Kamniški občan LETO XXXII KAMNIK, 9. APRILA 1992 S seje občinske skupščine Kdaj iz vladne Krize? Tako kot ni bilo dovolj pojasnjeno, zakaj predsedstvo občinske skupščine na marčevski seji skupščine ni uvrstilo na dnevni red predloga nove parlamentarne koalicije za razširitev dnevnega reda s točko o postopka za izvolitev kandidata za predsednika izvršnega sveta, tako tudi ni razumljivo, zakaj delegati na sami seji niso vztrajali, da se glasuje o njihovem predlogu za razširitev dnevnega reda. Namesto tega so dolgo govorili 0 predlogih predsedstva, naj bi skupščina sklenila, da morajo biti s predlogom imena kandidata Predsedstva skupščine predložene tudi programske usmeritve kandidata za delo novega izvršnega sveta. Po predložitvi tako obrazloženega predloga pa naj bi predsedstvo v desetih dneh sklicalo sejo skupščine za izvolitev mandatarja. Predloge teh sklepov je predsedstvo nato umaknilo, ker so ugotovili, da o njih ne morejo glasovati, saj te točke niso uvrstili na dnevni red. Od odstopa predsednice in z njo celotnega izvršnega sveta je minilo že mesec in pol. V javnosti sta se v tem času pojavila najmanj dva predloga možnih kandidatov za bodočega predsednika vlade. Vendar nobeden izmed njih zaradi takih ali drugačnih razlogov še ni našel poti na skupščinske klopi. Res je, da tako občinski statut kot skupščinski poslovnik ne določata, v katerem je treba izvoliti nov izvršni svet, če dosedanji od- stopi, ali če je predčasno razrešen. Vendar pa je vsakomur jasno, da stanje »ne krop ne voda« nikomur ne koristi, čeprav mora občinska vlada opravljati svoje delo do izvolitve nove. Zato bi bilo pametno, da bi se v skupščini dogovorili, kot je predlagal eden od delegatov, vsaj za okvirni rok, do katerega bi pripravili vse potrebno za izvolitev kandidat za predsednika vla- Razvojni program Velike planine Pisana preteklost planine O prisotnosti človeka na velikoplaninski planoti pričajo naključne arheološke najdbe na tem območju. Tako dve bronasti sekiri iz zgodnjega halštata, ostanki prazgodovinske keramike in še nekaj drugih predmetov. V drugi polovici 6. stoletja so Sloveni s štajerske strani preko Črnivca dosegli rodoviten prosojni svet ob Bistrici pod Grin-tovci. Prvotni prebivalci pa so se jim s svojim imetjem in čredami umaknili v gorska odročna zakotja, kjer so skušali ostati in preživeti. Spomin na te neznane staroselce se je ohranil do današnji dni v ljudskem izročilu o »dovjih možeh«. Domnevajo, da je bilo ozemlje nad Kamnikom naseljeno že v 13. stoletju. Prišleki, živinorejci in poljedelci so se od staroselcev kmalu priučili gorskega pašništva in mlekarstva. V 13. stoletju se prvič omenja spor zaradi tamošnjih pašnikov. Listini iz leta 1268 in 1430 omenjata prepir pastirjev Andeških grofov iz Kamnika s pastirji gornjegrajskega samostana na območju današnje Velike planine. V njih so poimensko navedeni kmetje, ki so takrat pričali, da je samostan lastnik vse zemlje, s katere se voda steka na štajersko stran. To razvodje je kasneje postalo podlaga za kranjsko-štajersko mejo. (Nadaljevanje na 2. strani) kočna Vam vošči vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE in vas vabi v svoje prodajalne na ugoden nakup živilskih izdelkov, s katerimi bo vaše praznovanje lepše. Do 20% znižanje v KOČNI Pričakujemo Vas! VESELO VELIKO NOC ŽELIMO VSEM OBČANOM KAMNIKA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINE KAMNIK de. Seveda je to naloga političnih strank, ki bodo morale svoja stališča o kandidatih vsaj približno uskladiti. Sedanji položaj pa je tak, da tudi tisti del delegatov, ki je kritično ocenjeval delo dosedanje vlade, nima več koga kritizirati, niti zahtevati glasovanja o nezaupnici. (Nadaljevanje na 2. strani) Str. 3 Skupna seja Spomladansko »čiščenje« v Volčjem potoku Str. 4 Okrogla miza SLS Preprečiti razprodajo premoženja Str. 6 Naš obisk Moj motiv je pejsaž Str. 7 Ljudski običaji Velikonočno praznovanje Preimenovanje ulic V zadnjem času širom po Sloveniji, z večjim ali manjšim učinkom, hitijo s preimenovanjem imen ulic, naselij, trgov. Spreminjajo v glavnem imena, ki nosijo obeležja na našo nedavno preteklost, na obdobje NOV in povojne graditve. S spreminjanjem imen želijo nekateri izbrisati del zgodovine, del narodove zgodovine. Še več, v posameznih primerih štejejo sodelovanje z NOV za sovražna, sodelovanje z okupatorjem pa za krepostna dejanja. O teh pojavih je bilo že veliko govora, zadeve pa nikakor ne najdejo razumnih rešitev. Odločno proti vsesplošnim poskusom spreminjanja imen nastopajo državljani, organizacije NOV, pa tudi strokovnjaki. K tem zadevam pa se kljub temu ne pristopa z zadostno mero posluha, strokovnosti in mnogokrat se krajanov skorajda ne povpraša za njihova mnenja. Podobno je sedaj stanje v Kamniku. O tej problematiki je tekla dokaj ostra in široka razprava na zadnji seji občinskega odbora ZB NOV Kamnik 18. 3. 1992. Razprava se je sukala okoli do sedaj še nejavnega osnutka predlaganih sprememb imen v Kamniku. Po tem predlogu naj bi se preimenovali: V KS CENTER Titov trg v Glavni trg Trg svobode v Stari trg Ul. Borisa Kidriča v Šutno Šutna v Na produ Tomšičeva ulica v Glavarjevo ulico Šlandrova ulica v Samostansko ulico Poimenuje se še: Frančiškanski trg - prostor pred Frančiščan- skim samostanom Raspov prehod - prehod pri otr. vrtcu A. Medveda Park sv. Barbare - park pred Kemij. industrijo. V KS ZAPRICE: Ulica Toma Brejca v Maleševo ulico V KS PEROVO Poimenuje se Janežičev drevored - od Janežičeve graščine do Zi-kove ulice V KS NOVI TRG Del ul. NOVI trg, t. j. del od križišča pri Balantičevem spomeniku do DIM, se preimenuje po bratih Benkovič v Benkovičevo cesto Park pri Balantičevem spomeniku naj bo Balantičev gaj V pripravi pa so poleg naštetih še nekatere druge spremembe. Občinski odbor ZB NOV nima podatkov o tem, na kakšni osnovi je, menda občinska komisija, prišla do takih predlogov, niti ni znano, kdo vse so pri tem sodelovali. Avtorji predlaganih sprememb bi morali o tem dati konkretne odgovore. Člane ZB NOV zanima, predlagatelje teh sprememb pa vprašujejo, na katera strokovna mnenja so vsi ti predlogi oprti. Zanima jih, ali so pri tem sodelovali zgodovinarji in drugi eksperti. Občane moti tak tajanstven pristop do teh občutljivih vprašanj, zato pričakujejo jasnih odgovorov pristojnih organov. Občinski odbor ZB NOV Kamnik meni, da ni dopustno reševati teh političnih sprememb brez najširšega aktivnega sodelovanja vseh, predvsem pa občanov, ki žive na območjih, ki naj bi jih spremembe prizadele. Med drugimi zadevami je aktualno tudi vprašanje, kdo bo nosil stroške preimenovanja (hišne štev., osebni dokumenti, prometna in druga dovoljenja, vpisi v registre sprememb itd). Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 23. aprila. Prispevke sprejemamo do 16. aprila, oglase, obvestila, zahvale pa do 18. aprila. Na to stanje se takoj navezuje naslednje vprašanje: Mar smo sedaj res v takem položaju, ko na vseh področjih našega življenja drsimo navzdol, da bi si lahko privoščili še večje razprtije med ljudmi. Mar ni to prilivanje olja na naraščajoči revanšizem, ko se krepi maščevalna sla. Ali ne bi bilo pametneje ljudi pridobivati za skupne akcije in reševanje nastalih težav, namesto da med ljudi sejemo nemir in nezadovoljstvo. Občinski odbor ZB NOV Kamnik ne oporeka temu, da bo potrebno nekatere spremembe sprejeti, vendar naj bodo napravljene le na strokovni osnovi in od najširšega kroga krajanov podprtih predlogov. Te spremembe naj bi sprejemali ob primernejšem času. Člani Zveze borcev se bodo najodločneje zoperstavili vsem takim in podobnim poskusom. Zavračajo vse take pristope, ki postavljajo ljudi pred izvršeno dejstvo. Občinski odbor" ZB NOV Kamnik predlaga vsem, ki zahtevajo take spremembe, zlasti pa vsem institucijam, ki so odgovorne za ta področja, da ravnajo racionalno. Ni mogoče nalagati ljudem novih bremen, ko že sedanje komaj zmagujejo. Zveza borcev NOV Kamnik je prepričana, da bodo občani podprli njena izhodišča, pri tem pa vabi tudi vse člane ZB, da se najodločneje zoperstavijo vsaki histeriji in škodljivemu posploševanju. STANE SIMŠIČ Kamničani m okoličani, morda še ne veste? V začetku maja bomo za vas odprli nov nakupovalni center na Duplici. Kamnik na sejmu Alpe-Adria Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani jc dd 23. do 29. marca potekal sejem ALPE-ADRIA pod imenom SVOBODA GIBANJA. V okviru skupnosti alpskih mest iz Francije, Švice, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije so se na tem sejmu predstavila tudi slovenska mesta: Jesenice, Kamnik, Ljubljana, Maribor in Radovljica. Letos so se prvič predstavila mesta: Kranj, Ptuj, Rogaška Slatina in Tržič, ki se tudi želijo vključiti v skupnost alpskih mest. Tako so se slovenske članice - skupnosti alpskih mest — obiskovalcem sejma predstavile vsak dan. Maribor in Kamnik sta se predstavila v sredo, 25. marca. Na sliki: Predstavitve so se udeležili tudi župani Wies-badna, Celovca, Ljubljane, predstavnik tour operaterjev iz Avstrije, sekretar sekretariata za turizem in gostinstvo Ljubljana Niko Jerman in kamniški minister za turizem in obrt Tone Štele. Prijazno jih je sprejela referentka za turizem občine Kamnik Ruža Šnajder-Ložar. Po ogledu razstavnega paviljona so predstaviki Maribora in Kamnika obiskovalce prijazno postregli z domačimi kulinaričnimi specialitetami. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli še kamniški slavčki: Božo Matičič s harmoniko, pevka Jožica Kališnik in pevec Rok Lap. Z istim propagandnim gradivom se Kamnik predstavlja tudi na sejmu QUOTA 600 (predstavitev gorskih skupnosti) na sejmu v Parmi v Italiji od 9. do 12. aprila 1992. VERA MEJAČ Nadaljevanje s prve strani Občinski proračun in spremembe dolgoročnega plana Tako število točk kot tudi vsebinsko zahtevnega dnevnega reda pretekle seje občinske skupščine delegatom ni uspelo obdelati v enem zalogaju. Zato so v prvem delu seje, ki je bila 25. marca, sprejeli občinski proračun, program in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč, odlok o ustanovitvi javnih zavodov s področja izobraževanja in dali soglasje k statutom javnih zavodov. Zavrnili pa so sprejem poročila o izvajanju varstva okolja v občini in naložili izvršnemu svetu, da pripravi celovit program varstva okolja v občini. Precej časa pa so namenili tudi vprašanjem v zvezi s postopkom za izvolitev kandidata za novega predsednika občinske vlade in zapletom pri delu komisije občanov za pregled izgranje telefonskega omrežja. V nadaljevanju seje 1. aprila so bile v središču pozornosti spremembe občinskih planskih in prostorskih aktov. Izvolili so predstavnike občine v svete osnovnih šol. Skupščina pa je sprejela tudi letošnji program svojega dela. Letošnji proračun občine Kamnik je vreden 661 milijonov tolarjev. Če bi sodili po razpravi in nekaj manj pomembnih amandmajih, bi lahko rekli, da so s sprejeto letošnjo delitvijo proračunske pogače vsi zadovoljni in da je izvršni svet ugodil vsem zahtevam in željam, vendar ni tako. Čeprav je izvršni svet upošteval precejšen del predlogov iz razprave o osnutku proračuna, je velik del proračunskih porabnikov pričakoval več denarja, kot ga bodo dobili. Edini vsebinski amandma, ki ga je predlagal sam predlagatelj proračuna, se je nanašal na delno povečanje dotacije za izdajanje Kamniškega občana. Delegati so sprejeli tudi predlog delegatov Slovenske ljudske stranke, da se pri sofinanciranju zavarovanja plemenske živine večji delež prispeva kmetom v višinskih predelih, in predlog De-metra Sadnikarja, da se povečajo sredstva za zdravljenje mastitisa pri kravah. Predloga Bojana Pollaka in še desetih delegatov, naj se tudi skavti financirajo prek športne zveze, ne pa neposredno iz proračuna, skupščina ni sprejela zaradi obrazložitve izvršnega sveta, da gre za ustanovitev novega društva v Kamniku, ki potrebuje določena zagonska sredstva, kasneje se bo financiralo kot ostala športna društva. Kot je v obrazložitvi proračuna povedal Miha Novak, podpredsednik izvršnega sveta, je v proračun vključen le minimalni program investicij in vzdrževanja šol, otroških vrtcev in kulturnih objektov. Tako bo za začetek gradnje osnovne šoel v Komendi zagotovljenih 39 milijonov tolarjev in za zaključek investicije matične knjižnice 5,8 milijona tolarjev. Za investicijsko vzdrževanje šolskih zgradb je namenjenih 45 milijonov, za vzdrževanje otroških vrtcev pa 2 milijona tolarjev, kar je le četrtina vsote, ki so jo predlagali predstavniki otroškega varstva. To je spodbudilo k razpravi delegatko Marinko Boroša, da je znova opozorila skupščino na kritičen položaj strehe na osrednji enoti otroškega vrtca v Kamniku. Svojega predloga ni posredovala v obliki amandmaja. Po izjavi Miha Novaka bo občina dodatno dobila nekaj denarja iz republike, če se bodo uresničila prizadevanja občin za bolj izenačeno javno porabo v republiki. Indeks porabe na prebivalca se sedaj giblje od 87, kjer je trenutno naša občina, pa do 160 v Ljubljani. Dodatna sredstva bi predvidoma pokrila sedanjo zadolžitev občinskega proračuna, ki znaša 20 milijonov tolarjev. Ob sprejemu proračuna so delegati sprejeli tudi sklep, da bo občina finančno podprla vse akcije na področju kulture, za katere bo republika zagotovila polovico denarja. Največ zanimanja in razprave v nadaljevanju seje je spodbudil predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Kamnik do leta 2000. Ta temeljni planski akt je bilo treba dopolniti, tako zaradi uskladitve z zakonom o planiranju kot zaradi pripomb in predlogov številnih občanov v preteklih letih. Gre zlasti za predloge posegov v prostor zunaj meja sedaj določenih zazid^ ljivih območij, za sprejem načina urejanja prostora s prostorsko izvedbenimi akti in za spremenjene programske zasnove investitorjev, ki jih narekujejo drugačni razvojno tržni pogoji. Kot je povedal Bojan Mlakar, direktor zavoda za urbanistično načrtovanje, je bilo od okrog 400 sugestij in predlogov upoštevanih več kot 70%. S predlaganimi spremembami bo določena izdelava prostorsko ureditvenih pogojev za območje Tuhinjske doline in za številne zazidalne otoke. V precejšnji meri so upoštevane tudi zahteve lastnikov posameznih območij glede možne zazidljivosti (npr. Novi trg, Donit - Kemostik, Laze v Tuhinju, Titan itd.). Zmanj- šali so tudi obseg območij, na katerih bodo opravljali agromelioracije. Iz prvega območja kmetijskih zemljišč pa. so izvzeli neprimerna, zamočvirjena in osojna zemljišča, ki jih bo odslej mogoče pozidati. Posebno pozornost je doživel predlog Nandeta Škarja, ki je v imenu krajevne skupnosti Novi trg predlagal, da skupščina podpre pobudo krajevne skupnosti po spremembi zazidalnega načrta za Novi trg. Upoštevali naj bi bodoče potrebe po razvoju družbenih dejavnosti in rekreacijskih površin na tem območju, omejili pa naj bi sedaj načrtovano blokovno gradnjo. Ker bi ta stanovanja gradili za kupce od drugod, je vprašanje, kdo bo financiral vso potrebno infrastrukturo, je menil Igor Podbrežnik, ki je tudi dejal, da je sprememba dolgoročnega plana zasnovana preozko, predvsem z namenom, da se legalizirajo nekatere črne gradnje. Skupščina je sprejela tudi spremembe zazidalnega načrta za Zgornje Perovo, s katerimi so na predlog stanovanjske zadruge omogočili gradnjo okolju vse bolj prilegajočih hiš namesto doslej predvidenega tipa »solarne« hiše. Dopolnili so tudi zazidalni načrt za obrtno cono na Duplici, tako da bo tu možno nameniti del objektov tudi za trgovsko dejavnost in vse druge dejavnosti, ki ekološko niso sporne. Tudi sprememba odloka o zazidalnem načrtu B-9 Bakovnik (Zarja) ob obvoznici predvideva razširitev za poslovno - trgovsko dejavnost. Ob tem so nekateri delegati izrazili pomisleke glede arhitekturnih rešitev trgovskih objektov ob obvoznici, ki so že v gradnji, saj se ne skladajo z okoljem. Vendar je bilo s strani Razvojnega zavoda Domžale dano pojasnilo, da gre za zatečeno stanje, ker so bili prvotni projekti izdelani za podjetje ZARJA, druge objekte pa bodo oblikovali ustrezneje. Na pripombo v razpravi, ali bomo v Kamniku le še trgovali, ne pa tudi proizvajali, je bilo s strani predlagatelja rečeno, da bo na tem območju možno razvijati tudi drobno proizvodno dejavnost. F. S. Eureka 91 Uspešna predstavitev Na 40. svetovni razstavi inovacij »Eureka 91«, ki je bila ob koncu lanskega leta v Bruslju, se je Slovenija predstavila s svojimi inovacijami prvič kot samostojna država. Slovenska Gospodarska zbornica je pokrila stroške razstavnega prostora, izbor inovacij pa je opravil Center za inovacije in tehniško svetovanje. Da je bil izbor pravilen, je dokazala slovensko predstavitev, saj si je salon inovacij ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev in novinarjev, velik pa je bil interes tudi za sodelovanje in prodajo na evropskem in ameriškem tržišču. Slovenija se je predstavila z enajstimi inovacijami, kamniški delež pa ni bil nepomemben. Tovarna grelnih naprav in njen inovator Kamničan Miran Zgonik sta prejela zlato medaljo za industrijski design pri merilniku toplotne moči, za inovativnost pa so slovenski inovatorji prejeli po tri zlate in srebrne ter dve bronasti medalji in diplomi. Zlate medalje in plakete so prejeli: podjetje Barlog iz Trebnjega za av- tomobilske snežne plašče Prak-tis, Ortopedska bolnica Valdoltra za pripravo, ki omogoča ske-nirano rentgensko snemanje z rešetko, in Elekroelement iz Izlak za visokonapetostno varovalko. Direktor sejma pa je izročil priznanje slovenski patentni pisarni in Kamilicami Marijanu Steletu, strokovnemu svetovalcu v GZS, Mednarodna komisija za industrijsko lastino pa mu je podelila priznanje Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, za organiziranje strokovnega usposabljanja, inovacijski sistem, mednarodno sodelovanje in strokovno pomoč inovatorjem. V okviru sejemske dejavnosti je bila dana tudi pobuda za ustanovitev Evropskega združenja inovatorjev, ki bi delovalo na področju trženja, vrednotenja in financiranja inovacij, izmenjave informacij o inovacijskih ter izboljšanju pogojev za zaščito inovacij. Člani iniciativnega odbora so Slovenijo že sprejeli v članstvo, Marijana Steleta pa imenovali v programsko skupino. MATIC ROMSAK Nadaljevanje s prve strani Razmah smučati je in bajtarstva po letu 1930 Po doslej ugotovljenih virih je Velika planina prvič omenjena v zapisniku spora med Andrejem pl. Lamber-gom s Črnelega in Kamnikom zaradi planine »gross ross al-benn«, ki jo je kamniški pisar proti koncu procesa zapisal kot »gross albenn«, torej kot Velika planina. V tem spisu je tudi zapisano, da so Kamničani, ki so si lastili to planino za pašo voznih, jezdnih in tovornih konj, kmetom pastirjem leta 1499 požgali vse koče na Planini in jim jih nato kar 40 let niso dovolili znova postaviti niti pasti živine. Z zemljiško odvezo so se kmetje rešili dotedanje tlake. Po ustnem izročilu je takrat » pva-ninšna«, to je pastirska pašna skupnost, dobila pravico do pašnikov na Veliki in Mali planini, Gojška planina pa je nastala šele z delitvijo planine 1913. leta. Za Veliko planino tako značilno ovalne pastirske koče so oživele vsako pomlad, ko so pastirji prignali živino na pašo, pozimi pa je planina samevala. Tja je včasih zašel le »firštov jager« ali pa kmečki divji lovec. Prišlo je leto 1910, ko so prve smučine na planini zarezali legendarni Drenovci. Slovensko planinsko društvo pa je za potrebe planincev preuredilo lovsko kočo nad Vovkovo jamo, ki jo je daroval kamniški notar Schmi-dinger. Sprva je bila koča odprta le od maja do septembra. Pozimi 1921 -1922 pa je bila prvič odprta v tem letnem času, da so se v njej pogreli in okrepčali tudi smučarji. Začetki širšega razmaha smučanje in bajtarstva na Veliki planini segajo v leto 1930, ko je Kamničan Rajko Gregorc najel Havteževo kočo za čez zimo. Kmalu nato so bile skoraj vse pastirske koče oddane v zimski najem smučarjem. Ob sončnih nedeljah se je po Planini smučalo do 200 smučarjev, ki so prihajali peš s kamniškega kolodvora skozi Stahovico in čez Pasjo peč ali pa iz Črne od Jurčka čez Debeli rob na velikoplaninski sneg. »Zimski turisti«, kot so jim pravili kmetje - pastirji, so pa- stirske koče vzdrževali, jih izboljševali in opremljali, kar je bilo gorjancem v prid. Naša največja slovenska planina, ki je ohranila pastirsko arhitekturo, pastirsko kulturo in izročilo v današnje dni, je pred drugo svetovno vojno ob Krvavcu postala Ljubljani najbližje izletniško in smučarsko središče. Velikoplaninsko bajtarstvo pa je danes svojska, manj razvita zvrst sodobnega kmečkega turizma. (Pogovor z vodilnim avtorjem razvojnega programa Borutom Ulčarjem, d. i. a., bomo objavili prihodnjič) (se nadaljuje) F. S. Razpis za najboljšo prostorsko idejo Prostorsko izvedbeni načrti (PIA) za posamezna razdelilna področja so v Kamniku nemalokrat naleteli na številne kritike, zato so se morali bolj ali manj spreminjati, večkrat pa so obtičali v predalu, ker so bili nesprejemljivi. Za izdelavo teh načrtov pa se je namenjalo precej denarja, od katerega so imeli koristi le projektanti, ki so načrte izdelovali po družbenoplanskih usmeritvah, niso pa upoštevali programskih pobud posameznih dejavnikov v prostoru (industrija, kmetijstvo, šolstvo, turizem, KS itd.), pa tudi ne predhodnega mnenja občanov oziroma prizadetih ljudi, živečih na načrtovanem ureditvenem področju. Da bi se izognili neprijetnim izkušnjam, smo se odločili poskusiti urejati prostor |<£ Mekinje V na drugi način. Že pri sami zasnovi urejanja prostora naj bi sodelovala čimširša kamniška javnost, to je vsi, ki imajo interese in ideje, kako naj bi določeni prostor uredili. V letošnjem letu sta med drugim v planu prostorsko izvedbena načrta UN-MI pod Skalco, ki naj bi bil namenjen turistično rekreativni dejav-'nosti, ter ZN-B5 Perovo,kjer naj bi bila predvsem poslov-no-storitvena dejavnost. Za ta dva projekta zaradi opisanega namena razpisujemo mnenjsko raziskavo. Vse ideje bo proučila posebna komisija, predstavljene pa bodo tudi na javni tribuni. Iz javne razprave in od ocene komisije bo razvidno, kateri projekt je najsprejemljivejši oziroma najbližji željam ljudi. Najboljše tri ideje za posamezno področje bodo nagrajene, in sicer: prva nagrada: 40.000 SLT druga nagrada: 20.000 SLT tretja nagrada: 10.000 SLT Situacijske načrte in osnovne usmeritve za razpisana območja je moč proti plačilu dejanskih stroškov dvigniti na Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik. Ideje oddajte v zaprti kuverti do 15. maja na prej omenjeni naslov, hkrati pa predlagatelje idej obveščamo, da so upravičeni do avtorskih zahtevkov. univ. prof. IGORJANEŽIČ in TONE ŠTELE Spoštovani dopisniki! Najprej bi se vam zahvalil ta sodelovanje in pomoč pri vsebinski bogatitvi časopisa, v nadaljevanju pa opozoril na nekaj zadev, kijih bomo vsi skupaj še morali urediti. t. V interesu bralcev, uredniškega odbora in urednika je, da se v časopisa 'pojavi čimveč zgoščenih in aktualnih informacij, tesar pa še vedno ne uresničujemo povsem. Zato si bomo ob preobilici gradiva vzeli pravico krajšanja prispevkov, ki bodo presegli dolžino treh strani, vendar ne na račun vsebine. 2. 'Oteženo je tudi lektoriranje prispevkov, saj številni dopisniki ne puščajo razmakov med vrsticami. Zato prosim, da se držite navodila in prispevke tipkate z dvojnim razmakom med vrsticami^ 3. Velika je užaljenost nekaterih avtorjev, Če njihov prispevek ne zagleda »luči dneva« v našem časopisu, pa čeprav je literarno neberljiv, napisan brez repa in glave aH pa izven konteksta vsebinske -zasnove časopisa. Po drugi strani pa si upam trditi, daje v Kamniškem občanu objavljen izredno velik odstotek vseh prispevkov, morda včasih tudi na račun kvalitete. Kot urednik pa si pridržujem pravico .minimalne selekcije, saj je h ta pogoj za dober časopis. 4. Priložnost bom izkoristit še za prošnjo. Z redno dopisni-ško mrežo pokrivamo velik del občinskega prostora, ne pa še vsega. V nekaterih oddaljenejših krajevnih skupnostih svoph dopisnikov nimamo, kljub temu da so mi nekteri predstavniki krajevne oblasti že obljubili, da bodo za objavo lokalnih zanimivosti in novic skrbeli njihovi krajani, vešči peresa. Ponovno vas vabimo, dopisujte v časopis, seznanite nas z novostmi, povejte svoja mnenja. MATIC ROMŠAK Skupna seja kamniškega in domžalskega IS SPOMLADANSKO »ČIŠČENJE« Svetovni kongres industrijskih oblikovalcev KAMNIK -ORGANIZATOR TRETJEGA DNEVA ICSID Zadnji dan marca je v poslovni stavbi Stola potekal sestanek o pripravi strokovnega srečanja med tujimi oblikovalci in domačimi gospodarstveniki, ki naj bi potekalo tretjega dne svetovnega kongresa industrijskih oblikovalcev, ki bo sicer v Ljubljani. Na pogovoru smo lahko izvedeli, da Stol sodeluje v pripravah na kongres že od vsega začetka, saj v tem vidijo veliko priložnost. Prav zato so skupaj s Skupščino občine Kamnik prevzeli organizacijo tretjega dne kongresa. Poleg Stola in Skupščine občine naj bi srečanje podprli tudi Svila-nit, Trival, Titan in Kemostik - le ti so pridruženi sponzorji in še iščejo svoje interese na srečanju. V naše mesto bo 20. maja prispelo okoli 100 udeležencev svetovnega kongresa, ki jih bo s svojim nagovorom najprej pozdravil kamniški župan. Sledil bo ogled razstave sponzorjev, zgodovine Kamnika (predvsem s po- dročja oblikovanja in umetnosti) v muzeju Zaprice. Razstava bo seveda odprtega tipa in bo torej zanimiva tudi za širšo kamniško javnost. Udeleženci se bodo nato selili v Stol, kjer jih bo pozdravil generalni direktor, čemur bo sledila okrogla miza z vsebinskim delom. Tu vidijo pripravljala srečanja priložnost za pogovor z ljudmi, ki veliko vedo o marketingu in industrijskem oblikovanju. Industrijsko oblikovanje ni le lepota izdelka, gre seveda tudi za njegovo funkcionalnost. Okroglo mizo bosta vodila gospod Peter Lord iz Velike Britanije in mag. Janez Damjan, asistent za marketing na Ekonomski fakulteti. Sledil bo ogled mesta Kamnik, ki bo pripravljen s pomočjo Turističnega društva Kamnik. Popoldanski del srečanja pa je namenjen družabnim pogovorom v Arboretu-mu Volčji Potok in ogledu galerije Janeza Boljke. S tem okvirnim programom so se udeleženci sestanka strinjali, kljub temu da so stroški srečanja precej visoki - skoraj 50 tisoč DEM sta prispevala Stol in Skupščina občine Kamnik (od tega Stol kar 80 odstotkov). Obisk udelžencev kongresa je verjetno eden najatraktivnejših dogodkov letošnjega leta v Kamniku, torej se kaže nanj dobro pripraviti, saj je to priložnost za vzpostavitev odnosa do industrijskih oblikovalcev in uveljavitev naših izdelkov po svetu. Posebej pa velja opozoriti tudi vse občane Kamnika, predvsem pa lastnike trgovin v centru, naj se po svojih močeh na ta dan pripravijo (z dobro voljo bi npr. lahko uredili izložbena okna nekaterih trgovin...). Časa ne bo na pretek, zato se morajo organizatorji potruditi, da bo srečanje uspelo - zaželimo jim srečo, kajti zaslužijo si jo. IZTOK GRILC Iz delovnih organizacij Kam-bus, družba z omejeno odgovornostjo Z direktorjem Zlatnarjem smo se pogovarjali o kamniškem avtobusnem podjetju Kam-bus. Kam-bus je družba z omejeno odgovornostjo, ki se je na lastno pobudo in na pobudo vodstva LPP (Ljubljanski potniški promet), osamosvojila od LPP. Pri tem je treba omeniti, da pri tem ni šlo za nikakršen spor, pač pa le za miselnost drobitve regijskega prevoznika na manjše, lokalne. Družba je bila vpisana v register sredni januarja letos, ukvarja pa se predvsem s prevozom potnikov in vzdrževanjem voznega parka. Lani je ta del LPP pridelal za 17 mio tolarjev izgub, ki pa so bile sanirane z registracijo novega podjetja. V začetku letošnjega leta podjetje posluje s srednjimi rezultati, vendar kljub težkemu položaju celotne družbe pri vodstvu Kam-busa ni čutiti pesimizma, celo nasprotno, z močno voljo nameravajo preživeti. Brez različnih dotacij se težko prebijajo - pokrivajo se namreč le iz občinskih proračunov občin Kamnik in Domžale (Kamnik 2 mio in Domžale 1,8 mio tolarjev - občinski'poslanci obeh občin so torej imeli posluh za novo podjetje). Sicer pa ima podjetje 117 zaposlenih in 45 avtobusov. Nerentabilne proge Nerentabilne proge (teh je resnici na ljubo kar nekaj) je zelo težko ukiniti - pojavi se namreč problem krajanov, zato je povsem razumljivo, da si zazdaj krčenja števila prog ne morejo privoščiti. To pa pomeni vsakodnevne izgube, ki se nabirajo ... Najbolj donosna je seveda proga Kamnik-Ljubljana, s pomočjo katere pokrivajo izgube na drugih, manj uspešnih progah. Sicer je ena temeljnih nalog podjetja Kam-bus predvsem prevoz krajanov iz okoliških vasi in mest Kamnika in Domžal v ta gravitacijska centra. Proga v Kamniško Bistrico bo ponovno vpeljana ob sobotah in nedeljah (gre seveda predvsem za željo ob koncu tedna vzpodbuditi ljudi k obisku te doline in Velike planine). V maju bodo ponovno vpeljali progo Ljubljana-Logarska doli- na, kar je verjetno predvsem v interesu ljubiteljev planin. Načrti Srednjeročno si bodo prizadevali za odprtje turistične agencije, taxi centra in rent-a-car organizacije, česar v Kamniku še nimamo. Drugače pa v poslopju avtobusne postaje Kamnik prodajajo vozovnice; tako mesečne kot tudi kuponske v kompletih po 10 ali 30 vozovnic s posebnim popustom. Prodajajo tudi kombinirane mesečne vozovnice za relacijo Kam-busa in ljubljanski mestni promet. Ko smo pri stavbi avtobusne postaje - zamera načrtovalcu, saj ni projektiral telefonske govorilnice, kar je mnogokrat skrajno neugodno. Poleg že utečenega prevoza potnikov se ukvarjajo tudi s posebnimi prevozi, kar pa ni nobena novost, saj so podobno nalogo že opravljali pri LPP za vso ljubljansko regijo. Kam-bus je izključno kamniško podjetje, ki ima že izkušnje pri organiziranju posebnih prevozov in kakovost storitev na enaki ravni kot konkurenčna podjetja, zato so nerazumljive odločitve posameznih podjetij, organizacij in šol, ki za posebne prevoze najemajo nekamniška podjetja - tako kamniški denar odteka iz občine, namesto da bi krožil v njej. Seveda gospoda Zlatnarja nismo pozabili vprašati kaj vpliva na dvig cen potniškega prometa. Gre predvsem za tri postavke: cena energije, cena zavarovanja s pristojbinami in vzdrževanje voznega parka. Glede cen energije je jasno, da velikih preobratov ne more biti, je pa tudi res, da javni prevozniki nimajo več olajšav, kot so jih imeli nekoč. Zavarovanja vozil so izredno visoka (to ve vsak, ki v teh norih časih registrira svoje vozilo), gre pa seveda za kasko zavarovanje in zavarovanje vseh potnikov, kar ceno še precej zviša. Tako samo za zavarovanje odvajajo približno tretjino dohodka. Visoka pristojbina Vsemu temu se pridružuje tudi nerealno visoka pristojbina na glavni ljubljanski avtobusni po- staji, ki si to ime komaj zasluži. Le-ta znaša za prihod in odhod avtobusa 210 tolarjev, Kam-bus stane približno milijon tolarjev na mesec. Na pobudo direktorja RC Velika planina je nekaj dni vozil tudi ski-bus, ki pa je bil kmalu ukinjen zaradi premajhnega zanimanja - kar pa je verjetno bolj problem Velike planine in njenega poslovanja. Prvo srečanje vlad kamniške in domžalske občine v tem mandatnem obdobju je imelo kar precej simbolike. Zgodilo se je na prvi pomladanski dan sredi pomladno se prebujajočega Arboretuma v Volčjem potoku. Vsebina skupine seje je bila skoraj v celoti posvečena ureje-nju prostora in varstvu naravne dediščine in okolja. Prav ta vprašanja gotovo najbolj živo zadevajo v skupne interese obeh občin. Med njimi so bili razglasitev Arboretuma Volčji potok za spomenik oblikovane narave, naložbe v čistilno napravo Domžale - Kamnik in urejanje porečja Kamniške Bistrice. Vladi obeh občin sta bili soglasni, da je treba arboretum Volčji potok kot naravni park nacionalnega pomena čimprej zavarovati z ustreznim odlokom. Treba je povedati, da je občina Kamnik tak odlok pripravila že pred leti, občina Domžale pa ga zaradi nerešenega financiranja ni sprejela. govorov, plačila gostinskih uslug... Zato bi bila verjetno zanimiva celovitejša analiza občine, da pregleda možnosti uporabe magnetnih kartic. Primer: kupimo magnetno kartico za ustrezen znesek in lahko se vozimo na katerikoli relaciji z avtobusom, parkiramo na parkirišču, telefoniramo — po vsaki uporabi pa se na magnetni kartici izpiše saldo, ki ga imamo še na voljo! Osnutek odlika, ki ga je pripravil zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, pomeni pravzprav uskladitev sedanjega odloka z ustreznim zakonom. Sprejeti pa ga morata obe občini, ker je od 87 hektarov parkovnih in gozdnih površin 13 hektarov na območju domžalske občine. Na zavarovanem območju ne bo mogoče graditi nobenih objektov, razen tistih, ki so povezani z gospodarjenjem v Arboretu-mu. To vprašanje kaže po mnenju članov obeh vlad še preučiti, še posebej zato, ket bo morai svoj interes izraziti tudi bodoči oz. nekdanji lastnik - družina Souvan, katere predstavniki so bili navzoči na seji. Povedali so, da bodo uveljavili svojo pravico do vračila premožnja, v kakšni obliki, pa se bodo še odločili. Zainteresirani so predvsem za vrnitev gozdnih površin v naravi. Izvršna sveta sta menila, da postopek denacionalizacije ne bo oviral sprejetja obravnavanega odloka. Zato sta predlagala, da se v nadaljnjem skupščinskem postopku razčistijo vprašanja glede možnih pozidav in da se hkrati pripravi tudi ureditveni načert za to ombočje. Glede območja (zlasti gozdov), ki ga bo zajemal odlok, pa naj bodoči lastniki predstavijo svoje poglede in se dogovorijo s predstavniki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Nove investicije na centralni čistilni napravi Domžale Kamnik, pojasnila jih je mag. Olga Burica, direktorica CČN, bodo v bistvu pomenile izboljašnje kvalitete delovanja obstoječih, ne pa gradnje dodatnih zmogljivosti. S posebnim postopkom globinskega vpihovanja zraka bodo namreč dosegli za 20% večji učinek pri izločanju oglika kot doslej in zmanjšali porabo energije. Člani obeh vlad so sicer načelno z naložbo, ki je vredna več kot 2 mio DEM, soglašali, vendar so bili mnenja, da jo je potrebno raztegniti na dve leti. Tako gospodinjstva pa tudi industrija namreč ne morejo tega stroška pokriti v ceni storitev za čiščenje odplak v enem letu. O tem bosta svoje stališče povedali tudi obe občinski skupščini. Tretje vprašanje s področja varstva narave in okolja je bilo celovito urejanje porečja Kamniške Bistrice. Sodijo, da je bilo doslej to vprašanje obravnavano preveč razdrobljeno. Vsak je po svoje nekaj počel s to našo skupno Kamniško Bistrico. Zato tudi tehnične rešitve niso bile vedno usklajene z urejanjem pokrajine ob reki. Da bi tako »urejanje« v prihodnje preprečili, so Razvojnemu zavodu Domžale naložili, da o sodelovanju z občino Ljubljana Bežigrad in s pristonimi republiškimi organi oblikuje zasnovo študije za celovito urejanje območja reke Kamniške Bistrice, od izvira do izliva v Savo. Dogovorili so se tudi da bodo skupno podprli sofinansiranje nerentabilnih avtobusnih prog na območju kamniške in domžalske občine. Občina Kamnik bo iz proračuna za to namenila 2 milijona tolarjev, Domžale pa 1,8 milijona tolarjev. Pogodba s Kam-busom bo veljala samo letos, neto pa se bodo o nadaljnji rešitvi primestnega prometa ponovno odločali. Izvršna sveta sta podprla tudi sofinanciranje delne prenove stavbe centra za usposabljanje in varstvo invalidov v Mengšu. Na pobudo Domžal pa so spregovorili tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi z odlaganjem odpadkov. FRANC SVETEU Kdaj magnetna kartica? V tem trenutku imajo veliko sprevodnikov, kar je za podjetje velik strošek, zato uporabljajo samoinkasante, za katere pa vedo, da pri potnikih niso zaželeni (saj upočasnijo potovanje). Tako je njihov načrt preiti na magnetne kartice, za kar že zbirajo informacije, vendar je cena vdela-ve v avtobuse precej visoka - v tujini je sistem za magnetne kartice že standardna oprema avtobusa. V Belgiji, npr., je ista magnetna kartica uporabna za plačilo parkirnine, avtobusnega prevoza, plačila telefonskih po- ★ ★ ★ Pred leti je bil na preskusni vožnji na kamniški progi tudi trojni zglobni avtobus (krpan s še enim gibljivim delom), ki pa se ni obnesel zaradi zahtevnosti vožnje skozi ovinke, ki jih je na kamniški progi kar precej. Sicer pa prihodnost podjetij za javni prevoz verjetno ni tako zelo črna, saj bodo vse višji stroški avtomobilskega vzdrževanja prisilili ljudi k večji uporabi avtobusov. V Kam-busu pa so nam zatrdili, da obsega prevozov in kakovosti ne bodo zmanjševali. IZTOK GRILC OBVESTILO! Združenje prisilno mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko v času od 1941 do 1945 sprejema prijave z dokumentacijo v prostorih Skupščinj^občine Kamnik, Titov trg 1, soba 9, v torek, 14., in četrtek, 16. aprila 1992. Pododbor Kamnik, Žale 6 (Mili vrh) Izdelujemo oblačila za šport in prosti čas po vaših željah in predlogih. Obiščete nas lahko vsak delovnik od 8. do 17. ure. Tel. 811-134 in 811-646. Odgovor občinskemu odboru SKZ-LS Kamnik Spomladanska setev Agroemone Pojasnilo bralcem, predvsem pa kmetom, na članek objavljen v Kamniškem občanu dne 26. 3. 1992 pod naslovom »Opozarjamo na problem Agroemone«, ki ga je objavil občinski odbor SKZ LS Kamnik. Na pogovor, omenjen v časopisu, med vodstvom stanovskopoli-tične organizacije na Kamniškem in vodstvom Agroemone, ki je bil 4. 2. 1992 ob 11. uri na Upravi Agroemone, Levstikova 39. Domžale, so bili: - g. Hren, minister za kmetijstvo občine Kamnik, - g. Jagodic, svetovalna služba, - g. Jerman, Kmečka zveza, podružnica, Kamnik, - g. Ravnikar, kmet, in - g. Rojnič, prokurist Agroemone. Pogovarjali so se o problematiki Agroemone in možnostih izvedbe spomladanske setve pri Agroemoni ali kmetih, kolikor Agroemona ne bi bila sama sposobna izvesti setve. Tako kot navajate v članku, sem res povedal, kako si prizadevam, da Agroemona sama opravi spomladansko setev, vendar ste nekaj pozabili. Obljubil sem vam. da v primeru, ko Agroemona ne bi posejala svojih njiv, bomo zemljo dali vam v brezplačen najem. Prizadevanja Agroemone. da izvrši spomladansko setev, pa so bila uspešna in Agroemona je dosedaj posejala vse posevke, razen koruze. Obtožba, da se o finančni plati setve nisem hotel pogovarjati, ni resnična. Vaše opozorilo ministrstvu glede izsiljevanja s strani Agroemone, je nesmiselno, ker Agroemona ne izsiljuje, temveč samo opozarja na to, naj se ne dela moralne in materialne škode ter predlaga komercialne rešitve. Eden od predlogov je bil tudi ta, da Agroemona mestnim in republiškim rezervam proda čredo 800 krav in jih z vračanjem zemlje razdelijo kmetom, ki bodo odvzeto zemljo dobili nazaj, in tistim, ki jim je bila tudi živina nacionalizirana, saj bi s tem vsi samo pridobili. Povedati vam moram, da Agroemona ni tista, ki bo zavračala izvajanje zakonov, vseskozi pa si bomo tudi prizadevali, da bo naša zemlja obdelana in živina nahranjena. Menimo, da trenutno tarejo enake težave tako družbeni sektor kot kmete (visoka cena repromateriala, obresti) in je nesmiselno vsako opozarjanje na škodo soseda. Sodelujmo, saj so vrata Agroemone za vse tiste, ki želijo, da se ne dela škode, in so za strpen dialog brez političnih predsodkov, vsem odprta. . MILAN ROJNIČ, Agroemona d.o.o Okrogla miza tuhinjske podružnice SLS Preprečiti razprodajo premoženja kmetijskih zadrug Kot podružnica Slovenske kmečke zveze ste kar veliko storili, kar preveč ste skromni, ko ocenjujete svoje delo, je pohvalil delo tuhinjske podružnice na nedavnem občnem zboru republiški poslanec Franci Feltrin. Na aktivnost podružnice, katere predsednik Tone Hočevar je poročal občnemu zboru, je kasneje opozorila tudi zelo razgibana razprava na okrogli mizi o sprejeti in nesprejeti kmetijski zakonodaji. Soglasno so sprejeli na znanje tudi razširitev kmečke zveze v Slovensko ljudsko stranko, ki bo poslej z novimi intelektualnimi močmi v stranki lahko učinkovitejša pri uveljavljanju interesov kmetov. Sedaj je v tuhinjski podružnici vključenih 140 članov. Posebej pa si prizadevajo, da bi zaživela tudi ženska in mladinska sekcija. Sedaj je najbolj aktiven poslanski klub, ki tedensko obravnava vsa najbolj aktualna vprašanja. »Pri zakonu o zadrugah smo popustili na 45% upravljalski delež, vendar v postopkih denacionalizacije v večini zadrug ne bo težko doseči 51% deleža,« je dejal poslanec Feltrin. Pri tem pa je tudi omenil, da je v nekaterih občinah v postopkih za vračanje premoženja kar precej nagajanja. O vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov bivšim lastnikom je bilo na okrogli mizi v Šmartnu največ govora. Udeleženci so želeli odgovore na številna vprašanja. Omenimo naj le nekatere odgovore poslanca, ki v SLS vodi odbor za denacionalizacijo. Pozidanih parcel ne bo mogoče vračati v naravi, pač pa bo možna zamenjava parcel ali pa plačilo z obveznicami. Premoženje se bo vračalo upravičencem oz. bivšim lastnikom, dediči pa bodo uveljavljali svoje pravice pod dednem zakonu. Razprodaja zadružnega premoženja je treba preprečiti. Zakona o zaščitenih kmetijah pri denacionalizaciji ne bo mogoče upoštevati. Lahko pa bi pri zaščiti takih kmetij na posebno vlogo zainteresiranih kmetov sodeloval zemljiški sklad. Vračanje gozdov, ki se vračajo v naravi, občine lahko pospešijo, le vloge morajo biti popolne. V razpravi pa so prišle na dan tudi druge težave, ki žulijo kmete. Kdaj bo spet uveljavljen regres za nakup motornega goriva za kmete. Ta bi moral biti odvisen od obsega kmetijske proizvodnje. Zakaj je katastrski dohodek od kmetijstva obdavčen z 20%. V hribovitih predelih bi Ne berite »me« med vrsticami Ker je izjava strank DEMOS (razen Zelenih), objavljena v prejšnji številki Kamniškega občana, podobna tisti iz Dela, bi bilo škoda prostora za ponavljanje odgovora, ki sem ga objavil že v omenjenem časopisu. To priložnost raje izrabljam za kratko razmišljanje o trdo zakoreninjeni »kamniški kadrovski politiki«. Po drugi vojni so pomembnejše položaje v gospodarstvu in politiki praviloma dobivali »uvoženi kadri«. Ta ugotovitev velja še danes. Večino kamniških podjetij vodijo poslovod-niki, ki niso iz naše občine. Za te lahko rečemo, da so kot plod odprte kadrovske politike koristna okrepitev našega gospodarstva. Ni pa mogoče tega trditi za področje politike in oblasti. Kdor je pred časom prebral nekaj prijazno predstavljenih resnic in pomislekov g. Janeza Majcenoviča o regionalizaciji, se bo verjetno lažje strinjal z mano, zakaj je pomembno, da so ljudje, ki imajo vpliv na razvoj občine, domačini. Stranke DEMOS pa bi sedanjo predsednico, ki je Mengšanka, zamenjali za podpredsednika Izvršnega sveta, ki živi v Ljubljani. Če je menjava po njihovi presoji že potrebna, bi po moje morala pomeniti novo kvaliteto tudi v tem pogledu. Da ne bo pomote, to ni prigovor na kvaliteto oz. sposobnosti kandidata, saj ga osebno zelo cenim, temveč na neko zakoreninjeno navado. Da je Partija tako kadrovala, razumem, saj sicer ne bi uspela manipulirati s temi ljudmi, da pa so takšno filozofijo prevzele tudi nove stranke je po mojem napaka. In še nekaj o bojazni, da bi tudi zaradi mojega delovanja prišlo do ukinitve pluralizma. Če bo predlagani kandidat postal predsednik Izvršnega sveta, bo imela vse pomembnejše oblastne funkcije zgolj ena stranka DEMOS, in sicer slovenski krščanski demokrati. Še vedno namreč velja pravilo, kjer je denar, je tudi oblast. S svojo izjavo so se stranke potrudile zadevo prikazati drugače, vendar bi vsaj sestavljalcem moralo biti znano, kakšna je resnična vloga in pristojnost predsednika skupščine. Obtožba, da sem prestopal meje svojih pravic, je navadna kleveta. Da bi zvenela bolj prepričljivo, je iz izjave mogoče razbrati, da kot pravi samodržec odrekam 41 od 75 delegatom njihovo legitimno pravico predlagati svojega kandidata. Ustavite konje! Čas volitev je še daleč in če vam je kaj do tega, da se nas bodo ljudje v tem mandatu spomnili še po čem drugem, razen po prepirih, vas prosim, dovolite vendar tudi drugačna mnenja - pluralizem. MAKS LAVRINC ARBORETUM VOLČJI POTOK vljudno vabi na uvodno prireditev iz cikla POMLAD V ARBORETUMU v nedeljo, 12. aprila, ob 15. url S programom POMLADNO PREBUJENJE bo nastopil Tamburaški orkester KUD »Oton Župančič« iz Artič. Pridite in doživeli boste prebujenje pomladi v ARBORETUMU VOLČJI POTOK! bilo treba obdržati premije za mleko. Ponovno je treba uvesti možnost štipendiranja v kmetijstvu. Sodeč po zagretem pogovoru kmetov v Šmartnu se ni bati, da bi se kmečki interes utopil v slovenski ljudski stranki, ki ima širši program. Ali kot je dejal Tone Hočevar: »Kmetje bomo v tej stranki varni, če bomo sami aktivni in delavni.« FRANC SVETEU Tuhinjski kmetje člani SLS, so se tokrat sestali v Šmartnu Zeleni EKOLOGIJA NI STRANKARSKO OROŽJE Čeprav je dr. Dušan Plut (predsednik Zelenih Slovenije član Predsedstva R Slovenije, Vane Gošnik podpredsednik Skupščine RS, Miha Jazbinšek minister za varstvo okolja, Miha Tomšič minister za energetiko, dr. Peter Tancig minister za znanost in tehnologijo in dr. Božidar Voljč minister za zdravstvo (vsi so člani Zelenih Slovenije), ostajamo pri trditvi, da ekologija ni strankarsko orožje. NA EKOLOŠKE PROBLEME BO S PROJEKTI MORALA ODGOVORITI STROKA! Na financiranje in prioriteto ekoloških projektov pa odločilno vpliva POLITIKA in to je eden od razlogov, da smo Zeleni Slovenije prerasli v politično stranko. Zakaj so v razvitem svetu Zeleni organizirani kot gibanje, je vprašanje, ki se v slovenskem prostoru pogosto pojavlja. Kristjanova odgovornost v novih časih V petek, 14. februarja, je krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Nevlje - Mekinje v sodelovanju z občinskim odborom Slovenskih krščanskih demokratov organiziral predavanje prof. dr. Draga Ocvirka z naslovom »Kristjanova odgovornost za sočloveka in družbo« v prenovljeni dvorani kulturnega doma v Mekinjah. Po glasbnem uvodu, ki sta ga pripravili mladi izvajalki na citrah z venčkom narodnih pesmi, je predavatelja in prisotne pozdravil predsednik krajevnega dobora SKD Nevlje - Mekinje, z zanimivega predavanja smo med drugim razbrali, da je za kristjana, ki z delom prispeva k materialni blaginji družbe, prav, da tudi aktivno posega v politično in javno življenje in s tem pomaga pri prenovi naše družbe na poti v demokracijo. Ta pot je strma, polna ovir in preprek. Kristjan mora biti strpen, vendar odločen, kadar gre za bistvene družbene, etične in narodne vrednote. Po predavanju uglednega univerzitetnega profesorja se je razvila živahna debata. Največ pripomb so prisotni imeli na delo nekaterih medijev. Z neresničnim poročanjem zavajajo ljudi, mečejo slabo luč na sposobne in v svetu cenjene slovenske politike, zlasti če so kristjani, še več, norčujejo se iz njihve vernosti, s tem pa žalijo tudi čustva vseh slovenskih vernih državljanov, ki pa nas je po rezultatih popisa I. 1991 več kot 70 odstotkov. Razgovor prisotnih s predavateljem je vodil in povezoval član občinskega odbora SKD, na koncu pa je vse pozdravil in se zahvalil predsednik občinskega odbora SKD. ANA MARINŠEK Ekološka osveščenost je v razvitem svetu tolikšna, da na proteste ekoloških gibanj politične stranke hitro reagirajo in od vlad zahtevajo takojšnje ukrepanje. Da pri nas temu ni tako, kako razberete iz članka g. Alojza Konde (Kamniški občan 13. 2. 92) »ZELENA JE BILA NAŠA DOLINA«, kjer avtor pravilno ugotavlja: »Denarna sredstva za varstvo okolja se niso vgnezdila v občinski proračun!« Komisija za varstvo okolja pri IS občine Kamnik je izdelala PROGRAMSKE USMERITVE ZA RAZVOJ VARSTVA OKOLJA V OBČINI KAMNIK«. Se pravi STROKA. Da v proračunu ni sredstev za ekologijo - to pa je občinska politika! Pri oblikovanju in potrjevanju take politike pa sodelujejo POLITIČNE STRANKE in ekologiji bolj ali manj naklonjeni sekretariati. Tehnologija iz časov Franca Jožefa (kot je bilo omenjeno) zagotavlja delo 80% zaposlenih v Kamniku postavlja na glavo trditev, da moramo biti zadovoljni z majhnimi koraki. S takimi tehnologijami nimamo na tržiščih Evrope kaj iskati. Evropska gospodarska skupnost po letu 1993 ne bo več sprejemala izdelkov, ki ne bodo proizvedeni z okolju prijaznimi tehnologijami in embalirani v povratni, za recikliranje primerni embalaži (ISO - 9000). Že ta podatek nas opozarja, da ne bomo mogli uveljavljati politike majhnih korakov in izborom med dvema slabima možnosti-ma, ker so nam celo skoki časovno že v naprej določeni. O zaprtju nuklearke v Krškem pa le toliko: - Nekdanja Sovjetska zveza je imela možnost, da je ogroženo prebivalstvo s področja Černobila raz-selila v druge predele svoje velikanske države. Če bi prišlo do nesreče v Krškem (nesmiselno je trditi, da to pri nas ni mogoče) me prav zanima, kam bi se lahko, pa čeprav smo začasno, preselili državljani Slovenije, skupaj s prebivalci Zagreba in drugih ogroženih področij? Verjet- no res samo v Rusijo. Da pa so jedrski lobiji prikrivali in tudi prikrili nesreče v ZDA, Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji (pa verjetno še kje) priča o politični moči in neodgovornosti ljudi, ki so bili vpleteni v te zadeve. Energetske probleme bo potrebno reševati pri »požrešnih« tehnologijah, ki pogosto sploh ne plačujejo porabljene energije. Kaj pa so v našem primeru realne možnosti, je seveda relativno vprašanje. Vemo, da so za saniranje ekoloških problemov v svetu pripravljeni prispevati (tudi sovlagati) dokajšnja sredstva. Reševanje ekološke problematike namreč ne pomeni samo zapiranja obratov, ki so veliki onesnaževalci. Nasprotno! Ekologija ustvarja nove, čiste tehnologije in š tem, ko bodo na eni strani odpadla nekatera delovna mesta, se bodo ustvarila nova, ravno pri teh tehnologijah. Ekologija po svetu postaja velikanski POSEL. Vztrajanje pri zastarelih tehnologijah bo zapiralo delovna mesta! Za vsaka domača ali tuja vlaganja bo morala imeti R Slovenija kot vsaka občina svoje ekološke projekte! In tako smo zopet pri STROKI! Trditev, da je spreminjanje gospodarstva in človekove miselnosti filigransko in ne drvarsko delo, drži samo deloma. Kaznovalna politika za onesnaževanje okolja bi morala biti (in v svetu je ) drvarska. Škoda, ki jo lahko povzroči brezvestnost, nepoznavanje posledic ali zastarela tehnologija, lahko katastrofalno prizadene celotno nacionalno gospodarstvo, s tem pa tudi življenjsko raven državljanov. Spomnimo se samo onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju, ko je naenkrat cela pokrajina ostala brez pitne vode. Koliko takih ekoloških bomb — divja odlagališča, onesnažen zrak, vsa Tuhinjska dolina potrebuje kanalizacijo in čistilne naprave - je samo v kamniški občini, na to vprašanje ne more odgovoriti ne politika ne Zeleni Kamnika, temveč zopet in zopet STROKA. Strinjamo pa se s tem, da je spreminja- nje človekove miselnosti filigransko delo, s katerim je potrebno pričeti že v najzgodnejši mladosti (družina, vrtec, šola). Seznanjeni.smo. da so v kamniškem vrtcu že pričeli s tem delom, Zeleni Kamnika pa imamo namen izdati brošuro za šolarje, v kateri bomo predstavili pomembnost varovanja okolja. Najbolj sporno je razmišljanje: »Zemlja je res samo ena, a prepričani smo v nekaj: če je prenesla stoletja nenehnega naglega slabšanja razmer, bo vzdržala tudi v naprej, ko se stvari vendarle počasi izboljšujejo.« Morda imajo tako razmišljajoči prav. Zemlja bo morda res prenesla naše nemarno ravnanje. Vprašanje pa je, če ga bodo prenesli ljudje Pripravljajoči se summit svetovnih državnikov, ki bo obravnaval samo ekološke probleme, nam daje slutiti, da se najvidnejši državniki ne bodo srečali zaradi tega, ker je stanje še zadovoljivo, temveč zato, ker je postalo sila resno. Narava ne bo spraševala, ali saniramo okolje z majhnimi ali velikimi koraki, s skoki ali fantaziranjem, ne bo spraševala, ali naše nacionalno gospodarstvo prenese investicije v ekologijo in izboljšanje tehnologij, če je ali ni prizadet standard državljanov. Ne! Izstavila nam bo račun, ki bo lahko zelo krut! Res je, da ni smiselno »obdelovanje« med strankami, če gre za ekologijo. Zeleni Kamnika smo prav zaradi tega izstopili iz koalicije, ker želimo sodelovati z vsemi strankami, ki imajo resen namen sodelovati pri reševanju ekoloških problemov. Za to delo bo potrebno veliko strokovnega znanja in političnega sodelovanja. Naj bo torej na tem mestu ponujena roka sodelovanja prav vsem, ker kot smo zapisali že v prejšnjem članku in naj ga dopolnim: stranke (pa tudi vlade in ministri) prihajajo in odhajajo, naše življenjsko okolje pa je samo eno in če bo »odšlo«, se zanesljivo ne bo vrnilo. ZELENI KAMNIKA Predsednik IO: VILJEM TURŠIČ Socialdemokrati Drugi kongres v Mariboru Na 2. kongresu v Mariboru smo socialdemokrati poleg nekaj novih obrazov v vodstvu stranke dobili predvsem bolj prečiščen program, ki bo stranko trdno postavil v center slovenskega političnega prostora. Poleg sodelovanja s tradicionalno prijateljskimi strankami se socialdemokrati odpiramo tudi levici, kije pokazala veliko zanimanje in pripravljenost za sodelovanje z nami. Zadnji čas je, da se prekine jalovo blokiranje odločitev v parlamentu in da Slovenci spet skupno potegnemo za vrv, kot je v svojem govoru dejal ponovno izvoljeni predsednik stranke dr. Jože Pučnik. Bitka za samostojnost in suverenost je pri kraju, treba se je osredotočiti v gospodarske in socialne sfere, kajti le tako bomo Slovenci uživali sadove odcepitve in osamosvojitve tudi v porastu standarda, javnega in osebnega, kar nas bo šele resnično zbližalo z Evropo, kamor spadamo že od nekdaj. Socialdemokrati imamo jasne težnje, da skupno s sorodnimi strankami centra prevzamemo oblast in pomagamo vključitev Slovenije v Evropo uresničiti v politični, gospodarski in kulturni smeri. Prepričani smo, da se ti procesi že začenjajo, kar bi se moralo zelo kmalu pokazati tudi v oživljanju gospodarstva, turizma in obrti. Po izjavi gosta iz Nemčije, gospoda Franza Gotza, postaja Slovenija velika država, ne sicer geografsko, pač pa v smislu med- narodnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov, ki so pogoj za napredek in razvoj. Tuji gostje kongresa, predstavniki sorodnih strank in slovenskih organizacij v zamejstvu, so prišli iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Italije. Iz slovenskih strank so bili gostje ob začetku kongresa SDSS Igor Bavčar - SDZ, Janez Drnovšek-LDS, Viktor Žakelj-SSS, Franc Golija-Liberalna stranka, Vane Gošnik-Zeleni, Borut Pahor-SDP in Anton Tomažič-SKD. V nadaljevanju so bili poleg starejših članov strank izvoljeni v predsedstvu tudi novi ljudje, npr. Janez Janša in Emil Milan Pintar. Rezultati novih programskih odločitev in povezovanj pa se bodo pokazali najbrž že prav kmalu. SDSS PRESS 9. aprila 1992 pisma, odmevi, mnenja, stališča kamniški občan 5 O takšnih in drugačnih Kot odmev na moje razmišljanje se je v zadnji številki Kamniškega občana oglasil g. Marko Magister, dipl. ing. gr., sekretar Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja. Poleg za naše razmere že klasičnega poskusa osebne diskvalifikacije drugače mislečega vsebuje vaš odgovor predvsem navedbe o pristojnostih in delovnem področju ter kadrovski zasedbi upravnega organa, ki ga vodite. Na žalost je to pravzaprav stvarna podoba uspehov prostorske politike in varstva okolja. Razen zapletov in zmerjanj ob domnevno silnem razcvetu črnograditeljstva se imate pohvaliti le z ureditvijo lokacije deponije komunalnih odpadkov oz. prekladalne postaje. Prekladalna postaja je dosežek, vendar je šele prvi korak pri urejanju te problematike, čeprav je že kar nekaj časa od tega, kar smo delegati s sklepom naložili Sekretariatu, naj pripravi celosten projekt. Kaj pa opuščena deponija na Križu? Občina je ob uporabi te lokacije zagotovila, da bo po zaprtju deponijo primerno sanirala. Ker se vsak dan vozite tam mimo, težko verjamem, da še niste opazili svinjarije v njeni okolici. Tožite, da s sodelavci, ki so vam na voljo, več pač ni bilo mogoče narediti. Kdo pa predlaga sistemizacijo in ljudi v upravne organe? Ljudje imajo ponavadi zmotno mnenje, da so pri tem glavni predsednik skupščine, predsednica izvršnega sveta in šele nato šef organa. S svojim odgovorom jih puščate v tej zmoti. Resnica pa je precej drugačna, saj npr. predsednik SO nima nikakršnih pravic v razmerju do delavcev, zaposlenih na občini. Kdaj in kako ste se vključili v odpravo posledic vodne ujme? Bo mar vaša zasluga, da bo že letos končana obnova ceste in brežin v Kamniško Bistrico. Ali naj vas spomnim na misel, ki ste jo ob neki podobni priložnosti izrekli glede izgradnje cestne infrastrukture v naši občini, češ da jemljemo preveč in so zato drugi prikrajšani. Koliko časa že skupaj z občani Županjih Njiv in Laz prosimo za rešitev njihovih prošenj za gradbena dovoljenja? Ali se res ni dalo prej pripraviti sprememb plana Kamnik 2000, ki bo pravna osnova za urejanje takšnih in podobnih primerov?! Vsi, ki se ukvarjamo s temi zadevami, vemo, da to niso zgolj lepotah vaši grehi, saj jih je, pošteno povedano, večina podedovanih, vendar živimo v novem času, in dovolite mi mnenje, da bi ga ob bolje organiziranem delu lahko učinkoviteje izrabili. Ob koncu pa še nekaj besed o vaših zadnjih dveh mislih. Ne vem, čemu je bila potrebna laž, da je bila občina ob agresiji JLA brez orožja. Ljudje, ki so ga skrivali, so bili pred kratkim za to celo odlikovani. Po odvozu orožja teritorialne obrambe ga je doma ostalo še ca 20%. Približno 30% ga je bilo na konzervaciji, in če bi obrambno ministrstvo hotelo pokriti stroške skladiščenja, bi najmanj tega pripeljali nazaj. Glede na izrečene zahteve, naj se lokalne oblasti ne vtikajo v obrambne zadeve, saj so stvar države, je bila odločitev predsedstva, da orožja v Kamnik ne bomo pripeljali na račun našega proračuna, potrjena tudi v skupščini. Odločitev je bila torej v rokah obrambnega ministrstva. Lahko je bila to taktična poteza ali pa napaka. Vendar karkoli je že bilo, je za ministrstvo zaključeno, sicer ne bi pred kratkim uničiti dokumentov, ki vsebujejo to problematiko. In čisto za konec. Kaj ste hoteli povedati o mojem helikopterskem ogledu občine? Če ste mi želeli pripisati, da se zanimam le za mesto, je žalostno, da se mora mož v vaših letih posluževati takšnih podtikanj. Številke, ki so vam oz. bi vam morale biti dobro znane, govorijo naslednje. Na področju izgradnje komunalno-cestne infrastrukture v občini Kamnik je bilo v zadnjih treh letih vlagano v naslednjem razmerju: 1989 1990 1991 mesto 28% 30% ca 20% druge KS 72% 70% ca 80% Če upoštevamo, da so bila prav na tem področju največja vlaganja, je vsako besedovanje odveč. Če pa ste želeli povedati le to, da sem se peljal s helikopterjem, mi pa ne zamerite, da vam v prav tako otroškem stilu odgovorim, da, in tudi z motornim zmajem sem se!! In iz prve roke vam lahko rečem, da je bilo to drugo še bolj vznemirljivo. Lepote in »lepote« se namreč še bolje vidijo. MAKS LAVRINC Pojasnilo Pojavi črnega dima iz kemijske industrije Zaradi vse pogostejših pritožb občanov kot tudi intervencij inšpekcijskih služb in predstavnikov Zelenih želimo pojasniti vzroke za občasni pojav črnega dima nad Kemijsko industrijo Kamnik v Kamniku. Kot je pozornim bralcem časopisa Delo že znano, je prišlo 2. februarja 1992 do težje poškodbe parnega kotla v kotlovnici Kemijske industrije Kamnik, ki uporablja srednje težko kurilno olje. Poškodba kotla je bila takšnega obsega, da bi zahtevala dlje trajajoče popravilo ali pa zamenjavo starega kotla z novim. Glede na podobne časovne roke in stroške med popravilom in zamenjavo kotla smo se odločili za nabavo novega kotla. Računamo, da bo novi kotel pričel z rednim obratovanjem konec junija. Zaradi potreb proizvodne tehnologije po pari kot tudi zaradi ogrevanja proizvodnih in drugih objektov smo bili prisiljeni, v soglasju z inšpekcijo parnih kotlov, ponovno pognati stari parni kotel na trda goriva, ki je v kotlovnici ostal kot zadnja rezerva. Žal pa ta parni kotel, poleg nujno potrebne energije za obratovanje podjetja, »proizvaja« veliko črnega dima ob vsakem polnenju kurišča s premogom. Zaradi nizkega dimnika je zadeva videti od daleč precej neprijetna ali celo grozljiva. Prva misel kritičnega opazovalca zunaj podjetja je ta, da v KIK zoper kurijo nevarne odpadke ali kaj podobnega. Zato moramo z vso odgovornostjo povedati občanom Kamnika, da je neprijetni črni dim, ki se zadnja dva meseca občasno dviga ali stoji nad podjetjem, le posledica kurjenja s premogom v starem kotlu. Če bi prenehali s tem kurjenjem, bi morali praktično ustaviti delo v podjetju, čeprav že sedaj veliko zaposlenih zmrzuje zaradi pomanjkanja ogrevanja. Takoj ko bi pričel obratovati novi parni kotel, bo konec prekomernega onesnaževanja iz dimnika Kemijske industrije Kamnik. Sedanji črni dim nad podjetjem zato nima nobene povezave z uničevanjem odpadkov, kot nam nekateri očitajo. Vsi odpadki iz proizvodnje aluminijskih past, ki smo jih pred letom poskusno poskušali uničevati na poligonu podjetja, sedaj v sodih čakajo boljših Časov oziroma dokončne rešitve. Ker v Sloveniji, žal za zdaj še ni nobene javne sežigalnice posebnih odpadkov, smo bili in smo še vedno prisiljeni iskati ekološko najugodnejše rešitve, tako doma kot tudi po Sloveniji. Zato smo tudi med člani podjetja Ekokemija že od vsega začetka, sodelujemo pa tudi pri vseh drugih projektih v republiki, ki se ukvarjajo z uničevanjem posebnih odpadkov, kar je vse prej kot poceni. Na poligonu podjetja uničujemo le tiste eksplozijsko nevarne odpadke, ki jih nikdar ne bo mogoče uničevati v javnih sežigalnicah. To so neuporabni odpadki iz proizvodnje črnega smodnika, rudarskega razstreliva ali pirotehničnih zmesi, ki jih v majhnih količinah, skupaj nekaj deset kilogramov na teden, uničimo s požigom ali eksplozijo. Razkrojni produkti teh odpadkov nikakor ne morejo opazno vplivati na onesnaževanje zraka, saj se izdelki enake sestave vsakodnevno, v sto-krat večjih količinah, uporabljajo ali »uničujejo« po kamnolomih in v rudnikih po vsej Sloveniji. Vodstvo KIK ..<„.-,.......... . ............'. -r liV-r -'--—- Mojemu predsedniku - Maksimiljanu Lavrincu Na vaše pritlehne izjave, ki vas politična pomlad ni po naključju pripeljala v kamniški politični prostor, si vam dovolim odgovoriti tako, da se bom nekoliko ponorčeval iz vaših karakternih potez. (Vsaka podobnost z začetkom pisma prof. dr. Fedji Koširju, ki mu ga je naklonil kamniški župan v Kamniškem občanu, ni niti malo naključna). Gospod Lavrinc, diplomirani pravnik in izprašani kriminalist, je drugič župan našega mesta. Prvič ga je na to funkcijo pripeljala partija (ZK), drugič je postal to po dogovoru med parlamentarnimi strankami, ki so si s tem nakopale zamero velikega dela volilcev, ki so si želeli, da vodilni funkcionarji ne bi bili več partijci, čeprav nekdanji. Vendarle je, kar je. Torej: ne vas, gospod Lavrinc, ne nas v ta politični prostor ni pripeljalo naključje, ampak volja volilcev. Volja naših soobčanov, ki je hotela in hoče, da pride oblast iz rok tistih, ki so jo imeli petdeset let, iz rok tistih, ki so pol Evrope spravili v revščino, ki so kot manjšina večini vsiljevali svojo voljo in norme, za katere je bila večina nevredna, da sodeluje v javnem življenju. Vi ste bili izvoljeni na listi Socialistične stranke Slovenije. Treba je reči, da v govoru pred izvolitvijo niste nič konkretnega obljubili, zlasti pa nič velikega. Svojo kandidaturo ste utemeljevali takole: »Danes se v tem prostoru že drugič ponujam za najodgovornejšo funkcijo v skupščini... Res je tudi, da je predsednik izvršnega sveta odšel, ... zato menim, da bi ponovno imenovanje dosedanjega predsednika skupščine pomenilo zagotavljanje kontinuitete. Kolikor bom izvoljen, nameravam dolžnost predsednika opravljati neprofesionalno. Če sem iskren, ne zaradi tega, da bi občini kaj prišpa-ral, temveč zato, ker bo, po moje, eksistenčna neodvisnost zelo potreben pogoj za neodvisno delo. Ni časa, da bi razlagal svoj pogled na razvoj občine. Poleg prijaznega okolja si verjetno vsi želimo le še solidnih materialnih pogojev za življenje, vredno človeka.« Treba je poudariti, da vaš govor ni vzbujal upov, da bo v Kamniku zavel nov veter. Vendar smo tudi mi mislili, da je neka kontinuiteta potrebna. Toda kakšna? Že od vsega začetka smo se bali, da bo odločanje o življenju v Kamniku težko iztrgati iz rok tistih, ki so to počeli vsa Povojna leta. Iz rok tistih, ki so se po volitvah skrili za različna imena ali Pa-so sploh nekam poniknili, pa je zaradi njih okrog tisoč ljudi brez dela, brez osnovnih sredstev za življenje. Nihče ne zahteva maščevanja, vendar bi morali biti za slabo delo in samovoljo nekdanji mogočneži odgovorni. To se ni zgodilo. Vsi še naprej zasedajo direktorska ali podobna mesta. Najbolj boleč primer je Utok. Umiranje tega velikana je dolgotrajno, krivci za polom pa zaščiteni. Gospod župan, je to obljubljena kontinuiteta? Zapravljen je del denarja za šolstvo (banka Les), telefonija v Kamniku je najdražja daleč naokoli itd. Kriv ni nihče! Je to kontinuiteta? Ali se vi, gospod predsednik, ne bojite, da ste si s tem, ko opravljate dve funkciji: ste direktor in predsednik skupščine, naložili preveč? Ali obe dobro opravljate? Imajo vaše delavke zagotovljeno delo? Vam najbrž ne bo težko, če se kaj zgodi (npr. Utok), saj vam bo ostalo še vedno plačilo za nepoklicno predsednikovanje. Je to kontinuiteta? Povedati vam moram, da mi, ki imamo, po vašem mnenju, slabe karakterne lastnosti, dajemo zato, ker smo bili izvoljeni, velik del svojega prostega časa, dela in idej zastonj, vseskozi pa si želimo in prizadevamo, da ne bi »ilo zaman. Je to kontinuiteta? Skupščinske seje dobro vodite. Tu je kontinuiteta pozitivna stvar. V zadnjem času pa se vas polašča neka nervoza, nekak strah pred drugače mislečimi. Proti zagovornikom vam nezaželenih idej in rešitev uporabljate različna sredstva: čustveni nagovor poslancem, govorcem jemljete besedo; čeprav ste dober pravnik, ne znate formulirati sklepov, ki jih sicer briljantno iztresate iz rokava, če je to vam v prid in kontinuiteti. Mi bi si pa seveda želeli, da tudi kamniška skupščina ne bi bila samo kraj, kjer prihajamo skupaj, ampak parlament v pravem pomenu besede. Parlament je namreč iz glagola parlare, kar pomeni govoriti. Poslanci pa naj odločajo, katera ideja je prava, za Kamnik boljša, bolj sprejemljiva. Naj se dobro preizkuša v pogovoru, utemeljuje z dokazi. Kot izprašanemu kriminalistu in diplomiranemu pravniku pa še tole: Pojasnite, kdaj ima človek grde karakterne poteze? Ali ne sodi klanjanje močnim in glednim zaničevanje tistih, ki nimajo nobene moči, da bi mi škodili, in ne moči, da bi mi koristili, tudi k slabim lastnostim. Preračunljivost v odnosu do ljudi in dogodkov je negativna lastnost. Vas je ta vodila tudi pri govoru in sploh pri prireditvi klavrne proslave ob razglasitvi samostojnosti? Je bila to samo previdnost? Vaše potrpljenje do drugače mislečih je počilo ob zahtevah, da se vzpostavi red in zakonitost pri gradnjah. Za Kamnik je že več let značilno, da nekateri posamezniki zavestno in s podporo tudi politike gradijo, kar si omislijo in kjer si to zamislijo. Gospod predsednik, zakaj niste prišli na okroglo mizo o črnih gradnjah, saj ste tudi sami čmograditelj? Povedali bi približno štiridesetim arhitektom, gradbenikom, restavratorjem, inženirjem in redkim nestrokovnjakom, daje prav, da s tem kamniškim prostorom, kdor ima denar, dela, kar hoće, ga zabetonira, onesnaži vode, zrak, povzroča hrup, nevzdržen mirujoči promet itd. Bistveno Je, da mu to prinaša denar. Pa vas ni bilo, čeprav ste bili prijazno povabljeni. Pa tudi opravičili se niste. Slabe karakterne lastnosti ali kontinuiteta? Pa kaj vam mar tuje črne gradnje, saj tudi za legalizacijo svoje še niste poskrbeli. Zakaj ne? P. S. »Lov je odprt«, bi vi rekli. Ne, ne želimo vaše glave - to je vašega odstopa - želimo samo sodelovanje v pozitivnem smislu kontinuitete. MATEVŽ SKAMEN, delegat demokratične stranke v DPZ Še o vladi v odstopu Sekretar sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja dipl. ing. gr. Marko Magister, prebral sem vaše pisanje kot odgovor na članek Matica Romšaka. Ne bi vas rad žalil, še več, ne jemljite te besede kot politične igrice, toda tako javno pranje »občinske žehte«, ki zaudarja, ni na nivoju razumnika, kar po tituli ste, toda napisane očitke županu bi vendarle morali urediti doma, seveda, če vas je kaj v hlačah. Veste, sem eden od tistih, ki ni vedel, koliko dela ste imeli na sekretariatu, toda dovolite mi prošnjo: povejte raje, kaj je bilo od vseh nalog, ki ste se jih lotili, tudi narejenega in drugič, ne naštevajte del, ki bi jih morali opraviti, če že ne vi, pa sekretariat, katerega sekretar ste; saj veste, učinek dela ni v kvantiteti temveč v kvaliteti. Opisujete, da ste se poleg ostalega ukvarjali tudi ekologijo, še posebno z varstvom zraka. Veste, kar nekaj časa je preteklo od objave rezultatov meritev onesnaženosti zraka, ki ga je izdal Hidrometeorološki zavod RS; po naključju sem ga videl in nikar ne recite, da ga vi niste kot sekretar za varstvo okolja. Jaz in še mnogi smo se zgrozili ob podatku, da dihamo v Kamniku tako onesnažen zrak, da smo pristali na NESLAVNEM petem mestu v RS, minister Gregor pa nič! Drugi sekretarji sekretariatov «a PIJ in VO sklicujejo nujne sestanke, ustanavljajo krizne štabe (SO Domžale), pa čeprav so še mnogo za nami na lestvici onesnaženega zraka z SO,. Videti je, kot da vas to ne zadeva. JOŽEF JELEN OGLEDALO NAŠEGA TURIZMA Veliko jih je, ki pridejo tudi od daleč občudovat naše lepe hribe, plezat v strme stene ali samo na piknik v Bistrico ali mogoče na zabavo na Veliko planino. Turistov od blizu in daleč se čez leto zvrsti v naših krajih kar veliko, in če je verjeti napovedim, jih bo sedaj, ko so počitnice ob morju prišle iz mode, vsako leto več. Tudi tujcev, ki bodo imeli kaj pod palcem in bodo tako posredno prispevali kakšen tolar več v prazne občinske in privatne blagajne. Toda izletnik, ki si pride v lepi kamniški kot odpočit oči in se nadihat čistega zraka, želi lep sončen dan in čudovit razgled deliti s svojimi prijatelji, ki so ostali v mestu in megli, in se odločili napisati jim razglednico. Tu pa nastanejo težave! Če se še tako trudi, ne bo dobil razglednice, ki bi bila vsaj senca lepot, ki nas obdajajo. Naše razglednice so vse po vrsti stare, oblikovalsko nedovršene, da ne rečem popolnoma zgrešene, povrhu pa tehnično tako bedne, da so lahko v sramoto največjemu šušmarju med tiskarji. Prav neverjetno je, kako je nekaterim uspelo lepe hribe ali staro mestno jedro tako ponesrečeno prenesti na papir. Bo rekel kdo, da so to še stare realsocialistične razglednice, nastale še v stari državi in da takrat nihče ni delal nič bolje, zato ne moremo pričakovati od nepomembnih poslikanih papirčkov, da bi odstopili od povprečja. Še res je, da še dobrih pet let nazaj ni bilo najti v vsej Sloveniji niti ene razglednice, ki bi bila bistveno boljša od naših in se zato Pozdravi s Kamniških planin niti niso zdeli tako zelo neokusni. Toda čas gre naprej! Najprej je Joco Žnidaršič izdelal serijo razglednic Ljubljane, ki so postale uspešnica in so pomenile povsem novo raven na tem področju. Kmalu zatem so nastale izredno lepe bohinjske razglednice; temu zgledu so sledili vsi pomembni turistični kraji v deželi. Ličen komplet razglednic, ki se lahko kosajo z vsemi prej naštetii, je izdal tudi naš rojak France Štele, vendar se te prodajajo le v kompletu, in jih je pri nas le redkokje dobiti, povrhu pa je med njimi le nekaj motivov iz našega konca. Tako ostaja najlepša razglednica, ki jo je mogoče kupiti na naših strateških turističnih točkah, stara izdaja Male planine v megli, ki je popolnoma bela in tako vsaj ni grda in neokusna. Kdor bi si jo rad nabavil, mislim, da jih imajo še nekaj v Domžalskem domu. Res je, da zalaganje, priprava in tiskanje razglednic ni - ne vem kako zelo donosen posel, saj traja navadno več let, preden se proda vsa naklada, toda to je tudi ena od najcenejših reklam za naš turizem. Naši gostje pošiljajo na svoje stroške na naslove potencialnih turistov majhne prospekte - naše razglednice. To je zelo učinkovita propaganda! Žal je v našem primeru to negativna reklama... Marsikateri tujec bi lahko po razglednicah napačno sklepal, da naši hribi sploh niso del Alp, ampak so nekje na obrobju Urala ali Kavkaza - tako obupno zastarele in neevropske so. Zato bi bil že skrajni čas, da se nekaj spremeni na tem področju. Za izdajo sodobnih razglednic bi morali biti zainteresirani vsi od turističnega in planinskega društva, občine, gostincev od umetnikov, ki bi jih bili sposobni izdelati. Naj pomislijo vsi, ki jim turisti režejo kruh, da so te majhne poslikane dopisnice ogledalo našega turizma in vizitka naše dežele, pa naj jo poštar odnese na kateri si že bodi knec sveta. JANEZ ZADRGAL Zeleno, ki te hočem zeleno Presenečena in razočarana sem. Pravzaprav sem besna. Drevesnica v Kamniku prodaja pripravljena škropiva za sadno drevje. To bi lahko še mirno prenesla. Toda to podpirajo Zeleni Kamnika. Stranka, ki se zavzema za čisto okolje, ukinitev Nuklearne elektrarne Krško, itd. Torej oni se zavzemajo za ekološko čistočo na makro nivoju, mikro nivo jih pa ne zanima. Še več. Na mikro (makro) nivoju se zavzemajo samo za volilne glasove tako kot vse stranke v naši PLURALNI, DEMOKRATIČNI družbi. Samo dejstvo, da so naši Zeleni v poziciji, je nenavadnost, ki je razviti zahodni svet ne pozna. Namesto reklame za škropiva in volilne glasove bi Zeleni morali na mikro nivoju občane obveščati o škodljivosti škropljenja sadnega drevja. O tem, da škropivo pada po tleh in jih s tem zastruplja, da veter strup raznaša in sili sosede, ki morda ne bi škropili, da to delajo tudi sami, ker bo sicer na njihovem drevju polno škodljivcev. Razumem prizadevanja drevesnice za čimvečjo proizvodnjo, saj od nje živi. Ne razumem pa Zelenih. Njihov politični program bi moral temeljiti na iskrenem prizadevanju za naše čistejše okolje, napotkih za preproste ljudi, kako naj ravnajo z odpadki, kako z naravnimi zaščitnimi sredstvi zavarovati rastline, kako varčevati z vodo, elektriko, kako se izogniti boleznim, ki nas pestijo prav zaradi onesnaženega okolja. Takoj začeti z vzgojo preprostih ljudi, spremeniti vsakdanje navade - ukvarjati se z banalnimi stvarmi, vsaj za Zelene, verjetno. Naj končam. Stranka Zelenih s svojo kratkovidno politiko mene in meni podobne ni prepričala o iskrenih namenih v prizadevanju za čistejše okolje. Njihov boj vidim samo kot boj za oblast. Počakala bom nekaj časa, saj je razpolovna doba sedanjih politikov zelo kratka, tudi Zelenih, potem pa jim bom dala svoj glas na volitvah in celo včlanila se bom v stranko Zelenih. Ampak v tisto stranko, ki bo res zelena, kajti sedanji Zeleni žarijo v vseh mavričnih barvah, samo v zeleni ne. ZELENA Naš obisk MOJ MOTIV JE PEJSAŽ Pravi, da se je rodil v času največjih snežnih žametov v tem stoletju, ko ceste niso bile prevozne, ko ni vozil niti vlak. To je bilo leta 1952. Njegov oče je bil eden prvih kamniških podjetnikov, po njem je podedoval slikarsko žilico, ki ga je popeljala v svet barv, v svet krajinske motivike, ki se ji predaja z občutkom, nežnostjo in strastjo. Spoznali ste ga — Dušan Lipovec, akademski slikar in likovni kritik. Če bi ga želeli predstaviti z eno samo besedo, bi ga lahko označili — rekli bi mu pejsažist ali kraji-nar. A ta beseda ne pove dovolj. Njegove slike izpričujejo večletno delo slikarja v naravi, poistovetenje z različnimi tipi okolja, od mediteranskega, v katerem najraje predstavlja slikovit dalmatinski otok Silbo, do hribovitih predelov Gorenjske z domačim Kamnikom in gričevnate Dolenjske, kjer je slikar odkril svoj drugi dom. Preko Dalmacije in Gorenjske na Dolenjsko V rušili likovnih delih je videti določeno mero realizma, prevzetega s sproščenostjo, ki ne obvezuje, in hkrati izredno raznolikost narave. »Dalmacija me prevzame ob vsakem obisku, zato moji primorski akvareli premorejo največ nežnosti, pa tudi oblikovnega reda. Dalmatinska arhitektura je namreč precej stroga, nasadi oljk spleteni, enakomerni, morska in kamnita raven pa v igri svetlobe in barv. Povsem drugačen je moj gorenjski likovni svet. Pokrajina je temnejša, barvno gostejša in bolj slikovita, zato jo lažje prenašam na papir z vodnimi barvami (tehnika - gvaš). Arhitektura je alpsko naglašena, podprta z zasneženimi vrhovi, zato slike morda delujejo hladneje in temneje kot tiste, naslikane v primorskem okolju. V senci Alp, ki varujejo moje mesto, je barvitost hladnejša in enotnejša. Spet drugačna je Dolenjska, nekakšen vmesni prostor, barvno nasičen, a brez gorenjske mogočnosti, skrit v jesenske meglice, skozi katere čutim duh gozda in rjavo rdeče krošnje dreves. Do- lenjska je polna otožnosti in za-puščenosti, ki jo ponazarjajo prazni jesenski vrtovi in opustela polja. Živi v miru in ubranosti, kar pa je danes že težko dosegljiva vrednota. Zato jo rad slikam.« Vaša tehnična dovršenost daje slikam videz, kot da so sestavljene iz delčkov in povezane v smiselno celoto! Velikokrat so liki na slikah res maksimalno stilizirani, vendar so prehodi med njimi navadno mehki, barve pa v skladu z izbranim motivom. To je pač moj stil, prepleten v razmerju med resničnim in umišljenim, ki predstavlja moj prehod od realističnega do abstraktnega slikarstva in nazaj. Iz veterinarja je skoraj postal novinar Vaša ustvarjalna pot se je pričela precej zgodaj, saj ste razpravljali svoja dela, še preden ste leta 1977 končali študij na Akademiji za likovno umetnost. Kdo vas je sploh preusmeril na Akademijo, če vemo, da ste obiskovali in dokončali srednjo veterinarsko šolo, spogledovali pa ste se tudi z novinarstvom? »Že od majhnih nog sem rad risal, za mojo življenjsko usmeritev pa so zaslužni trije prijatelji. Prvi je bil Rok Zelenko, sošolec iz osnovne šole, s katerim sva opazovala likovna snovanja njegovega očeta, s Tomažem Go-stinčarjem, boemom in slikarjem, sem se seznanil v času, ko sem obiskoval srednjo veterinarsko šolo, kamniški slikar Alojz Berlec pa mi je pomagal pri premagovanju prvih korakov, kar se tehnike slikanja tiče. Po prvem letniku veterinarske šole sem opravil celo sprejemne izpite na šoli za oblikovanje, vendar mi ni šlo v račun, da bom moral ponovno v prvi letnik, zato sem na veterini vztrajal do konca. Seveda pa se risanju tudi v dijaških letih nisem odrekel, saj sem na šolske table narisal brez števila kosti in drugih delov živali, ki smo jih preučevali v študijskem procesu. Po končani srednji šoli sem premišljeval tudi o novinarskem poklicu, saj sem imel od svojega profesorja za slovenščino celo priporočilo, naj se vpišem na Fakulteto za sociologijo, politične Tunjiški oktet z zborovodkinjo Ano Štele V osnovni šoli Tunjice je bilo v petek, 27. marca, spet živahno. V precej pretesni avli je lepo zadonela pesem Tunjiškega okteta in Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi. Tunjičani so ponosni na domače pevce, zato jim vedno radi prisluhnejo, še posebej v domačem kraju. Tunjiški oktet se je v kratkem času uveljavil kot dober moški sestav, in sicer kot edini te vrste v naši občini. Oktet je najprej dve leti uspešno vodila Olga Štele, nato pa je že dokaj utečen zbor prepustila Ani Štele, ki kljub svoji mladosti fante uspešno uvaja v svet petja in nastopanja. V svoj program najraje vkjučujejo pesmi, ki govorijo o lepoti in skromnosti domačega zavetja, o pomladi, cvetju, domovini... V drugem delu koncerta je povezovalka programa Urša Trbovšek najprej predstavila še gostujoči zbor iz Srednje vasi, nato pa besedo prepustila govorici pesmi. Številni poslušalci so nastopajoče nagradili z navdušenim ploskanjem, čutiti pa je bilo, da so pričakovali več domačih, slovenskih pesmi. Sicer pa so to vrzel že vnaprej zapolnili tunjiški fantje. (Več o Mešanem pevskem zboru iz Srednje vasi v eni izmed naslednjih številk Kamniškega občana). VERA MEJAČ vede in novinarstvo. Ker pa sem se vedno držal Lorcinega reka, da je umetnik lahko samo anarhist (malce za šalo, malce za res), mi izraz »politične vede« nekako ni bil najbolj domač. Leta 1972 sem se potem vpisal na Akademijo, pet let kasneje pa diplomiral.« Utrinek z Akademije? »Nekateri profesorji so bili v časopisu že omenjeni, dodal pa bi še že pokojnega Zorana Did-ka. Bil je človek zelo širokega srca, ki so ga po upokojitvi nadomestili nekateri, malce ožje usmerjeni profesorji. Diplomiral sem pri prof. Jemcu, ki je dajal prednost abstrakciji in barvnim prehodom, zato sem šel pred diplomo v Trst, kupil »šprico« in ustvaril diplomsko nalogo z naslovom Mikro in makro kozmos, ki je bila povsem v nasprotju z mojim takratnim ustvarjalnim delom. Diplomiral sem pa le!« V naravo hodijo le nedeljski slikarji Slikate v vseh slikarskih tehnikah. Bi lahko dali kateri prednost? »Težko rečem. Slikam v vseh tehnikah, čeprav danes dajem prednost temperam, akvarelom in gvašem. Včasih sem imel predsodek, da hodijo v naravo le nedeljski slikarji, medtem ko tisti »zaresni« ustvarjajo doma. Kaj hitro pa je bilo to moje prepričanje postavljeno na laž, saj me je slikarska kolonija v Piranu, ki smo jo imeli v zadnjem letniku študija, dobesedno »prebudila iz zimskega sna« in mi priljubila pravo, živo naravo.« Že prej sva omenila veliko število samostojnih razstav, ki ste jih imeli v domovini na tujini. Kako poteka prodaja del na razstavah; ali akademski slikar lahko lepo živi od svojega dela? »Če se ne motim, bo samostojnih razstav že preko šestdeset, kar pa ne pomeni, da se na razstavah ne vem koliko proda. Na žalost je kupna moč pri nas tako padla, da mora marsikateri umetnik svoja dela prodajati pod ceno, če se želi preživeti. Konkurenca je zelo huda, Akademija pa producira nove in nove umetnike, ki pa se jim bo vedno težje uveljaviti v tem majhnem slovenskem prostoru. Na žalost danes niso časi generacije Bernika in Jemca, ki sta končala akademijo nekaj let po vojni, ko se je končal socrealizem. To je bila ena sreča, druga pa v tem, da jim je do uveljavitve pomagal Zakon Kr-žišnik. Grafika je pri nas precenjena Nekoč ste bili znani tudi po svojih grafičnih listih, ki pa jih danes v vašem sporedu ni več opaziti. Zakaj? »Grafika je zelo specifična tehnika, za katero moraš imeti doma tiskarsko opremo ali pa dovolj denarja, da jo daš tiskati v tujino. Drugače pa so razmere pri nas povsem neurejene. Grafika je pri nas precenjena, saj posamezne liste prodajajo skoraj po istih cenah kot akvarele. Pri tem ne pozabljajo, da je akvarel unikat, grafičnih listov pa natisne slikar, kolikor mu duša da. Še vedno namreč ne uporabljamo zahodne prakse, ki dovoljuje določeno število odštevilčenih odtisov, potem pa matrico uničijo pred komisijo. Ste tudi član slovenskega društva likovnih kritikov. Kakšna je naša kritika; ali drži trditev, da umetnika ustvarijo kritiki? »V vsakem poklicu srečuješ poštene in nepoštene ljudi, ki so pripravljeni prodati se za uslugo ali dobrino, zato ne bi ocenjeval splošne objektivnosti. Zase pa pravim, da ne pišem kritik, ampak izražam zgolj osebna mnenja o razstavah in prireditvah. Likovna kritika pri nas umetnikom še ne pomeni toliko kot na zahodu. Razlog za to je preprost; nimamo še vzpostavljenega pravega trga umetnin, kar dokazujejo tudi zadnje avkcije po Sloveniji, ki so vse, bolj ali manj, klavrno propadle. Poleg tega imaš v tujini galerije razvrščene po kvaliteti, medtem ko je pri nas pojem galerija precej razvrednoten. Galerij navadno ne odpirajo tisti, ki se na umetnost spoznajo, ampak tisti, ki imajo denar. Tako le te niso strokovno vodene, ampak je njihov glavni namen dobiček. Vsa čast pa izjemam, ki podpirajo resno umetnost.« MATIC ROMŠAK Med kiparstvom in slikarstvom V kavarni Veronika razstavlja od 4. aprila do S. maja slike v akrilni tehniki akademski kipar JOŽE VRŠČAJ. Diplomiral je na ALU v Ljubljani leta 1977. Predstavil se je že na številnih razstavah in prejel več nagrad in priznanj. Akademski kipar Jože Vrščaj je sredi sedemdesetih let ustvaril svoje prve figurativne plastike v poliestru, pri nas, za tisti čas, še dokaj neobičajnem kiparskem materialu. Tej tva-rini je ostal zvest skoraj poldrugo desetletje in zreduciral skoraj vse svoje kiparsko snovanje na stereogeometrične skulpture - kocke. Kocka iz prozornega materiala je postala umetnikov prepoznavni, pravzaprav kar zaščitni znak. Ta strogo racionalna in visoko estetska tridimenzionalna tvorba mu je postala lupina, prostorski okvir za raziskovanje povsem slikarskih problemov, predvsem v domeni barv, ki so postale v tem mikrokozmosu Vrščajevo imanentno estetsko določilo. Univerzalni likovni jezik barv in usodna zavezanost kolorističnim raziskavam je vodila Jožeta Vrščaja na pot, kjer si je upal prestopiti rubikon predmetnega, tridimenzionalnega; torej od kiparstva v slikarstvo. Še vedno zavezan predvsem kiparstvu, se je tako občasno odločal za ekskurze iz bolj ali manj racionalnega in konformističnega v svet »tveganja in dogodivščin«, v področje »pravega« slikarstva. Vrščajevo slikarstvo se navezuje na abstraktni ekspresionizem v najširšem pomenu tega termina. Zasledimo pa tudi odmeve geometrijske abstrakcije, kadar se mu v slikovnem polju intuitivno zariše preprost, pomensko točno definiran znak, ki je lahko trikotnik, trapezoid, deltoid... Vsekakor pa je Jože Vrščaj vzpostavil osebno slikarsko mitologijo iz znakov, gest in barvnih razpoloženj. Predvsem kromatična (nezbranost za neštevilnimi violetnimi odtenki in oblike nedoločeno-sti, navideznega nereda, z vpetimi jasno določljivimi znakovnimi simboli, vzbujajo v gledalcu skrite vzgibe duha, v podzavest pomaknjene zaznave in pozabljene arhetipe. Jože Vrščaj je vsekakor likovnik, ki je med kiparstvom in slikarstvom, v boju med estetskim in etičnim (v likovnem smislu) našel pot, ki mu še vedno nudi širok razpon likovnih rešitev. DUŠAN LIPOVEC Kamniški muzej v preteklem letu V začetku leta so bila končana še zadnja raziskovalna dela na temo Narodna čitalnica v Kamniku od 60. let 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Kot rezultat raziskave je izšel razstavni katalog avtorice kustosinje — zgodovinarke Zore Torkar, oblikovno naglašen s podobo či-talniškega prapora (oblikovalec Miljenko Lucul iž studia Znak). Katalog vsebuje strokovni spremni tekst, prevod povzetka v angleščini, spremlja ga 18 barvnih in 6 črnobelih fotografij. Obenem sta izšli zloženka s kratkim povzetkom teksta in razglednica - vabilo na otvoritev. Dne 16. maja 1991 je bila v avtentičnih prostorih nekdanje Kamniške čitalnice v Kamniku otvoritev razstave na to temo. Porodila se je ideja o oživitvi celotne stavbe nekdanjega Društvenega doma, tako smo v spodnjih kavarniških prostorih s povečavami fotografij pripravili priložnostno vzporedno ambiental-no razstavo. Na osrednji razstavi smo z originalnimi fotografijami, knjigami, časopisi, glasbenimi instrumenti in fotografskimi posnetki arhivskih dokumentov predstavili vse dejavnosti čitalnice. O razstavi in katalogu je bila objavljena recenzija zgodovinarja Branka Šuštarja v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino, 1991, št. 3: »Vsebinsko mikaven prostor je z oblikovne plati nudil pogled na estetsko postavljeno razstavo: elegantno uokvirjeni drobni originali (fotografije) na temnih podlagah so spregovorili posameznemu obiskovalcu, celotni prostor pa je bil naglašen s povečanima likoma kamniških amaterskih igralcev in fotografijo odra, pred katero je par stolov z rekviziti dopolnjevalo predstavo. Še klavir, knjige kamniške čitalnice in »oprema« kamniškega salonskega orkestra so pripovedovali o kamniški kulturi v okviru čitalnice v zanese-nosti narodnostnega dela pred prvo svetovno vojno.« Junija se je začela obsežna raziskava kulturno-zgodovinskega značaja z delovnim naslovom Najpremožnejša plast kamniških meščanov v drugi polovici 19. stoletja. Raziskava se je začela s predlogom literature in arhivskih virov v Arhivu R Slovenije in je vključena v širšo raziskavo t. i. »vsakdanjega« zgodovinopisja v slovenskem merilu, po drugi strani pa v začetek priprav za širšo predstavitev zgodovine Kamnika. Sredi leta smo za katalog stalne razstave Upognjeno pohištvo na Slovenskem prispevali študiji o splošni zgodovini upognjenega pohištva na Slovenskem. Osvet-• ljena je bila vloga Michaela Tho-neta v evropskem in svetovnem merilu in odsev njegovega izuma v slovenskih deželah s posebnim poudarkom na zgodovini tovarne na Duplici pri Kamniku. Katalog bo izšel v sodelovanju s tovarno Stol, kateri smo tudi posredovali iz našega bogatega arhivskega gradiva o upognjenem pohištvu podatke, ki so jih uporabili pri obnovitvi originalnega programa. Za obogatitev stalne zbirke upognjenega pohištva smo odkupili sedežno garnituro št. 115 iz kataloga Remec & Co. iz tridesetih let. Drugi najpomembnejši sklop raziskav je bil posvečen odkrivanju življenja in dela slovenskega slikarja - kamniškega rojaka Staneta Cudermana. Kljub sorazmerno kratkemu času, ki smo ga posvetili zbiranju, je od največ desetine znanih slik njegov opus narasel na skoraj 200 del, predvsem olj, v mladostnem obdobju pa tudi več desetin grafik, risb in skic. Pri vsakem dokumentiranem delu je bil narejen fotografski posnetek in vpisani vsi razpoložljivi podatki o sliki, hkrati pa življenjski podatki in razmere, v katerih je delo nastalo. Pri delu se nismo mogli opreti na dosedanje ugotovitve, ker je umetnik ostal v naši umetnostni zgodovini popolnoma neobdelan, kljub temu da ga enciklopedijski pregledi vsaj omenjajo. Na razstavi bo slikar prvič po svoji smrti celovito predstavljen slovenski strokovni in širši javnosti. Katalog razstve bo poleg strokovnega spremnega teksta kustosa - umetnostnega zgodovinarja Marka Lesarja, bibliografije, seznama razstav, biografije in izbora iz korespondence vseboval tudi 24 barvnih in okrog 60 črnobelih reprodukcij slikarjevih najpomembnejših del. V posebni mapi bo izšlo šest razglednic z reprodukcijami avtorjevih del. V sklopu priprav na razstavo smo Restavratorskemu centru R Slovenije izročili v restavriranje nekatera slikarjeva dela zasebnih lastnikov: Vstajenje, Doprsni ženski akt, Evropa, Moč gora, Ženski polakt z ogledalom in Prizor iz študijske delavnice (vsa dela so zgodnja, iz let 1925-1930). S tem nadaljuje Kamniški muzej s predstavitvijo kamniških in s Kamnikom povezanih likovnih umetnikov. Poleg omenjenega slikarskega opusa slikarja Staneta Cudermana je muzej v preteklem letu prevzel in dokumentiral lesene modele - kalupe, odlitke in izdelke - kipe nabožne vsebine kamniškega kiparja in podobarja Franca Tončiča, pri katerem se je nekaj časa učil tudi slikar Miha Maleš. S Tončičevimi izdelki so opremljeni številni oltarji v Kamniku in okolici (frančiškanska cerkev, Stranje, Srednja vas idr.). Obnavljal je tudi stare oltarje. Sodelovanje naše institucije z drugimi ustanovami je potekalo predvsem na strokovni ravni. Študentje arheologije so v našem depoju opravili meritve brona-stodobnega arheološkega gradiva, posredovali smo podatke za posamezna gesla Enciklopedije Slovenije, z muzejskim gradivom smo sodelovali pri postavitvi razstave industrijskega oblikovanja v 19. stoletju v Narodnem muzeju, likovno smo opremili poslovne prostore Stanovanjsko - komunalne banke in še bi lahko naštevali. Slovenski muzeji so se na mednarodnem sejmu muzejev in galerij v Parizu januarja letos predstavili na skupnem razstavnem prostoru in s publikacijo pod motom Muzej ni zaprašena beseda. V njej smo svetovni javnosti, tako kot že pred leti v istem mestu na razstavi Umetnost na jugoslovanskih tleh, predstavili renesančni kip Čuvar božjega groba. Med obiskovalci je veliko občudovanja požela monografija Miha Maleš - slikar, katere odmevnost potrjuje tudi več strokovnih recenzij v našem prostoru v zadnjih dveh letih. Ob koncu naj vas v maju povabimo na ogled razstave slikarja Staneta Cudermana, ki bo postavljena v prostorih Maleševe galerije. MARKO KUMER Ljudski običaji VELIKONOČNO PRAZNOVANJE Po cvetni nedelji obhajamo t.i. veliki ali »sveti« teden. To je čas neposredne priprave na velikončne praznike. Doma imajo predvsem gospodinje polne roke dela. Treba je očediti hišo, prekopati vrtiček in vse jati cvetice in prvo povrtnino, pripraviti velikončna jedila, postoriti dela na polju, najpozneje do četrtka, kajti od tega dne poljsko delo po starem ni bilo več dovoljeno. Kdor bi se ne držal tega, bi ga zadela nesreča pri živini in pri domu sploh. »Ragljarji Tudi otroci so si na veliki teden dali veliko opraviti. Čez zimo so si fantje v gozdu skrbno odbrali drevesno gobo, ki so jo posušili v peči, da je, primerno suha, dobro tlela med potjo iz cerkve. Po vaseh so v tem času hodili »ragljarji«, ki so ponujali polno lepih vabečih ragelj. Kdor je bil priden in kjer je bil krajcar pri hiši, si jo je lahko kupil. Od jutra do večera je bilo potem rag-Ijanja po vasi, da so odrasle bolela ušesa... Za veliko sredo, ko je bilo treba iti ragljat, so mali »kikljarčki« dobili prve hlače, ki so jih zares lahko oblekli šele za veliko noč. Gorenjski fantiči pa so imeli v velikem tednu še eno skrb. Na veliki torek so začeli nabirati staro ropotijo po vasi, s katero so na veliko sredo »Boga strašili«. Ropot pri zbijanju starih desk, ki se je pričel ob duhovnikovem znamenju po molitvi je simboliziral potres ob Kristusovem vstajenju. Voda ima posebno moč Hrupna sreda se umakne velikemu četrtku, ko »odletijo zvonovi v Rim« ter utihnejo za tri dni, do sobote. Po ljudski veri ima voda v tistih trenutkih, ko zvonove zavežejo in jih na veliko soboto spet obvežejo, posebno moč. Praznoverno ženstvo se je tedaj umivalo z vodo v veri, da jim bo to zagotovilo lepoto in zdrave oči. Dekleta iz Stranj so se hitele umivati, da bi bile bolj zale. Celolišajev, bradavic in peg so se nadejale ogniti... Namesto zvonov se v drugi polovici velikega tedna z zvonika oglaša velika raglja, kjer pa le-te nimajo, čas jutranje, opoldanske in večerne molitve naznanjajo otroške raglje. Verniki začno obiskovat božje grobove po cerkvah, ponekod pa so jih postavljali tudi doma (Trst, Škofja Loka, Tržič). Kako blizu je bila ljudstvu predstava mrtvega Boga, dokazujejo tudi številne kapele božjega groba. Zelo znana je postavitev božjega groba baročnega slikarja Franca Jelovška v bivši samostanski cerkvi klaris v Mekinjah. V frančiščanski cerkvi v Kamniku pa je arhitekt Jože Plečnik ustvaril primer modernega božjega groba v stranski kapeli. Velikončni ogenj Veliki petek, spominski dam Jezusove smrti, je dan najstrožjega posta v letu. V cerkvi ni maše, oltar je brez vsakega okrasja, ta-bernakelj pa je odprt in prazen. Skoraj povsod velja, da se na polju ne sme več delati. Zato pa imajo gospodinje v kuhinji dovolj opraviti s pripravo ve I i končni h prazničnih jedil, ki so se smele skuhati le pri blagoslovljenem ognju. Velikončni ogenj je bil povsod v veliki časti. Verjetno je prekril kako pogansko pomladno obredje, posvečeno ognju. Na ognjišču je gorel leto in dan, le na veliki petek ga je gospodinja pogasila, ognjišče pa pometla, da je na veliko soboto lahko zagorel nov, posvečeni plamen. Med cerkvene obrede velike sobote sodi tudi blagoslov krstne vode, ki jo verniki hranijo doma za ne- štete namene. V Ljubljani so z njo poškropili na smrt bolnega človeka »da ne bo mogle hudobec imeti moči do duše bolnikove ...«. Žegen Ves sobotni dopoldan pa gospodinje pripravljajo velikončni žegen. Jedi, ki jih je treba nesti k blagoslovu, so povsod po posameznih slovenskih pokrajinah precej enake: pecivo, meso (navadno samo svinina), jajca, hren. Zanimivejše pa je, kako ponekod razlagajo pomen posameznih jedi. V Prekmurski »korblji« so »ra-menice«, ki pomenijo vstajenje, korenina hrena v spomin na Jezusovo trpljenje, kos »porčevi-ne«, ki pomeni Jezusovo telo, in kvašena potica. Štajerske pisanke so bile ponavadi bele, saj so ponazarjale grob, iz katerega bo Jezus vstal. Pod prtom gorenjskega jerbasa je bilo pet pirhov, s katerimi so se spominjali na petero Jezusovih ran, velik pšenični kolač — kri-stusova trnova krona, pleče in gnajt - Jezusovo telo. Za obod jerbasa pa so bile zataknjene tri korenine hrena, ki so pomenile žeblje, s katerimi so Zveličarja pripeli na križ. Na splošno je bilo nesti jedila k žegnju žensko opravilo. Za to pot mora biti ženska lepo oblečena. Tista pa, ki se bo prva vrnila z žegna domov, pravijo v Cerkljah in v Motniku, se bo gotovo še isto leto poročila... Zlasti na Štajerskem in Gorenjskem je navada, da fantje o velikonočnih praznikih streljajo z možnarji. Človek je sprva s truščem odganjal zle duhove, krščanski pomen pokanja pa označuje potres ob kristusovi smrti. Ostati doma Na veliko nedeljo, ki velja po pojmovanju našega ljudstva za sveti dan, se ne sme hoditi zdoma, razen v cerkev. Povsod na Slovenskem je na veliko noč zjutraj »žegen« na mizi. Z njim so postregli tudi beraču, ki so ga pridržali in ga čez praznike niso pustili od hiše. Žegna so bile deležne tudi živali. Na veliki ponedeljek so ljudje »hodili v Emavs« in nosili velikonočni dar, pisanko, kolač, nekaj pomaranč, jabolk in sladkarij... Na vasi so se začele priljubljene igre s pirhi. Še danes poznajo ponekod turčanje, trkljanje in sekanje pirhov. Praznik velike noči se je raztegnil v naslednji, beli teden, z belo nedeljo, ko se jerbas izprazni, pa je praznovanja konec. U j H MATEJA KADE/ Žegen pripravljajo Marko Prezelj o svojem himalajskem vzponu (9) QUO VADIŠ - ALPINIST Takrat nisem vedel, daje pet dni pred mojim vzponom na vrh diplomirala. Če bi prišla skupaj, bi bila najsrečnejša človeka na vsem svetu. Tako pa .. .? Utonem v najslajši spanec. Zjutraj Wanda in Ewa dolgo ropotata po šotoru, predno se uspem za nekaj časa otresti prijetnega spanca. Takoj mi postrežeta s kavo. Verjetno je bila dobra, a meni ni šla v slast. Kmalu ponovno zadrem-ljem. Ko moram Tonetu povedati svoje mnenje, me dekleti ponovno zdramita, čeprav se mi ne da niti govoriti. Dekleti brezvoljno zapustita šotor in me ljubeznivo priganjata, naj sestopim v bazo. »Bom! Izginita že vendar!« si razdraženo mislim, počasi obujem čevlje in nataknem dereze. Pomolim glavo iz šotora. V trenutku sem popolnoma buden. »Oprostita dekleti. Pozabil sem, v kaj vaju v mislih preganjam!« Močan sunek vetra mi je nasul snega za vrat. Kradoma se priplazim do prve vrvi pod šotorom. Vpnem se vanjo in opazujem Ewo, ki kljubuje neusmiljenemu vetru in hladnim oblakom opojno mehkega snega. Zdrznem se, ko se zalotim ob misli, da mi je prav malo mar, če nekoga nad mano zasipajo oblaki snega. Sproščenost se je pač že temeljito vselila vame. Počasi sestopam. Na položnejših delih imam precej težav z iskanjem prehodov, ker je nov sneg prekril sledi in vrvi. Na mestu, kjer je treba prek razpoke priti po stari vrvi, napeti kot streha pol metra pod robom ledu, malo postanem, nato pa korajžno stopim na vrv. Komaj dvignem še drugo nogo, že ležim na dnu plitve razpoke. Ležeč položaj mi neverjetno ustreza, a kljub temu glasno preklinjam. Ponovno imam polno snega za vratom. »Pa glih jest, pa spet jest, pa sam jest!« Nekako se skobacam iz razpoke in sproščeno sestopam naprej. Naslednjo razpoko preskočim, nato pa ne vem več, kje je prehod med seraki. Sledi ni nikjer, le daleč spodaj pod seraki, je v sneg zapičena bambusova palica. Izberem na videz bolj logično varianto, a žal napačno. Vikija, ki je tukaj opremljal smer in jo proglasil za odlično opremljeno, sem med tem, ko sem gazil nazaj v breg, nekajkrat verbalno obdelal. Jezo nad svojo zmoto sem pač moral nekam stresti, zato sem se lotil kar prvega, ki mi je prišel na misel. Ohladil sem se šele na platoju, kjer se mi je nesramno udiralo do kolen, kadar sem zgrešil zame-dene sledi. Med vzpenjanjem začne snežiti. Pridem na sedlo in sledim zastavicam po grebenu, ki se konča z ostrim robom. Ponovno sem zašel. V megli in močnem sneženju ne razmišlamo o iskanju pravilne poti. Usedem se na rob, se spustim in dva metra niže mehko zdrsim po zadnji plati v globok sneg. Nekaj časa sedim, nato pa zagazim proti kraju, kjer bi morali trčiti ob zgrešeno smer. Med kratkim počit- kom se megla za trenutek razkadi. Zagledam šotor, ki hipoma spet izgine v megli. Sesedem se v sneg. Zaradi prividov pred dnevi ne verjamem več svojim očem. Bega pa me tudi oblika šotora, ki sem ga ugledal, ker ni bil podoben šotorom, kakršne smo imeli v bazi in v ostalih taborih. Sedim v snegu in čakam na megleno usmiljenje. Megla se nikakor noče razkaditi, zato nejeverno zakorakam proti kraju, kjer se mi je prikazal šotor. Zaradi goste megle in sneženja šotor skoraj pohodim. Bil je že precej zasnežen, tako da sem sprva mislil, da je to ostanek kakšnega tabora prejšnjih odprav. Ko se skobacam v šotor, vsi dvomi izpuhtijo. V njem je razmeroma toplo in prijetno. Na kuhalniku si skuham juho. Odločim se, da počakam Vikija, Stipeta in Uroša, ki poznajo pot od enke do baze. Ko pridejo, si izmenjamo čestitke, nato pa nas Viki prepričljivo popelje med seraki do snežišča, kjer ni treba iskati zapletenih prehodov. Pobegnem naprej. Čimprej v bazo na čaj. Opotekamo se po razpokanem sne-žišču. Nekajkrat se z nogo pogreznem v razpoko, a mi je popolnoma vseeno. Oziram se nazaj. Vse se mi zdi že kar nekako smešno, čeprav vem, da smo vsi do skrajnosti utrujeni. Viki se počasi ziblje navzdol, Stipc se z rameni naslanja na smučarske palice, Uroš, zadnji v tej klavrni druščini, z razkrečenimi nogami napol leži v snegu in od časa do časa naveličano dvigne glavo, jaz pa zadovoljno oblizujem ustnice, otekle in razpokane. Vsaj za trenutek se zmehčajo, a že naslednji trenutek se še bolj napnejo. Ostali zaostanejo, tako da prikrev-sam v bazo sam. Popoldansko mrtvilo izgine. Vsem se svetijo oči, le meni ne. Preveč sem posušen, da bi trosil tekočino za iskfe v svojih vdrtih, trudnih očeh. »Oh, kako sem utrujen!« »Srečen?« »Morda!« Pridejo še Uroš, Viki in Stipe... Objemi, poplava čestitk in zmagoslavje! Torta! Obsedim v jedilnici in med pogovorom pijem. Pijem čaj, čaj z rumom, kompot, pivo, viski... Koncentracija maliganov in opojna odsotnost misli me kmalu preženeta v šotor. Spim kot ubit do poznega dopoldneva, ko nad bazo že čepi otipljiva napetost. Vsi strmijo proti kadečemu se vrhu Kanca, kjer Jože in Marica nekaj »motovilita«. Šele po kosilu se končno oglasita. Prvič v življenju do- NAPOVED REPORTAŽE »Lepo mi poje ta kamniški zvon,« je zapisal Franc Hvale in za naš časopis pripravil reportažo, ki jo bomo začeli objavljati v prihodnji številki Kamniškega občana. Za pokušmo pa nekaj vrstic iz tega kronološkega zapisa, ki bo brez dvoma pritegnil številne bralce. »Zvonovi nas spremljajo od rojstva do groba. Zagotovo pa je vseskozi glavni namen zvonjenja vabiti verne večkrat na dan k molitvi in obisku svetih opravi v cekrvi. Druga pomembna vloga zvonov je v oznanjanju veselih m žalostnih dogodkov.« In koliko zvonov danes zvoni v naši občuti? »Popis zvonov nam pove, da je v zvonikih župnih cerkva, njihovih podružnic in kapelic v dekaniji Kamnik obseženih 109 zvonov. Kot stodesetega pa lahko štejemo jekleni zvon na spomeniku padlim v prvi svetovni vojni iz župnije Komenda, ki stoji ob cerkvi v Komendi in je izdelan po zamisli arh. Plečnika.« Ker bomo objavili tudi ročno premete ornamente nekaterih zvonov, bo zapis tudi dragocen dokument v več kot 762-letai zgodovini našega mesta. UREDNIK AVTOODPAD - AVTOTRGOVINA VRHOVEC, VIR PRI DOMŽALAH ponuja odkup in prodajo razbijenih avtomobilov, ima veliko zalogo skladiščenih vseh vrst, novih in rabljenih avtomobilskih delov in tudi materialov za prikolice in kmečke vozove. Delovni čas od 8.30 do 12. in od 13. do 17. ure, otr sobotah od 8.30 do 12.30. Tel. 712-983. življam neposredno bližino smrti. Popoldne izpod Jannuja prideta še Vanja in Bojan. Tudi onadva sta preživela zanimivo storijo. Kot krokarji čepimo na skalah, dokler nas kuhar ne povabi na večerjo. Med obedom se Jože ponovno oglasi. Trudi se, da bi razločno govoril, a ne more. Govori kot iz groba. Zvezo prekine, ne da bi se dostojno poslovili. Tedaj se v meni nekaj zlomi. Zavem se, da ju živa pokopavam. Srhljivo hripav, zmaličen glas še vedo odmeva v moji glavi: »N'č ne... veva.. .ke sva...« Marica in Jože odhajata onkraj, mi pa ne moremo nič storiti. Grobno tišino prebada le Tone z otopelim in prosečim: »Jože! Oglasi se, oglasi se! Sprejem!« Tesnoba preplavi tudi njega, da naposled obmolkne. Mrtvaško vzdušje in slutnjo smrti pa odkriva le še poslednje upanje. Molčimo! Vsi vemo, kako se bo ta presunljiva zgodba končala, čeprav nas gloda še nešteto vprašaj . Teža golih dejstev zaduši vsakršen pogovor, zato se drug za drugim nemo odpravimo spat. Zjutraj se pozno zbudim. Skušam se prepričati, da ju bom že jutri lopnil po rami in jima zastavil tisoč vprašanj... Ko me je Andrej vprašal, kaj mislim, sem le tiho izdavil: »Umrla bosta!« Ustrašil sem se svojega glasu in pomena teh besed. A z jutrom smo spet vsi zelo pametni. Udobje v bazi poskrbi za razlago in obsodbo vseh napak in dejanj. Brez števila nesmiselnih besed le zato, da smo se tolažili in za trenutek podaljšali noro upanje. Oglasi se Wanda in pove, da je našla truplo. Sprenevedanja je konec. Naslednje dopoldne Andrej in Uruš že klešeta spomenik. Doma nihče ni razumel, zakaj se je to zgodilo! Le kako bi? Saj še mi, ki smo bili z njima, nismo povsem razumeli, čeprav smo se neznansko trudili. Zagotovo pa odgovor leži v grozljvi želji po... Kdo ve? Neznosno breme sta nam naložila Jože in Marica! Kako hudiča naj spraskam z njiju kakšno izkušnjo, ko pa mi ni nič jasno, le to, da bom čez čas verjetno spet želel poslušati hrumenje vetra, šumenje snega, bobnenje plazov, zamolklo stokanje ledenika, škripanje derez, zapeljivo klokotanje vode v razpokah... Sem mar kaj pametnejši? PREKLIC OBVESTILA Preklicujemo obvestilo, objavljeno v prejšnji številki Kamniškega občana, o preselitvi pisarne Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. Do nadaljnjega ostanemo v isti pisarni z isto telefonsko številko. Se opravičujemo. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhoplje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in montaža telefonskih central Iskra Selecom. Morda za grenkobo ali spoznanje starejši. Pamet pa čaka na vlaku, ki bo spet pripeljal z zamudo, ali pa sploh ne, saj dvom, ta neutrudni strojevodja, na prvi postaji pošlje kompozicijo na neskončne tirnice nezadovoljstva. Naslednji dan se z Andrejem in Damijanom odpravimo fotografirat na nasprotno ledeniško moreno. Sprva trmasto vztrajam pri svoji varianti prehoda prek ledenika, kasneje pa se vdam Andrejevemu predlogu. Vseeno mi je, da le prestavljam noge. Opotekam se za navdušencema pred sabo. Psihično sem povsem na tleh. Zlomljen sem. Le fotografska strast še ni popustila. Vsega je bilo toliko, da dogodkov, posameznih prizorov in nepokvarjenih občutkov v vseh možnih odtenkih, ne morem sestaviti v svoj mozaik. Ničesar ne razumem. Predrzne želje, strah, plezanje, veter, sneg, dvomi, upanje, tveganje, negotovost, vrh, trenutek svobode, sestop, sproščenost, padec v razpoko, prividi, spanje. Marica in Jože, sneg, sanje, tavanje v megli, želja, veselje, tesnoba, smrt, ... otopelost, zmedenost, naveličanost, žalost - ruševine želja,... (se nadaljuje) Koncert ob materinskem dnevu Pevci OŠ Stranje smo na predvečer pomladi in ob bližajočem se materinskem dnevu sodelovali na koncertu, ki je bil 20. marca ob 16. uri v naši avli. Predstavili so se otroški in mlajši mladinski zbor, moški nonet DKD Svoboda iz Črne in članice Orffove glasbene skupine. Vse zbore je vodila zborovodkinja Karla Vrh, ki je koncert tudi pripravila. Naši starši so uživali ob pesmih znanih skladateljev. Za-blesteli so tudi nekateri solisti, ki so poželi velik aplavz. Posamezne pesmi je prijetno predstavil g. Franc Pestotnik, ki se vedno prijazno odzove našemu povabilu, za kar se mu zahvaljujemo. Hvaležni smo tudi pokroviteljem koncerta: Trgovskemu podjetju Kočna, trgovinama Pri Petku in Pri Petru, ki so prispevali malico, saj smo bili ob koncu koncerta pošteno utrujeni in lačni. Učenci pri ročnih spretnostih pa so za ženske izdelali drobna darilca. Razšli smo se s prijetnimi občutki, da smo v teh težkih časih vsaj malo razveselili svoje starše. Pravijo, kdor poje, ne misli slabo! UČENCI GLASBENEGA KROŽKA OŠ Stranje Neka] za vas, otroci! Nekaj misli iz osnovnošolskih nalog Najstniki mojih let - mi smo generacija samostojne Slovenije. Naše največje bogastvo je znanje. Edino tega nam ne more vzeti nihče. Znanje... to je tudi moje darilo Sloveniji. Je vredno in se ga splača usvajati, dopolnjevati naše glave, je največje bogastvo, kar ga lahko imamo. Nudimo pa ga lahko tudi drugim - tistim, ki ga bodo znali prejemati. Eva Outrata, 8. d. ★ * ★ Moj dar in dar vseh osmošolcev se začne v šoli, kajti le s pridnim učenjem lahko kaj postanemo, se tehnološko in znanstveno bolj razvijamo in se kosamo z drugimi državami. Svojega daru še ne poznam, morda bom inženir, ki bo gradil hiše, tehnik, ki bo konstruiral stroje, morda pa navaden delavec v neki tovarni, ampak vsi se moramo zavedati, da je vsak najmanjši delček prispevek k celoti. Navaden delavec, ki ni sposoben postati inženir ali pa zdravnik, prispeva k državi s svojo poštenostjo in trdim delom. Vsak dar je dobrodošel; dar kmeta, ki prideluje žito in s tem hrani ljudi, in dar pesnika, ali pevca, ki se s svojim pisanjem trudi, da njegov jezik ne bi potonil v pozabo. Jaz bom s svojim trdim delom in pridnim učenjem prispeval državi morda malo ali pa veliko. Peter Breznik, 8. d * ★ ★ Jezik je tako globoko padel v izražanju, predvsem so se v naš lepi knjižni jezik vrinile tujke in pa nekatere besede, ki jih ne bi izgovoril. Lahko rečem, da imam slovenski jezik zelo rad in ga globoko spoštujem, saj tudi to, da sem prišel na preizkus znanja, priča, da zares ljubim našo govorico. V mojem besednem zakladu se redko kdaj pojavi tujka, kot je na primer: »Ej, blo je (ul špon!« Takšne pogoste besede slovenske mladine tako uničujejo in ponižujejo jezik, da nas je lahko sram. Že po televiziji in radiu ter na plakatih zapazimo številne neprave besede. Ko slišimo ali preberemo takšno besedo, se hudujemo nad povzročiteljem dejanja, v resnici pa tudi sami nismo nič boljši. Zato, dragi Slovenci, malo se zamislite, kako se izražate, popravite svoj besedni zaklad, saj boste le tako dali lep zgled svojim vrstnikom in potomcem. Kako bi bilo hudo, če bi moralo svobodno slovensko ljudstvo govoriti nekakšen tuj narečni jezik, pri tem pa bi v srcu nosili ljubezen do svojega slovenskega jezika. David Kotnik, 8. b. Zemljepisni krožek v naravi Zemljepisni krožek v OŠ Frana Albrehta je zelo zanimiv. Obiskuje ga kakih 30 učencev. V letošnjem letu zbiramo kamnine, jih opisujemo in urejamo zbirko v razredu. Pogovarjamo se o vremenu in vremenskih pojavih in rišemo vremensko karto. Načrtovali smo tudi nekaj ogledov. Zadnjič smo se podali v Kamniško Bistrico. Raziskovalnega izleta smo se zelo veselili. Ko je prišla tista sobota, se mi ni ljubilo vstati. Zaradi nekaj kapljic dežja, ki so jih naznanili napovedovalci po radiu, bi se najraje spravila pod odejo in ... Ah, spala bi morda še uro, sobotno dopoldne pa je dolgo! »Bilo bi ti žal!« me je svarila mama in pripravljala malico, jaz pa sem polnila nahrbtnik. Na postaji, kjer smo se zbrali ob 7.15, mi ni bilo več žal, da sem šla. Pričakali so me člani krožka in tovarišica. Vsi so se morali odpovedati sobotnemu lenarjenju v postelji. Z avtobusom smo se odpeljali v Kamniško Bistrico, da bi si ogledali zanimivosti v njeni okolici. Kamniška Bistrica slovi po svoji lepoti. Ko smo izstopili, smo zadihali sveži in čisti spomladanski zrak. Najprej smo si ogledali previsno skalo, zgrajeno iz konglomerata. Tovarišica nam je povedala, da se spomladi tod kruši kamenje. Kar ustrašili smo se, da ne bi padlo kaj na nas. Pa se na srečo takrat ni odkrušil niti kamenček. Potem smo odšli do izvira Kamniške Bistrice. Oh, kako lepo! Pred nami se je razprostrlo prekrasno zeleno jezero, kamor pritekajo izvirki reke. Toda bilo jih je bolj malo, ker je bilo že nekaj časa sušno obdobje. Voda je bila izredno mrzla, skoraj ledena. Odšli smo do Predaslja in si ogledali kar malo strašen naravni most, ki ga je izdolbla reka. Srce kar zastane, ko zagledaš pod seboj deročo Kamniško Bistrico, ki teče tukaj še v zelo ozkem koritu. Njena pot se vije med visokimi skalami. Pogled nanjo je bil prekrasen! Bili smo zelo previdni, saj smo se malo bali, da ne bi padli po tistih ostrih in visokih skalah. Potrebovali smo malo počitka. Okrepčali smo se. Po obilni malici smo se peš odpravili na dolgo pot do Kamnika. Pa se je izkazalo, da je pot krajša, kot je videti, in zabavnejša, kot če bi se peljali z avtom. Nabirali smo teloh, zvončke in resje. Za kratek čas, pa še za 8. marec je prišlo prav. Tovarišica nas je opozorila na dobro vidne posledice vodne ujme. Takrat je potok Konjščica poplavil in uničil svojo strugo. Strugo so popravili in zgradili betonski zid. Ko smo si ogledovali okolico, smo nevede za seboj puščali kilometre in se bližali Kamniku. Videli smo tudi Reboljevo graščino, toda bili smo preveč utrujeni, da bi si jo ogledali od blizu. Ko smo se bližali Kamniku, o jutranjem dežju ni bilo sledu in grelo nas je sonce. Bili smo res utrujeni, kar je po tolikih kilometrih hoje že razumljivo. Vendar nikomur ni bilo žal, ker smo šli. Imeli smo lep, sončen dan, še dolgo pa se bomo spominjali zanimivega raziskovalnega izleta po naši bližnji okolici. KATARINA VINŠEK, OŠ Frana Albrehta Lepi uspehi kamniških lokostrelcev Končuje se odbojkarska sezona V super slovenski ligi se igra še končnica, v kateri nastopajo štiri najbolje uvrščene ekipe. Med njimi je tudi ekipa NOVI GRANITI iz Kamnika. Kamničani so zaradi nerazumljive odločitve Odbojkarske zveze, da osvojene točke iz prvenstva ostanejo, obsojeni na uvrstitev na četrto mesto. V enakem položaju so tudi Kanalci, najboljše pa jo je seveda odnesel klub iz Maribora. Kamničanom tako ne preostane drugega, kot da odigrajo ligo do konca in se zadovoljijo z uvrstitvijo na odlično četrto mesto v državi in z upanjem, da bodo drugo leto igrali tudi v Evropi. Kamničani so startali z dvema porazoma, in sicer proti Viledi in Salonitu, slednjega so gostili doma. Bolje pa gre kadetom, ki so končno zmagali, in sicer proti ekipi z Bleda. Naslednje kolo so igrali s Šempetrom, s katerim so doma že izgubili in ga prav tako premagali, a le s 3:2. Najbolj so se izkazali Orel, Šnabl, Dovič in Vadnav. Pionirji kamniške vrste pa so do- segli prav tako pomemben rezultat z uvrstitvijo v polfinale republiškega prvenstva, saj so v predtekmova-nju izgubili samo z ekipo Olimpije. Pri dekletih v drugi slovenski ligi pa se ponavlja zgodba iz jesenskega dela, saj igralke Kamnika igrajo zelo spremenljivo. Pri nekaterih se že pozna utrujenost od napornih tekmovanj, zato je prihod ene od temeljnih igralk ekipe Andreje Osol-nik prinesel malo svežine. Fantje so v drugi slovenski ligi končali tekmovanje na zanesljivo zadnjem mestu z osvojenimi 4 seti. Ekipo bo treba korenito spremenili ali pa spremeniti odnos do dela. V srednješolskem tekmovanju pa sta obe ekipi SENŠRM dosegli izjemne rezultate. Dekleta so se z enim samim porazom uvrstile na prvo mesto v skupini, in bodo tekmovanje nadaljevale, medtem pa so fantje z enim porazom, ki je bil posledica zares nekorektnega sojenja, zasedli drugo mesto in tekmovanja ne bodo mogli nadaljevati. Dodamo lahko le to, da so se fantje prikazali v izredni luči, ter to, da so se morali boriti proti nasprotni ekipi in sodniku. V vseh drugih tekmah so fantje gladko zmagali ter dokazali, da sodijo na zaključni turnir. ACO KRAMAR Rokometaši popuščajo Čeprav je na začetku spomladanskega dela kazalo, da bodo fantje igrali za četrto mesto, so se sanje o njem razblinile v zadnjih treh kolih. Po nesrečnem porazu v Emens Dolu, kjer so izgubili tudi idejnega vodjo igre Jožeta Jegliča in ostali brez poškodovanega najboljšega strelca ekipe Saša Avakumoviča, so se fantje izredno motivirali za igro pri Grosupljem. Vs« niti v rokah so do 40. minute držali gostje, potem pa so se zbudili gledalci in uprizorili takšno navijanje, ki je popolnoma zlomilo nasprotnike in so nato Kamničani celo zmagali s štirimi goli razlike. Da bi se klub zahvalil svojim gledalcem, je organiziral izlet in ogled tekme v Mursko Soboto, kjer so igrali proti ekipi Kroga. Tu so se kamniški navijači zopet izkazali in skorajda sami priredili presenečenje. Tekmo so vendar dobili domači. Nato je v Kamnik prišla ekipa Črnomlja. Tekmo so vodili gostje in jo nato po enem najbolj dramatičnih zaključkov tudi dobili z golom razlike. Poudarimo tudi, da je bilo na tej tekmi do sedaj največ izključitev na obeh straneh, ter to, da je do tedaj edini nezgrešljivi s sedmih metrov Damjan Zumer, v zadnji minuti, ko naj bi Kamničani odločili tekmo, zgrešili najstrožjo kazen. Kamničani so nato organizirali še ogled proti neposrednemu tekmecu iz Krškega. Navijači so v gosteh zopet pokazali, kaj je športno navijanje, a to ni pomagalo naši ekipi, ki je boj za četrto mesto izgubila s sedmimi goli. Tako se bodo sedaj borili za uvrstitev v sredini lestvice, kar pa ne bo lahko, saj prihajata v Kamnik še prvouvrščeni ekipi Dobove in Eurodasa iz Celja. Vseeno pa vas oslabljeni Kamničani vabijo na ogled tekem doma in v gosteh ter obljubljajo boje do zadnjega diha, če pa bo potrebno, pa še kaj več. ACO KRAMAR Obrtniki! Strokovno vodimo poslovne knjige. Tel. 737-078 Zaključuje se zimska lokostrelska sezona, ko je bilo možno tekmovati samo v dvoranah. Prijazno toplo marčevsko vreme je kamniške lokostrelce že zvabilo na prosto, tako da v olimpijskem letu zagrizeno trenirajo na stadionu v Mekinjah. Kljub vsemu pa so spomini na letošnjo zimsko sezono živi in prijetni. Kamniški lokostrelci so se udeležili cele vrste lokostrelskih turnirjev, kjer so igrali vidno vlogo ter domov prinašali medalje in pokale. Tudi sami so bili dobri gostitelji ter so za republiški pokal in državno dvoransko prvenstvo organizirali dve tekmi, ki sta bili v lokostrelskem svetu zelo odmevni, tako po tekmovalnih kot organizacijskih uspehih. Sedaj se v klubu pripravljamo na organizacijo lokostrelskega prvenstva osnovnih šol ter kot vrhunec na dvodnevni lokostrelski praznik, ki bo 27. in 28. junija. To bosta dve mednarodni tekmi, na katerih pričakujemo udeležbo tekmovalcev iz Hrvaške, Italije, Astrije in Nemčije. Pokazalo se je načrtno delo, ki ga v klubu peljejo pod predsedni-kovanjem neumornega Dušana Letnarja, ki je znal združiti izkušnje starejše generacije z zagnanostjo in mladostjo sedanjih tekmovalcev. Tako žanjejo uspehe ob članskih vrstah tudi mladinci in pionirji. Na sploh je med mla- dimi, ki jih trenira Boris Jemec, v zadnjem času veliko zanimanja za lokostrelstvo, in je na posameznih treningih že kar tesno s prostorom. V olimpijskem letu je tudi Lokostrelska zveza Slovenije postala članica mednarodne lokostrelske organizacije FITA. Državno reprezentanco vodi Kamničan Franc Vengust, ki je bil pred leti tudi sam odličen tekmovalec. V reprezentanci imamo tri naše člane (Emil Andrejka, Drago Desnica in Ivan Maradin) ter upamo, da bo vsaj eden dosegel rezultat, ki odpira vrata v Barcelono. Podpori naših reprezentan-tov je namenjenega precej klubskega dela, saj je potrebno zagotoviti sredstva za udeležbo na pripravah reprezentance in za nakup sodobne lokostrelske opreme. Na tem mestu se moramo zahvaliti posameznim podjetjem in posameznikom, ki nam kljub težkim časom pomagajo finančno in materialno. S prihodom pomladi in lepih dni na prostem se je tekmovalni vrvež preselil v Mekinje. Na štadionu se srečujejo lokostrelci, ki pilijo svojo formo ter želijo zase, za klub in ne nazadnje tudi za Kamnik dosegati rezultate, ki nam bodo tudi v prihodnje v ponos. JANEZ KONČAN Planinski kotiček Po jutru se dan pozna Če verjamemo pregovorom, potem lahko letos pričakujemo eno najuspešnejših sezon kamniškega alpinističnega odseka. Marko Prezelj in Janez Kešnar (AO Mengeš) sta preplezala Ribo, eno najzahtevnejših smeri v italijanskih Dolomitih. Uroš Perko je na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu v švicarskem Baslu osvojil deveto mesto. Po vrnitvi domov pa je v Mišji peči kot prvi Kamničan splezal smer desete stopnje. Zimska ponovitev Ribe 800 m visoka južna stena Marmolade velja za eno najtežjih sten s smeri, ki so vsaka v svojem obdobju pomenile korak naprej v razvoju alpinizma. Smer Riba pa ima še prav poseben pomen v svetovnem alpinizmu. Splezala sta jo češka plezalca Koler in Šuster leta 1981 in že po prvih poskusih ponavljanja se je izkazalo, da gre za eno najzahtevnejših in plezalno najkompleksnejših smeri. Dolgo časa je veljala za najtežjo smer v Evropi, saj zahteva prosto plezanje sedme stopnje, kombinirano z zahtevnimi tehničnimi mesti z oceno A3. Poglavje zase je tudi varovanje, ki je slabo oziroma ga je zelo težko namestiti. Zaradi vseh teh značilnosti je trn v peti najboljšim alpinistom in veliko je navez, ki so se morale poražene vrnitvi iz smeri. Kljub temu je bila smer že preplezana prosto (8+9-), ima zimsko ponovitev, solo ponovitev, ponovitev v enem dnevu ... Vse to so neke vrste rekordni dosežki, ki jih pa alpinizem nerad priznava. Prezelj in Kešnar sta od 4. 3. do 6. 3. 1992 opravila drugo zimsko ponovitev Ribe in tudi drugo slovensko ponovitev te smeri. Prvi dan sta preplezala okrog 150 m smeri in se spustila pod steno, kjer sta prespala noč. Naslednji dan sta vzpon nadaljevala, preplezala najzahtevnejši del smeri in bivakirala na veliki polici, ki deli steno. Zgornja polovica smeri je nekoliko lažja od spodnje, vendar pa ju je proti koncu plezanja spremljal snežni metež, ki je napredovanje precej otežil. Za celotni vzpon sta potrebovala dvajset ur efektivnega plezanja. Mladinsko svetovno prvenstvo V Švicarskem Baslu je bilo od 27. februarja do 1. marca 1992 prvo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Udeležilo se ga je 28 plezalk in 102 plezalca iz 18 držav, ki so se pomerili v težavnostnem plezanju na 15 m visoki, 10 m široki in za sedem metrov previsni plezalni steni. Tekmovalci so bili razvrščeni v tri kategorije, letnik 73/74 prva kategorija, 75/76 druga kategorija in 77/78 tretja kategorija. Slovenijo je zastopalo štirinajst plazalcev, med katerimi je bil tudi Uroš Perko, ki je z devetim mestom v svoji kategoriji dosegel najboljšo moško uvrstitev naše reprezentance. Uroš Perko, katerega nastop sta finančno podprla Športna zveza Kamnik in AO Kamnik, je nastopil v drugi kategoriji v konkurenci 38 plezalcev. Največji favorit za zmago je bil že pred tekmovanjem francoski plezalec Francois Petit, ki je na francoskem državnem prvenstvu premagal zmagovalca svetovnega pokala v članski konkurenci Francoisa Lagranda. Kljub precejšnji nervozi je Perko prepričljivo preplezal četrtfinalno smer in se uvrstil v polfinalni nastop. Naslednji dan je polfi-nalna smer predstavljala bistveno večji problem vsem tekmovalcem. Do vrha so splezali le trije francoski plezalci, medtem ko so bile za druge težave prevelike. Perko je osvojil deveto mesto, v finalni nastop pa so se uvrstili štirje Francozi in dva Američana. Petit je opravičil vlogo velikega favorita in v finalu edini v celoti splezal smer z oceno 10—. Za slovensko reprezentanco pa je bil vrhunec tekmovanja zadnji dan, ko je v finalu najstarejše kategorije med dekleti Nataša Stritih iz Kranja osvojila srebrno kolajno. Tako je bila tudi Slovenija med šestimi državami, ki so osvojile medalje. Sonce v očeh Perko je po vrnitvi s svetovnega prvenstva 7. marca v primorskem plezališču Mišja peč splezal smer Sonce v očeh z oceno 10—. Smer je dolga 20 m in močno previsna, od plezalca pa zahteva predvsem vzdržljivost. Perku je smer uspelo preplezati po nekaj več kot dvajsetih poskusih. Preplezana smer je nadaljnji korak v razvoju tega odličnega mladega plezalca, ki je v nekaj več kot letu dni plezanja postal eden najmlajših plezalcev, ki je splezal smer takšne težavnostne stopnje. MATJAŽ VVIEGELE Pogrešam šolo za življenje Tolikokrat me je že obšla misel, zakaj nimamo »šole za življenje«, da sem sklenila zapisati svoje razmišljanje. Pogrešam namreč tako šolo (prijazno in prijateljsko), ki bi vsakega človeka naučila: - etike - estetike - gospodinjstva - nezahtevnih tehničnih opravil - dopolnitve slovenščine - dopolnitve tujega jezika ' - pravnega sistema - ekonomike in še kaj, kar bi človek potreboval za življenje. , Za etiko si predstavljam: učenje o tem, da ni lepo grdo govoriti, da ni lepo hrupno govoriti, loputati z vrati, pa bučno hoditi kjerkoli, najmanj pa v zdravstvenih prostorih (s coklami), kjer čakajo bolniki z rahlimi živci. Tudi pogovorne vaje bi bile potrebne, da bi se naučili mirno govoriti, ne pa vpiti drug čez drugega, predvsem pa je treba vedeti, da se med pogovorom tudi posluša in ne sega drugemu v besedo. Morali bi se naučiti »malo govoriti — veliko povedati«. Tudi samodiscipline ni dovolj. S tem mislim na lastni čut človeka o dolžnostih, ki jih mora opraviti v rokih. Če bi to znali bolje čutiti, Potem ne bi bilo treba toliko zahtevkov in urgenc nadrejenih, ki so nam ponavadi bolj zoprne kot ne. Z učenjem etike naj bi izginila tako imenovana neotesanost, nadomestila bi jo lepša človekova kultura. Etika naj bi dala človeku tudi spoznanje, da imata poštenost in pridnost vrednost, ki se obrestuje v življenju. Estetika naj bi vzgojila čute v človeku, da bi znal gledati, kaj je lepega v naravi, pa tudi čut za oblačenje in bivanjsko kulturo r urejenost stanovanja, hiše in okolice. Vsak človek naj bi bil poučen o lepši urejenosti vseh mogočih stvari okrog hiše in poslopij. Zgrozimo se lahko tudi nad grdimi pljunki pod nogami in množico Papirčkov in drugih odpadkov ob cestah in drugod. Kdo to dela? Tudi Slovenci! Potem ni čudno, da nas imajo severni sosedje še vedno za nekulturen narod. Znanje gospodinjstva, ročnih del, šivanja, pa tudi pospravljanja je nujno potrebno za dekleta. Sedaj ženske znamo le toliko, kolikor smo videle pri materah. Kdaj pa naj se zdaj dekleta nauče takih veščin, če so v glavnem v šoli in pri učenju vseh drugih stvari, matere Pa bodo kmalu po ves dan v službah. Manjka nam tudi vzgoja o zdravi prehrani. Tudi ljubezen do vrtičkarstva in cvetja bi lahko pridobivali pri takem predmetu. Tehnično področje leži bolj moškim, a četudi je marsikdo visoko izobražen, ni usposobljen za najnujnejše tehnično popravilo doma. Kako malo znamo pravilno govoriti in pisati, slišimo in vidimo povsod. Najbolj grenko pa je spoznanje, da si človek s poklicem sam ne upa napisati vloge ali prošnje, kar je treba v življenju večkrat storiti. Tuji jezik - zakaj pa ne! To znanje zahteva splošna razgledanost. Če se Slovenec znajde v tujini, je izgubljen brez osnovnega znanja nemščine ali angleščine. Pa ni treba iti v svet, že doma, pred televizorjem se čuti pomanjkanje takega znanja. Tuji jezik naj bi se utrjevali prevsem pogovorno. Premalo vemo tudi o pravnem sistemu. Zato so dostikrat tako neurejene zemljiško-knjižne zadeve, premoženjske, delovna doba in drugo. Ekonomika bi človeku pomagala gospodarno ravnati s prihodki. Mislim, da bi morala biti taka šola, ki bi vsebovala tudi praktični pouk, v podaljšku obvezne šole - 2 leti. Saj na osnovi prehojene življenjske poti, pa ne samo svoje, tudi drugih, vem, da bi še kako potrebovali tako izobraževanje. Mislim, da lahko vsi priznamo, da je pri vihravih 15 letih le malokdo toliko dozorel, da bi natančno vedeli za kateri poklic je rojen. To nam potrjuje dejstvo, da se v svojem življenju poklicno ali delovno preusmeri veliko ljudi. Med takim 2-letnim šolanjem pa bi vsak pridobil osnovo za življenje in še dozore-lost za nadaljnje šolanje v pravo smer. MARIJA CERKVENIK Uniformirani člani ob 30-letnici Zveza združenja šoferjev in avtomehanikov praznuje 35-letnico V petek, 28. februarja, so se zbrali člani Zveze združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik na svojem letnem občnem zboru v mali dvorani kino Dom Kamnik, če ga še lahko tako imenujemo, saj je izgubil svoj prvotni namen, upati pa je, da kulturnega poslanstva ne bo izgubil nikoli. Prav prijetno in v sproščenem vzdušju je predsednik združenja IVAN ŽIBOVT pozdravil številne navzoče člane in goste, ki so se odzvali vabilu. Kot je poudaril predsednik, prav letos poteka 35 let od ustanovitve Združenja šoferjev in avtomehanikov v Kamniku. Ob tem častitljivem jubileju so podelili številna priznanja. Za 10-letno delo v društvu so podelili 15 priznanj, za 15-letno delo 14, za 30-letno delo dve priznanji in za 35-letno delo 22 priznanj. Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik Združenja šoferjev in avtomehanikov Sloveni- je gospod Rebec, ki se vsako leto udeleži občnega zbora v Kamniku. Kot gost se je občnega zbora udeležil tudi predstavnik podjetja Trival Kamnik gospod Janko Blagšič. V svojem nagovoru je poudaril pomen združenja poklicnih šoferjev in avtomehanikov ter pomen transporta v notranjem in mednarodnem prometu. Ob koncu je čestital vsem prejemnikom priznanj in jim zaželel srečno vožnjo. Vsi člani združenja seveda niso enako aktivni. Glavno delo opravlja predsednik in izvršni odbor združenja. Probleme imajo s prostorom za dejavnost, selijo se iz prostora v prostor in so prav v zadnjem času odvisni od usmiljenja in drage najemnine. Le-te si ne morejo privoščiti, saj delujejo brez tuje pomoči. Finančni vir je članarina in denar od veselice, če jo uspejo izpeljati. Klub neugodnim pogojem za delo uspejo. Lahko rečemo, daje zveza šoferjev in avtomehanikov značilna skupina ljudi, ki združuje tako poklicne, strokovne in društene interese, ki segajo v širši družbeni interes. Da je tudi plačana članarina dokaz pripadnosti zvezi so dokazali na občnem zboru s takojšnjim plačilom blagajniku Ivanu Zoretu. Zveza šoferjev in avtomehanikov ima tudi svoj časopis. Člani najdejo v njem veliko koristnih nasvetov in obvestil za svoje delo. Časopis jih obvešča in obenem povezuje v vsem slovenskem prostoru. Ob koncu želimo Zvezi šoferjev in avtomehanikov še veliko uspeha pri delu in seveda SREČNO VOŽNJO! VERA MEJAČ Nekaj o motokrosu V Kamniku se ponovno razplamte-va gonja proti poskusu uveljavitve športa, ki jc zelo popularen pri nas in v svetu in ki bi nedvomno poživil turistično zanimivost našega mesta. Ne bo se spuščal v razpravo o lokacijsko urbanistični in drugi birokratsko administrativni solati, na katero so naleteli organizatorji in izvajalci proge za motokros. Rad bi omenil le nekaj dejstev, ki zadevajo pretirano skrb Zelenih za naše okolje. Večina Zemljanov je že bolj ali manj ekološko ozaveščena, predvsem v deželah Zah. Evrope in Sev. Amerike pa je prav tam avto-moto šport v velikem razcvetu; ne prinaša jim le neposrednih ekonomskih rezultatov, pač pa tudi zvišuje tehnični razvoj. Skoraj vsi sklopi običajnega cestnega avtomobila ali motocikla so bili preizkušeni in testirani na takšnem ali drugačnem dirkalnem vozilu. Naj opomnim, da imajo tudi sodobna tekmovalna vozila določene zahteve glede čistosti izpuha, glasnosti; olje ne curlja iz njih kot pred desetletji. Glede na to, da na treningih sodeluje le manjše število voznikov, dirke pa so lc nekajkrat na leto, sem prepričan, da onesnaženje zaradi motorjev ne bi bilo vredno omembe. Onesnaženje, ki bi nedvomno nastalo zaradi množičnega obiska gledalcev, bi moral odpraviti organizator dirke. Torej motokros, lahko rečemo, ni nikakršen bav, bav, ki bi uničil »širne travnike in gozdove« pri De-bevčevem mlinu, pač pa prireditev, ki bi Kamniku koristila v več pogledih — turističnem, gostinskem, obrtnem, predvsem pa bi odpravila absurd, da uspešni kamniški tekmovalci največkrat nastopajo za barve drugih klubov (iz Domžal, Ljubljane, itd). Predvsem pa bi v teh vrsticah izrazil strah, da bo od vseh športov Kamničanom ostalo lc še nabiranje regrata in metanje polen pod noge entuziastom in idealistom, ki želijo kaj storiti za nas vse. ANTON VIDMAR ŠIVAM OTROŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO. TEL: 712-711, 711-435. Kulturni utrip na SENŠRM Na naši šoli se dogaja marsikaj zanimivega, kar nam popestri naš šolski vsakdanjik. Včasih so to različne razstave, včasih pa tudi predstave. 25. februarja so nekateri lahko &r poslušat koncert Gallusovih skladb, drugi pa smo naredili »iur« z Vladom Kresiinom. Kre-slinov koncert je trajal več kot To, na njem pa nam jc predstavil vse njegove uspešnice, povedil nekaj »vicev«, nas kaj povprašal... Skratka, imeli smo se res super. Oboževalke, ki so sedele ob njem, so zelo glasno sodelovale s petjem, tako da so vzpodbudile še nas, ostali del poslušalstva. Mislim, da je bil Vlado Kre-slin z odzivom zadovoljen. Po koncu prireditve je dajal še avto-grame in odgovarjal na vprašanja radovednih oboževalk. Za vse je °il super dan, in mislim, da bi bilo potrebno kaj podobnega organizirati večkrat. Drugačne narave pa je bila Predstava šolske gledališke skupine Zaklonišče št. 4, ki je bila v soboto, 14. marca, ob 20. uri v veliki dvorani kina Dom. Predstava je bila organizirana v okviru Srečanja gledaliških skupin Kamnika. Resno, zelo zahtevno dramo, ki so jo igralci zaigrali enkratno, je obiskalo veliko gledalcev in vsi so odšli navdušeni. Dramo Luigija Pirandella je zrežirala mentorica prof. Mojca Poznanovič, odigrali pa so jo: Gašper Kepic, Ana Hafner, Bolan Traven, Tina Vrhovec, Ma- her Kaddoura, Tina Lap, Sandi Bergant, Uroš Košir, Jurij Žurej, Tina Tratnik, Nadja Istenič, Katka Grzinčič in Petra Kerčmar. Zgodba je kar precej zapletena. Režiser in igralci se pripravljajo na novo igro, ko se v dogajanje vplete šest pravih oseb in začne pripovedovati svoje resnične tragične zgodbe. To je torej igra o razmerju med domišljijo in resničnostjo, pravzaprav o umetniškem aktu samem. Opozori nas, da osebe prerastejo svojega avtorja in zaživijo novo, od njega neodvisno življenje, ki pa je prav tako resnično kot svet, ki nas obdaja. Mislim, da so igralci zaigrali res profesionalno. V petek, 27. marca, ob 20. uri pa je bila v kamniški dvorani kina Dom še druga gledališka predstava, ki je nastala na naši šoli, in sicer v izvedbi gledališke skupine Pod mostom, katere mentorica je prof. Tina Romšak. Predstavili so se z dobro komedijo Georgesa Feydeauja BARIL-LONOVA POROKA, ki jo je seveda režirala njihova mentorica prof. Romšakova. Obiskovalcev je bilo tudi tokrat veliko in vsi so se nasmejali skoraj do solz zaradi smešnih in zapletenih situacij in prepričljivega igranja Matjaža Kopača, Uroša Koširja, Bernarda Banka, Jureta Malovrha, Metoda Palčiča, Anžeta Peršina, Nine Kodra, Marjetke Smolej, Alenke Korošec, Tanje Jerman, Mojce Morelj in Renate Tič. Za ureditev scene in za glasbo pa so poskrbeli Tomaž Gorenje, Nataša Bider, Boštjan Cerar in Tanja Jerman. Vsebina je precej preprosta. Barillon naj bi se poročil s hčerko gospe Jambart, vendar se po pomoti poroči z njo. Nenadoma pa se pojavi še njen izginuli mož. Tako gospa Jambart živi z dvema zakonskima možema, kar povzroči veliko ogorčenje. Vmes se vse še zapleta, ampak na koncu so vsi srečni in zadovoljni. Upam, da si bomo lahko tudi drugo leto ogledali tako kvaliteten program. Poleg živahnih dramskih dejavnosti pa potekajo na naši šoli tudi druge. Velikokrat si lahko ogledamo raznovrstne razstave. V tem šolskem letu smo se lahko načudili rezultatom raziskave o bralnih navadah in interesih dijakov SENSRM Kamnik, saj ugotovitve niso bile preveč spodbudne. Računalniško obdelani rezultati anket so bili razstavljeni na ličnih panojih, ki sta jih oblikovala Marko Novak in Andrej Schlegel, samo razstavo pa je pripravila prof. Breda Podbrežnik. Prof. Slavka Zidan je v času božičnih in novoletnih praznikov z razstavo predstavila ljudske običaje, povezane s tem prazničnim časom. V času po slovenskem kulturnem prazniku pa smo si lahko ogledali razstavo Kamnik v starih podobah, ki jo je prav tako pripravila prof. Žida-nova. Stare fotografije kamniškega mestnega jedra so bile za- EKONOMSKA Rudolf a* Maistra^ res zanimive, kot so pač vedno zanimivi tudi spomini na pretekle čase. Slikovnemu materialu je bilo dodatno tudi gradivo iz različnih literarnih del, ki se navezujejo na Kamnik. Čisto nazadnje pa nam je bila na voljo razstava o Londonu, ki so jo pripravili učenci 2. c. Ti so bili v Londonu od 4. do 11. marca, svoje vtise o londonskih znamenitostih po so posredovali z bogatim slikovnim materialom, ki so ga prinesli s seboj. Vse kar nam vsaj malo popestri puste šolske dni, je zelo dobrodošlo in prijetno. BOJANA KLEMENC Občni zbori upokojenskih društev V aprilu mesecu bo pretekla štiriletna mandatna doba izvoljenim delegatom skupščine DU Kamnik. Na občnih zborih bo potrebno izvoliti novo skupščino, ki bo na svoji prvi seji izvolila novi izvršni in nadzorni odbor. Občni zbori upokojencev v posameznih krajevnih skupnostih bodo organizirani v mesecu aprila 1992. Poleg volitev bodo na občnih zborih razpravljali o dosedanjem delu, ga ocenjevali in sprejeli nove naloge na naslednje obdobje. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse svoje člane, naj se občnih zborov udeležijo v čimvečjem številu po naslednjem razporedu: - za KS Kamniška Bistrica in Godič v osnovni šoli Stranje - 13. aprila ob 16. uri - za KS Črna-Gozd I. v rudniški menzi 14. aprila ob 14.30 uri Črna-Gozd II. V OŠ Smrečje 14. aprila ob 17. uri - za KS Tunjice v OŠ Tunjice 14. aprila ob 16. uri — za KS Duplica in Volčji potok v veliki dvorani Kulturnega doma na Duplici 15. aprila ob 16. uri - za KS Podgorje v Kulturnem domu 16. aprila ob 16. uri - za KS Šmarca v Kulturnem domu 16. aprila ob 16. uri - za KS Nevlje-Vrhpolje, OŠ 21. aprila ob 16. uri - za KS Sela v Kulturnem domu Sela 21. aprila ob 16. uri - za KS Srednja vas v Kulturnem domu 21. aprila ob 16. uri - za KS Šmartno in Pšajnovica v Domu družbenih organizacij Šmartno 22. aprila ob 16. uri - za KS Tuhinj v Kulturnem domu Laze 22. aprila ob 16. uri - za mestne KS Kamnik in KS Vranja peč v dvorani nad kavarno Veronika 23. aprila ob 16. uri Upokojenci člani DU Kamnik bodo za občni zbor prejeli še osebna povabila. Za upokojence iz mestnih KS Kamnik, KS Vranja peč, KS Duplica in KS Volčji potok pa velja to obvestilo hkrati za povabilo. Posebnih vabil ne bo. V življenju upokojencev se je nakopičilo veliko nerešenih vprašanj in problemov, o katerih bodo na občnih zborih razpravljali, zato se Društvo upokojencev Kamnik nadeja številne udeležbe in tehtne razprave. STANE SIMŠIČ 1 O KAMNIŠKI OBČAN Oglasi 9. APRILA 1991 ^ Jal veC V blagovnici Vele v Domžalah velika akcijska prodaja koles, čevljev, oblačil, živil, pijač.. BOGATA VELIKONOČNA PONUDBA Nizke cene, popusti, plačilo tudi na tri čeke. Za vsak nakup| nad 1.000 SLT dobi kupec v vsaki NAPREDKOVI trgovini poseben kupon za žrebanje, ki bo 30. maja v blagovnici Vele. Izžrebali bomo: R 5 campus in še 40 Napredkovih tort POROČILO MATIČNIH DEJSTEV ZA MESEC MAREC 1992 SMRTI: - JESENOVEC Marija, soc. pod-piranka iz Ljubljane, stara 85 let - JERAJ Jakob. krn. upokojenec iž Suhadol 25. star 83 let - BERČIČ Vincenc. upokojenec iz Komende, Zajčeva 23. star 62 let - HOČEVAR Vladimir Jernej, upokojenec iz Ljubljane. Tržaška 39, star 72 let - ZUPANČIČ Marija, km. upokojenka iz Kamnega.vrha 3, Litija, stara 80 let - DOLINŠEK Marija, os. upokojenka iz Mekinj. Cankarjeva cesta 28/C. stara 81 let - PIRNAT Ana. os. upokojenka' iz Gmajnice 50. stara 82 let - PIRNAT Justina, os. upokojenka iz Klanca 44. stara 79 let - PEKLAR Antonija, uslužbenka iz Kamnika. Ekslerjeva 2. stara 35 let - VRANKAR Anton, upokojenec iz Ljubljane. Ul. bratov Mi-klič 12 - PETEK Angela, km. upokojenka iz Godiča 74. stara 93 let - BURJA Štefanija, upokojenka iz Soteske 55. stara 78 let - STEFULA Frančišek, upokojenec iz Kamnika. Trdinova 6, star 88 let - JERIČ Marija, upokojenka iz Šmartna v Tuhinju št. 1, stara 87 let - CV1REN Peter, kmet iz Križa št. 39. star 77 let MALI OGLASI Iščem plesalca za 8-letno plesalko v plesni šoli Urška. Tel. 811-601. Štedilnik tobi Gorenje, malo rabljen, prodam. Zinka Mihelič, Jenkova 14, telefon 811-021 (dopoldne). Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-662. Inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in srednje šole ter fakultete. Tel. 831-988. Dvoinpolsobno novejše stanovanje v Kamniku, 71 m2, prodam. Tel. 485-696. Popravek V prejšnji. 6. številki Kamniškega občana, sem v zapisu z zbora krajanov Perovo predsednico sveta krajevne skupnosti Kamnik - Perovo MARJETO BUKOVŠEK preimenoval v Marjeto Vogorec. Za nenamerno napako se opravičujem. ALOJZ KONDA V NAJEM NUDIMO NAJSODOBNEJŠI STROJ ZA GLOBINSKO ČIŠČENJE ALI PA VAM PO KONKLRENČIH CENAH OČISTIMO MI. TELEFON 816-245 OBVEŠČAMO OBČANE da lahko od 13. 4. 1992 dalje urejajo zadeve na Centru za socialno delo Kamnik v naslednjih uradnih urah: ponedeljek od 8.-12. ure in od 14.-16. ure sreda od 8.-12. ure in od 14.-16. ure petek od 8.-12. ure Informacije vsak dan od 8.-12. ure ali po tel. 816-031 in 812-118. CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK NOVO NOVO NOVO vsak torek od 13.-19. ure v videosobi: - izposoja avdiokaset: pesmi, pravljice, radijske igre, jezikovni tečaji itd. - predvajanje videokaset za otroke in mladino: risanke, filmi URE PRAVLJIC vsak torek ob 17. uri v oddelku za cicibane: - prihodnjič: 14. aprila - SREČANJE z Janezom Bitencem, skladateljem in pisateljem za najmlajše - otroci bodo prisluhnili pravljici in se naučili novo pesmico! RAZSTAVA akvarelov in gvašev akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA - na ogled še v mesecu aprilu v dvorani knjižnice FOTOKOPIRANJE vsak dan od 9.-19. ure v čitalnici - format A4 = 4,00 SLT A 3 = 8,00 SLT Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bo organiziralo SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA po naslednjem razporedu: - v torek, 21. aprila, bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov v ponedeljek, - v sredo, 22. aprila, bomo odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v torek, - v četrtek, 23. aprila, bomo kosovne odpadke odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti v sredo, - v petek, 24. aprila, pa občanom, zajetim v odvoz smeti v četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 7. ure zjutraj. Občane tudi obveščamo, da bomo smeti in odpadke v ponedeljek, 20. aprila, in v ponedeljek, 27. aprila, ter v petek, 1. maja, odvažali nespremenjeno, torej na isti dan. TRGOVINA »KIM« Kamnik, Trg talcev 8 vabi k izredno ugodnemu nakupu slovesnih oblačil ZA PRVO OBHAJILO Posebna ponudba: - ženske hlače iz viskoze v osmih barvah po 2.100,00 SLT - ženske bluze iz viskoze od 1.800,00 do 2.950,00 SLT - ženski pleteni kostimi - otroške, ženske in moške trenirke - jeans hlače, znamke Diesel, vseh barv, po 2.590,00 SLT pa še marsikaj drugega boste našli po zelo ugodnih cenah. Pričakujemo vaš obisk vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. CVETLIČARNA »MAK« na BAKOVNIKU obvešča cenjene stranke, da je odprta tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. POMLADANSKA AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA V dneh od 20. do 30. aprila bo potekala akcija pomladanskega čiščenja okolja, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora. Namen akcije je očistiti okolje tako, da bo privlačno nam samim in tujcem. Urejanje okolja ima dva osnovna cilja: - odklanjanje vzrokov, katerih posledica je neurejeno, zanemarjeno in nečisto okolje, in - ureditev in čiščenje okolja, kjer ljudje stanujejo, žive, delajo, se družijo. V akcijo čiščenja naj bi se vključil čim širši krog ljudi. Naprošamo vas, da v tem času poskrbite za ureditev okolice hiš, stanovanjskih blokov, igrišč in njihove okolice, poti, parkov, zelenic in drugih zelenih površin. Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik TRGOVINA »KARMEN« ŠPITALIČ 35 Bližajo se velikonočni prazniki, zato vam je trgovina Karmen v Špitaliču pripravila ugodno ponudbo, ki je ne kaže zamuditi: - moka, tip 500 - moka, tip 850 - riž - sladkor - olje zvijezda - sadni sirupi - vino belo - mehčalec (uvoz) prašek oskar - toaletni papir, role - sirkova metla V naši trgovini vas pričakujemo vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure. 50/1 21,90/kg 50/1 17,90/kg 84,50/kg 50/1 49,00/kg 1/1 97,00 1/1 od 95,00 do 98,50 1/1 59,00 4/1 299,00 3/1 387,00 10/1 239,00 195,00 Na željo kupcev podaljšujemo akcijo KONČNO NEKAJ ZASTONJ do 30. 6. 1992 primer m □ # m M POVPREČNA VHEDNOS T ESETIH NAKUPOV m Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkini blagovnii Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ■ ni ~ jl''.893,5o| ' m agovnlci ^""TT/rTl / J |\ J J\ P" enaistenl zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna ugodnost: 'ffiCl^J J11 *r* vrednost predhodnih desetih nakupov. Možnost nakupov J 'i£^>.»*._~w~- velja pri gotovinskih plačilih. Vključite se v akdjo! VVZ ANTON MEDVED KAMNIK KIDRIČEVA 23, razpisuje prosta delovna mesta 1. vzgojitelja 2. varuha Pogoji: 1., 2. - Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, navedene v zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok Delo pod 1. in 2. točko se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, Kidričeva 23. OBVESTILO! Vse krajane krajevne skupnosti Šmarca obveščamo, da Izvršni svet občine Kamnik želi pridobiti podatke o tem, koliko otrok bo vključenih v VVE Šmarca ob morebitnem odprtju v mesecu septembru 1992. Zato prosim vse starše, ki imajo predšolske otroke in bi jih radi vključili v dnevno vzgojo in varstvo v VVE Šmarca, naj oddajo prošnjo na upravo VVZ Anton Medved Kamnik, Kidričeva 23, do 15. 5. 1992 Ravnateljica Marinka Boroša TRGOVINA ZA MLADE IN NAJMLAJŠE »TIA« Skok Irena Moste 80/H tel. 841-524 Po ugodnih cenah vam nudimo oblačila, obutev, igrače, opremo za dojenčke itd— Trgovina je odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Prisrčno vabljeni! Zaman jc bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi moje dobre in skrbne hčerke MARIJE MERČUN iz Srednje vasi 2 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste mi stali ob strani, izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem medicinskemu osebju ZD Kamnik in Onkološkega inštituta Ljubljana, sodelavkam tovarne ETA, govorniku Bogdanu Janežiču, pevcem pevskega društva Lira in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mama in drugo sorodstvo Marec 1992 ZAHVALA Tiho je odšel od nas naš dragi ata in stari ata FRANC ŠTEFULA iz Kamnika, Trdinova 8 V njegov zadnji dom smo ga v družinskem krogu položili 26. marca 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Hvala sorodnikom, sosedom in Planinskemu društvu Kamnik za darovano cvetje. Posebej hvala dr. Sed-laku za pomoč med boleznijo. Žalujoči vsi njegovi V Kamniku, marca 1992 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ŠTEFKE BURJA iz Soteske 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Damjani Plešnar za zdravljenje v času njene bolezni, g. župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in GD Nevlje. Vsem, za vse, naša prisrčna zahvala. Žalujoči vsi njeni Soteska, april 1992 ZAHVALA Rada bi pohvalila in se zahvalila vaši pogrebni ekipi za Kamnik in okolico. Svoje delo opravljajo spoštljivo do umrlih, žalujočih in vseh navzočih. Za gled ste lahko marsikateri ekipi drugod. Hvala vam za delo ob pogrebih. Že pred leti sva vas opazila in tudi danes. Jožefa Kladnik in Pavle Krt Mekinje, 16. marca 1992 Kamnik liTTle Medved°va6 ENGLAND >f0 CLUB NEMŠČINA v sodelovanju z LERNSERVICE Celovec pripravlja SUMMER CAMP v času od 29. 6. do 7. 7. • za osnovnošolce od 10. leta naprej • 10-dnevno bivanje v počitniškem domu v Fiesi • 30-urni tečaji angleščine in nemščine z domačimi in tujimi profesorji • pester in ustvarjalen počitniški program, plavanje, izleti, družabne igre Prijave In Informacije: tel. 832-865, 448-831 ZAHVALA V 68. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric LOJZE ŽEBALJEC s Podhruške 4 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sosedom za nesebično pomoč, domačemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, delavcem RKK Črna za spremstvo in poslovilne besede, Društvu upokojencev za govor in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Minka, sin Lojze, hčerki Stanka in Marinka z družino, bratje in sestre z družinami April 1992 ZAHVALA Ob smrti naše drage tete REZKE OVCIN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, gospodu župniku Dragu Markušu, gospodu p. Franciju Pivcu, gospodu kaplanu Lucijanu Potočniku in Društvu upokojencev, da ste bili z nami v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se tudi g. dr. Petru Pajntar>u, uslužbencem Doma upokojencev, ki ste bili z njo v zadnjih dneh njenega življenja, ter Kmetijski industriji Kamnik. Teta Rezka je darovala svojo molitev Bogu tudi za vas; in to naj bo njena zahvala vsem, ki ste ji storili karkoli dobrega. Vsi njeni Kamnik, 4. aprila 1992 ZAHVALA 14. marca 1992 je v 81. letu tiho ugasnilo življenje naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE DOLINŠEK Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in Društvu upokojencev za spremstvo na njeni zadnji poti na Žale v Kamniku. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pevcem za občuteno zapete pesmi, govornici g. Mariji Lavrič za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za vso skrb in nego v času bivanja naše mame v Domu, posebej pa v času njene bolezni. Hči Mirni in sin Franci z družinama Kamnik, marec 1992 12 KAMNIŠKI OBČAN v besedi in sliki Čistilna akcija struge Nevljice Sobota, 14. marca, je bila kar pravšnja za razna opravila. Zeleni Kamnika, KS Nevlje in ribiči so organizirali čistilno akcijo struge Nevljice. V obveščanje o akciji se je vključila tudi Ca TV-impulz. Krajani KS Nevlje so prišli na čistilno akcijo, ki sta jo na tem predelu pripravila KS in njen predsednik Vlado Omerzu; zaradi njegove odsotnosti je dela uspešno vodil Janez Humar. Prišlo je okrog 15 krajanov, ki jim je mar lepo in zdravo okolje. Čistili so strugo reke od mamutovega mostu navzgor. Zeleni Kamnika in ribiči pa so čistili strugo od mostu na Cankarjevi cesti proti Nevljam. Celotno akcijo je vodil predsednik izvršnega odbora Zelenih Vili Turšič. Tudi tu se je zbralo več kot 10 ljudi, ki so marljivo čistili vso nesnago, ki jo spuščajo po vodi neodgovorni, ne samo krajani Nevelj. Nevljica priteče izp,pd Kozjaka... To je bila obsežna čistilna akcija, ki jo bodo nadaljevali tudi prihodnjo nedeljo. Strugo Nevljice želijo očistiti vse do Soteske, zato da bi dobila lepši videz in da neprimerni odpadki ne bi zastrupljali okolice. V pogovoru z zakoncema Re-ba in Mekinj, ki sta vedno med organizatorji in udeleženci čistilnih akcij, smo zvedeli, da je 13. marca prišlo do izliva odpadnega olja v Nevljico. Zahvaljujoč ozaveščenosti ljudi in hitri akciji, to ni povzročilo večje škode. Povedali so nam, da je bilo obrežje Nevljice zelo umazano, da je bilo obrežje ob kopališču Na Kamniškem sedlu je tudi pozimi prijetno Zime še ni konec, ljudje pa množično odhajajo na sprehode in na bližnje gore. Kamniške planine so kar dobro obiskane. Lepi dnevi marsikoga zdramijo, da zakoraka iz doline navzgor proti Kamniškemu ali Kokrškemu sedlu. Nedelja, 8. marca, je bila kar pravšnja za planince, kijih vabijo bližnji vrhovi. Na Kamniškem sedlu je bilo zelo živahno. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so mnogi krenili iz Kamniške Bistrice do Repovega kota in naprej do Pastircev. Največ pa jih je nadaljevalo pot do Kamrice in nato še zadnji vzpon, po snegu sicer, vse do Kamniškega sedla. Planinci so bili prijetno presenečeni. Janez Mihelič, gospodar, je kočo odprl in postregel obiskovalce s čajem in drugimi dobrotami. Planinci se niso dolgo zadrževali v koči, predvsem v popoldanskih urah, ko je sijalo toplo sonce, so se raje izpostavljali njegovim blagodejnim učinkom. Pogled na bližnje vrhove, ki jih še vedno pokriva snežna odeja, je enkraten. Planjava, Brana, Turska gora je marsikoga zamikala, a je obisk vendarle še nevaren, zato so prelepo okolico opazovali kar omamljeno. Pogleda na Veliko planino in na Ljubljansko kotlino kar ni bilo mogoče umakniti. Čas je tekel, zato je bila pot navzdol v dolino lažja; polno prgišče prijetnih vtisov je sestop še olajšalo. Tako množični obiski v tem času prav gotovo napovedujejo bogatejšo planinsko sezono v letošnjem letu. Ljubitelji gora bodo želeli nadomestiti vse izgubljene planinske ture. STANE SIMŠIČ Zeleni Kamnika, krajani Nevelj Nevljice zelo lepo urejeno in očiščeno, medtem ko je bilo obrežje ob teniškem igrišču zelo grdo. Organizatorji čistilne akcije menijo, da bi uporabniki zemljišča ob Nevljici lahko tudi sami očistili, vsaj v svoji neposredni bližini. Še posebno nezadovoljni so bili s stanjem na parkirnem prostoru (za tovornjake in avtobuse) pred teniškim igriščem. Odpadke iz vozil enostavno kar odmetujejo na tem prostoru. Vprašujejo se, in ribiči čistijo obrežje struge ali so res dolžni podpirati tak neodgovoren odnos posameznikov. Mogoče bi bilo dobro, da bi uporabnike parkirišča opozorili na to pomanjkljivost. Naslednjo čistilno akcijo bodo pripravili v Tunjicah, ko bodo čistili Tunjščico. K sodelovanju bodo povabili tudi krajane Tu-njic. Na pobudo osnovne šole Duplica in njenega ravnatelja Boža Pileja bodo pripravili čistilno ak- Črno odlagališče v Nevljah cijo struge reke Kamniška Bistrica od Šmarce navzgor po celem vodotoku. Ta čistilna akcija bo 22. aprila 1992 ob »DNEVU ZEMLJE«. Z delom bodo dostojno proslavili ta praznik. Pri akciji naj bi sodelovali tudi krajani Duplice, Šmarce, Perovega in drugi, ki se jim bodo pridružili tudi učenci osnovne šole Duplica. Čistilne akcije naj bi pomagale lepšati naše okolje in ga napraviti bolj prijetnega in zdravega. Pri vsem tem pa se vendarle postavlja kopica vprašanj. Mar ne bi biio mogoče odpadkov odlagati na primernejša mesta in tako prihra- TORTA ZA MAMO V sredo, 25. marca - na materinski dan. je v farni cekvi na Šutni potekala slovesna maša s priložnostnimi recitacijami in pesmicami za praznik. Po maši so otroci, Jure in Marjetka Mali, Gregor Berle, Mojca Jensterle, Tanja Hruza in Lucija Škerlec zaigrali prisrčno igrico TORTA ZA MAMO. Na koncu so vsem ženam podelili šopek rožic. Na sliki: Gregor Berle in Jure Mali sta v igri odlično zaigrala glavni vlogi. Dokazala sta, da peka torte m tako enostavna, kot si jo predstavljajo otroci. VERA MEJ AČ Ruševine kamniškega gradu Neme priče zgodovine Planinci na soncu pred kočo na Kamniškem sedlu. Gole stene — zadnji ostanki bivališča, nekdaj mogočnega rodu Andeških — komaj še ohranjajo spomin na enega najimenitnejših gradov na Kranjskem. Turistično društvo Kamnik je 14. marca v okviru aktivnosti za sanacijo Starega gradu organiziralo predavanje in ogled po razvalinah graščine. Predavatelj, dr. Niko Sadni- kar, je obiskovalce, v prvem delu, z besedo popeljal skozi zgodovino ... po listinah sodeč je bila graščina zgrajena že v 12. stoletju. V gradu so se zvrstile različne rodbine graščakov in grad je služil svojemu namenu r^n^rvT-s cementni izdelki "J lj 1 C I Vir,Šaranovičeva10 tel: 713327 LilT^iLj^^ii^liK \ i DELAVNICA - VRBA -LUKOVICA m - TLAKOVCI H in S 71 - VRTNI ROBNIKI in PLOŠČE f - KOMPOSTNIKI TOPLE GREDE - CVETLIČNA KORITA — - - DRRA.IF ^mššmm 5% P