej viSje od njegovega naslova ali ratinga. Želim mu vse najboljše in še mnogo veselja za šahovsko tablo.« No, pa da tuđi zdaj še sam svoj piskr-ček pristavim: brez Vidcta, brez vsch njegovih šahovskih in človcških spod-bud in razumevanja, brez vsch klepc-tov o šahu na poti na šahovska tekmo-vanja ali nnzaj, brez vsch medsebojnih neponovljivih srečevanj pred šahovsko partijo ali po njcj, zagotovo ne bi bilo mene kot mojstrskega kandidata in ne takšne moje Šahovske poti kol je bila, ne mene kot velikega ter strastnega ljubitelja kraljevske, šahovske igre. On je bil, je in bo moj veliki domaći šahovski vzornik. Dragi Vide, hvala ti za vse in Bog naj te še dolgo dolgo živi!
Bogdan Osolin
Za šahovske sladokusce
Videtov šahov ski stil
Šahovski stil mojstrskega kandidata Vidcta Vavpetiča je vsem šahistom, ki smo žc sedli /. njim na šahovnico, kristalno jasen. Pred tehoj je i/ra/il kombinatorik, taktik, ncustrašen in brczkompromisni borce, prcdvscm pa iiredno pronicljiv in ustvarjalen. Naj tuđi i. objavljeno partijo počastimo Videtov visok življenjski jubilej, on katerem mu želim Se veliko remek šahovskih partij. Da bodo šc nastale, scveda niti najmanj ne dvomim! Njegova partija z mlajšim mednarodnim mojstrom Simonom .Icričcm, stil našega slavijenca v najlepši luči. V Vidc-tovi najljubši otvoritveni postavi!
Vide Vavpetič (2257) - Simon Jerič
(2303)|B22|
Celoletna liga 2002, Vrhnika (4), 16.06.2002
Siciljiinska ohratnha (Alapinova varian-ta) I.e4 c5 2.e3 Sf6 3.cS Sd5 4.d4 cxd4 5.l)xd4 e6 ft.Lc4 Sc6 7.Dc4 15 8.0e2 Sb6 9.Lb3 d5 I(l.cxd6 Dxd6 II.SaSN [ll.SO Le7 12.0-0 Lf"6 l3.Sg5 SdX l4.Tel Sd5 15.Db5* KfS I6.Dc2 Sc7 17.Sa3 g6 1 K.Sc4 Dc7 19.Lf4 ScX 20.SR g5 2I.Lc5 g4 22.Sd4 Kg7 23.Tadl a6 24.Sb6 Sc7 25.Lxc7 Dxc7 I leinsohn.VV-r'schholz,IVGcrmany 19%/I-XT 99/ 1 0(27); ll.Sf3Sa5i-| Il...a6 [1 l...Sa5 12.Sb5 Dcfi l3.Lf4 Sxb3 14.Sc7t Kf7 15.axb3 Dxg2  !6.Dh5+  KgX  I7.DH
DxO IK.SxOi] I2.l-c3 |I2.SO Sa5i] l2...Sa5 |l2...Sd5!7 je zanimiva ideja] I.VIdli I)c6 )4.Lxb6 Dxb6 I5.l,a4+ |I5.Sc4 Sxc4 16.Lxc4 Lc5.i.] I5...KH I6.SO Lxa3 17.Se5+ Kf6 I8.DH5 |IX.bxa37! I)c5 I9.C4 Dxc31 2O.Kf2 b5,| I8...Dc7?? [povečuje razpoke v poziciji [IX...g6 l9.Dh4»Kg7 2O.hxa3 Dc7i-| 19.l)h4+g5 2O.I)hn+ Kxc5
21.0-0 Lc5 [21...KI4 bre/ rešitve 22.1d4 + Kc5 23.Tel#J 22.Tfcl+ Kf4 23.g3+ |23.Td4i Lxd4 24.g3i Kg4 25.Ldl#] 23...Kg4 [23...KO nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha 24.Td3» Lc3 25.Tdxc3t Kg4 26.h3#] 24.H3+ f24.h3+ Kf3 25.Td3i Le3 26.Tdxc3#] 1-0
Bogdan Osolin
■T
VTOMARKE
PRODAJNO SERVISNI CENTER
BLATNICA5, 1236TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://salonLcitroen.si/avtomarket-trzin/
CITROčN
ODLIČNI AKCIJSKI POPUSTI!
SLOVENCEM SLOVENSKO CENO!
PUSTITE SE ZAPEUATI!
- PRODAJA NOVIH VOZIL -- SERVIS - STARO ZA NOVO -
SLAMNIK - april 2004
VABUENI VTRZIN!
•tran 21
OBVESTILA

Društvo krajanov Sp. in Zg. TuStanj vabi na tradicionalno
PRVOMAJSKO SREČANJE
v soboto, 1. maja 2004, na gradu TuStanj
Z vami bodo Romana Kranjčan, Adi Smolar, Mambo Kings, Navihanke in Svetlini.
Ljubitelji in lastniki oldtajmerjev vabljeni k sodelovanju v povorki. Prijave in informacije: 0314010 30, Peter Svetlin; 041 52 50 05, Stefan Svetlin.
Sportno društvo želva
vabi vse otroke, stare od 3 do 7 let, na tekaško prireditev
TEČEMO RADI
v soboto, 17. aprila 2004, ob 10. uri na nogometnem igrBču v Radomljah.
TEKAŠKE KATEGORIJU:
150 M - OTROCI, STARI 3 UHA 400 M - OTROO. STARI 6 LKT 250 M - OTROCI, STARI 4 UHA 500 M - OTROCI, STARI 7 LF.T 300 M - OTROCI, STARI 5 1XT
Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil darilo in malico, prireditev borno zaključili do 12. ure.
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe.
Atletski klub Vele Domžale in TVD Partizan Dom/ale
vabita na tradicionalni gorski tek Šumberk2004
V soboto, 17. aprila 2004, ob U. uri na začetku TRIV1 SI K/K na Šumbcrku.
Prijave sprejemamo do začetka teka.
Prireditev je namenjcna prazniku Občinc Dom/ale, ob katerem vsem ljubiteljem atletike čestitamo!
Kultura brez meja Vabimo na
Območno revijo mladinskih pevskih
zborov
15. aprila 2004, ob 18.00 v Kulturni dom v Lukovici, (vstop prost)
Nastopajo: MPZ GŠ Domžalc - odd. Brdo, MPZ OŠ Roje, Domžalčki-
GŠ Domžalc, MPZ Rodica, MPZ OŠ Preserje pri Radomljah, MPZ
MUC-ART OŠ Jurija Vcge Moravče, MPZ OŠ Dob
Območno revijo otroskih pevskih zborov
dne 16. aprila 2004, ob 17.00 v Kulturnem domu Mengeš, vstop prost
Nastopajo: OPZ podružnične Sole Dragomelj, Mala glasbcna skupina
"Rumcnjaki" OŠ Vcnclja Pcrka Domžalc, OPZ OS Preserje pri Radomljah - "Ptički", OPZ. "Mali kos" OŠ Jurija Vcge Moravče, OPZ
podružnične šolc Ihan, OPZ OŠ Preserje pri Radomljah, Mcngcški
črički GŠ Domžale - odd. Mengeš, OPZ Venclja Pcrka Domžale, OPZ
OŠ Mengeš, OPZ podružnične Sole Krtina, OPZ OŠ Dob.
Javni sklad RS za kulturne de javnosti, območna izpostava Domžale
Kulturno društvo Mlin Radomlje vabi ob 10. obletnici dela
na ponovitev komedije
ZARES ČUDEN PAR,
v soboto, 17. aprila 2004, ob 20. uri v Kulturnem domu Radomlje. Veseli borno, če se nam boste pridružili!
ŠD SOKOL v sodelovanju s ŠD PIRAN
VABI
na ogled tekmovanja v
UMETNOSTNEM KOTALKANJU ZA POKAL SLOVENIJE
petek, 23. 4. 2004 - kratki programi
sobota, 24. 4. 2004 - prosti program
v RCU Lukovica
Kulturno društvo Ihan (sekcija mladih)
vabi v petek, 16. aprila 2004, ob 20. uri v dvorano Gasilskega doma na prireditev
BEND ARIJA
Za dobro glasbo bodo poskrbele skupine: I Scream, Mint, Red House in Egida
Prireditev je namenjena vsem, ki radi prisluhnejo dobri glasbi in se ob njej zabavajo.
Vljudno vabljeni.
Planinsko društvo Domžale vabi na
GORNIŠK1 VEČER
z mag. Minom Pavškom
O SNEŽNIH PLAŽOVIH.
Dobimo se v torek, 20. aprila 2004, ob 19. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organizacij, Kopališka cesta 4, v Domžalah. Vstopnine ni.
KUD Sound option Radomlje vabi
The Scumfrog prvič v Sloveniji
Jesse Houk oz. THE SCUMFROG je v tem 'renutku eno od najbolj vročih imen v svetu plesne glasbe. Producent, remikser in didžej, katerega zvezda je začela vzhajati leta 1997, ko se je iz rodnega Amsterdama preselil v New York, je v zadnjih letih ustvaril diskografijo zavidljivega obsega in kakovosti.
The Scumfrog je zadnja leta nenehno na poti in nastopa na vseh konti-nentih, je gost Stevilnih radijskih in televizijskih postaj, ki predstavljajo najsodobnejšo plesno in elektronsko glasbo.
The Scumfrog oboževalce in poslušalce o vseh novostih tuđi redno ob-vcsča na odlično urejeni spletni strani http://www.thescumfrog.com, kjer jim ponuja tuđi možnost brezplačnega poslušanja in presnemavanja svoje glasbe KUD Sonun option vas vabi, da se z njim srečate tuđi v živo. Skupina SOUND OPTION ponosno predstavlja ekskluzivni nastop THE SCUMFROG-a, ki bo prvič gostoval v Sloveniji.
Poleg njega bodo nastopili Se Eddy the fish, Oualia live, Koksi, Germ vs. Mareen, in sicer 23.aprila 2004 v MEDIA PARKU, na Kranjčevi 20, v Ljubljani (pri POP TV).
Predprodaja vstopnic poslovalnice E-ŠTUDENTSKI SERVIS. Vljudno vabljeni!
Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev
Domžale, ki ga vodi zborovodkinja IMarika Haler,
vabi vse ljubitelje zborovskega petja
na jubilej ni koncert
17. aprila 2004, ob 20. uri v Kulturni dom Franca Bernika Domžale.
Nastopili bodo še pevci Moškega pevskega zbora Janez Cerar DU
Domžale, Moški pevski zbor Radomlje in Domžalčki, Pevski zbor
Glasbene Sole Domžale.
Koncert smo namenili 30-letnici našega zbora, prazniku naše občine
in spominu na prvo obletnico smrti našega spoštovanega zborovodje,
Staneta Habeta.
Dobrodošli!
Domžalski šport ima novo infrastrukturno pridobi-tev in sicer tribuno za 2200 gledalcev, ob centralnem nogometnem stadionu v Domžalah.
V okviru prireditev ob prazniku občine Domžale vas vabimo na
slovesno odprtje tribune
v nedeljo, 18. aprila 2004, popoldne v Športnem parku Domžale
Uradni program:
15.30    godba
15.40 - pozdravni govor Županje oz. predstavnika občine 15.50   hirrina Mladinskega nogometnega centra Domžale in pred-
stavitev ekip
15.55    uradna otvoritev
16.00 - prvenstvena tekma lige Simobil Vodafone
Pridite in praznujte z nami
Zavod za šport in rekreacijo Domžale Kopališka cesta 4, 1230 DOMŽALE
Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2004
V prejšnji Slcvilki str bili obveščeni u veliki Sportno rekreativni prireditvi-Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale, ki bo v soboto, 24. aprila 2004, s startom ob 10.00 uri v Športnem parku v Domžalah.
Priprave na organizacijo te prireditve so v polnem teku, saj ne želimo, da bi se ponovile določene slabosti, ki so bile prisotne na lanskoletni prireditvi. To smo dolžni storiti v prvi vrsti predvsem zaradi udeležencev in seveda glavnega organizatorja te vseslovenske akcije-Olimpijskega komiteja Slovenije - ZŠZ ter Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki je finanćno podprla to prireditev. Ponovno je potrebno omeniti, da bosta za vse udeležence na voljo dve progi, katerih opis je posebej predstavljen, / vsemi organizacijskimi zahtevami. Objavljamo tuđi prijavnico, v pričako-vanju, da se boste vsi potencialni udeleženci lahko prijavili vnaprej in s tem organizatorju omogućili, da se na dan prireditve posveti tekočim problem. Seveda pa se bo mogoče prijaviti tuđi na sam dan prireditve.
Vcrjetno ni odveć ponoviti, da bo del daljše proge tekmovalnega značaja. Najboljši v določenih starostnih kate-gorijah bodo prejeli priznanja. Ražen tega bo vsak udeleženec prireditve prejel medaljo in majico ter seveda topli obrok ob zaključku kolesarjenja. Prijavnina bo znašala:
•   2.500,00 SIT - za »tekmovalce« -daljša proga;
•    1.500,00 SIT - za ostale kolesarje na daljši progi;
•   500,00 SIT    za udeležence vseh starostnih kategorij na krajši progi.
Vsi tekmovalci se morajo predhodno prijaviti. Prijavnica je na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si, na kateri se tekoče objavljajo vsi drugi dogodki. povezani s to prireditvi jo. l'rićakujemo, da se bo letošnje prireditve udelcžilo še več Domžalćanov kot v lan-skem letu, zato Vas vabimo v Športni park Domžale, kajti ražen kolesarjenja bo ta dan tuđi veliki mednarodni turnir v petanki. p(x3 okriljem TVD Partizan Domžale. ()b zaključku naj omenirn. da bornu med organiziranim! skupinami kolesarjev (najmanj 25) posebej nagradili tri naj-številčnejše.
I. OKVIRNI ĆASOVNI POTEK DAIJŠE  KOLESARSKE  POTI  in
organizacijske zahteve:
Športni park Domžale-start ob 10.00 Dob 10.10 Račni vrti 1030 (pod Račnim vrhom - start tekmovalcev    rekreativcev
-   dodatno  spremstvo  policijc-motorist)
-  Tuštanj 10.45    Drtija 11.05    Koseze 11.25     Moravče, 11.00 - 11.40 - Dole-cilj tekmovalcev-rekreativccv in poćitek ter zbiranje vseh kolesarjev na daljši progi
-  nadaljevanje v zaprti vožnji do cilja v Šporlnem parku Domžale) - Šentvid 12.10
-  Rafolče 12.20   Rova 12.25   Radomlje 1230 - Preserje - 12.45    Mengeš 12.55
-  Loka 13.05 - Trzin 13.15    Denala vas 13.20 - Domžale 13.25   Športni park-cilj -13.30
Opomba:
časinvi razpored bo delno korigiran. Glede na čas, ki je bilpotreben za celotno traso v lanskim letu. se bo ta čas skrajšal. Spre-memba bo iMsna tuđi odurejenosti čest v Trzinu (trenutnu v rekonstrukciji).
i Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4,1230 Domžale
i telefon: 01 721 68 62, telefax: 01 724 81 06,
1 e-pošta: janez.zupancic.zavod-sporKaJsiol.net, www.zavod-sport-domzaJe.si
!           KOLESARJENJE PO KRAJIH UPRAVNE
!                         ENOTE DOMŽALE 2004
Opis proge:
Vožnjo začnerno v Športnem parku Domžale (pomožno igrišće). Najprej se peljemo preko Kamniške Bistrice ćez most do križiSča pri Kroni in križišča pri avtocesti, kjer zavijemo levo po obvozni poti avtoceste do križišča, ki se odcepi za Dob (spremstvo policije). Pred OŠ Dob zavijemo desno proti Krumperku in dalje prećkamo avtocesto. Pri Gorjuši gremu dalje proti Brezovici in se pred Že-jami usmerimo proti Raćnemu vrhu. Pred vzponom na Raćni vrh bo označeno mesto za start tekmovalcev. Sledi spust do Brezij, kjer se krajši čas peljemo po regionalni cesti do vaši Selo odcep desno do Vrhpol ja in naprej do Tustanja. kjer pod gradom TuStanj zavijemo desno proti Ćešnjicam. Pot nadaljujemo proti Moravćam, kjer na križišću zavijemo desno proti Drtiji in po vijugasti cesti nadaljujemo proti Pecam, Kosezam in (jabrjam pod Limbarsko goro, kjer znova zavijemo proti Morav-čam. V nadaljevanju ponovno sledi rahel spust in kolesarjenje do Dol. kjer bo cilj za tekmovalce in zbirno mesto za vse kolesarje na daljši progi. Po odmoru - poćitku se vožnja nadaljuje do Šentvida. kjer pre-čkamo regionalno cesto (pomoć policije), proti Rafolćam do vaši Rova. V križišću v Radomljah (stranska cesta ob gostiSću Špom
-  pomoć policije) peljemo naravnost proti Preserjam in na  semafbriziranem križišću naravnost mimo tovame LHK do MengSa. Na regionalni cesti skozi center Mengša nas bo spremljala policija. Pri baru Rožica zapustimo regionalno cesto in sledi kolesarjenje v vznožju Gobavice in Dobena mimo krajev Loka, Trzin do križiSča z glavno cesto (pomoć policije) preko naselja Depala vas se peljemo po kolesarski stezi do centra Domžal. V nadaljevanju nas pot vodi po mestnih ulicah v Domžalah vse do lzhodišća v Športnem parku Domžale.
II. OKVIRNI ČASOVNI POTEK KRAJŠE KOLESARSKE POTI in ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE:
Športni park Domžale    start ob 10.00
-  Dob 10.10    Račni vrh 10.30    Stu-denec 10.40   Krtina 10.50    Dob 10.55
- Češenik 11.05   Radomlje 11.25   Ko-lićevo 11.35   Vir 11.45   Domžale 11.55
Športni park -cilj 12.00.
Opis proge:
Vožnjo začnemo v Športnem parku Domžale (pri većnamenski plošćadi). Prvi del poti je isti kot pri daljSi trasi Najprej se peljemo preko Kamniške Bistrice ćez most do križišča pn Kroni in križišća pri avtocesti, kjer zavijemo levo po obvozni poti avtoceste do križišća, ki se odcepi za Dob (spremstvo policije). Pred OŠ Dob zavijemo desno proti Krumperku in dalje prećkamo avtucesto. Pri Ooriuši grerno dalje pnrti Brezovici in se pred Žejami usmerimo proti Račnemu vrhu. Sledi spust do Brezij, kjer se pot loći od daljše in se nadaljuje nazaj proti Krtini. Usmerimo se nazaj do Doba, zatem prećkamo regionalno cesto (pomoć policije). I'o ravninski poti mimo gradov Češenik in Tumše se pred Radomljami usmerimo nazaj proti izhodišću. Sledi vožnja mimo Kolićevega, po Bukovćevi cesti do Vira, kjer znova prećkamo regionalno cesto (pomoć policije) in se po najkrajši poti zapeljemo vse do startno - ciljnega prostora v Športnem parku Domžale. Dobrodošli!
Zavod za šport In rekreacijo Domžale Janez Zupanćlč
I IME: _ 1 SPOL:
PKI1MEK:
DATUM ROJSTVA:.
'NASLOV BIVANJA:.
1 KRAJ BIVANJA:-
i ORGANIZACIJA:.
i NAZIV:.
i NASLOV:.
RAZPISNr P(X;OJI:
DA. i lastnomčmmpodpisom izjavljam. iJusan si::minjen/az razpisnuni/>oty/i ki so , objavljeni mi spletni strani www.zavod-sport-tfomzule.si in jih v celoti spnjemum.
objavljeni na spli | KRAJ IN DATUM:.
i Podpis starSev ali predstavnika i društva za osebe mlajSe od 15 let:
i
i_______________________________________________
Podpis:
4» ^^jjt'^, -jg^
SLAMNIK - april 2004
»«»»«««»„,
OBJAVE
«*®&f^%dmiFqi&mss*&x&s&ms^ww
stran
22
Občina Domžale na podlagi 4. člena Odloka o postopkih in načinu povračil sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale izdaja
Javni poziv
za predložitev vloge za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje
i.
Občina Domžale na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in Odloka o postopkih in načinu povračil sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Domžale zbira podatke in dokazila o pravnih in fizičnih osebah, ki so v preteklosti vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Domžale in so v ta namen s pravnimi predhodniki Občine Domžale sklepali pogodbe.
2.
Vse fizične in pravne osebe, ki do 9.4. 2004 s strani Občine Domžale nišo prejele obvestila o uvrstitvi na predhodni seznam upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale in so zainteresirane za uvrstitev na ta seznam, pozivamo, da na Občini Domžale vložijo vlogo za uvrstitev na seznam upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje. Vloge je potrebno oddati na predpisanih obrazcih, ki jih potenci-alni upravičenci lahko dvignejo v vložišču Občine Domžale ali jih dobijo na spletni strani Občine: www.domzale.si. Vloge je potrebno oddati do 5. 6. 2004, priporočeno po pošti na naslov Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, s pripisom »vloga-vračanje sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje« ali osebno na vložišču Občine Domžale. Vloge, ki bodo vložene po tem datumu, se bodo štele kot prepozne in se bodo s sklepom zavrgle.
3.
Upravičenec je lahko pravna ali fizična oseba, ki je sklenila s pravnimi predhodniki Občine Domžale ali njenimi pooblaščenci pogodbo o sofinanciranju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Obstoj pravice do uvrstitve na seznam upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih deležev v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Domžale se dokazuje z verodostojnimi listinami (pogodba, potrdilo o vplačilu, računi, položnice), iz katerih je razviden obstoj pravice do vračila vlaganj.
4.
V kolikor vlagatelj ni tuđi podpisnik pogodbe o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, mora zahtevku priložiti pisno in overjeno pooblastilo podpisnika. V primeru, da je podpisnik pogodbe že pokojni, upravičenec predloži sklep o dedovanju. Pravne osebe predložijo dokazila o pravnem nasledstvu.
5.
Na podlagi zbranih podatkov in dokazil bo Občina Domžale pripravila seznam upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje.
Župan|a: Cveta Zalokar Oražem
Vse informacije v zvezi z vračanjem
vlaganj v telekomunikacijsko omrežje
na območju občine Domžale dobite na
direktni telefonski it. 721-48-23.
Na podlagi 17. člena Pravilnika o delitvi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila (Ur. vest-nik Občine Domžale, št 3/01) Občina Domžale objavija
Razpis
stanovanjskih posojil Občine Domžale
I.  NAMENI, ZA KATERE SE DODEIJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA
Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim oscbatn, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje na območju Občine Domžale z:
nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše,
gradnjo zasebnoga stanovanja ali stanovanjske hiše,
-      nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, zaradi spre menjenih družinskih razmer ali iz zdravstvenih in socialnih razlogov,
-      prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila nišo upravičeni:
občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, staroga očeta, stare matere ali bivšegazakonca),
-      občani, ki že stanujcjo v lastnem ustreznem stanovanju oz. so sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja.
II.  VISINA SREDSTEV
Skupni razpisani znesek posojil je 370.000.000,00 SIT.
III.  RAZPISNI POGOJI IN VISINA POSOJILA
Na razpisu lahko sodclujcjo Ic tišti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-      so državljani Republike Slovenije,
imajo stalno bivališče na območju občine Domžale,
-      z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na ob močju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, imajo notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklonjeno v letu 2003 ali 2004 (v primeru nakupa) in potrdila o že plaćani kupnini, imajo gradbeno dovoljcnje, će gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov, imajo lokacijsko informacijo, če je objekt varovan s prcdpisi o kulturni dediščini ali če meji objekt na javno površino,
so lastniki ali solastniki nepremičninc, za katero prosijo posojilo, oz. da predložijo soglasje lastnika,
v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, bodo zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in no vim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupni no v celoti namenili za nakup drugoga ustreznega standardnoga stanovanja,
-      so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni,
Občani so v okviru prenove in revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista pronovitvena dela, s katerimi se:
-      poveća koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom, izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarijc ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd.
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima polog dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov šc toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnom gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Glede na število družinskih članov, se upoštevajo naslcdnji normativi:
1  član         44 m2                          4 člani        74 m2
2 člana       52 m2                           5 članov     85 m2
3  člani        63 tn2                          6 članov     98 m2
Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna šc 10 m2. V primeru nakupa so posamezni prosilci upravičeni do zneska, navedenoga na kupoprodajni pogodbi oz. predpogodbi, vendar ne več kot 60 % vrednosti primernega stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu v primora gradnje ali prenove, znaša 60 % vrednosti primernega stanovanja. V vsch primerih so upoštevajo tuđi morebitna dosedanja ugodna posojila Stanovanjskcga sklada RS in Občine Domžale in se za že prejeti znesek odobreno posojilo zniža. V primora, da bo zaprošena vsota višja od razpisanc, se bo vsem prosilcem znesek posojila znižal tuđi s korekoijskim faktorjem. Osnova za izračun visine posojila je cena za m2 stanovanjske površino, in sicer:
-     za nakup stanovanja 300.000,00 SIT/m2,
-     za individualno gradnjo 210.000,00 SIT/m2,
-     za prenovo oz. revitalizacijo 130.000,00 SIT/m2. Najnižji znesek odobrenoga posojila je 500.000,00 SIT.
Doba vraćanja posojila je največ 10 let, odvisno od visine osebnega dohodka družine in visine dodeljenega posojila. Nominalna obrestna mera znaša 5,5%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki no more biti nižja od 1 (r% poprečne mesečne neto plače v RS v času dodelitve in odplačcvanja posojila. Posojilojemalec sklone posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa. Posojilno pogodbo je dolžan skloniti v I mesecu po pravnomo-čnosti odločbe o dodelitvi posojila. Posojilo mora izkoristiti najpozneje v šestih mesecih po podpisu pogodbe. Odobreno posojilo se obvezno zavarujc po po-gojih pooblaščene banke.
IV. KRITERIJI VA IX)LOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA RKDA
Visina dodeljenega posojila bo polcg cono za m2 stanovanjske površino, /.a po-samezne namono porabo posojila in površinskoga standarda, odvisna tuđi od:
-     socialnega, premoženjskega in zdravstvenoga stanja prosilca in članov njegovo družine,
-     načina reševanja stanovanjskcga vprašanja,
-     visine ugodnih posojil, ki jih je prosilec žc dobil od Občine in Stanovanjskoga sklada RS,
-     primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja.
Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev:
-     mlado družine,
-     invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnom razvoju,
-     enostarševske družino,
-     mladi,
-     družine z večjim številom otrok,
-     razširjcne družino,
-     družino z manjšim številom zaposlenih,
-     prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale,
-     prosilci z daljšo delovno dobo.
Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v katori nobeden od staršev ni starejši od 35 let.
Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilec se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja mlajšn od 30 let, ki nimata otrok.
Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjcna družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljujc 6. člen Stanovanjskcga zakona. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine, se upoštova invalidnost s 50 - 100 % telesno okvaro, ugotovljcno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanjo. Za invalidnost se stoje ludi motnja v duševnom ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo.
Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnoga bivanja v občini Domžale.
Za prosilca z daljšo delovno dobo se šteje prosilec, ki ima najmanj 1/3 delovne dobe, potrebno za redno upokojitov.
Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni doski Občine Domžale, Ljubljanska 69/1.
V.  POSTOPEK RAZPISA
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolnc vloge, ki ustrozajo razpisnim pogojem. Polcg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še:
-     potrdilo o državljanstvu, stalnom bivališču in številu članov gospodinjstva pridobi organ občinskc uprave neposredno od pristojnih državnih organov,
-     dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najomno ali pod najemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisck ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno),
-     notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklonjeno v letu 2003 in 2004 (v primora nakupa) in potrdila o že plaćani kupnini,
-     gradbeno dovoljcnje (v primeru gradnje),
-     lokaeijsko informacijo, če je objekt varovan s prodpisi o kulturni dediščini, ali čo meji objekt na javno površino,
-     zemljiško-knjižni izpisok, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo objekta/ zemljišča oz. notarsko overjeno soglasje lastnika,
-     potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šolc,
-     dokazilo o enostarševski družini,
-     potrdilo Občine ali Slanovanjskega sklada RS o visini žc odobrenoga ugodnoga posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjsko hišo oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tom razpisu,
-     sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o tclc-sni okvari prosilca oz. družinskega člana, •
-     dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo. Vse navedene in v vlogi zahtevane priloge morajo biti predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki jih zadržimo in po iztekti razpisa ne vračamo.
VI.   ROK IN KRAJ PRIDOBITVETERODDA.IE VLOG
Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazeu, ki ga rxxlo lahko prcvzoli od objavo razpisa, t.j. 09.04.2(X)4 do vključno 30.04.2004 na vložišču Občine Domžalc, IXnnžale, Ljubljanska 69. Izpolnjone vlogo za posojila, z vsomi zahtevanimi podatki in prilogami, morajo prosilci oddati najkasnejc do 07. 05. 2004 do 12.00 uro. Priporočamo osebno oddajo vloge v prostorih Oddelka za premoženjske za-deve, Ljubljanska 69, Domžale, po razporedu, označenom na vlogi. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.250,00 SIT. Nepopolne vloge, ki jih prosilci ne dopolnijo v prcdpisancm roku in prepozno oddanc vloge se zavržejo s sklopom.
Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje Županja Občine Domžale, obravnavalapopolne vloge in pripravila pralnostni vrstni rod upravičencev s prcdhodno prcverbo stanja na terenu. Na pallagi prcdnoslnega vrstnega reda občinska uprava z odločbo obvesti vse udeležence razpisa o uvrstitvi na pralnostno listo in o /nosku d(xle-Ijcncga posojila Obcncm občinska uprava posamezne udoleženee razpisa obvosti tuđi o morebilnih razlogih, zaradi katorih ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na pralnostni vrstni red in zadodolitcv posojila. () iziđu razpisa bodo udcležcnci obveščeni najkasnejo v roku 45 cbii (xl dno, ko je potckel rok za (xklajo vlog.
OBČINA OOMŽALE '                           Oddelek za premožen|ske zadeve
Podjetnikom in vsem, ki se sele odloćate za samostojno podjotnisko pot
VABILO
Podjetniški center Domžale v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Domžale organizira
DELAVNICO
vponedeljek, 19. aprila, ob 16.00. uri
v prostorih Območne obrtne zbornice
Domžale, Vir, Šaranovičeva 21a
Na njej borno:
1.    predstavili razpise Javnega sklada RS za razvoj malega gospodarstva:
•     Javni razpis za odobritov posrednih ugodnih investicijskih kredi-tov v letu 2004;
•     Javni razpis za odobritev neposrednih kreditov za nova podjetja v letu 2004;
•     Javni razpis za odobritev poroStev za investicijske kredite v letu 2004.
Namen delavnice je konkretna predstavitev pogojev za kandidiranje podjetnikov na teh razpisih, direktor pa bo odgovarjal tuđi na konkretna vprašanja udeležencev delavnice.
2.    predstavili program vavčerskega svetovanja
Program subvencioniranoga vavčerskega svetovanja je namenjen vsem malim in srednjim podjotjein in potencialnim podjetnikom, ki se bodo seznanili tuđi z možnostmi v Evropski skupnosti.
Delavnica je za vse udeležence brezplačna. Prosimo vas, če vašo udeležbo sporoćito po e-pošti: pc-domzale(«;volja.nct ali po telefonu 7219-370.
Občinska organizacija ZB Moravče in Občinski odbor ZLSD Moravče
•                     Vabimo Vas na
prireditev v počastitev
praznika dneva upora
proti okupatorju,
kibo
30. aprila 2004, ob 16.uri na Trgu svobode v Moravčah.
Ob letošnjem prclomnom dogodku, ko s 1. majem vstopamo v EU,
želimo ponovno poudariti, da so se Slovenci že leta 1941 z odporom
proti okupatorjem in njihovim sodelavcem pravilno odločili in se
skupaj z evropskimi narodi borili za enake vrednote.
SLAMNIK - april 2004
»tran 23
AZ net, računalniški sistemi, d.0.0.
Glavičeva ulica 1, Mengeš
Tel.: 729-12-63, Fax: 729-12-65, E-mail: info@az-net
Crnilo za vaš tiskalnik naročite preko spleta:   WWW.aZ-net.SJ NOVO! Za Epson C42 crno    = 3.500,00 SIT   rf2V4f-| nn
NOVO! Za Epson C62 crno    = 6.600,00 SIT   1>3fJ[rJ!E.itl
Ljubljanska 87
Domžale
01/721-40-06
OPTIK
Martina
Škofic
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
Užitek življenja na prostem in v prostoru z nastani izdelk'e
-plbeuives«
b^^^HALIA d.0.0.
BolkovA 54, Homec 1235 Radomlle. Slovenl|a tel.   01 729 51 70,729 51 72 faks 01 729 51 75 www.blrobalU.com e-mall: biro.b.»ll»<»»k>l.net
Obrtna, grndbona In trgovtks zadruga
ZOR& DOMŽALE
7.0 0
1234 Mengeš, Prešernova 33
telefon n.c. 01/72 47 310, faks 01/72 37 226
www.zora.sl, e-pošta: info@zora.sl
^■»reine kritlnP^^^^BBs* Izolacija
■  krovsko-kleparsklf^^Hp      ■ krovsko-kleparska dela
■  pločevina in trakovi iz bakra, aluminija • natur, barvni, pocinkani
OBJAVE
Kdor v Setru kupuje, vedno privarčuje
Podjetje SETR d.o.o. iz Ivančne Gorice je pred kratkim v nekdanji Comingovi trgovini na Ljubljanski 92 v Domžalah odprlo svojo prodajalno, ki ima enak koncept ponudbe. Kupcem je na voljo iz-reden izbor malih gospodinjskih aparatov, avdio in video tehnika, bela tehnika (samostojni aparati in vgradni elementi) najbolj znanih evropskih proizvajalcev kot so vrhunski Miele, pa priljubljeni Bosch, Electrolux, Zanussi, Candy in seveda domače velenjsko Gorenje. Prodajajo rudi pomivalna korita, mešalne baterije in sisteme za ločevanje odpadkov nemškega proizvajalca Blanco. Prihajajo toplejši dnevi in potem še poletje, zato vam v trgovini SETR nudijo rudi klimatske naprave, v njihovi ponudbi pa je še veliko elektro materiala. Sklepajo tuđi naročniška razmerja za Mobitel in se hkrati za ponudbo mobilne telefonije dogovarjajo še z Debitelom.V trgovini vam postrežejo prijazni in strokovno pod-kovani prodajalci, in sicer vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Nudijo najboljše gotovinske pogoje plačila in možnost nakupa na kredit, redno pa pripravljajo akcijske ponudbe. Še telefonski številki: 01/7244090 ali 041/613-555, naslov elektronske pošte: domzale@setr.si.
IZPOSOJA IN PRODAJA DVIOAL OMME
Dvižne košare OMME Visine dviga od 13-21 m
<*$&>
Triglavska 11,1230 Domžale tel./fax: 01/7212-132 GSM: 041/668-529
Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090
NACRTOVANJE, IZVEDBA, OSKRBA URE JANJE VRTOV, PARKOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN OBREZOVANJE ŽIVIH MEJA OBŽAGOVANJE, PODIRANJE IN ODVOZ DREVJA V VSEH OKOLISCINAH VZDRZEVALNA DELA NA VISINAH
Avtošola ŠMARCA
Močan porast prometa predstavlja eno od karakteristik sodobne civilizacije. Prilagojenost človeka vozilu, še posebno pa prilagojenost človekovega obnašanja v prometu, se lahko v veliki meri doseže s prometnim izobraževanjem in preizkušanjem znanja. Polog infonnaiivnih /naiij o pravilih in cestno prometnih prcdpisih je pri udeležencih v prometu potrebno razvili zavest za resno in odgovorno obnašanje v prometu.
Tch dognanj se v avtošoli ŠMARCA držijo žc od začetka njihovega delovanja, jih izvršujejo in nadgrajujejo tuđi danes, ko praznujejo deseto obletnico delovanja. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v teh letih 7. vloženim trudom in vlaganji dosegli za vidljiv nivo poslovanja, saj je podjelje pred desetletjem pričelo praktično iz nič, danes pa je avtošola ŠMARCA najveeja avtošola na področju izpitnega centra Domžale. Podatek, da je v zadnjih treh Ictih v avtošoli ŠMARCA opravilo
vozniški izpit preko tisoč kandidatov in da se vsako leto v avtošolo vpiše za 15 odstotkov već kandidatov kot prejšnje leto, je dovolj zgovoren pokazatelj zaupanja v njihovo delo in kvaliteto storitev. Tečaj i/, cestno prometnih predpisov je multimedijsko podprt, tako da lahko kandidati s pomočjo animacij križišć podrobneje, predvsem pa bolj na enostaven način spoznavajo zakonitosti prometa. Tečaj CPPje za kandidate brezplačcn. pravtako tuđi izposo/a učnih pripornočkov. Praktično poučevanje B kategorije (osebno vozilo) poteka na udobnih in sodobno opremljenih vozilih, na katerih kandidati vozijo po zelo ugodni ceni (vsa vozila imajo enako ceno ure vožnje) 3800 sit. Ure vožnje se prićenjajo na lokaciji, ki kar najbolj ustreza kandidatom, torej pred solo, službo ali doma. Za poučevanje vožnje je v avtošoli na voljo kar deset inštruktorjev, tako da njihovi kandidati lahko redno vadijo in vozijo v terminih, ki jim najbolj ustrezajo. Avtošola ŠMARCA ima poleg priprav na izpit »B« kategorije (osebno vozilo) v svojem programu tuđi izredno cenovno ugodna usposabljanja za »A« in »H« kategorijo, torej za motorna kolesa in kolesa z motorjem.
080 12081
' OBANŽNI TtlEfONJ
BRE.ZPIAĆCM Kt.iC

Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih; 172,61 %(v SIT)
1.000.000 SIT  —> 2.726.100 SIT
(3132001)                  (31.3.2004)
Vabimo vas v novo Finančno točko Domžale, Cesta Talcev 4 (Mercator center)
KD Investments d.o.o., CelovSka 206,1000 Ljubl|ana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (delnlSkl) in KD Bond (obvezniski). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnlm časom brezplaCno na voljo na sedežu družbe, na vpisnlh mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna rrtesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.sl, kjer so v elektronski oblik! dostopnl tudl polletno In letno poročllo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tuđi do brezplačnega Izvoda letnega ter polletnega poro(ila. Realizirani pretekli donosi nlso zagotovilo za donose v prlhodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnlh papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tuđi prihodnji donosi lahko višjl ali nižjl kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnlkih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znasa za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3%, u posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo
zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD
www.kd-group.si
B5
SLAMNIK - april 2OO4
SPOROCILA
stran
24
Na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/01) Občina Domžale objavlja
RAZPIS
o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju občine Domžale
1. člen
Skupni razpisani znesek posojil znaša 57.000.000,00 SIT.
2. člen
Razpis p dodeljevanju posojil za obnovo fasad je namenjen rizičnim osebam, dižavljanom republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
•   obnova fasad;
•   obnova streh, žlebov in dim-nikov, če se obnavljajo skupaj s fasado;
•   posegi za izboljšanje toplotne izolativnosti fasadnega plašča.
3. člen
Posojilo se lahko dodeli lastni-ku objekta, izjemoma pa tuđi najemniku, če ima z lastnikom objekta sklenjeno ustrezno dol-goročno najemno pogodbo o so-vlaganjih v objekt, ter če predloži soglasje lastnika k obnovi fasade oz. k ostalim posegom, navedeni v prejšnjem členu.
4. člen
Doba vračanja posojila znaša štiri leta. Nominalna obrestna mera je 4,5%. Posojilo ne more biti nižje od 300.000,00 SIT in ne višje od 50% predračunske vrednosti obnove.
5. Člen
Vlagatelj vloži vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v glasilu Slamnik na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako »posojilo za obnovo fasad«. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.250,00 SIT po tar. št. 1 in 3 Zakona o upravnih taksah.
6. člen
Vloga za posojilo mora obvezno vsebovati:
•   ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov) objekta;
•  potrdilo o lastništvu ali najemno pogodbo, ki mora biti skle-njena najmanj za dobo vračanja kredita ter soglasje lastnika;
•   lokacijsko informacijo     -    v primeru, da se objekt nahaja na območju kulturne dediščine;
- v primeru, da del objekta, kjer se bo obnavljala fasada meji na
javno površino;
•  popis del in predračun, ki ni sta-rejši od 6 mesecev in gaje izdelala pravna ali fizična oseba, registrirana za tovrstno dejavnost;
•  mnenje pristojnega zavoda, v kolikor gre za objekte spomeni-ške ali kulturne vrednosti;
•  visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža;
•   rok zaključitve obnove.
7.člen
Posojilojemalcu se odvzame mo-žnost koriščenja posojila, če v roku 6-ih mesecev od prejema odločbe o dodelitvi posojila le-tega ne izrabi.
8. člen
Posojilojemalec sklene posojilno pogodbo s pooblaščeno banko, pod pogoji iz tega razpisa.
9. člen
Namensko porabo posojila lahko preverja strokovna služba Občine Domžale.
Posojilojemalec je dolžan takoj vr-niti dodeljeno posojilo v primeru:
•   zamolčanja resničnih dejstev ali   posredovanja   lažnih   poda-tkov, ki bi vplivali na dodelitev posojila;
•  če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno.
V teh primerih se neodplačani del posojila revalorizira in obre-stuje v visini zakonskih zamud-nih obresti po stopnji, po kateri revalorizira posojila banka.
10. člen
Nepopolne in nepravočasno vlože-ne vloge se zavržejo s sklepom.
U. člen
Poslana dokumentacija se pro-silcem ne bo vračala.
12. člen
Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje Županja Občine Domžale, obravnavala vloge in opravila ogled objektov, na katerih se bo obnavljala fasada. Odločbo o dodelitvi posojila bo na predlog komisije izdala občinska uprava Občine Domžale. Odločba bo izdana najkasneje v 30-ih dneh od dneva poteka roka za vložitev vloge.
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za premoženjske zadave
V spomin
Rajko Hafner
(1927-2004)
Prvega aprila 2004 smo se na ljubljanskih Žalah v velikem številu poslovili od spoštovanega tovariša Rajka Hafnerja, pred-sednika Območnega in Občin-skega /druženja Zveze združenj borcev in udeležencev narodno-osvbbodilnega boja Domžale. Ob njegovi smrti sta obe združenji, skupaj z združenji borcev in udeležencev NOB ostalih občin, pripravili žalno sejo in se na njej poklonili spominu požrtvovalne-ga in zavzetega predsednika.
Po minuti molka v njegov spomin je o njegovi življenjski poti spre-govoril Ivan Petcrca, podpredsed-nik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB. Povedal je, da je tovariS Rajko Hafner dese-tletja svojega požrtvovalnega in prizadevnega dela, tuđi veliko odpovedovanj, vložil v skupno dobro.
Njegova življenjska pot se je začela 10. avgusta 1927 v Škofljici v štiričlanski družini. Oče je bil gradbeni delovodja in je že pred drugo svetovno vojno sodeloval v dclavskem gibanju, vključen pa je bil tuđi v tedanjo partijo. V naprednom duhu je vzgajal tuđi oba svoja otroka. Leta 1936 se je družina preselila v Št. Vid nad Ljubljano. Po končani osnovni Soli je tovariš Rajko obiskoval gimnazijo za Beži-gradom, kjer je tik pred drugo svetovno vojno dokonča! prvi letnik. Žal ga iz političnih razlogov nišo hoteli sprejeti v drugi letnik, najprej zato, ker je izhajal iz napredne družine, in drugič predvsem zato, ker je bil tuđi sam napreden. Oče seje aktivno vključil v ilegalno delo OF, Rajko pa mu je pri tem pomagal. V začetku leta 1942 je začel aktivno sodelovati v Zvezi slovenske mladine, v letu 1943 pa je bil sprejet v SKOJ. Od leta 1944 je opravljal funkcijo sekretarja rajonskega ko-miteja SKOJ-a. Kljub želji zaradi slabovidnosti ni mogel sodelovati v borbenih enotah.
Po osvoboditvi je nadaljeval s studijem in končal Višjo pedagoško solo, na kateri je spoznal tuđi
svojo ženo Vido. Oba sta bila zaposlena na osnovni soli v Ljubncm ob Savinji, Celju, Brdu pri Lukovici in v sedanji Osnovni soli Preserje pri Radomljah. V prvih letih službovanja sta bila otrokom mnogo več kot 1c učitelja, hkrati pa sta s svojim dc-lom sodelovala tuđi v vsch krajih, kjer sta službovala. Učitelji so bili namreč v tedanjih časih vpeti v vse delo in življenje na območju, kjer so učili. Tovariš Rajko je bil večkrat tuđi vodja oz. ravnatelj posameznih Sol, posebej pa nam bo ostal v spominu kot dolgolctni prizadevni ravnatelj sedanje Osnovne Sole Preserje pri Radomljah. Kot ravnatelj te sole je sodeloval v času gradnje novih šol-skih zgradb v flaši občini, si zelo pri-zadeval za samoprispevek, predvsem pa skrbel za to, da seje osnovna šola tesno povezovala s krajem.
Nato je g. Peterca poudaril: »Tovariš Rajko pa je bil in ostaja nepozaben član naše organizacije Zvczc borcev in udeležencev Narodnoosvobodilnega boja. Kot član Zveze borcev je sodeloval v krajevnih organizacijah, vseskozi pa tuđi v občinski organizaciji. Nepozaben je bil kot govornik na številnih slovesnostih in pri-reditvah, ter komemoracijah, kjer je vedno znova opozarjal na pomen partizanskoga boja v boju za samostojno Slovenijo. Bil je od-ličen govornik, ki svojih govorov ni nikoli bral, govoril je po spominu in s svojimi besedami navduševal udeležence teh slovesnosti. Rad se je srečeval tuđi z mladimi in vedno poudarjal pomen seznanjanja mladih z zgodovino ter prenašanja tradicij NOB na mlade generacije. Ko je bilo pred leti formirano Ob-močno združenjc zveze borcev in udeležencev NOB je bil najprej iz-voljen za podpredsednika. Po smrti tedanjega predsednika Staneta Gri-Ija pa je prevzcl njegovo mesto in lahko rečemo, da je već kot uspešno vodil naše območno in občinsko združenje, hkrati pa smo pod njegovim vodstvom svojo dejavnost razširili na različna področja de-lovanja naše organizacije.
Center požarne vamosti Domžale
Intervencije v februarju
V Domžalah so se 4. februar ja ob 12.3.1. uri trijc osnovnošolci igrali /. ognjem in /ažgali živo mejo ob stanovanjski hiši. Ogenj je na-predoval, kar je opa/il lastnik, /grabil lopato in z njo metal sneg na živo mejo. Ogenj je do prihoda gasilcev lastnik pogasil s priročnim sredstvom.
Na avtocesti pod nadvo/om v Vrbi je 6. februarja ob 18.30. uri prišlo do prometne nesreče, po vscj verjetnosti zaradi neprilagođene hitrosti osobnoga vozila hvundai, ki se je po prchitevamu \raoal na vozni pas. Omenjcno vozilo je zdrsnilo na zemoljski protihrupni nasip, približno petdosct
inotrov vožnje je drselo šc po varovalni odbojni kovinski valoviti ograji in dvajset melrov nadalje-valo pot po voznom in prehitevalnem pasu, kjer se je zalololo v betonsko vamostno ograjo ter se od tam vrnilo na vozni pas in se končno ustavilo. Po-polnoma uničeno vozilo je bilo obrnjeno obratno od smori vožnje, v njeni pa je oslal vklešćen in hudo poškodovan sopotnik. ki so ga gasilei s po-močjo liidravlienegu orodja osvobodili. Rešovalci so ponosročoncu nudili prvo pomoč in ga odpcljali v bolniško oskrbo.
V Vinjah pri Moravčah se je X. februarja ob 10.34. uri lastnik ponesreći zaklenil i/.ven stanovanjske hišo. V stanovanju pa je ostala ujota muca. gasilei so strokovno vloitiili v ključavnieo na vhodnih vratih stanovanjske hišc, lastnik pa je / veseljem prevzel imico.
I/ tunela v Trojanah je 10. februarja ob 12.40. uri prek regi|skega centra /a obveščanje iz Ljubljane dežurni gasilec sprcjel obvostilo o požaru, ki se |C razširil na gradbenom delovnetn stroju v nedokon-čanetn prodoru, približno 1X00 metrov dalcč od vstopa v prodor. K obvestilu je bilo dodano, da jo nio/no, da so v gostem dimu ujeti gradbeni delav-ci. Takoj je bil opravljen izvoz intervencijskih vo-/il / okrepljeno posadko gasilcev. Ob prihodu na kraj so kljub neustre/ni dihalni zaščiti za tovrstna posredovanja vstopili v prodor zaradi podatkov ob prijavi. To so bili trije gasilei. opremljeni z i/olir-nittii dilialnimi aparati in nije gasilei, ki so prvim trom nesli ročne gasilne aparate do ra/dalje kakili 1200 metrov. Na tem dolu so začutili strupono pline in em gost dim, zato so si najprej omenjeni trije s pomoejo sogasilcev na obraze nade I i maske izohrnih dihalnih aparatov, prev/eli ročne gasilne aparate in nudaljevali pot proti mostu požara, kjer naj bi bili gradbeni dolavci. Ostali trijc gasilei pa
so se nekoliko umaknili proti i/hodu in čakali intorvencijsko trojko. Po petindvajselih minutah so so res vrnili in povedali, da nišo prišli do cilja, ker je tlak v jcklenkah izolimih aparatov toliko padcl, da jim je ostalo zraka samo se za umik iz strupenega dela tunela. Med tem pa so gasilei dobili zagotovilo, da so vsi delavci na prostom in da pridejo pogasit ogenj jamski - rudarski reševalei, ki imajo za tovrstno intervencije primorno opremljene dihalnc aparate, s katerimi je inogoćc posredovati tuđi do štirih ur. (Običajni gasilski dihalni aparati, ki so pod tlakom 300 barov, so uporabni le nekje do 30 minut odvisno od kapacitete pljuć in napora, ki ga pri svojem dolu opravi gasilee reševalec.) Do prihoda jamskih reševalcev in pogasitve ognja so na kraju počakali poklieni gasilei iz. CPV in dom-žalski polieisti.
V  Dobu je 19. februarja ob 11.26. uri prišlo do dimniškega požara  v  stanovanjskem  objektu, (iasilci so na kraju nekaj časa počakali, da je v notranjosti dimnika se nekoliko pogorela obloga, potom so ogenj pogasili z ročnim gasi Inim aparatom na prah. Z dimniško metlo so očistili notranjost dimnika, sajc in žorjavtco pa odnesli na varao mesto.
V   tein  inesecu  so gasilei  posredovali  se pri vlumljanju vhodnih vrat slanovanj: enkrat zaradi poskusa samoniora slanovalca in drugić, ko je otrok zaklenil mamo na zunanjo stran vhodnih vrat stanovanja, dvakrat pa so počistili vozišče pomanjših prometnih nesrećah.
Posebej veseli in ponosni pa so bili ob prevzemu novoga gasilskega avtomohila za posredovanja pri prometnih nesrečah in ekoloških nezgodah, o katerem smo pisali v prejšnji šlevilki.
Viktor Svetlin
Njegov vpliv in prizadevanja so še posebej vidna pri povećanju štcviia proslav in spominskih svečanosti, kakor tuđi pri povećanju števila prisatnih na teh slovesnostih, priza-deval pa si je tuđi, da smo se borci v velikem številu udeleževali tuđi različnih republiških slovesnosti.«
Podpredsednik Ivan Peterca je o življenju in pomenu dela šc enkrat sprcgovoril tuđi na pogrebni slovesnosti in po orisu njegove živ-Ijonjskc poti dejal: »Tovariš Rajko je s svojo aktivnostjo in vplivom predvsem pa požrtvovalnim delom veliko prispeval k uspešnemu delu naše organizacije, njegov vpliv pa je viden tuđi na širših dogajanjih v Občini Domžale, kjer smo borci pomemben del življenja in dela domžalske in drugih občin.
Vcm, da ni besed, s katerimi bi se mu zahvalili za vsc, kar je dobroga storil za našo organizacijo. Vem tuđi, da bi težko našel dovolj izbrane besedc, s katerimi bi mu povedali, da smo njegovo delo cenili in da smo ga imeli radi kot borca, kot tovariša in kot prijatelja. On bi te besedc našel za nas, tako kot jih je našel na številnih proslavah in slovesnostih. Pa vendar.
Spoštovani tovariš Rajko, iskrena hvala za vse, kar si nam dal, za vsc, kar je prispevalo k uspešnemu delu naše organizacije. Ne borno te pozabili. Vsc nas bo tuđi v pri-hodnjc spremljala prijazna misel na tovariša Rajka, čigar delo bo ostalo ncizbrisno zapisano v zgodovini naše organizacije in v zgodovini občin na območju nckdanjc občine Domžale«.
V imenu Osnovne iole Preserje pri Radomljah, kjer je bil ravnatelj celih 15 let, se je od spoštovanega ravnatelja postavila Ana Nuša Kern, sedanja ravnateljica, in med drugim dejala: »Ravnatelj Rajko Hafner je obstoječi Soli v Preser-jah leta 1971 dozidal prvi prizidek s telovadnico. V njegovom času se je povećalo število interesnih dejavnosti na Soli, po katerih je šola postala znana. Zaradi velike izvenšolske aktivnosti in mnogih interesnih dejavnosti je leta 1978 šola dobila državno priznanje Ku-rirja Jovice.
Smrt oživlja spomine. V soli, ki ste jo toliko časa vodili, so v Ijudch, ki so delali pod vašim vodstvom, oživeli dogodki, besode in misli, ki ste jih vi, tovariš ravnatelj, svoj čas naredili, rekli ali mislili. Kljub temu, da smo se vas spominjali v žalostnem trenutku, je v vsch spomin na vas obudil nasmeh in opti-mizem. Ta spomin na vas, tovariš ravnatelj, je lep, prijazen in sončen. Bili sto ravnatelj, ki je v Ijudeh zbujal zaupanjc, ravnatelj, ki je v sodelavcih spodbujal najboljše in jim s svojim zaupanjem dokazoval, da so sposobni bolj, kot so to mislili sami zase.
Sama sem imela le nekajkrat v življenju priložnost govoriti z vami. Ena od teh je nepozabna in najbrž značilna za vaš odnos do ljudi. Oglasili ste se pri meni, ko sem že zasedla ravnateljsko mesto, zaradi govoric, ki so vam prišla na ušesa. Kako značilno za vas, da ste vzeli pot pod nogo in se Sli prepričat, koliko je resnice v teh čenčah. Bila sem presenećena, ko som ugotovila, kaj vas je pripcljalo, pa tuđi zadovoljna, saj sem mogla o težavah spregovoriti iskreno s človckom, ki je bil nič kolikokrat v podobnih položajih. Pozorno ste me poslušali, tovariš Rajko Hafner. Ko sem konćala, je vaš obraz raz-jasnil širok nasmeh in vaš gromek glas mi še vedno odmeva v ušesih: »Kar tako naprej, punca!« Bilo mi je, kot da sem dobila priznanje, in tuđi jaz kot vsi moji kolegi pred mano, sem imela vtis, da mi je bilo podeljeno zaupanjc, ki ga ne smem zapraviti. Obenem pa sem se po-čutila varno, kajti očitno ste z enim
očesom sprcmljali moje delo in prepričana som bila, da se boste v dvomljivih situacijah prišli po-zanimat, kaj se dogaja. Tako ste z zaupanjem podelili tuđi občutek varnosti. Občutek »saj tam nekje, je šc nekdo, ki pazi na nas«.
Vsi mi vas borno ohranili v spominu kot odkritega, poštenoga človcka, odprtega za stiske dru-gega, pripravljenoga pomagati in si vzeti čas, ko je bilo potrebno. Bili ste odličen vzgojitelj in no-verjeten govornik. Navdušovali ste s svojim znanjem in s svojim cntuziastičnim odnosom do dela v soli netili ustvarjalnost. Bili ste odločcn in vizionarski vodja. Zavzcmali ste se za pravičnost, bili velik domoljub in zgodovi-nar. Hotc ali nehote ste postavili kriterije ravnateljem, ki so vas nasledili. Ne bi hoteli biti slabši, čeprav je tcžko biti boljši. Trudimo se nadgraditi, kar ste pustili za sabo.
Mislim, da ste do zadnjega ostali tuđi pedagog in da ste do zadnjega, pa čeprav daleč zadaj, mislili tuđi na to solo, v kateri še vedno utripa tuđi ritem vaših korakov in se sliši odmev vašega smeha. Hvala vam za dediščino, ki ni samo v zidovih, temvcč jo mi vsi vaši učenci/učonke ler kolegice in kolegi nosimo v srcih. Zato, tovariš ravnatelj, ste Še vedno z nami!«
Več kot šest desetletij je bil tovariš Rajko Hafner član predhodnic današnje Združene liste socialnih demokratov, v imenu katere se je od spoštovanega člana poslovi/ mag. Mirjan Trampuž, predsednik Območne organizacije ZLSD Domžale in med dnigim dejal: »Tovariš Rajko Hafner je bil človek, ki je /c v mladosti izoblikoval svoje ideale in jim ostal zvest vsc svoje življenje. Usodni čas druge svetovne vojno je zaznamoval tuđi njega in ga šc bolj utrdil v prepričanju, da ni dinge izbire za zavedne Slovence, kot je borba za narodnostno in socialno osvoboditev.
Rajko Hafner pa ni bil le široko razgledan šolnik, temveč je bil tuđi vedno tesno povezan z oko-ljem, v katerem je živel in delo-val. Nikoli mu ni bilo žal časa za delo, ne le v Zvezi združenj borcev NOV, temvcć tuđi naši organizaciji, Združeni listi socialnih demokratov. Politično je začel delovati že kot dijak. Skupaj več ko 60 let. Tako je do zadnjega dne vodil delo komisije za ohranjanjc tradicij NOB pri predsodstvu območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Domžale. Vcsel je bil skupnoga dola pri obnovi in varovanju spomenikov NOB, ki smo ga vzpodbudili na območju bivše občine Domžale. Mladostno zagnan in zadovoljen je bil, ko smo v zadnjih letih s skupnimi močmi pomagali obnoviti Lukovo bolnico na Kolovcu in spomenike na Golčaju, Kore-nem, Rafolčah in drugje.
linako zadovoljen in vcsel jo bil, ko smo se srečevali na spominskih srečanjih na zgodovinskih krajih, še zlasti zato, ker se teh srečanj udeležuje vedno več ljudi, tuđi mlajših in najmlajših. Ko smo so tako srečevali z njim, smo se večkrat spraševali, od kod mu takšna energija in življenjska moč, ki jo je vedno izžareval. Ta moč je izvirala iz njegovoga neomajnega prepri-čanja, da se je bilo vredno boriti za svobodno in kasneje tuđi neodvisno in samostojno Slovenijo, za socialno in pravično državo.
Rajko Hafner ostaja v naših srcih kot človek, ki je živci in dclal v skladu s svojimi prepričanji do zadnjega dne. Ostaja zgled poštenoga in zavednega Slovenca, dobrega prijatelja in tovariša.«
Zbrala Vara Vojska
SLAMNIK - april 2004
stran 25
SPOROCILA
"I     ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil
FRENK KAVKA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Domžal in Zaboršta ter vsem, ki ste sočustvovali in nam pomagali ob tem tragičnem dogodku.
Najlepša hvala tuđi g. Petru Primožiču za poslovilni govor, Planinskemu društvu Domžale za prapor ter g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Pogrešali ga bomo.
Vsi njegovi
TI si naše snncc, ki se smeje, topli žarck, ki nas gre/e vetrič, ki tnrši lase, dežne kaplje, ki nax orose. Najsvetlejia zvezda si na nebu, kl na nas Mesti, vvmn, da si VEDNO z nami, ...wmo. da si vse to TI.
V SPOMIN
MIRU MILUTINOVIČU
iz Domžal
Pclcga aprila 2004 mineva
žalostno leto, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki se ga spominjatc in ga nosite v svojem srcu.
Zelo, zelo te pogreSamo in nikoli te ne homo pozabili.
Vsi njegovi
Stoji učilna zidana, pred njoje stara jablana, ta jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj.
Za vedno je zaspala naša draga mama, babica in prababica
MARIJA TIEGL
dolgoletna domžalska učiteljica
Za njo žalujejo: hčerka Agica, sin Drago, vnuk Zoran z družino, vnukinja Nataša, brat Ivan z družino in drugo sorodstvo.
Ljubljana, Vodice, Domžale, Savije
Kdo zna noć temno razjasnit', ki tare duha...
(Prešeren)
V triinosemdesetem letu nas je 16, marta tiho zapustila
ANI KANCILIJA
roj. Kraljić
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem za po-darjeno cvetje in svece. Zahvaljujemo se za izrečena pisna in ustna sožalja
ter stevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem in Urški Pavli za
zapete žalostinke ter praporščakoma.
Vsem skupaj in vsakemu posebej šc enkrat hvala.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
HELENE KOLANDER
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem
in sosedom za izrečeno sožalje, darovane svece in
spremstvo na njeni zadnji poti.
Helena Berdik z družino
77 ,v/ ta luč sveta, biser poslan z neba,
ki razsvetljuješ dan.
Zarek prijateljski, ki osrečuješ nas,
v notranjost nam prodreš.
Ti si kot zvezda v temi,
svetilnik sredi noći.
Ti si kot ogenj žareč,
ki iz Ijubezni gori, daje vsem toplo.
(Gen)
V SPOMIN
22. aprila 2004 mineva drugo leto od nenadne izgube ljubega sina in brata
JAKA ZUPANCICA
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu in nas spodbujate. Naj vas vedno spremlja njegov žarek prijateljstva.
Oči Darko, mami Meta, sestri Barbara in Ana ter brat Jure
■w«#
Ljubezni polno je bilo srce, ko dajaloje vsem skozi življenje, in vedno pridne delovne roke, korak odločen skozi vse trpljenje. Sudovi tvojih del ostali so za tubo, povsodokrog še njih toplina veje... čeprav ta svet pustila si za sabo, Ijubezen tvoja nas še vedno greje ...
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra, tašča in teta
MARIJA GABERŠEK
roj. Miš z Vira
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelav-
cem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece in sv.
maše,\er vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
V naših srcih ti naprej živiš, zatopot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
tam lučka Ijubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V   triinsedemdesetem  letu  starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama
AMALIJA GOSTINCAR
iz Goričice pri Ihanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece in svete
maše, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in prapor&ćaku.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni                                '.....
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznat, tada ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostat je te spomin in ob spominu trpekjok.
ZAHVALA
V enaintridesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat in očka
IVAN ARH - NINO
Iskrena hvala vsem, ki ste mu ob hudi bolezni stali ob strani ter osebju na Onkološkem institutu, ki so se ćelo leto borili z njegovo
boleznijo. Posebna zahvala tuđi vsem in vsakomur posebej, ki
ste ga imeli radi in nam stali ob strani v težkih trenutkih, hvala za
podporo; podarjeno cvetje, svece, maše ...
Vsi njegovi
Z razumevanjem stvari odvzamemo stvari njeno moč
Rudi Kerševan
MIHAŠTRUKELJ
(1980-2004)
Miha, v resničnost zgornje misli sem vse holj prepričan, ko se v leh neka/ dneh, po tvojem prehodu v neznano, vračam s srečanj s tvojimi domačimi. Gledam jih, ko še vedno nestrpno pogledu je/o na uro, kdaj hoš prihrumel na domače dvorišče. se nekako zamoli jo v raznih pogovorih, kipa kljuh vsemu vedno privedejo do misli in besed o tebi. A sem vseeno nekako dobit trden občutek, da so v pravem trenutku sprejeli resnico takšno, kolje... In verjamem vanje, da hodo lopokončno držo ol'drža/i ludi v dneh, ko se ČAS sele pripravlja, da opravi svoje znano poslanstvo. O prezgodnjem odhodu smo vajeni govoriti za ljudi iz naše generacije, pa tuđi '- enc pred nami. Mislim pa, da noben, še tako bogat in živ svelovni jezik, ne pivmore pridevnika, ki bi ga lahko pripisati k tvojemu odhodu! Ko se znajdemo na življenjskih razpotjih, se ponavadi ravnamo po napotkih naših prednikov: srednja pol. najboljšapol! Potem tepa usoda naenkrat Popelje na pol, na kaleri se ne oziraš več nazaj. Priđeš na razpotja, po naučenih naukih izbereš srednja - v dobri veri, da si izbral pravilno. Pa Ic ni iako ptvprosto, kaj ti slej ko prej te »premSljene« izbire privedejo do križišča, kjer srednje poli ni več; v /mdzavesti pa veš, da niti leva niti desna ništa pravi.
Ne hom pozabil najinega septembrskega srečanja v enem domžalskih lokalov, ko naj bi se dogovorila o prihaja/oči lekmovalni sezoni. Pogovor o kegljanju sva zaključila v nekaj minutah z obljubo, da boš prispeval po najboljših močeh. Holj kol lo te je zanimalo nekaj čislo drugega: vedel si namreč, da sem se takrat ravno vmil z enega življenjskih razpolij, in lo takega, ko samo začuđeno strmiš v praznino, kjer naj bi bila lista lako opevana srednja pol. Več kol uro sva se pogovarjala o tem, imel sem občutek, da stvari dobro razumeš kljuh svoji mladosti. Svetoval sem ti v smislu: »Bolje, da se lakoj odločiš po občulku, kol da hoš 20 let kasneje premisi jal o vsakem izgubljenem dnevu!« Dogodki v naslednjih mesecih tvojega življenja so mi potrjevali. da si iz moje izkušnje potegnil mogoče već, kot je bilo treba.
Zato sem Ic ludi nekako razumel, ko si po zimskem premoru kegljanje začasno zapustil. Obremenil si se z drugim! obveznostmi: našel si nove Ijubezni, med njimi ludi usodnt). Prepričan sem, da ti je postrcgla z vsemi lepimi in nadnaravnim! o'hčulki, o kalerih većina nas lahko le zavidljivo posluša. Za jesen sem verjel vale, da se nam boš spel pridružit, ker me v tem smislu nisi nikoli razočara! Nekako sva bila nolranje povezana, morda ludi žalo, ker sem imel prijelno dolžnosl, da smo skupa/ s tvojimi vrslniki iz KK Domžale H let sobole in nedelje križarili po domala vsch slovenskih krnjih, kjer si zaslopal kluhske barve na državnih prvenslvih za dečke, kadete, mladince in v zadnjih letih ludi elane. Na polo\'dnjih nam nikdar ni bilo dolgeas, sa/ si moje skrbi, će boš naslednji dan zjutraj sploh pravočasno pokom i. običajno razhlinil pred domaća hišo na Krakovski, kjer si že slal z horšo in kupom CD-jev, ki smo jih potem vrle/i v avtu in s tem ponavadi ludi pregnali tremo pred tekmovanji. Ce seje občasno hrup v avtu polegel, si pa stresel nekaj vieev ali pripomb na račun ostalih - ne morem npr. pozahiti tvojega sijajnega imitiranju profesorice kemije. V lakem sproščenem vzdušju ludi rezultati nišo izostali, čeprav smo največkrat
dosegali nehvaležna 4. mesta. Će ti ni šio, si skomignil z rumeni in mi nemudoma razloži/ o nesmisiu puljenja las, če lije igra stekla, te je bilo uiilek gledati. Dvakral si v dvojicah posegel po zlalem odličju nu državnem prvenstvu v ktg slarejših dečkov in leta 98 pri kadetih. Imel si čast doživeti nustope v dresu državne kadetske reprezenlance, kasneje si bilpraviloma v ožjem izboru kandidatov za mladinsko reprezentanco. Prav nič ne dvomim. da hi v naslednjih letih z združitvijo tvojega naravnega talenta (izhajaš iz uspešne kegljaške družine) in že kur ll-letnih izkušenj z lahkolo slopil ob bok najboljšim slovenskim mojstrom tega napornega. pa vseeno zanimivega športa. Pričah/val sem. da hoš še nekaj časa pri našem klubu, ko se li pa življenje na raznih poteh - ki si jih res z veliko naglim osvaja! - nekako ustali, hi bilo razumljivo tvoje napredovanje v kak večji in bolje organiziran klub.
Tako pa slu s prijateljem Mar Janom listega usodnega čelrtka praktično v islem trenutku preslopila prag večnosli, pa će smo lo dojeli ali ne. Verjamem, da sta še vedno skupaj in vama tuđi v onostranstvu želim, da izkoristila vse lepe trenutke, ki se bodo ponudili. Zavedajla se, da ima tam čas popolnoma drugo dimenziji.
V imenu vseh. ki smo 2 dnipo tvoji tragediji odigrali najležjo tekmo svojegu življenja, se li opravićujem, da li lakral nismo mogli poklonili zmage, čeprav smo li jo hoteli. To tekmo si odigra/ skupaj z nami, vendar žal ne kot postavni mladenič, lemveč le kot podoba na častnem mestu, ki smo ga v tvoj spomin pripravili na domžalskem kegljišču. Vzdušje je bilo preležko, pogledi so stalno uha/ali k tvoji sliki, rezultat je bil lakoj potisnjen v ozadje. Se li bomo oddolžili pa jeseni! Obljubljam v imenu vseh in ti želim srečno pol v neskončnosti, išlo tvojemu prijatelju Marjanu! Če hosta našla način, se kaj oglasi!
Predsednlk KK Domžal« Slavko Tome
TI rVHIMIff
•*pri1209tt
Počasi, zelo počasi,
skrita v tišini
gori sveca bolečine.
Ob prerani izgubi našega dragega
MIHA
iskreno hvala vsem, ki ste bili z nami. Vsi njegovi
Tam, kjer si li, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. In nihče ne ve, kako boli, ko zavemo se, da te ni.
ZAHVALA
V prvih porriladnih dneh se je po dolgolclni bolezni poslovil naš ljubi sin in brat
ALEŠ VREŠ
V njegovem kratkem življenju smo bili deležni veliko skrbi in pozornosti ter pomoći vsch, ki ste našega AleSa razumeli in imeli radi ter mu vse to pokazali tuđi ob njegovem zadnjem slovesu. Iskrena hvala vsem. Posebej hvala za pomoč v njegovi bolezni dr. .lančarju, dr. Fajdigi, prof.
Arnežu terdr. Preglu,
Bil si naš sonček in nikoli te ne bomo pozabili. Vsi njegovi
Slaščičarna OGER
stari Trzin, AAengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tuđi za DIABET1KE domačo potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slašdce
Ce imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
HUBATP HPCO
L>MW;-iMkUiteCLia:
nost plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon: 01 / 723 09 00  www.hp-commerce.si
fjJt
--# CDI I IIIDI
SPL LJUBLJANA d.d.
POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING
FRANKOPANSKA 18a, 1519 UUBUANA
OBVESTILO!
V novozgrajenl soseskl krizant v Domžalah oddajamo v najem parkhna mesta v sodobno opremljeni garažni hlšl
Vse 'nformacije glede najema dobite na telefonski številkt 01/ 47 36 839 oz. 47 36 800, vsak dan med 7. in 15. uro. V času uradnih ur-med 8. h 11., ob sredah tuđi med 14. h 16. uro - pa se lahko osebno oglasite na Frankopanski 18a, Ljubljana
Vsak torek, med 14. in 15. uro (tel.722 63 90) pa je glede najema možen dogovor tuđi v nadzornem centru garažne hiše v soseski Krizant (pri glavnem vhodu v 1.kleti).
Cenlk najema:
•   Mesečna najemnina za točno določeno vozilo znaša, skupaj z DDV, 12.000,00 SIT
•  Dnevno parkiranje: 1ura 50 SIT; do 2 uri 100 SIT; do 3 ure 200 SIT; do 4ure 300 SIT; do 5ur 620 SIT...
Za Vaša naročila se priporočamo in Vas lepo pozdravljamo!
Upravitelj soseske KRIZANT SPL d.d.
RENAULT
Zapeljite v viijo tehnologijo s pomočjo
TEHNO BONUSA
*  Clio extreme že od 2.137.000 SIT
bogata športna oprema, klimatska naprava serijsko
* Megane Berline, Coupe ali Sedan
v aprila do 509.000 SITprihranka
* Laguna AUDITORIUM prihranek do 700.000 SIT
*
*  Omejena serija lahkih gospodarskih vozil
klima in radio s CD-jem, ugodna financiranja prihranek do 580.000 SIT
Avto Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01/723 72 79
OBJAVE
stran
26
F&NGERC
tesarstvo - krovstvo
Bukovica 18/a, 1217 vodice
Tel.: 01/833 23 43, GSM: 041/683 024, fax: 01/833 23 44 e-mail: tesarstvo.pangerc@siol.net
IZVAJAMO VSA TESARSKA IIM KROVSKA DEU\
www.volkswagen.si
<
iSLat/JU-ar J u LrJu -___-jALImO
Xy hifrejša hi kakovostnefsa proixv««ln?«
Polo Cool & Familv
Spet bo minus.
Do - 270.000 SIT.
• klimatska naprava
• štiri vrata
• daljinsko zaklepanje z alarmom
• do 270.000 SIT prihranka*
Avto Debevc
Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljasnka c. 17,56 42 388
Steviln vozll in modHov je ompjeno. • Navedeni prihranek velja za Polo Cool&Family 1.9 T[)l, 130 KM.
[NOVA  LINIJA -  NOVI  ARTIKLI
PRODAJA Im VGRADNJA
- vrtni kamini                   - vse vrste tlakovcev
- »graje, cevi, robniki       - stebri sa oporni xiti
- tr'jivne in prane plošče    - Icoritnice xa obrežino
- korita no roie...              - TttJutniaUi
MOSTE 93, 1218 Komanda,
tel: O1 834 3O 85, 834 IO 82, faks: Ol 834 3O 8O e-maltt info@|wit«nt.cem, http://www.luhoitt.eom
yčsnvr '-^M.Vf,
T
VABLJENIV LEKARNO RADOMLJE
V torek, 20.4.2004
ko borno od K.30 do 10.00 v sodelovanju s patronažno službo
ZD Domžale izvajali akcijo mcrjcnja krvncga pritiska, sladkorja
v krvi in holesterola. Za merjenjc holcstcrola se prosim
predhodno naročite v Ickarni ali po telefonu 72 40 720
merjenjc krvncga pritiska
bre/plafno
merjenjc krvncga sladkorja
300 SIT/osebo
merjenje celokupnega holesterola
600 SIT/oseho
merjenje vseh vrst holesterola, krvncga sladkorja in izračun stopnjc Ivcganja /. aparatom CHOLESTECK L-D-X
3.500 SlT/osefoo
O\
STEKLARSTVO
IRMI
HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okna in vrata
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal
- izdelava izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuzije - vitraži
- uokvirjanje slik
AVTOSERVIS VODNIK
Anže Vodnik s.p.
PREMOIMTAZA PNEVMATIK
KERSNIKOVA12, DOMŽALE Tel.: 0172103 61, GSM 041633 075
FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA
MANUALNA TERAPIJA
- bolečine v hrbtenici
- športne poškodbe
Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN
Mlinska 5/A, Sr. Jarše pri Domžalah
naročanjeOI 721 6012
sam
PRODAJNI CENTER JARŠE
Preserska cesta 1, Zgornje Jarše
1235Radomlje
tel: 729 88 00, 729 88 01
fax: 729 88 14
"D top cl om
skupina
TRGOVINA STRANJE
Zg. Stranje 1 A
1242 Sathovica
tel: 832 70 30, 832 70 35
fax:832 70 45
BARVE
BARVE, LAKI, ČISTILA, ZAŠČITA, PLESKARSKO ORODJE
VSEZtt OGREVA.i«..... VODOVOD
mi
SEMENA, ČEBULTCE JH^KEJCVETJE, GNOJILA, KORITA oRODJE.i.
SLAMNIK-april 2004
"OBUKLI
*fPwO I N JELEKTRO .ORODJE, VIJAKI, "OKOVJE.....
mSHKOD

^.P^' £,
stran 27
OBJAVE
Tuđi v Domžalah
Slovenska zadružna kmetijska banka
Slovenska zadružna kmetijska banka d.d., Ljubljana je pred kratkim odprla poslovno enoto v Domžalah in blagajničko mesto v Kamniku, kjer nadaljujejo / opravljanjem vseh tistih storitev, ki jih je prej opravljala 11 KS, hkrati pa so razširili ponudbo fizičnim in pravnim osobinu / bančnimi in ostalimi tinančnimi storitvami. Zadružna banka nudi fizičnim in pravnim osebam naslednje storitve:
-  poslovanje     preko     osebnega tran-sakcijskega računa z bančno kartico pri .zadružni banki, prido-bitcv mednarodne bančne kartice Activa  Maestro,  plačilne  kartice Activa Eurocard Mastercard, tuđi plačevanje s čeki  in opravljanje vseh storitev domačega in medna-ro-dnega plačilnega prometa,
-  osebni   transakcijski   račun   z evidenčno knjižico;
-  mladinski in Studentski transakcijski račun z bančno kartico, ki omogoča pridobitcv mednarodne bančne kartice Activa Maestro;
-  široko ponudbo vseh vrst stano-vanjskih  in potroSniSkih posojil po najugodnejših pogojih, banka je vključcna tuđi v projekt Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme;
samostojnim podjetnikom budimo odpiranje in vođenje transakcijskoga računa in izdajo Plačilne kartice Activa liurocard, pripravili smo tuđi storitve elek-Ironskega bančništva. Stroškov odpiranja in vođenja računa ne zaračunavamo!
Prfazno rabljeni v naše enote
Poslovna enota Domžalc
Ljubljanska cesta 72, Domžale, telefon: 01/722 04 70 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure
Blagajničko mesto Kamnik
Trg talcev 1, Kamnik,
telefon: 01/831 77 88
Delovni čas: od ponedeljka do
petka od 8.00 do  12.00 in od
13.00 do 16.00 ure
Najdcte pa nas tuđi na spletnem
naslovu:   www.szkbanka.si,  kjer
smo vam pripravili celotno pred-
stavitev   banke,   našo   ponudbo,
informativne izračune in aktualne
tečajne liste.
Prava banka za dobre gospodarje
mali oglasi
URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tcl.: 01/8327 190, 041 642 097
V sonoto in nedcljo dobi delo ženska za pomoč v kuhinji. Gostiščc JUVAN, Miran Juvan, s.p., Ljubljanska 124, 1230 Domžale. Tel.: 017241311
ODDAM   prostor,   550   m2   za
skladiščc ali obrt. Dovoz z vsakim vozilom. Gsm: 031 352 063
SERVIS ŠIVALNIH STRO-JEV s.p., Kajuhova 15, Preserjc (v blizini Konusa). Delovni čas: cxl 9. do 12.urcin(xl 15. do 17. urc. Vsobotocx) 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227 897
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove clktrotehnike. Tel.: 01/7238 157,041 322 571
Izposojam vrtičkarske stroje:
prezračevalec trate, motokul-tivator, vrlalec za stebre, od-pcljcm veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Gsm: 031 787 865
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta |e vsak delavnlk od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01/5655 120
f
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d.d. LJUBLJANA
Novo stanovanje, avtomobili, ozimnica,
počitnice, poslovni prostor,...
Na kaj pa pomislite Vi?
V Slovenski zadružni kmetijski banki lahko kadarkoli pridobite ugodne kredite, s katerimi boste uresničili Vaše želje in resili finančno zagato. Krediti so namenjeni tako komitentom banke kot tištim, ki to še nameravate postati.
DELPONUDBE ZA KREDITIRANJE
fizičnih oseb:
•  gotovinski • namenski za različne namene • stanovanjski • kratkoročni premostitveni •
• hitri na transakcijskem računu •
pravnih oseb:
• za obratne namene • za premostitev likvidnostnih težav •  revolving • devizni •
•  lombardni • dolgoročni krediti preko Sklada
RS za razvoj malega gospodarstva •
Prijazno vabljenl v naše enote: Poslovna enota Domžale
Ljubljanska cesta 72, Domžale, telefon: 01/722 04 70
delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00do 16.00 ure
Blagajnliko mesto Kamnik
Trg talcev 1, Kamnik, telefon: 01/831 77 88
delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure
Prava banka za dobre gospodarje
RENAULT
CLIO EXTREME že od 2.166.000,00 SIT
(KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET......)
NOVI MEGANE že od 3.133.000,00 SIT
(KLIMA, ABS, 6XAIRBAG, SERVO VOLAN, ELEKTR. PAKET....)
V mesecu aprilu:
• pri nakupu novega vozila: DARILO RADIO CD pri nakupu rabljenega vozila: DARILO RADIO KASETOFON
CEIMTER RABLJENIH VOZIL.
NA ZALOGI VEDNO VEC KOT 30 TEHNICNO BREZHIBNIH RABUENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 24 MESECEV.
SLAMNIK - april 2004
IAVTO SET«.<,,. Dragomelj 26, Domžale
Prodaja vozil: DELOVNI ČAS:                 Servis:
Nadomestni deli:
E-mail: Internet: Renault pomoć:
-......—   !         *   r—~ '—J         Q                                         13". 15.292 SIT       Q
r]                                                     «      14"- 18.142 SIT        Jj      14"- 19.142 SIT
^^^y                      Dj                                                     Si      16"-17.842 SIT        Dj      15   -16.992 SIT
'C      ^S                      Z      15". 16.992 SIT         f     16"-21.242 SIT        C.      16" - 19.542 SIT
Ui       16' - 19.542 SIT        U      17"-26.342 SIT         \U      1T • 25.492 SIT
mmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
THUIE j/kJku*a.
CAR  RACK   SV5TEMS         w" "     ™          ™
DUNLOP, GOODVEAR, BRIDGESTONE, MICHELIN, FULDA, SAVA, MATADOR
SITAR PNEUMA1IC CPN1ER d.o.o.. Kamnik    Nacionalni prodajalec in distributer:                       I
RIAL, AEZ in ENZO in pnevrnalik DUNLOP, www.sitar-pneuniatic.si. telefon  O1/B3O H 350
Nakupovanje v Domžalah je dobilo nove dimenzije.
Včeraj, 8.4. 2004, so se odprla vrata novega Mercator Centra Domzale, ki se razprostira na površini preko 8.300 kvadratnih metrov in ima na voljo več kot 360 parkirnih mest. V njem se nahaja prostorni Mercatorjev hipermarket, v katerem je pestra izbira živilskih in neživilskih izdelkov. Poleg tega je na razpolago tuđi raznolika ponudba izdelkov in storitev 23 prodajaln in lokalov, ki so združeni okrog hipermarketa. V blizini hipermarketa je tuđi Lumpijeva igralnica, v kateri se bodo vaši otroci odlično zabavali.
Veselimo se vašega obiska!
Mercator Center bo obratoval
od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure,
ob sobotah od 8. do 21. ure in
ob nedeljah od 9. do 13. ure
:y
Mercator Center Domzale
Cesta talcev 4, Domzale
Želimo vam prijetne praznike z blagovno znamko VELE
VELE
428.-
mm
Mleti sladkor,
1"r   s
VELE trgovska družba djul jSŠtoljanska c. 64, 1230 Doigfl
Jajca M, 10/1