Mm rieroufci toraik t I#im}tmk iriank. VitaawMo - - $3.00 . ' lata nad 8000 naro&ukor. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Hie only Slovenian daily ia tfef | United Stated Issued every day except Sundays g tod Holidays. | TKLBFOV rUAlVS: U87 OOETLAJTM. liM U leeoad-Olau Matter, September tl, IMS, at the Port OCiee at Hew York, ft. Y„ uto the Ast of (kncmi «1 Kink B, 1ST9. TSLS701T fTfimwi 4497 eOBTLAZB* ^ NO. 164. — ŠTEV. 164. NEW YORK. SATURDAY. JULY 13. 1912. — SOBOTA. 13. MA L. SRPANA. 1912. vnT mra ww _ TWTWTW !» Wc je po-topil *'Titanic" začeli nabirati! med potniki prispevke, da se po-■ stavi žrtvam največje nesreče na morju v Washingtonu spomenik.! Vse dame na krovu so to misel en-tn/iastirno pozdravile. Taka nabiranja hočejo vprizoriti tudi na drugih velikih prekomorskih par-nikih. Senator La Follette biča Tli. Roosevelt?, V 'La Follette's Week'y' je izšel oster članek, naslovljen "The Case of Mr. Roosevelt". —o— * "SAME FRAZE." —o— Stranka, ki je bila vstanovJjena za enega moža, ne more biti vs-pešna, pravi senator. --o- Madison, Wis . 12. jul — Senator La Follette se je danes od i k lito postavil v vrsto Roosevel-tovih nasprotnikov. V uvodnem članku "La Folle.tte's Weekly* ne nastopa samo proti Roosevel-tovein gibanju, ampak tnrli proti motiv mi, ki so napotili Teddva I do vstanovitve nove stranke. ! 'The Case of Mr. Roosevelt' je naslov članku, v katerem izvaja pisatelj nekako sledeče: "Mr. Roosevelt Jpozivlja ua-prednjake, da naj pristopijo nje govi stranki. V. a Rooseveltova preteklost dokazuje, da nima 110 benih organicijskih zmožnosti, da se bori samo s frazami; da je vedno pripravljen za kompromise. če more pri tem kaj pridobiti, neglede na obljube *. platformi in na napredna temeljna načela. Ampak prebivalstvo se bo ze še naučilo, ga pravilno ooditi Nikdar še ni bila vspesna stranka vstanovljeua za enega moža. Sami načela in ideje morejo postati temelj resnično velikega gibanja". (.'lanek dela nato primere med Brva nom in Rooseveltoin. ter iz. javlja proti koncu, da ni dobil m republikanski narodni kon-venciji v I hicagu večine niti Taft nit i Roosevelt Vodje kampanje obeh strank so se pač posluževali nepoštenih sredstev. 1 A,1 1 Allenproces. Whiteville, Va . 12. julija. — V | posvetovanju, ki je trajalo do po- , ludesetih, se porota ni mogla zedi-niti glede krivde Claude Allen-a. ^ radi umora v sodni dvorani inese- -'•a m area t. 1 Vsled tega je bilo so- ; dišre odgodeno na prihodnji dan. 1 Danes se je izvedelo, da se vr'ii , prihodnjo sredo obravnava proti j Firel Allen-u. nečaku Floyda Allen-a. Obtožen je. da je umoril di striktnega pravdnika Foster-ja. Poročila se bosta v aeroplanu Hamilton, O.. 12. julija. — Juti 1 i se poročita Miss Sophie Limburgj iz Cincinnati in John Risch iz j Newport Kv. v pričetku tukajš , njega poletnega sestanka. Kot p,o -; ročno daiilo dobita novoporoČeuca stanovanjsko opravo, kojo je da-1 roval klub "Merchants of Hamilton". Poročil ju bode mayoyj Straub Novoporočenea se naselita i \ Cincinnati, kjer delujeta oba v j isti trgovini. Opijska beznica. V pritličju tenementne hiše na! zapadni 133. cesti v New Yorku. kjer stanujejo črnci, so odkrili, opijsko beznico. kjer so baje tudi j bele deklice opravljale delo sramote. Pet zamorcev so aretirali. Huda vroč os zahtevala j šest nadaljnili žrtev.! i Oficijelni vremenski prerok ob-ljubuje za danes zopet silno i vročino in soparico. —o— 90 STOPINJ VČERAJ Kdor le more, išče zavetja pred strašno vročino na morski obali. — Smrt v parku. -o— Dasi živo srebro v toplomeru i včeraj ni prišlo tako visoko, kakor prejšnje dni. je vendar v našem milijonskem mestu trpel človek in žival še boij, k«>t prej. —^ Prejšnji dnevi so nnmrce vsa /\-j va bitja tako izmučili, da se že niso mogla več tako upirati vpli vu vročine. Tako je tedaj prišlo,' da je včerajšnji dan zopet zahteval šest smrtnih žrtev Kako silna je vročina, j« raz vidno iz tega. da je včeraj umrl za solnčarico nek gospod v senčnatem Central Parku. Predno ' je prišla zdravniška poinoe, je že bil mrtev. Xa Western! naduličnem vlaku se je zgrudil mrtev 11a tla neki Milton Burba u k. Skoraj čudno : je. da ne umre več ljudi- v vlakih . nad in poulične železnice, kjer vlada uprav peklenska vročina. Kdor le more. pohiti na prosto ■ na morsko obal. Policija ima ve-i ko dela. da vzdržuje red na ta- j kih krajih, posebno pa ua Coney Islandu. kamor pride vsak dan ' j na stotisoce ljudi. Za danes je naznanjena še ve- ! čja vročina. Vremenski prerok 1 naznanja: v soboto jasno, tempe- 1 ratura narašeujoča. --1 Nove zmage Amerikancev. Stockholm, 12. julija. Pii današ-;. njih olimpijskih igrah so si pri-1 borili Amerikanci zopet dve zma-: •d. Fred W. Kelly iz južne Califor- * mje je zmagal v odločilnem teka- 1 11 ju z ovirami. Albert L. Gutter- 1 son iz Vermont pa je naredil naj- -večji skok 11a širino in sicer 24 črevljev in 11 colov. Nekega Ame rikanca so diskvalificirali, ker je Sil svojega tekmovalca, ki ga je ? skušal prehiteti, parkrat sunil s ' komolcem. 1 Iz naselniškep otoka. ! Številne deportacije. i Nad 300 ncvodošlecev se je mo-! ralo vrniti ta teden; vrata obljubljene dežele zaprta zanje. —o— SLOVENCI MED NJIMI. —o— Ivan Sandek ni imel dovolj denarja — bil mu ukraden, Šta-jerc Polesnik je pa prestar. I -o- Ta teden je bilo deportiranih" /. naselniškega Kllis Island v ncw-vorškem zalivu nad • 1 > r:ovodo-"j šlecev. katerim iz teh ali onih vzrokov uaselniška oblast ni dovolila, da bi se izkrcali v "obljubljeni deželi". i . - 1 ' K sorodnikom v Illinois se je nameraval podati s parnikoiui "Vaterland" 2'i let stari delavec! Ivan Sandek. Na ladji so ga o-i kradli, in ko je prišel brez denarja sem, ga je naselniska oblast | zavrnila, dasi bi inare k<»1 krepak niladenie lahko dobil < le I o kje na farmi. -losip Polesnik, nek Stajerc. j star -48 let. je bil deportiran, ker1 je po mnenju naselniške oblasti prestar. Nič mu ni pomagalo, da je imel vožnji listek do ('hieage' in $27 v gotovini. Mnogo slučajev je, ko so bili novodošleci izključeni, ker so imeli premalo denarja. Opozarjamo, da samo vožnji listek v kate-i rikoli kraj ne vel ja, pa dasi ima | tam novodošlec sorodnike, ki bi mu radi pomagali. Vsakdo se mo-' ra izkazati s svoto $25, drugače ga naselniska oblast zavrne. 1 Milično vojaštvo zasleduje morilca. Lexington, Ky.. 12. julija. — i Kompanija milice je dobila pove-j lje. da zasleduje morilca, ki je bil 1 našel zavetje v divjem pogorju v j Magoffin County. Pravijo, da ga! straži cela četa oborožencev, ki. hočejo s silo preprečiti aretacijo^ pobeglega morilca. Pričakujejo j krvavega spopada med milico in 1 azbojniki. Strela ubila dva moža pod drevesom v Bronxu. Ubita sta bila delavca, ki sta bila tako neprevidna, da sta vedri-la pod drevesom. NA MESTU MRTVA. Na hrbtu ene žrtve je zaznamovala strela obris drevesa, na katerega je bil naslonjen. Včeraj zvečer sta morala dva delavca s življenjem plačati svo-I j > ne pre vidi: »st. da sta šla o ne-: vihti vedrit pod drevo. Nesreča ! se je pripetila v.Bronx okraju našega mesta, ua 170. ulici in Od-,'gen Ave. Strela je oba ubila na mestu, in na hrbet enega ponesrečencev je začrtala obrise dre-va, pod katerim je stal. Drugo-j mu j«- odtrgalo od čevljev pete' j in podplate. Ponesrečenca sta P. Romono s I štev. .507, izt. 117 St. in I. Cavali-1 ti. s štev. 3025 Grand Concourse v Bronxu. Oba sta bila zaposlena pri neki novi stavbi na Od-gen Ave. Ob petih sta nehala de-; lati, in ker se je začelo bliskati, I sta se podala pod usodno drevo. Strela je drevo preklala, in v tem trenutku so videli ljudje, da sta se Laha zgrudila. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. V motornem čolnu čez morje. Motorni čoln "Detroit" je vče-rajdospel v Greenpoint, kqer bo ;vzel 2100 galon gazolinu na krov ; ter se nato v ponedeljek napotil proti. Petrogradu. Na krovu bodo , razven poveljnika še štiri možje. Nameravajo se vstaviti v Queens- , town, v kakem francoskem prista- , nišču in v Bremerhaven. , Obdolžen umora. Salem, Mass., 12. julija. — Wil-! liani A. Dorr, ki je osumljen, da j je umoril Georga E. Marsh iz' Lynn, je danes tu pred višjim so- , diščem izjavil, da se ne čuti krivega. Dne 11. marca so našli večkrat prestreljeno truplo Mprsha v bližini Point of Pines. Mladič - "Don Juan" v hudih neprilikah. Šele 19 let stari Gandy se nahaja pod ključem radi obtožbe kri-minelnega napada. —o— VEČ SLUČAJEV. Pri njem so našli zapisno knjižico z imeni in naslovi nad štirideset mladih deklet. -o- Te dni je bil aretovan v New Yoi^tu 19 let stari J. Wilson Gaudy, sin R. G. Gand-a, nekega u-gleduega in premožnega meščana v Pleasant Plains na Stateu Islandu, N. Y., na podlagi obtožbe 15 let stare Berthe Machelstadt s štev. 450 Willis Ave. v Bronx okraju našega mesta. Obtožba se 'glasi, da je omenjeno deklico kri-jminelno napadel. Mladega falota j so pridržali do obravnave pod jameevino $1500. Kakor naznanja Bertha Ma-chalstadt, se je spoznala z Gan-dy-em pied tedni v Huguenot na Staten islandu. Seznanila ga je s svojimi stariši, in ti so mu dovolili, da je vzel dne 5. julija dekle seboj na izlet v South Beach. Na povratku ponoči ji je pa sto ril silo. Policija pravi, da je našla pri mladiču zapisno knjižico z nad 40 imeni in naslovi mladih deklet v Bronxu. Ko ga je aretovala, s« je nahajal v družbi 16 let star« Hilde Schneider, katero so pogrešali doma že od 14. junija. Mladi zločinec je izvabljal od zapelja nih deklet razne dragocenosti katere je potem zastavil. V za stavljalnieo je znesel celo oblekt svojih ljubimk. — "Don Juana" čaka težka obsodba, in v ječi s: menda do dobra ohladi prevroče kri. Tretja bomba. Zopet enkrat je vprizorila "Čina roka" atentat z bombo 11a hi šo štev. 331—333 izt. 11. ceste \ New Yorku. Zgodaj zjutraj je eksplodirala bomba in prebivalci ,hiše, v kateri je bil sedaj že tre tjič vprizorjen atentat z bombo j so preplašeni hiteli na cesto. Ranjen ni bil nihče in tudi materi-jjelna škoda znaša le $25. V hiši stanujejo izključno Italijani, ki zatrjujejo, da ni nihče prejel grozilnega pisma. Prejšna dva atentata sta se iz jvršila 25. novembra 1911 in 23. marca t. 1. Niti stanovalci v hiši. niti policija ne ve, kdo je, ki hoče hišo pognati v zrak. Vročina ga je spekla do smrti. Rochester, 12. jul. - Zdravniški pregled trupla William-a Eckle, žrtve vročine, je pokazal Čudovito dejstvo, da je bil mož znotraj di rektno spečen. Srce, možgani, je tra in pluča; vse je bilo skrčeno in j posušeno. Poskušeii umor in samomor, j Chicago, 111., 12. jlu. — Adolf Rosenberg, ki je živel prej v New j Yorku. je včeraj nevarno ranil s strelom svojega svaka Randolpha jGrann ter je tudi skušal umoriti celo družino, ženo in tri otroke. Nato je ustrelil samega sebe. Cena v+žnja. Parmi k od Auetro-Amerieame progo ARGENTINA odpluje dne 17. julija 1912. Vožnja etaae iz New Torka do 1 Trata im Sekt $35.00 Ljubljane 36.60 Zagreba 36.20 Vožnje listke je dobiti pri Fr Sakeer, 8? Cortland Street, New Tori, _ • J Razna novosti iz inozemstva. V Curihu, Švica je bil proglašen splošen štrajk v znak protesta proti inozemskim delavcem, —o— DOGODKI V PORTUGALU. , —o— Gibanje rojalistov še ni pojenjalo. — Izgredi v Marseille. — Vspehi zrakoplovbe. -o- Curih, Švica, 12. jul. — Danes se je začel tukaj splošen štrajk za 24 ur, ki pa bo trajal mogoče še dalj. Proglašen je bil v znak protesta proti pripustitvi inozemskih delavcev dvomljivega značaja. Na pouličnih železnicah jc promet popolnoma ustavljen, štrajkarjem so e pridružili tudi kočijaži, in celo mestni nastav-Ijenci so putili delo. Za ptujce je prišel štrajk kaj neprilično, in v velikem številu ostavljajo mesto. Družba Amerikancev je bila na poti na kolodvor napadena s kamni. V svrho prepreče-nja nadaljnili izgredov je bila poklicana vojaška pomo^. Lizbona, Portugalsko, 12. jul. — Oddelek rojalistov na konjih je prišel danes v Carrequeria. ka kih 12 milj od tukaj, in skušal zanetiti vstajo. Rojalisti so bili prepodeni. Marseille, Francija, 12. jul. —. Večje število žen je priredilo danes demonstracijo proti povijanju cen kruhu. Prišljp je do >popadov s policijo in vojaštvom izgredniki so se poslužili kamelja, in na obeh straneh je bilo ranjenih več ljudi. Demonstrant-ke so večinoma žene štrajkujočih mornarjev. Pariz, Francija. 12 jul —- Vodljivi zrakoplov 'Conte' je napravil preteklo noč 16 ur trajajoč polet. V gondoli je bilo de-et oseb. Slon napadel svojega strežaja. V zoologičnem vrtu v Bronx v \Tew Yorku je slon "Gunda" ne-ladoma napadel svojega strežaja Walter ja Thuman. Naj prvo ga je i udarcem rilca vrgel i bil obžalovanja vreden, ako bi bil mrtev in ne bi mogel gledati muke ženske. Osveta je le takral i resnično sladka, ako je mogoče zaznati tudi posledice; kakšen pomen ima to, če ležiš v grobu in i nič ne zaznaš! l»i li ne napravil rajši tako-le. jje pretehtal. Usmrtim ga, potem i bom navzoč pri pogrebu in po po-1 grehu usmrtim sebe... Pri vsem j tem pa me lahko pri pogrebu za-pro in vzamejo orožje... zategadelj rajši tako-le: Usmrtim ga: njo pustim pri življenju in jaz... ■ jaz se za zdaj ne usmrtim, ampak se dam zapreti. Za usmrtitev je se vedno čas. Moja aretacija mi bo pripomogla, da bora lahko pr j preiskavi moje žene. Ako se p;; j usmrtim, bode ona z njej lastne I zvitostjo in predrznostjo zvrača la krivdo na-me in dražba bode : njeno postopanje opravičila in mene zasmehovala, če pa sem živ. potem... Hip zat em je mislil: Da. če s< • usmrtim, se bo krivda zvračala na-me in z malim prevdarkom me bodo dolžili... Vrhu tega, kdaj i sem zaslužil, da si vzamem življenje? Nikoli! To je eno; drugo, ustreliti se. je strahopetnost. Za-;to izvršim tako-le: Njega usmrtim, nje ne in samega sebe naznanim pri sodniji. Pri sodniji se bo obravnavalo in ona bode morala nastopiti kot priča... Lahko si predočim njeno vznemirjenost in sramoto, ko jo bo izpraševal moj zagovornik! Naklonjenost sodišča, občinstva in časopisov bo naravno na moji strani... Tako je premišljeval: prodaja-lee triu je znosili kup orožja in ga — kakor bi bila to njegova dolžnost — primerno zabaval. "Po tukaj so angleški samokresi 7. novo sestavo, katere smo šele pred kratkim prejeli", je blebetal. "Opozarjam vas, gospod, da vse te prekaša Smith in Wesson. Pred nekaj dnevi — gotovo ste že čitali — je kupil neki častnik pri nas samokres sestave Smith in Wesson. Streljal je na ljubimca in — mislite si — krogla ga je gladko predrla, ubila je bronasto svetilko, zadela je dur-nieo. odtod je odletela, v psa in se vtisnila v ženo. Sijajen učiiiek, čast /\\ našo trgovino! Častnik je V zaporu... Gotovo bo obsojen na prisilno delo! Prvič imamo še zastarele zakone, drugič, gospod, je sodišče vedno na strani ljubimca. Zakaj? Cisto enostavno Sodnik in porotniki, državni pravnik in zagovornik žive s tujimi ženami in se čutijo pomirjene, če je v Rusiji en zakonski mož manj. Dič-ni družbi bi bilo všeč, če bi vlada vse zakonske može poslala na Sa-hal in. O, gospod, ne morete misliti. kako me srdi sedanja popa-"enost: Druge zakonske žene ljubiti je sedaj ravnotako običajno, kakor kaditi tuje smodke in brali tuje knjige. Leto za letom nazaduje trgovina in to ne pomeni, da je število ljubimcev manjše, ampak da spoznavajo soprogi svoj položaj ter se boje sodišča in prisilnega dela..." Prodajalec je pogledal okoli in ie pripomnil šepetaje: "In kdo je friv, gospod? Vlada!" Zaradi poljubnega malopridnega iti na Sahalin, je nesmiselno n nespametno, ^e pretehtal Siga-iev. Ako sem obsojen na prisilno i delo, dobi moja žena možnost, da -[se zopet poroči in ukani drugega i moža. Ona bi triumfirala... Zaradi tega napravim tako-le: Ženo • in sebe ne umorim, in njega... ' tudi ne umorim, izmisliti moram ; kaj pametnejšega in za krivca - občutljivejšega. Njo kaznujem s * prezirom in začnem škandalozno i pravdo za razporoko... "Tukaj, gospod, je še ena nova sestava", je rekel prodajalec in i vzel cel ducat s police. "Glejte ta - posebni mehanizem zapaha!" Sigajev ni potreboval — zaradi - zadnjega sklepa — nobenega sa- - mokresa; prodajalec se je bolj in ? bolj vnemal in je razkazoval no- - vo blago. Užaljenemu soprogu je - bilo mučno, da se trgovec brezuspešno trudi, da se brezuspešno . navdušuje, smehlja in trati čas. t "No, lepo", je jacljal, "pri- > Idem pozneje, ali... ali pa po- - šljem postreščka." Nič ni gledal, kakšen obraz je > napravil prodajalec; ali da bi - svoje obnašanje nekoliko popra-i vil. se je ozrl po trgovini, da bi 1 i kaj kupil. Ali kaj je hotel kupi-i ti ? Izbrati je hotel ceno stvar in ! odkril je zeleno mrežo, kj, je vi- - sela na vratih. i "Tukaj... kaj je tukaj?"' je - vprašal. ! "Mreža za lovljenje prepelic." -] "Koliko- stane?" j "Osem rublje v, gospod!" ij "Zavile, prosim..." i Plačat je osem rabljev, je vzel i .mrežo in je zapustil trgovino, ču-I til se je še bolj užaljenega kakor 1 [prej. i ! -—_____ Mati. .'I —o— V bolniško dvorano jetičnih v i mestni bolnišnici je padal večerni . mrak kot siv pajČolan. Prihajal . & skozi zaprta okna. Bil je pa so-; čutnejši in milostijivejši kot pa medla dnevna svetloba, kajti za-kril je razpad, ki ga povzroča ■ smrt, prikril obraze, udrte oči, i težko borbo za življenju potrebni i zrak. s V dvorani sta stali dve vrsti po-) stelj, oddaljenih po dva metra - druga od druge. Po sredi pa je 1 peljal ozek hodnik. Bilo je pri-i bližno samo sedem trpečih, kajti . bil je to prostor izgubljenih, brezupnih. Slab, okužen zrak se je ši- 1 ril krog in krog. i V eni izmed postelj je ležal - bolnik, ki se je že tri dni boril s ! (Smrtjo. Od t eel a j je sedela njegova - mati pri njem; bila je suha, tiha . žena iz delavskega stanu. Iz nje- - nega vedenja se je zrcalilo juna- - št v o in vdanost. Njena glava je - bila pokrita z ruto; mogoče, da bi t se ne videlo njenega srčnega trp-ijljenja. Sedela je vzravnana ne- Ipremično in držala roko svojega J sina. Čutila je. kako divja mrzlica po telesu bolnikovem; čutila j je strašni, zadnji, dolgi boj, ki ga je borila mlada moč s smrtjo — in je trpela, kot bi bila sama na smrtni postelji. Bolnik ni govoril ničesar več — le sempatam je odprl velike, modre otroške oči, pogledal tiho postavo matere in njegov pogled je izražal: Hvala Bogu. mati, da si še tu, mamica ! Ne hodi od mene! Kajti najhujše na zemlji je umreti zapuščen, pogrešati pri tem ljubeče oko, ki bi čuvalo nad njim, zvesto roko, ki bi ga držala. Nasproti umirajočemu je ležal neki drug mlad človek, tudi v zadnjih močeh, toda trpeti mu je bilo mogoče še par težkih tednov. Duh njegovega življenja je še vzplapolal sempatam in njegovi spomini so še bdeli. Ležal je popolnoma tiho in molčeče z na prsih sklenjenimi rokami in je gle-jdal k umirajočemu sodragu, ne. ne k umirajočemu, gledal je k | materi, ki je tam sedela. Tiho. j vzravnana, polna velike, močne vdanosti in vendar polna bolesti, ljubezni in sočutja, popolnoma vdana otroku, ki se je s težkim bojem bližal smrti. Kaj je bil tej čakajoči, molčeči ženi sedaj ves ostali svet? Pogrez- ■ njen, uničen! Bila je mati in bila popolna. Sla je s* svojim otrokom korak za korakom po strmi poti • navzdol. Njena duša je spremi ja-.. la drugo dušo k zadnjim, temnim vratom in trepetala je pred tre- 1 nutkom, ko bo ostala sama v le- -deno mrzlem, tujem svetu brez ljubezni. Vroče je plamenela nje- 1 na ljubezen, njena zvestoba, njena materinska bol. i Grenko hrepeneče je počivalo oko na smrt bolnega tujca na postavi matere. Bil je priseljenec. Ze nekaj mesecev je delal v mestu, ko se mu je vlila kri in je bil < od rešilne postaje prepeljan tu 1 sem. * ^ ] V Avstriji je bil doma — ne, ne doma; ko je bil rojen, je umrla njegova mati, sicer pa ni imel nikogar. Prerivali so ga po tujih hišah, dokler ni postal velik. Jedel je, kar je ostalo drugim, nosil, kar so mu drugi hoteli dati — dokler se ni. še kot otrok pričel boriti za trdi kruh. Nihče ga ni elal v pouk, toela raznašal je lahko časopise, prodajal užigalice, na-lepljal lepake in pozneje, ko je postal krepkejši, je vlačil žitne \reče ob bregu Donave. Ostal je med ljudmi kot tuj, plah ptič. Dobil ni nikakega prijatelja, nobene deklice ni ljubil. Spremlja la ga je vedno bolest, da nima matere. Dokler je bil zmožen mi sliti, je vedno sanjal o tem, kake nepopisno krasno mora biti — imeti mater. In naj bi bila uho ga. bolna in slaba, in naj bi mo ral za njo delati od jutra do ve čera ona bi ga vendar ljubeznive gledala, bi ga poljubila, božala imela bi mogoče toplo izbieo in zanj dobro, mehko posteljo. Vse ga tega ni poznal nikdar. O, kake je umirajočega tamkaj zavidal! Sedaj ko je ležal tu tiho, ko j( neprestni boj za živež ponehal se je zavedel svojega življenja ki ga je preživel dotlej v nekak omotici. Življenje na prašnih vročih cestah, ubijanje na polju skrivanje po fckednjih, prenoče vanje po železniških vozovih zf živino, stradanje in pomanjkanje zmrzovanje in prerivanje, vse su rove govorice in psovke; vse s< mu je vrnilo v spomin. Misliti bi bilo, da je žarek nje govega hrepenečega očesa predr sivi. težki mrak. ki se je med ten že izpremenil v noč, in se dota k nil srca žene, ki je tam sedela ii čuvala ob zadnji borbi svojeg? sina. Toda žena je pač videla sa mo svojega sina. A noči, ko so rumene, bled« svetilke širile po dvorani svoj< trepetajočo svetlobo, je bila po stava matere videti nenaravni velika. Nepremično je sedela tam med tem ko je postajalo dihanji njenega otroka glasno in liropee — neznosno hropeČe, kajti težk konec je bil že prav blizu. Usmi Ijena sestra je pričela z lahnin glasom moliti. Tudi mladi tuje je molil. Toda obenem ga je oh šla grozna bojazen. .. Sedaj b< takoj vsega konec! Mrtveca bodi odnesli in poleg nosilnice bo od šla tudi jokajoča mati — in zgi nila zanj za vedno. O, njegovo o ko. njegovo srce, njegova duš; pa se je prižeta na njo, kot zad nje —zadnje upanje! Da. tako je prišlo: naenkrat ji hropeče dihanje prenehalo. Mat se je z vzdihom zgrudila polef postelje — in kjer je bilo pre, stokanje, tam je vladala tiha mirna tišina — svečana, sapo je majoča. Takoj nato pa so se pričele pri prave. Usmiljene sestre so zavih mrtveca v bel prt in ga odnesle i; dvorane. Mati je ostala še neka, časa nepremično, nato je vstali in šla opotekajoč se proti izhodu Tu ji je zadonel na uho klie : "Mati, mati!'" Obstala je trepetajoča in šlo j« po njenem telesu kot strela in jc zgrabilo kot tuja. velika moč. N Ii bil to vzklik njenega lastnega mrtvega otroka? Ravno tako ji je udarjalo na srce. Obrnila se j( in zagledala tujega bolnika, sedečega v postelji. Razprostiral je proti njej roke kot malo dete: "Mati, mati!" je za klical še enkrat — hrepeneče, nežno 2 mehkim, domotožnim glasom. Ni se mogla ubraniti klicu. Sla je k tujcu in se sklonila k njemu. "Ubogi otrok, kajneda, imel bi rad svojo mater pri sebi?" "Nimam matere. r. Nikdar je nisem poznal, pa bi jo videl tako rad!" Vzdihujoče, sree presunljivo so prihajale te besede iz umirajočega telesa, ki je ležalo tu v zadnjih vzdihih. Zena je hipoma razumela, kaj se tu godi. Kot velik ogenj je prekinilo njeno srce. Biti mati, se pravi biti mati vsem. Razprostrla je roke, objela tujea, in pritisnila iokajočega na srce, ga poljubova-la, božala in ga tolažila. Nevede je storila eno največjih dobrih iel človeštva. "Ostani pri meni, mamica! O-stani pri meni!" je prosil umirajoč glas. Ostala je, in njena ljubezen do tujega otroka je postala tako velika, kot je bila ljubezen do nje-aega lastnega deteta. Ruske žene — odvetnice. Iz Petrograda se poroča, da je 3uma (državna zbornica) spre j e-a zakon, ki dovoljuje ruskim že- lam vstop v odvetništvo. _ « Kako vpliva elektrika na duha in organizem } Slavni švedski fizik Svantc ^ Arrhenius je pravkar dovršil v Stockholmu vrsto poizkusov, s 3 katerimi se je več let pečal. Ti uspehi švedskega učenjaka so ! vzbudili posebno pozornost na . sočasne pedagogične kroge. S 1 svojimi poizkusi je hotel Svante 2 Arrhenius pokazati, kako bi clek- - trika, ki je dandanes že v tako ' mnogovrstni porabi, lahko pospe- 3 ševala tudi razvoj človeškega or-"Iganizma. Njegov študij se je "jnamreč tikal tehnike močnih tokov, katerih znameniti učinki so 1 ise že neštetokrat obnesli pri Izdravljenju bolezni v žilah pri-i . [vodnicah ali v kosteh. Arrhenius j je izbral za svoje poizkuse sto o-P {trok iz švedskih ljudskih šol. Te j i je razdelil v dve skupini po petdeset učencev, pri čemer je gle- - j dal 11a lo, da so si bili otroci o-beh skupin glede na starost, - zdravje in velikost povsem enaki. 1 Vsaka imenovanih skupin je bila ' nastanjena v svoji šolski sobi, ki I sta pa bili, obe enako veliki in sta f imeli popolnoma enako lego. Raz-• likovali sta se pa v tem, da je i- mela ena soba po stropu, stenah in tleh napeljane izolirane žice. ^ po katerih so krožili močni elek- 1 trični toki, v drugi sobi pa. vsega tega ni bilo. Onih petdeset učen- i cev, ki so bili med poukom v pr- j vi. z elektriko napolnjeni učilni- ! ci, je bilo ves čas pouka v močni ; . električni kopeli, onih petdeset I učencev, nastanjenih v drugi so- j bi, je pa bilo brez nje. Pripomni- j ti pa je treba, da niso ne učitelj, j he učenci vedeli, čemu bi bila o- j na instalacija. Ko je ta eksperi- 1 ment trajal šest mesecev, se je konstatiralo, da so otroci, ki so' bili brez svoje vednosti izpostavljeni električnemu toku, primerno zrastli za 51 milimetrov, dočim i |so otroci v sobi, prosti električ-; nega toka» zrastli le za 32 milimetrov. Tudi inteligenca otrok, izpostavljenih močnim električnim tokom, se je povišala v tem istem razmerju z njih rastjo, dočim ni bilo pri učencih, v normalni šol- i ski sobi nastanjenih, nobenega sledu o povečani inteligenci. Učitelji, ki so bili v učilnici, napolnjeni z elektriko, se niso čutili nikoli utrujeni po šolskem pouku, ampak so bili po šolskem pouku prav tako čili, kakor pred šolo. To je za pedagoge intere-santen in nad vse važen pojav in vreden uvaževanja. "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNJffVNIK. ROJAKI NAEOCAJTE SE NA i Phono 2-46. ©FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEdAN, ILL. ...... PRODAJA fina vina, najbolje Žganje tc-izTrstne imotke — patentov ana zdra PRODAJA volne list« vseh prekomor POŠILJA denar v star kraj sanesljive in poSteno | UPRAVLJA vse v notarski posel spada* | ioča dela._ ■ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewTork-.................. UII LJI "" ......- BP* Velika zaloga vina In žganja. ^ J^m Marija Grill P"0«**]® belo via s po..............70c. gallaa C?no vino po.............50c, ^nHHBK^ Drolaik 4 galone ta....................§11.00 ^^H^BHKl Brinjevac 12 steklenic za...............$12.00 mgJJ^Bt^Kf 4gal. (sodfek) ta ...................$16.00 Za obilno naročbo se priporoma ^ MARIJA QRILL, 830& St. Clalc Avo., IV. B., Cl«v*land» O - __ I Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ame- 1 j riki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja ! ' iz starega kraja, iz katerega so bode kuhal *V naši iastui ] distileiiji že vsakemu dobro znan pristni K kerjev < i 1» b r i n j e v o c. I i* 1 ftden od najbolj izkušenih zdravnikov v Evropi, i I*. MsgT. K N E I P P, piše v svojih zdravniških knjigah sle- i i'. deee: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notra- i |t njim. posebno želodčnim boleznim je in ostane pravi pri- ] i stni brinjevec: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na i [j- kamnu, ako se počutiš slabe, zjutraj ko vstaneš in predno } ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagal ti { bode." Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali i 1» IVIrsg. Kneippa nasvete. i • Zatorej vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se \ morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Kra- \ t kerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovateljih I The Ohio Brandy j ! Distilling Co. ; I 6102 St. Clair Ave^ Cleveland, O. • t: Ali pa pri sledečih tvrdkah, kateri so \ » edini glavni razprodajalei za Ameriko: ♦ • Russ & Prendergast Bros. Co., Pueblo, Colo. i • The Slovenian Liquor Co., Joliet, Ell. i i Frank Petkovšek, Waukegan, 111. } ! . A. Justin, Rock Springs, Wyo. J I t ■ ^-V— ".-T \ — "-— * —sr-^.' — • — ' —' •»•^•»v«.'—Sft JVoneML LONG CUT TOBACCO Najboljši ng ;;|,||»| Bogat, popoln, dolgo rezani tobak j|j|! j čist okus od pričetka v 25. letih ^^^^^^^^^^^ Jjjj j do konca ZA KAJENJE |!!l NAREJEN V IN ŽVEČENJE | NEW YORK NI NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA NAPRODAJ POVSOD. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY Jan Lego v Trstu. Malo dni še in odkrit bode nagrobni s|»omenik. ki počiva pod njim v domači češki zemlji dne 17. septembra 1906 umrli veiiki buditelj slovenskega naroda, nepozabni Jan Lego. Vsak slovenski narodnjak bi moral vedeti, kilo je bil mož, ki se je po polsto-] etri era trudapolnem delu za pro-i bujo in vstajenje našega naroda naselil v gomili, opremljeni z ličnim spomenikom in obkoljeni od slovenskih gostov, ki jih je privabila vsesokolska slavnost v zlato Prago. S čutilom najglobočje hvaležnosti izgovarja ime preblagega pokojnika vsak Slovenec, komur, bije sree za blaginjo naroda in za prospeh Slovenstva. Ime Jana Lega j«- pravemu Slovencu sveto. Pisec teh vrstic je bil dne 17.1 avgusta 1SK"» priča krasnega pri-' zora v Meščanski Besedi v Pragi,1 ko smo se pravkar dosli Slovenci klanjali svojemu dragemu ljubitelju in dobrotniku Janu Legu. Ko tnn je bil napil g. Ivan Hribar in ga v 'imenu slovenskih goltov srčno pozdravil, sta ga dvignila dv^ Slovenca na rame in ga ob odnsevljenih vzklikih vseh navzočih nesla po dvorani. Od tedaj mine v malo tednih 27 let : in slovenski gosti se zopet kla- . njajo Janu Legu — na pokopali- 3 -'•u. Iz temnega jrroba njegovega ! jim prihaja klic: Vaši predniki ! so nekoč nosili moje telo, a vi ' dvignite mojega duha — mojo ' ljubezen do Slovenstva, neumorno trudaljubivost in vstrajnost, . mojo neugasno navdušenje za ! vse dobro, lepo. blago; dvignite ] vse to in nesite domov na Slovensko in nadaljujte moje delo! Tema je bila v naši domovini. 1 ko je jel delovati Jan Lego — te- ■ ma tam ob kamniških planinah,P kjer se je najprej naselil, tema v 1 središču — bela Ljubljana je trd- 5 no spala, ko je služboval v njej;' nas slavljenee — tema ob Jad- * lanskem morju v Trstu, kamor 1 ga je nato zanesla usoda. 1 Jan Lego je dobro vedel, kaj 1 je prav posebno pospeševalo na- 5 rodno probujo na Češkem. Češka c pesem je delala čuda. Kar se je obneslo na severu, mora učinko- s vati tudi na slovenskem jugu. S s slovensko pesmijo je stopil Lego j na dan v Ljubljani, delujoč v C "Filharmoničnem društvu". O- o pazil je, kako se prilega Sloven- 1 eeni Koseskega pesem "Kdo je S mar?" in razpisal nagrado, da bi s jih peta še bolj vžigala. i V Trstu je zasnoval Lego "Slo- t vensko pevsko društvo". A kma- | hi potem je oživela "Narodna j slovanska čitalnica7'. -Ob njeni s zibelki je poleg pesnika Frana s <'egnarja in rodoljubnega trgovca Frana Kavčiča stal Jan Lego. ( V par mesecih je štela 2*0 čla- -] nov. Prirejala je veselice, ki so .š jih zvali tedaj po češkem vzorcu j "besede" — s petjem, govori, de- i klamaeijami in godbo. Na njih je nastopal Lego s svojim pevskim 1 zborom, a tudi s samospevi, tako j dne 28. aprila 1861 s pesmijo s "Slovan Čeh"; "pel je krepko, r s pravim čutom in prosto", ka- s kor so ga pohvalile "Novice". \ Na poletje, ko je palilo južno' solnce. so prenehale Čitalnične j "besede", a ne Legova delav-'s nost. "Priskrbeli smo najbolje!] slovjtnske pesmi in pevci se mar- r Jjivo" urijo" — so vedele poveda-'z ti "Novice" dne 11. julija istega « leta — "posebno vnet je za to j stvar g. Lego; on je največ pri-L pomogttJ, da ima petje tako do->,, ber vspeh." Dne 20. novembra 1861 se je i razlegal na Čitalnični "besedi" , menda prvikrat v Trstu Jenkov ? "Naprej", ki je jako ugajal in P so ga morali ponavljati. "Pev-eom, ki jih je zopet naš verli Čeh . g. Lego izverstno vodil, moramo ; dati vso pohvalo, da so se pridno vadili in kaj lepo peli, G. Lepo! naa je tudi sam razveselil s tremi ~ češkimi samospevi. Pel je po svo-' ji stari navadi prekrasno: "Nad's Berunkou", "Kdvž jsem ja k'' vam chodfval", "Sel"jsem pro-!t so". Izvrstnemu pevcu se je plo-i skalo, da ni bilo ne konca ne kra- 11 ja in poklican je bil zopet na o-j* der" — tako so poročale "No* F ™r". ... . i« Sredi Čitalničnih pevcev koti^ njihovega učitelja in voditelja j -, srečhmo Jana Lega tudi še leta jU 1862. Mnogo truda je imel z nji-,3 mi, aH vspeh mu je veneal delo v in ponosen je bil na svoj zbor.j f i Ponosen je bil Lego zlasti tedaj,\z ko je izvrstno vspela velika čital-|< nična veselica dne 14. februarja;, 1862. Cegnar jo je opisal v "Slo-venskem Glasniku" tako-le: Ma- s Io tako veselih večerov smo doži- n veli še Slovani na Adriji, kakor JI i je bil večer 14 t. m. Ta dan smo stopili tukajšni Slovani prvikrat očitno pred občinstvo in pokazali drugim tukaj prebivajočim naro dom, da se našej umetnosti ni treba skrivati, da nismo tako zanemarjeni, kakor trobijo nekateri naši sovražniki. Napravila je naša Čitalnica javno besedo in najela za ta večer Mauronerjevo dvorano ter povabila vse prve o-sebe. umetnike, pisatelje itd. naj besedo. Sešlo se je nad 800 po- j slušavcev, da je bila dvorana či-!i sto polna. Med njimi smo videli i: deželnega poglavarja, obilo prvih i oseb našega mesta, najviših civil-r nili in vojaških oblastnikov. Ka- j zun domaČih umetnikoi se je vde-fj ležila "besede" slavna umetnica 14 Ljudmila Zadrobilkova in dva|; ljubljanska pevca, ki sta nalašč jj zato iž Ljubljane prišla. Pevci so se tako vrlo obnašali, da ploska-1* nje, slava- in živioklici niso ho- j* teli utihniti. Naš vrli Čeh, pev-j cem učitelj, gospod Lego, pel je tako krepko, prisrčno in milo če- ' ski solo: "Kde vlast je ma", daj se je posluša veu srce topilo.!* Ljubljanska pevca sta z izvrst-jš nim glasom mnogo pri "besedi" c pripomogla, slava jim!... Vsi [ italijanski časniki so dostojno! hvalili našo "besedo", le "Trie-ster Z t g." je molčala; to pa nam | je tudi prav; Bog vari, da bi pri ^ njej hvalo iskali. Po "besedi" smo se zbrali Slovani vseh ple- c men k večerji, bili zidane volje J in napivali zdravice vsem možem,;0 ki se trudijo za dom in narod. j1 Dne 18. maja 1862 je proizva-!1 jal Legov zbor na Čitalnični be- z >edi: "Kje dom je moj?", "Rado i i de Srbin u vojnike" in Riliarjev F 'Žalosten j*las zvonov". (Nov.) ! Mespca aprila*) 1861 je prišel s t' Trst Fran Levstik. Z njim, ki!« se pridružil takoj Cegnarju in js Legu, se je pričelo živahno giba- '<3 lje. Razpravljali so vprašanje,!] fako bi se dal v Čitalničnem kri-I u ustanoviti v Trstu slovenski , slovstveni časnik. Da se ta misel j ii uresničila, je bil najbolj kriv s ledostatek denarnih sredstev. s -.ego je vplival na Cegnar ja, da i; ;e je lotil prevoda Božene Nem- ^ >ove "Babice". V Janu Legu je našlo tedanje ^ ilovensko tržaško občinstvo ne z amo veščega učitelja petja, am-ls >ak tudi učitelja češkega jezika, o 'egnar je pisal o tem "Novi- s •am": Ravno ta gospod (namreč k ..ego) uči vsak teden dve uri če- n >ki jezik, g. Levstik pa tri ure (j ilovenščino. < >bu imata obilo ;n narljivih učencev. Lepo je vide-; j. i, kako sede med nežnimi nade-jj minimi mladenči že priletni mož-j'^ e raznega stanu in poklica s ;ko in slovensko slovnico pred tabo. Iz Trsta je Lego dopisoval v •eške list«1 o slovenskih razmerah.!,, I udi se je bavil s češko juornari-j" ■ko terminologijo, uveljavljeno f„ >ozneje v delcu "Ztroskotani !e xegatv Medusy". V jeseni leia 1862 je odšel iz ^ Prsta Levstik v Ljubljano. Tedaj j11 e ostavil tudi Lego tržaško me-H« •to, kjer je bil izza leta 1860 u- s: adnik pri namestništvu. Preme- č tili so ga na Dunaj k pomorske-'k nu ministrstvu. L Odhod teh dveh narodnih de- s avcev je takoj čutila slovenska v tvar v Trstu. Dne 12. septembra r 86;{ je tožil o tein Noviški dopis- v lik iz Barkovelj: Veselo se je'n ibudila Čitalnica tržaška v dobi ;r Slovencem še neugodni, krepko n e stopila na noge in čvrsto je ži- ^ 'ela leto in dan; v času pa, na- ^ odnosti naši bolj ugodnim, ne-narno je utihnila. z Odmor je bil začasen. Seme, ki k e je zasejal Jan Lego v Trstu, e bujno pognalo pozneje in sto- V erni sad rodilo: Zato bodi blago- n ulovljen spomin našega buditeljal^ ieškega Slovenca in slovenskega v 1'eha Jana Lega! 0 I. Poboljšar. n - z *) Grafenauer (Zgod. nov. P lov. slovstva II. 321) pravi: Z 'Kdaj j^ dospel Levstik v Trst, i" tE ega natančno ne vemo." Grafen- L mer je dognal nato, da je moral j »iti že meseca maja v Trstu, o »red februarijem pa tudi ni motel priti tja. O Levstikovem pri- j; lodu v Trst govori Noviški dopis z z Trsta dne 5» aprila, napovedu- 1< oč: "g. Levstik, ki pride te dni k • Trst, stopi v vrsto odbornikov z: Čitalnice)". V dopisu iz Trsta s1 dne 13. aprila pa objavljajo J< 'Novice" imena Čitalničnih odbornikov, med njimf tajnika Lev- j] tika. Ta je dospel v Trst torej \y aed 5. in 13. dnem aprila leta p 861....... _ , _ , Jp 1 1 ° Spite pri odprtem okna! ti —o— Še danes je razširjeno mnenje, 1 da je spanje pri odprtem oknu škodljivo. Nočni zrak je strup, pravijo in pripovedujejo, kako se ^ je nekoč neki mož zbudil popolno- 0 ma slep, ker mu je udaril nočni zrak v oči in o neki ženi, ki se je a zjutraj zadušila, ker ji je otekel _ j vrat; tretji je zopet v noči oglu-. šil in celo enega so našli popolno-j i.ma trdega v postelji. Take prav-j 1 ljice so razširjene, a čuda, da jih - v našem času še nihče doživel ni. j - j Seveda, ko bi se pričelo v sredi: - zimskega časa spati v sobi z odpr-; 1 tirni okni, zbudil bi se pač človek i|z lahko prehlajenim vratom ali ' prehlajenimi očmi, in ljubi sosed-' je, ki tako radi narede iz mušice slona, bi rekli: "veseli bodite, da niste popolnoma oslepili". Tako pride dobra stvar v slabo ime in človek se je boji. 1 Kdor se ne boji malega truda, ibo stvar natančno preiskal in pri-1 . šel do zaključka, da je spanje pi ' odprtem oknu ne le koristno, am-j i pak celo potrebno, 'j Zdravstvena veda pripoznala jel |1o že davno, o tem sprieujejo za-1 vodi za zdravljenje bolnih in sla- , 1 botnih na pljučih. V teh zavodih : se okna nikdar ne zapirajo, bodisi i dež, sneg, nevihta ali toča; mrzlo i ali vroče. Zdravniki so prepričani, da je najboljše zdravilo za bol-j! na pljuča svež zrak. Porabljeni J zrak je strup za človeško zdravje j3 in dihanje pokvarjenega zraka 1 povzroča bolnikom večje težave. Vstopimo enkrat v sobo, kjer so spale štiri osebe pri zaprtem ok-j1 nu. Porabljen zasmraden zrak pri-lr j sil.i nas, obrniti taki sobi hrbet, ] da se nadihamo zunaj zopet s ce- ] .linii pljuči svežega zraka. j Kaj je vzrok, da se je zrak ta- 1 ko pokvaril ? Vsakdo pač ve, ker 1 se ni prenovil celo noč. In zakaj j1 se tudi ponoči ne zrači soba ? Le I iz praznoverskega straha pred ne- 1 ko negotovostjo, ki visi nad nami. [ Cela vrsta je ljudi, ki so previ- 1 deli, da je svež zrak potreben, zato tudi podnevi zračijo svoja j j stanovanja, a ponoči se le še boje j ostrejšega zraka, zato zvečer f skrbno zapirajo okna. To je, ka- j kor smo že povedali, popolnoma^ jnapačno. Sveži zrak je potrebno ( ;dovajati tudi ponoči med spa- ] njem. Bolj potreben je zrak, kakor jed in pijača. Brez jedi in pi- i jače lahko prestanemo nekaj dni,i< brez zraka niti le malo minut. Ki- '1 sik v zraku nam daje moč živeti. 5 Cisti kisik bi preostro vplival. ' zato je zmešan z dušikom, in si-icer tako, da je v 100 delih zraka 20 delov kisika in 80 delov dusi-1 ka; tako razredčen kisik vdihava' človek. Kisik ima v človeškem te-les.u zelo važno nologo, da čisti kri. Kri, ki vodi prebavljeno Iira-110 po človeškem telesu in redi te- 1 lo, vodi s seboj tudi prebavljene i' snovi, in te prebavljene snovi iz- j * ■ čisti kisik. To se dogaja podobno,^ kakor pri gorenju v peči ter tvori < pri tem ogljikovo kislino. To je', strupen plin, ki ga izdihava člo-i( vek. Ako . je človek na prostem, ; razprši se ogljikova kislina v vse 1 i vetrove in služi rastlinam v hra- < no. V zaprtem prostoru pa se zbl- -ra vedno več ogljikove kisline, 1 medtem ko ljudje, ki dihajo v so- ■ bi, porabljajo kisik.. Oboje bi lah- 1 ko postalo nevarno človeškemu • zdravju, ako bi skozi špranje o-j: ken, vrat in zidu ne prihajal novi ' zrak v sobo. To naravno prepiha- ' vanje zadostuje ravno za živi je- 1 nje, a ne za zdravje in tudi nikakor ne zabranjuje, da je v( zraku vedno manj kisika, a vedno več , ogljikove kisline. Tudi izhlapeva- , nje človeškega te^sa pokvari ] zrak, ravnotako goreče svetilke, | prah in drugo. In to pokvarjeno ■] zmes vdihava človek skozi 7 ali 8 ] ur ponoči. Ni čuda, da ga spanec j ne okrepča, ampak človek vstane jzbit in truden, z 'motno glavo in je sposoben za delo šele, ko ga je okrepčal svež zrak. j Odpirajte torej okna ! Ne zabi- j' jajte jih v zimskem času! Začnite' z odpiranjem oken ponoči v toplem letnem času; saj ni treba takoj prvi dan odpreti celo okno, 1 zadostuje le četrtina. Tudi ne sme 1 stati postelja na prepihu. Škodu- i je pa prav nič, če prepihlja sapi- 1 ca ponoči na posteljo, črez obraz < spečega. Kdor je pa posebno boječ, naj odpre okno v sosednji sobi in pusti odprta vrata, samo da pride svež zrak v sobo. Počasi se 1 privajajte na apnnje pri odprtem ! oknu in kmalu boste občutili, kako dobrodelno vpliva na telo tak spanec. Posebno pri slabotnih o-t.rocih je to naravnost potrebno. Ne poslušajte zastarene svete starih tet, ampak odpirajte okna na stežaj, liajprvo zgoraj, potem spodaj in nazadnje celo okno. Sveži, okrepljeni boste zapustili zjutraj svoje ležišče in z novo prenovljenimi močmi pričeli vsakdanje delo. Vabilo na naročbo. —o— S prvim julijem je minila prva polovica dvajsetega letnika 'Glas Naroda'. Tem potom se zahvaljujemo vsem cenjenim naročnikom, kakor tudi ostalim čitateljem za njihovo vsestransko zanimanje za naš list, kajti tudi v tej polovici dvajsetega leta izdajanja našega lista se je število naših naročnikov v vseh krajih Zedinjenih držav znatno pomnožilo, tako da jih bode kmalu DEVET TISOČ, s ka-terim številom se more ponašati edini slovenski dnevnik "GLAS NARODA". "GLAS NARODA" ostane tuli v nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, strogo je držeč svojega neodvisnega gesla: "Vsakemu svoje!" Tem potom si dovoljujemo opo-soriti vse one naročnike, ki so nekoliko z naročnino zaostali, da sto čim prej ponove, sicer bi morali, vpoštevajoč tozadevne poštne predpise, izbrisati iz imenika laročnikcv vse one, ki se ne spo-nnijo svoje dolžnosti. V bodoče se ne bode mogel ni-tdo izgovarjati, da mu ni znano, sedaj mu je naročnina potekla, cer ima vsaki naročnik poleg svojega imena na naslovu časopi->a tozadevno potrdilo. Prva številka pomeni MESEC, druga DAN ;retja pa LETO. Z veseljem pripomnimo, da smo ; to novo ureditvijo naslovov ustregli vsem cen j. naročnikom, n le neznatno številce jih je še, i d še niso zaostale naročnine po-; -avnali. Upati pa je, da bodo tudi I i storili svojo dolžnost napram! istu. Pripomnimo še, da bode list iz-1 lajal v povečani obliki, kakor hi-;ro doseže število naročnikov de-rettisoč. In temu številu se naglo Jližamo. H koncu prosimo vse dosedanje laročnike, da nam ostanejo še na-lalje zvesti in naj skušajo prido-5iti še novih naročnikov, za kar ;e vsem skupaj že v naprej za-lvaljujemo. Uredništvo in upravništvo _"Glas Naroda.' - Slovesno odkritje spomenika carju Aleksandru III. Dne 13. junija so v Moskvi z laj večjim i slovesnostmi odkrili spomenik Aleksandru 111., ^arju-isvoboditelju. Aleksander III. je s vso vnemo stremil uvesti red v lotranjo upravo, odpraviti je skušal s strogimi ukazi vladajočo korupcijo in goljufijo med volilnimi krogi ter zatreti ono pri-arosti narod, zlasti ruskega kme-a izsesavajoče samolastno in o-leruško postopanje uradništva. Hotel je v vseh panogah državne iprave uvesti sistem varčevanja. Snižal je 11. pr. apanaže raznim •uskim velikim knezom. Skušal je tudi ruskega kmeta popolno-aia osvoboditi iz spon trdega suženjskega razmerja nasproti ruskim velikašem-posestnikom in je Jdpravil tlako. Osvobojenje kme-:ov se mu je le deloma posrečilo. Slavnostim odkritja spomenika Aleksandru III. so prisostvovali car Nikolaj s carico, carica-rdova, prestolonaslednik in osta-i člani carske rodbine. Srbija je k slavnostnemu od-jritju spomenika Aleksandra III. poslala precej številno odposlanstvo, na čelu katerega je bil bivši ministrski predsednik in seda-iji predsednik državnega sveta, Nikola Pasič. Tudi Bolgarija je k slavnostim odposlala posebno odposlanstvo, ned katerim sta bila minister Ljudskanov in general Sarafov. -o-—— Iz strahu pred kaznijo je je vrgel trgovski vajenec Kari ■»chvvegel iz Solnograda pod vlak. stroj mu je gladko odrezal glavo >d telesa. -0»-- ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKO-31 4 MESECE VSAK DAN. =-Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MOLIT VKN1KI: DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 z zlato obrezo 1.— POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano —.85 RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo —.40 SVETA URA, zlata obreza fino vezana 1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 1._ VRTEC NEBEŠKI, v platno * vezano —.70 POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 Ahnov nemško angleški tolmač, —.50 Evangelij, vezan —.50 Grundriss der slovenischen Sprache, vezan 1.— Hitri računar, vezam —.40 Katekizem, mali —.15 Pesmarica Glasbene Matice, fino vezana 1.25 Prva računica, —.30 Slovenska pesmarica, I. in II. po —.60 Slovar slovensko-nemški (Ja-nežie - Bartel) nova izdaja, 2.50 Slovar nemško-si o venski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.50 ! Zgodbe sv. pisma, stare in no- ve ztt-eze, vezane —.50 Žirovnik, narodne pesmi, vezane, I., II., III. in IV. zvezek, vsaki po —.50 ' 1 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: j Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekspedicija, -^.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 vezan —.90 Baron Trenk, —.20 Bele noči---, • —.20 I Belgrajski biser, —.15 I Beneška vedeževalka, —.20 Beračeve skrivnosti, sto zvezkov, 6.— Beračica :—.20 Boj za pravico, —.35 Božični darovi, —.15 Bucek v strahu, burka —25 Burska vojska, —.25 Car in tesar —.30 Črtice iz življenja slavnih mož —.30 Cerkvica na skali, —.15 Cesar Fran Josip, —.20 Človek in pol 1.— j Črni bratje —.20 Ciganova osveta, -r—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— Cvetke, _.20 Čas je zlato, —.25 Darinka mala Črnogorka, —.20 Devica orleanska —.25 Dona in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve povesti, —.20 Dve čudapolni pravljici, —.20 Elizabeta, _.25 Erazem Predjamski —.20 Evstphija, dobra hči —.20 Fra Diavolo, —.25 Friderik Baraga, —.35 George Stephenson, oče železnic, —.25 Golobček in kanarček, —.20 Godčevski katekizem, —.20 Grof Radecki, —.20 Grofica beračica, sto zvezkov 4.— Hedvika, banditova neve»*«s —.20 Hildegarda, —.20 Hirlanda, —.20 Hubad,- pripovedke, I. in II. zvezek po —.20 Izdajavec —.35 Islandski ribič 1.— Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domoviue, —.20 Ivan Resnicoljub, —.20 Izanami, mala Japonka, —.20 Izidor, pobožni kmet, —.20 Jama nad Dobrušo, —.20 J aromil, —.20 Jazbec pred sodnijo, —.50 Jetnikovi otroci, —.50 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makaru sanjalo —.20 Kako postanemo stari, —.30 Kako se je pijanec izpreobr- nil —.60 Kar Bog stori je vse prav, —.15 Kraljica Draga, —.20 Krištof Kolumb, —.20 Križem sveta —.35 Krvava osveta —.20 Krvava noč v Ljubljani, —.40 Lažnjivi Kljukec, —.20 Leban, sto beril, —.20 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka, * 5._ Mali vseznalec, —.20 Marija hči polkova, —.20 May: Eri, —.20 Mir božji, —.70 Mirko Poštenjakovič, —.20 Musolino —.30 Mlinarjev Janez —.35 Na krivih potih, —.35 Na preriji, —.20 Naseljenci, —.20 Naselnikova hči, —.20 Naš dom 4 zv. 1.— Navihanei 1.— Navodilo za spisovanje raznih pisem, —.75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —.20 Nezgoda na Palavanu, —.20 Spilmanove pripovesti: 1. zv. Ljubite svoje sovražni- ke, -«.15 2. " Maron, krščanski de- ček, —.15 3. Marijina otroka, —.15 4. " Praški judek, —.15 ; 5. Ujetnik morskega roparja, —.20 6. " Arumugam, sin indij- skega kneza, —.20 7. „ Sultanovi sužnji —.20 8. „ Boj in zmaga —.20 9. " Kraljičin nečak, —.20 10. " Zvesti sin, —.15 112. " Korejska brata, —.20 j 14. " Prisega huronskega glavarja, —.20 ! 15. " Angelj sužnjev, —.15 ! 16. " Zlatokopi, —.20 17. " Prvič med Indijanci, —.20 18. " Preganjanje indijan- skih misijonarjev, —.15 19. " Mladu mornarja, —.20 TALIJA: Županova Micka, _.20 Prvi ples. _20 V Ljubljano jo dajmo, —.30 Brat Sckol, _.20 Dve tašči, _.20 Bratranec, _.20 Nemški ne znajo, _.20 Putifarka, —.20 Doktor Hrifear, —.20 Pot do srca, _.20 V medenih dneh, —.20 Raztresenca, —.20 Idealna tašča, —.20 Starinarica, —.20 RAZGLEDNICE: Newj'orške, s cvetlicami, hu-moristiene, božične, novoletne in velikonočne po —.03 ducat po —.30 Razglednice: Narodna noša in mesta Ljubljane, ducat —.35 Razglednice z 10 slikami mesta New Yorka 5C. Razne svete podobe po —.05 ducat _.33 Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, —.35 ZEMLJEVIDI: Zmljevid Avstro - Ogrske, mali _jo veliki —.25 emljevid Kranjske dežele, mali _.10 Zemljevid Združenih držav, —.25 Zemljevid Gorenjske z n^vo bohinjsko in tržiško železnico, — 25 Zemljevid celega sveta —.25 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, O-hio, Pennsylvania in "West Virgi-niia vsak 25c komad. OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je p»< vseh teh cenah že vračufifciM -...... f MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI : v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1910 je znašal nad . ; . 564- milijonov kron Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 40 milijonov kron. l ,200.000 kron. Sprejema vloge vsak dan ;n jih obrestuje po brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sp.-ejema složne knjižice arugih denarnih zavodov kot gotov denar-. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po prtvilih te hranilnice, potrjenih po e. kr. deželni vladi izlcliiir^rm veka špekulacija z vloženim denarjem. '^yucena vsa- ■ Zato jlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, žuDniiča cerkven, m občine občinski denar. Tudi iz Amerike ae nalaga BajVeč denarja v to hranilnico. Naš dopjsnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAICSER ^ 82 Cortlandt St^ 6104 St. Clair Ave., N. E., NEW YORK. CLEVELAND, O. OLAB NAHODA, 1& MAL. SEP ANA, 1912. "8LAS NARODA" (8lovenlc Dally.; Owned and published by the tflovvnlo Publishing Co. ( a corporation > FRANK SAKHER, President JANKO PLEŠKO. Secretary, LoUlrt BENFDIK, Treasurer. ■■ ■ ■ "I flu i; of Business of the corporation and ■ddr<--.-^aa of above officer : H2 Cortlandt' •treet, Borough Of Manhattan, New York City, N. Y. 2a celo leto veija list za Ameriko in Canado.........«3.00 " p. .1 leta........ 1.50 *• leto /a me-to New York . . 4 00 p«,I leta za mestu New York . , 2.00 m E'ropo za .....4.60( •.....pol leto.....2.60 ......r-etrt Jeta . . . . 1.75 •lilAft NAHuI A" izhaja vsak dan iz j vzenj i nedelj m praznikov. "tiLAS NARODA" ("Voice of the People' ) twoed every dav, except Mondays and Holiday a. £uti*cription yearly f:1.00. AJ\-*rtls«m«ritit on tigreement. Dopi i t're/ podpira in usobnoati ee n« Itotianejo. ltonar naj >-e blagovoli poT-iljati po — Money Order. Fri i>pr»-m<-mbi kruja naročnikov pr. 'ii da e nam to-li preJAnJe Dlvalleče omuani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom h7 < 'ortlandt. ■ ' " 111 1 ■ ' ' MlflCl Koncem tedna. ; * o— KoiK-. tn iiirvca se naj ▼r- »i \ \ 1 ,i< 11 m 111, Wis., posvetovanje 0 idealih moderne žurnalistike. Najlepši vseli idealov bi bilo pro-vr» • r no idealno povišanje pla- '/. n;»i-.T-."-iijoeo inteligenco raste tudi ilevilo samomorov. Ali kraj-e ree.uo: omika stvarja strahopetce! * # "Nek p»siiik je znorel vsled Mrašn« v roeine " . . . Vročina je It | i/govor. N »koliko prismojeni \si taki. tudi pod normalnimi okohnMmi, drugače pač ne bi delali pesmi. * # 1 );i o ravno v tej vročini mo-i.iii /horovati t« mperenčuiki! Sa-laiueiisko slabi politiki so. Nek bostonski advokat je to-/«-n na plaeiio odškodninskega zneska .-totisoe dolarjev, ker je ii> ki •latin obljubil /.u koti. Kol odvetniku mu n»- bo težko dokazati, da i je pač — /arekel. i >ii« 5. nvgusta Ijo organizova- 1 tj. tja stranka \ <'hicagu. Ce se le |»11 tej vročini do tedaj ne * * \a' dušeni socialist, ki je nenadoma j od< Hoval $130,000, ostane i i'li v nadalje navdušen socia- li-t ampak samo teoretično. * * Pii n< keiu izstavljenem otroku na Ii li tič z napisom: "Ta o-troi je dobrih staršev. Prosim, /;»' eiiiiti -e /anj." Morajo bili res dobri starši, da so ga zavrgli. * * + Zakladni urad zagotavlja, da ni bilo nikdar prej toliko denarja v prometu. Tega pa noče povedati. da nikdar prej nismo toliko rabili. * * * 4.'Jb. . . koliko vam je država še dolžna? \ * # Na Ruskem je meso jako poceni Nam preklicano malo pomaga. * * * Zakladni urad je naročil nov emblem za pctceiitne novce. Glava boginje Svobode izgine, in bo nadomeščena z Indijancem, na drugo stran pride pa bivol. Res primerno: simbol lova za dolarjem. * • • Nek mož se je pritoževal pred sodnikom v Clticagu: "Moja žena mi je napravila desno oko modro, sin levo, otrok mi je razpra-iskal nos, hčer je pa poklicala redarja. da me je aretoval." č'e to ni vzrok za ločitev. — # a * Bivši komisar pomolov v New Yorku, Marshall, je zapustil pet milijonov, in od te ogromne svote je določil — $6000 v dobrodelne namene. Slaba poravnava z vest-L jo in drugim svetom...; i * * * h Nek znan newyorski milijonar ] je potrkal na nebeška vrata, f "Kaj si storil dobrega, da moreš {< zahtevati biti deležen večnega iz- s veličanja t'' ga pobara sveti Pe-,< ter. "Nekdaj sem dal neki proda-j] jalki časopisov mesto dveh cen-;j tov nikelj!" se je postavil mili-h jonar. Sveti Peter se je popra- h skal za ušesi; potem pa je rekel ] po kratkem premišljevanju, tern segel v žep: "Moj dragi, tu imaš! svoje tri cente nazaj in — go tOj] hell!"... j] Dopisi. o i Collinwood-Cleveland, O. — V časopisu večkrat berem, da so v kraju ali mestu, kjer imajo že deset različnih društev, vstanovili1 še enajsto, in sicer z istim name-j nom. katerega imajo ostala. Pri' ;tem se povdarja, da je zopet storjen korak naprej na društvenem j j »olj u. Obenem vabijo za pristop, ljudi, ki še niso v nobenem dru-' štvu. Ali ni deset že vstanovlje-j nih društev nudilo enake prilike! /a vstop? Društvo je mlado ter1 bi v kratkem času rado postalo j jmogočno. Prehiteti hoče vse dru-j 'ge. starejše. Zato prične z nizko i pristopnino, obljubuje pa visoko • podporo. Tako društvo ima takoj jveliko prijateljev. Skraja gre dobro. Ko se pa približa čas. da je treba obljubljeno plačati, gre na-!brano veliko hitreje iz blagajne kot pa je prišlo vanjo. Ko je dru-j št vena blagajna suha, ali pa vsaj pod normalo, se odbor obrne naj jdruštvenike, naj ti poinorejo. | Kaj pa stori? Priredi se društvena veselica in na to se povabijo j vsa druga društva, katerim se v {nasprotnem slučaju obljubi enaka pomoč. Vrši se veselica in j vsakdo potroši par petič več kot po navadi, češ, saj gre vse v društveno blagajno. Vspeh takih veselic navadno ni slab. posebno pričet kom sezone, in društvo je zadovoljno. S tem si je pa nakopalo obveznosti proti desetim društvom. Društvenikom, poseb-, no delavcem, ki težko tlela jo celi teden, gotovo ni prijetno delati jdolga pota po pekočem solneu. Tdeležiti se pa mora. ker se je 1 njegovo društvo obvezalo. Koneč-iio je seveda treba tudi zastave! Te stanejo od $150 do $200. To tudi niso mačkine solze, kakor j pravi Terbovčev Tone. Dohodkov pa zastave ne prinašajo nobenih. Konečno moramo vpoštevati tudi najemnino za dvorano. razne knjipe in uradniške plače. Ako tedaj trdim, da se na ta način j mnogo stotakov zmeče proč, mi gotovo nihče ne more oporekati. Dvomim tedaj, da pomeni napredek. ako se v eueni in istem me-istu preveč množijo društva z enakimi principi. Rojaki naj bi gledali bolj na to, da se zviša število društvenikov, kot pa da se veča število društev. Pet društev v j istem kraju more pri enakih pri-I spev kih storiti isto, kot deset. Kdor mi dokaže, da je nasprotno res, mu bodem zelo hvaležen. — ! S—k. Buxton, Iowa. — Kot marsikaterega, je tudi mene pripeljala pot sein, v ta kraj. Kar se tiče delavskih razmer, se gibljemo j bolj po malem, delamo po štiri dni v tednu. Zato ne svetujem :rojakom sem hoditi za delom, ka- i dar se nam kaj obrne na boljše, bom že poročal. Tukaj je še majhna slovenska naselbina, ali kljub temu imamo že dva podporna društva, ki štejeta lepo število članov, med katerima je sloga in prijateljstvo. Zato so si tukajšni člani izbrali prijazen prostor na slovenski farmi, kjer smo skupno praznovali 4. julija. Ni manjkalo proste zabave in pristnega ječme-|novca, pri katerem smo se hladili pozno v noč. — Pred enim mesecem sem čital čital oglas v listu Glas Naroda, da se išče delavcev na Viden, W. Va., in res se nas je odpravilo več rojakov, da smo šli tam dela iskat. Skoro so ga nam že nasproti prinesli. Tam delavci vsaki dan prihajajo in odhajajo in tudi mi smo videli, kako delo in kaka pravica vlada v ondotnem kraju. Zato svarim rojake pred dotičnim oglasom. — Ivan Bolka. Red Lodge, Mont. — Ledene Minnesote bil sem hitro sit in zopet sem na mojem dragem zapa- u, na poti proti Pacifiku. "Tu ] loj je dom, tu moj je kraj, tu ži- * el rad bi vekomaj: ni kraja mi,< rasnejšega. ni ljudstva mi milej- ] ega." Te besede pesnika Gregor- « iča prihajale so ini na misel, ko ; em dospel v prijazni Red Lodge, j-iaj pa tudi ni čudno; prijetnemu ji raju, kakor je ravno Red Lodge.; a prijaznim rojakom, kakoršnil, o tam in v okolici in sploh na j. sem zapadu, se tak ptič selilec, i ;ot sem jaz, privadi, da sam ne j. e, kdaj. Zapuščajočemu imeno-ani kraj. bilo mi je pri srcu tež-kot da sem bival tam leta, ne i »a samo nekaj dni. Pa nikar ne j nislite. da morda zato, ker je :ak sweetheart za mano sline — ločem reči — solze točil, ne, za o sem preneroden, prestar in >revee s smolo namazan. Imajo >a tudi tam samo eno slovensko1 levojko (druga se je pred krat-tim poročila) in to je pač kot caplja v morje, pri tolikem števili slovenskih fantov. Pač je tam losti zalih Američank, finskih, talijanskih -in nemških angeljev ,' modernih krilih in belih čevelj-•kih. a mi slovenski fantje smo ;e taki. da se pridušaino in prisegamo. tla "najlepše so Sloven-ite". Kaj se hoče. so nam .menda le rojenice pri zibeli tako naročile. Mesto Red Lodge šteje mor-la kakih tri do štiri tisoč prebivalcev in se razteza po zeleni dolini, ob močnem gorskem potoku, nazvanem Rocky Fork Creek. Slovejicev je tam — po moji sodili — približno sto. Imajo dvoje slovenskih podpornih društev, e-(io spadajoče k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa., drugo k 8. N. P. Jednoti; obema pripada tudi precej Hrvatov. Vse delavstvo je organizirano in združeno v uniji, katera lastuje krasno, zi-diliio poslopje, zvano Labor Temple. Poleg zborovalnih, plesnih in drugih dvoran nahaja se v poslopju tudi delavska čitalnica, kjer je poleg angleških, italijanskih in finskih dobiti tudi dvoje slovenskih listov. Ob bisernem Rocky Fork Creeku nahajajo se prijazna sprehajališča in pripravni prostori za razne veselice in piknike, zarastli z mladimi topoli in olepšani z duhtečim cvetjem divjih vrtnic in drugih gozdnih cvetk. Da li je v potoku tudi kaj rib. mi ni znano, pač pa sem čul praviti in deloma tudi videl, da se ljubke ribice sprehajajo kar po zelenih tratah, kajpak ne one s plavutami, ampak s krili; kako je z lovom istih, pa vam, žal, ne vem povedati. Delavske razmere niso najboljše, vendar tudi ne ravno slabe, dela se od 3 do 5 dni v tednu. Zaslužek se pa seveda ravna po prostoru in raznih drugih okolnostih, kar je pač vsakemu premogarju znano. Vozeč se v smeri proti Billingsu, videl sem v ozki dolini ob potoku dosti lepih farm. Farmerji bavijo se največ s sladkorno peso in alfalfo; ponekod se vidi pa tudi koruza, pšenica, krompir in celo sadno drevje. Med medlimi žarki zahajajočega solnea padal je redki dežek. na vzhodu smehljala se je ki •asna mavrica, sloneča na dveh visokih hribih, jaz pa sem na oknu zadremal in zasmrčal spanje pravičnega. Kakor že davno ne. sanjal sem ljubezujive sanje. V spremstvu petorice mojih dobrih prijateljev iz Red Lodge sprehajal sem se ob šumečem Rocky Fork Creeku. V kristalnih valovih potoka kopale so se bajne morske deklice in trgale duhteče divje vrtnice raz v vodo molečih vej. Po kratki kopeli odvrgle so plavute, odele rdeča svilena krilca in bele čeveljčke, splezale so na breg in Čudno — vse so znale slovenski! Naša fantovska šeste- ZELO ZANIMIVA KNJIŽICA! 14 slik. Cena 40c. Dobi se pri: BERT P. LAKNER, 83 Cortlandt St., New York, N. Y. rozveza prelevila se je v pol du-sata dvozvez in iz daljave zable-stel se nam je vhod v paradiž. Iz neba smehljalo se je milijone svetlih zvezdic, tako poredno in naivno, kot oči devojke, od eve-tečili rožnih grmov duhtela je sladka, opojna vonjava in po to-1 polih ob potoku vriskalo je vseh I devet korov angeljev. Končno je1 eden zavriskal tako glasno, dolgo! in zategnjeno, da sem se zbudil;} zbudivši se, sem. spoznal, da to ni bil vrisk angeljev, ampak da je zavriskal od veselja naš lukama-tija, ki nas je vse cele in zdrave pripeljal na naš cilj v Billings. — A. J. Terbovee. Slovanski dnevi v Pragi. —o- (Poštna poročila.) (Dalje.) Včeraj (28. junija) se je vršila tekma za prvenstvo v "Zvezi slovanskih sokolskih društev". Vnaprej je vladalo za to tekmo največje zanimanje, ker se je vedelo, da bo to pot za prvenstvo med Čehi in Slovenci ljuta borba. Imena, kakor Vidmar, Fux in I drugi so vzbujala v Slovencih najlepše nade, vendar pa v resnici ni nihče mislil na to, da bi se slovenskim tekmovalcem že to pot posrečilo, priboriti si palmo prvenstva nad Cehi. Taborišče Slovencev je v hotelu '"Adria" na Vaclavskem namesti (trgu). Tu sem so prihajale vesti s te-lovadišča na Letni. Vse te vesti so bile ugodne in so budile najlepše upe za končni uspeh. Vsepovsodi je zavladalo med Slovenci najradostnejše razpoloženje, ki je dospelo do vrhunca, ko je ob 12. došlo poročilo, da obvladuje Vidmar vse ostale tek movalce za 3 in še več točk. Toda kmalu je nastala depre-'sija. ker so prihajale vesti, da jf 'zmaga malodane izključena. Ob 5. popoldne, so pravili, da bo znan izid tekme. Pa potekale so ure, a vesti ni bilo nobene. 6 7 je že odbila ura. a še vedno nič Že ob 5. je Riko Fux hitel na tek movališče, da bi prinesel zanes ljive vesti. Toda — ni ga bilo na zaj. Povsodi napeto pričakovanje Malodušnost se je že lotila vseh Nakrat ob 8. je prihitel bral Smertnik s telovadišča. ObraZ mi ! je kar žarel, da mu je bilo z nje ga že oddaleč citati veselo vest "Slovenci smo zmagovalci!" Ne šumno, marveč tiho, a ten globje čut eno veselje je zavlada lo med Slovenci. Molče so si sti skali roke in kjerkoli je Slove nec srečal Slovenca, povsod se jt razpravljalo samo o tem nepriča kovano velikem uspehu. "Niirod in Listy" pišejo o tekmi tako-le "Tekma za prvenstvo je traja la še vse dopoldne in se je konča la šele okrog 7. zvečer. Že v do poldanskih urah se je razglašale ime Slovenca Vidmarja, bratč znanega šahiata, kot enega naj odličnejših borcev za prvenskt čast. Tekma se je končno razvila > 'boj Slovencev Vidmarja in Fuxf j in Čeha Svatr# >luka Svobode. Kt so bile vaje na orodjih končane je imel Vidmar tri točke nad vse mi. Čehi pa so še stavili svoje na de na proste vaje, v katerih se pt skušnjah turinskih Slovenci nt morejo kosati z nami. Toda to pot smo se vračunali Slovencem, ki delujejo z mladeni škim žarom in navdušenjem, s< je posrečilo v kratki dobi, ki jt prešla od Turina, izjednačiti pro pad, ki je nas delil od njih. Vid mar in Fux, zlasti pa Vidmar, n imel tudi pri prostih vajah nit 'enega trenutka ohlapnosti, ki b Svobodi podal zmožnost, da bi s pridobil nazaj to, kar je preje iz gubil. Od tekme do tekme je na raščala napetost. Ali bo Svobodi strmoglavil svojega nasprotnika ali bo uspel njegov naskok? Svo boda je končal srečno, priborivš si polno število točk v plezanji in teku. 'Vidmar, ki je prav m svobodno sestavo prostih vaj po lagal največjo važnost, je dosege' v plezanju odlično vseh 10 točk Započel se je tek. Ali se mu po sreči doseči tudi v teku polno ste vilo točk in s tem tudi zmago' Toda ta zagoreli 211etni mlade nič, ki je z usmevom na ustnicah stopal od tekme do tekme, ne po zna nobenega odnehanja. Njegov krepak organizem je sposoben za j vsak odpor. Pretekel je 100 me- j trov v 11 in štirih petinkah sekund, dosegel 10 točk in si s tem pridobil prvenstvo "Zveze slovenskega sokolstva", porazivši iSvatopluka Svobodo za 3 točke i in priborivši si od 230 možnih 'točk 220y2. Svoboda ima 2171/2 jtočke, na 3. mestu pa je Vidmarjev tovariš Fux z 216 točkami. Vidmar je pretekel cilj ter hitel naravnost v naročje svojih rojakov, ki so mu navdušeno čestitali. Brat Erben, ves očaran od tega divnega borca, ga je pritisnil na prsi in ga jel poljubovati ter objemati. Krasen hip in navdušujoč, da je poslednji člen v verigi napornega dela slovenskega Sokolstva in posledica ener-1 gičnega napora hrabrega borite-lja, ki je v svoji telovadni dovršenosti učenec onih, ki jih je sedaj porazil. Tekma hoče imeti prvega, drugega, tretjega. In ima jih! Toda v resnici ni razločka med onim, ki doseže 220 točk. in j » tistim, ki jih izvojuje samo 217 Un 216. Vsi zaslužujejo največjo » pohvalo in priznanje, toda venec . zlnage ima krasiti sence enega sa-L mega!" l Tako "Narodni Listy". V - istem smislu pišejo tudi drugi i" časniki. Slovenci pa ^e razvnete-> ga srca v tem slovesnem trenut-)iku hvaležno spominjamo, da je ta uspeh sad mnogoletnega truda -lin požrtvovalnega dela prerodite- - lja Sokolstva dr. Viktorja Mur-uika. * * * Kongres slovanskih časnikar-i jev se je danes (29. junija) kon-i čal. j Za predsednika "Vseslovanske . časnikarske zveze" je bil zopet .'izvoljen zasluženi starina Josip i Holeček, za tajnika pa mesto od-. stopivšega, neumorno delavnega Jana Hejreta kolega VavHnek. Koncem kongresa je urednik e ;Rasto Pustoslemšek opozoril slo-|vanske časnikarje na obupno bor-a bo, ki jo bore Slovenci na Koro-ejškem, ter jih zainteresiral za zna-no škandalozno afero borovelj-skega Sokola. Vsi navzoči slovan-. ski, zlasti pa češki žurnalisti, so obljubili svojo dejanjsko podpo-. ro in pomoč. Mesto prihodnjega kongresa se t. ni določilo, marveč se je odboru t prepustilo, naj po svojem preti udarku odloči za Split, Cetinje ali Moskvo. * * * Danes (29. junija) je na ulicah ti na sto in stotisoee ljudi. Promet i- na ulicah je tako velik, da je sko-L- ro nemogoče priti z ene strani u-lice na drugo, na trotoarju pa & mora človek naravnost spretno f krmariti, ako hoče brez kake ko-L- lizije priti do svojega cilja. : Ton dajejo ulicam rdeča sokol-L- ska srajca, češka dvobojnica in i- slovanska trikolora. Med tisočimi ljudmi je morda eden, ki nima o sokolskega ali kakega drugega a narodnega znaka. Človek bi torej mislil, da se bo-r» do (Jermani in razni germančki lepo mirno zadržali in opustili v vsako izzivanje. Kaj še! a! Danes ob 11. dopoldne, ko je o bilo na Pnkopih toliko ljudstva, da človek dejansko res ni mogel naprej, so se nemški zeleni mla-L- dič i-buršaki pripodili iz kazine 0 ter v vrstah po dva priredili — e " bumel" na Pnkopih. Tendenca je bila čisto jasna, toda kljub te-i- mu se nihče ni niti ozrl na te pro-i- vokaterje, dasi je pač marsikate-e rega srbela dlan. da bi jim poka-e zal, kar se pravi izzivati v češki, slovanski Pragi! Sicer pa neprestano tudi dru- 1 god straše buršaki s svojimi ne- i okusnimi čepicami in vsenemški->i mi trakovi. Toda, kakor vselej, ii se jim tudi v bodoče ne bo niče->• sar zgodilo. Kaj pravzaprav ho- - čejo ti pobalini, bo razvidno iz a dejstva, da so že v četrtek (27. , junija) poslali v nemške liste na Dunaj vest, da Sokoli napadajo a uboga, nedolžna jagnjeta — buril šake. a Seveda na stvari ni bilo niti pi--,čice resnice. Korespondenčni u-Ijrad se je obrnil glede one stvari jna praško namestništvo in na dr- - žavno policijsko ravnateljstvo, a - tu kakor tam je izvedel, da ne ? vedo prav ničesar o kakšnem - j konfliktu med Sokoli in buršaki. i Sokoli si pač nočejo umazati svo- - j jih rok... ^ (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško podp. društvo ^^^ svete Barbare B-B za 2ed!n]ene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. odborniki: Predsednik: MAHTIN GERCMAN, Box 033, Forest City. Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERN'EL, Box 96 Wlllock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. II. tajnik:: ŠTEFAN ZABRJČ, Box 508, Conemaugh, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537. Forest City, Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL Z ALAR, Box 547, Forest City, P». I. nadzornik: IGN'AC PODVASNIK, 4724 Hatfield St., Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, Cor. N. — 3rd St.. Rock Spring«. W}< POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 2&1. ColbnavilJ«, UL I. porotnik: MARTIN OBEltŽAN, Box 51. Mineral, Kan« II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 IsBler St , Cleveland. Obla. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. BELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopis! naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Boa 7»7 t. For«« City, Pa. Drufitveno glasilo: "GLAS NARODA". LISTNICA UREDNIŠTVA. ! Dopisniku v Collinwood, O. — ( Z Vašim dopisom se popolnoma ! strinjamo. Nekaj nestvarnih stavkov smo radi pomanjkanja prostora morali izpustiti. F. A., Waukegan, 111. — Kar smo' včeraj naglašali v listnici, velja tudi za Vas. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojaki-nje po širni Ameriki, posebno pa Josipa in Rozalijo Plevnik ter njune fante, Frana Zaveršek in vso njegovo družino, kakor tudi druge prijatelje v Clevelandu. O. Živeli! New York, 13. mal. srpana. Josip Marko vie. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa one v .Newburgh-Clevelandu, O., kakor tudi svojega brata in njegovo ženo ter teto in strica. Bilo srečno! New York. 13. mal. srpana. Avgust. Jernejčič. Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse svoje prijatelje in znance širom Amerike, posebno vse moje brate in njih soproge v Clevelandu, O., in sobrate društva "Žužemberk" ;ter moje tamkajšnje prijatelje in • prijateljice, od kojih slovo bilo mi j je najtežje. Na zdar! I New York, 13. mal. srpana. Ivan Koren. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo sv. A-ilojzija št. 36 J. S. K. .J. v Conemaugh. Pa., ob priliki lOletnega .društvenega obstanka I v nedeljo dne 21. julija t. 1. na Woodvale Heights. Začetek ob 3. uri popoldan. Ker je to eno prvih društev v Conemaugh in je že dosti pripomoglo članom v slučaju nesreč in bolezni za časa njegovega obstanka. zato vljudno vabimo vsa sosedna društva iz Conemaugh in okolice, da se blagovolijo udeležiti te slavnosti. Ob enaki priliki se bodemo mi tudi vedno odzvali. Prisostvovalo bode tudi slov. pevsko društvo "Bled"' iz Conemaugh. katero bode v večjo proslavo desetletnice zapelo več krasnih slovenskih pesmi, in sicer brezplačno. Vstopnina za možke $1: dame in otroci so vstopnine prosti. Za dobro postrežbo, sveže pivo in izvrstno zabavo bode dobro skrb-jljeno. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Torej, prijatelji podpornih dru-;štev, skažite svojo naklonjenost, J da bode tem lepši uspeh za dru-Ištveno blagajno, katere zelo potrebujemo radi vednih bolnikov, katerih je vedno dovolj. * t Kar je članov društva sv. Alojzija, naj se zberejo v dvorani zju-jtraj ob 9. uri k redni mesečni seji in po seji odkorakamo na piknik. Vsak član je primoran se udeležiti piknika, če je prav oddaljen. Kdor se ne udeleži, bode moral vseeno plačati vstopnico v teku treh mesece^, ali pa bode izgubil podporo v času njegove bolezni za en teden. ODBOR. (3x 13,16&18—7) HHHmnnnK t NAZNANILO. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužuim srcem žalostno vest. da je naša preljuba sestra oz. svakinja gospica HELENA UREK v starosti :};"> let dne 27. junija v Zagrebu na Hrvaškem v (iospo-du zaspala. Ranjka zapušča v domovini dva brata in tri sestre in tu v A-meriki pa enega brata in svakinjo. Bodi ji lahka domača gruda! Ostali žalujoč": Mihael in Josipina Urek, brat in svakinja. New York. 82 Cortlandt St. NAZNANILO. Vse one rojake, ki imajo srečke za hišo in lot štev. 4:5, velik 50X175, v prodajo, prosim. ri startu, vsi enako opremljeni. To bi se najbolje zgodilo v ljudski šoli. enotni in obvezni za vse, in elementarni pouk bi moral biti brezplačen. Branje, pisanje in računstvo so ključi do vsega znanja. Vse drugo si človek na pod-l lagi tega prisvoji sam, ker si ku-l pi lahko v knjigarni. Kdor je zmožen in ima veselje, naj poinnožuje svoje znanje. Ali j nepotrebno je, da bi bile združe-, ne s tem kake činovne razlike ali 4 druge predpraviee, nego le to e-j dino, da dobi vsak svoje mesto. Oni pa, ki se posveti iz veselja študijam, naj ne zahteva od države. da mu pripravi prostor, kjer ga ni, temveč naj hvali srečali slučaj, ki mu je pripomogel do [tega, da ve na enem ali drugem j polju več, kakor manj oblagodar-i jeni. jI Ako si izvoli vsakdo delovno j polje po svoji naravni nadarjeno-? sti, svojem talentu in svojem na-gnenju, tedaj naj mu bo odprto ? to torišče brez vseh ovir in napredovati mora po zasluženju, mera } sme biti edinole njegova strokov-t na zmožnost. ij V današnji zastareli razredni | družbi vladajo naslednje omejit-[ ve: 1. zrelostni izpiti, ki so sami po sebi brezsmiselni, ker nihče ne » more pokazati v polovici dneva, i kaj zna in v#, aH prav lahko mu , izpodleti zaradi kake malenkosti, ki jo je pozabil v velikem name-šanem znanju, ki spada v konver-zaeijski leksikon. In zrelostni iz- pit, ki je cena vse mladosti, no tla bi še kruha, temveč je le uvod k ( strokovni izobrazbi. In vendar je ta izpit zapreka na potu in izgle-j da, kakor bi bil res nekaj, kar tvori privilegirani razred in pospešuje ugled. Zato — proč z j njim! Izkušnja je pokazala, da | zna mož brez zrelostnega izpita upravljati eelo državo (ameriški predsednik) in da so v neki monarhiji kraljevi svetovalci in o-krajni upravitelji možje, ki ni-j majo zrelostnega izpita in ki ne vedo neštevilnih malenkosti. To je sijajen dokaz, da je zrelostni izpit nepotreben. V neki ljudski državi (Švici) je vsa uprava silno enostavna in državne službe so brezplačne, o-pravljajo jih kot častne posle, kot zaupna mesta, ki jih tudi in-direktno ne plačujejo, ne z razkošnimi uniformami, ne z redovi. •V meščanskih oddelkih naše državne uprave, torej v poštni in telegrafični službi, pri železnici, bi moralo biti napredovanje neomejeno. Zakaj ne bi posadili pismonošev za pisalno mizo, saj zna pisati in računati. zaupajo mu velike svote? t V ne zna tujih jezikov, bo lahko opravljal uradno delo za tuzemstvo. Železniškemu pod uradniku naj bi bila odprta pot. do postajnega načelnika. Medtem, ko se vrinejo sedaj do te službe osebe, ki nimajo pojma o organizaciji prometa. V resnici vodijo obrat zmožni poduradniki. Na višjih stopnjah zahtevajo tako malo znanja, da doživljamo dan za dnem povišanja, ki so nam popolnoma neumljiva. Najprej je mož geolog, precej nato komer-cijski svetnik, naenkrat se prelevi v železniškega ravnatelja in končno sedi nekje in upravlja pokrajino. kar menda nima ničesar opraviti ne z geologijo, ne s trgovino. ne z železnicami. Tnkaj se jasno 'vidi. da za napredovanje ni treba strokovnega znanja in ves svet ve, da upravlja pokrajino vladni tajnik (in komornik) in da je čin vladnega predsednika, "deželnega glavarja" le za to, da zasede nekdo to mesto. Druga zapreka na dirkališču so lajtnantove naramnice. Včasih se je kosal študent zaradi svojega znanja z lajtnantom, sedaj so tudi lajtnanta oborožili z dijaškimi izpiti in lajtnantovo dostojanstvo je neomajano. Seveda ni treba knjižne modrosti za vojaško službo. Ta razkošni študij je bila zgolj prevzetnost vojaške na-obrazbe in zato je postal podčastnik boljši vojnik kakor učeni oficir. Trdili so, da je postala vojna znanost. To pa nikakor ni res, ker ne izdelujejo smodnika, ka-nonov, bojnih ladij oficirji, temveč inženirji in delavci. Voditi četo je sedaj veliko enostavnejše kakor je bilo prej, in možtvo naučiti streljanja, zato porabijo podčastnika, ki je vzrastel s puško, česar se o oficirju ne more trditi. Vse življenje, vse pisarje-jnje v vojašnicah oskrbuje in o-ipravlja podčastnik, ki pozna vsakega moža v vrsti, znane so mu vse njegove vrline in napake. Zakaj ga ne povišajo, zakaj mu zapirajo pot ? Zato, ker imamo razredno družbo in razredne razlike. Monarhija, ki ima vso oblast in j ki izvoljenim zaupnikom podelju-Ije izvrševanje te oblasti; mora vzgojiti rod pokornih, da si zagotovi pokorščino. Ali to ni ideja in tudi ne naloga države. Država bi morala pospeševati blaginjo vseh, morala bi čuvati pravico vseh, a tudi nikakršna nova civilizirana država ni, ker tu ne bi smela ničesar vedeti o razredih in kastah. To nepostavno nazadovanje k prvotnemu stanju, kakršno 'je bilo včasih v daljnih, starih indijskih despotijah, je predrznost. Vendar imamo pa tudi v Evro-.pi državo, v kateri ne poznajo oficirskih predpravic in kjer napreduje lahko tudi podčastnik. V laški armadi immreč povišajo vsako leto gotovo število podčasttii-jkov. (Tako je bilo vsaj okolo le-jta 1890; ako se je sedaj kaj iz-premenilo, ne vem.) Najbolj se opažajo predpraviee v uradih in bankah, kjer imajo uradne sluge in bančne sele. Ti poduradniki so služabniki, zato jih kličejo kar po imenu, ne imenujejo jih gospode, medtem ko imenujejo višjega uradnika (ki je vendar služabnik splošnosti) za gospoda. Kaj lahko opažamo, da razumejo stari služabniki po nekaterih uradih tako imenitno vse urado-vanje, da poučujejo na novo vstopivse uradnike; in videl sem j urade, v katerih je bil sluga pra-j vi pomočnik predstojnikov, da,! njegov prvi in najboljši svetova- j lec. Na carinskih uradih se večkrat zgodi, da oskrbuje vse pod-uradnik. medtem ko je šef na dopustu ali na lovu; ali poduradniki ne dobi za to nobene odškodnine, nobenega priznanja, nobenega | povišanja. V privatnih bankah poznam' islužabnike. ki so postali uradniki, ker so si pridobili resnične za-j sluge. «ri*tf I A obenem naletimo tukaj tudi 'na najstrožjo razliko med gospodi ! in negospodi. Na Norveškem in i Danskem ne kličejo ljudi z gospodom. "Cujete. Asbjorsen", pravijo, a ne: gospod Asbjorsen. To bi bilo pač posnemanja vredno. — In potem posli! Ako priznavamo svobodno izmeno med delom in mezdo, če je odpravljen nada-| vek, poselski red in strahovanje. i tedaj bi moralo biti zgrajeno razmerje med gospodarjem in posli na čem drugem, kakor na raznier-I ju med vladajočim iu podanikom. Posli zamenjajo vendar delo svojih rok proti plačilu in kruhu in delovna pogodba je. svobodna. Zakaj delajo tedaj s posli tako kakor s podložniki, saj je gospoda ravno tako odvisna od poslov, v njihovi odvisnosti je. Kaj tikajo dekle, zato, ker imajo delovno pogodbo? Zakaj bi morale dekle izgubiti svoje meščansko ime? In s kakšno pravico se vmešavajo v njeno privatno življenje? Treba ni prav nič drugega, kakor tla | posel zapusti službo, in videli bo-jmo, da si ne znamo prav nič po-! magati. vsa hiša je narobe. Naravnost nič ne znamo: ne zanetiti i ognja, ne prižgati luči. ne posti-;ljati. ne pripraviti mize. najmanj pa pripraviti jedi, kar je prav j velika umetnost. Potem šele občutimo, koliko hvale dolgujemo jposlom, brez katerih bi bilo živ-j Ijenje — za zgornje plasti človeštva — nemogoče. | Prav tako delavec! ("e se ti I kdaj v hiši kaj pokvari, na pri-jmer samo ključavnica! ftam ne znaš popraviti, kak inženir ali j profesor mehanike tudi ne. nihče !ne zna tega napraviti boljše ka-jkor ključavničar; torej ga ne moremo pogrešati in dobivati bi moral izredno dobro plačo. Ali tega ni, vse premalo si da plačevati i svoje delo, ko vendar tvori s svo-■jiirri strokovnimi tovariši mono-ipol ali trust, a se tega niti ne za-iveda. Vsi. ki stanujemo v moder-jnih hišah s strojnimi napravami, čutimo, kako smo odvisni od delavstva. Ako ne gori električna luč in pričakujemo goste, tedaj nas za more rešiti le eden, in če i ' centralna kurjava odreče, si ne znamo pomagati in moramo bera-jčiti pri delavcu za hitro pomoč. jMorda nas pusti, da čakamo, da inas s tem pouči o svoji vrednosti. Dostikrat sta le brezsmisel-jnost in lenoba vzrok, da ravnamo z onim, od katerega smo odvisni. tako, kakor bi bil naš služabnik. . . Nekoč sem obljubil temu čas-jiiiku, da napišem zanj spomine iz Idveh generalnih stavk. Spoznal j sem, da smo nedelavci popolnoma j nepotrebni. da obstoji vsa dru-Ižba s svojo kulturo, z vso cveto-:čo umetnostjo, s svojo poezijo in neplodno učenostjo le po milosti onih. ki so temelj in zid. j Nekdo je rekel: "Ako bi plačevali delavce po zasluženju, bi 'morala prenehati vsa industrija." Naj se zruši vsa industrija, .če je zgrajena na taki krivični [podlagi, če je mogoča le z izkoriščanjem bednega položaja delavcev! In oni, ki pridigujejo proti razrednemu boju, naj raje mislijo na to. kako bi odpravili razrede, ikako bi premostili razredni prepad. Vstop na dirkališče mora biti svoboden, in skrbe naj za to, di bodo pričeli dirko vsi z enaki-!mi pogoji in iz enakih razmer, (brez zahrbtnosti* in zvijač. To bi ublažilo sovraštvo, potem bi laž-!je živeli, upanje bi ostalo za one, j ki tam spodaj stradajo, ki žive .brez upanja, da bi prišli navzgor job stran drugih, kateri se sedaj idomišljujejo, da stoje nad njimi, da so prvi, čeprav v resnici zadnji. i - ■■ 1 ROJAKI NAROČAJTE SE NA I"GLAS NARODA", NAJVEČJI i IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ■ ------ -- ---------------- ----------. —.---*-----v Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters) zagotovi dobro slast, popravi neprebavo ali slabo prebavo in okrepi oslabeli ustroj, c ena $i.oo Mr. Jos. l.onek, i i Carr, Colo., pravi: "M^j želodec je bil oslabljen, toda, pr> uživanju Severove- ga ZelodČnrga grenreca, sem ozdravel, moj želodec je postal močan in sedaj imam boljšo :;la- t, kakor kedaj prej v mojem življenju". NeOOtrebnO tPDliCniC Revmatične boUčia«, nevralgija, bol v hrbtu * r 3 3 otrdelost v sklepih, »koreiuat miiic, lahko odpravite, ako na prvi prikaz želod- hromost, bolečine v prsih Čnih neprilik, krča, kolike, napenjanja. griže, poletne piitožbe ali kolere infantum - ^ • u ~ & y r in otck.me morajo prenehati po takoj date naurgu ah liadevanju. %mm 2»SL2" «* Severovea a.,hardsk.ga Olj, Je dobra stvar imeti v hiši za pivi pripo- I Serera's Gotfcard oa | lnoček. Cena 25 in 50 centov. J Cena 50 centov. Vsa Severova Zdravila so naprodaj v lekarnah povsod. Zavrnite druga. Za zanesljivi zdravniški svet pišite na Kritika. —o—• Spisal I. Ribičič. —o— Ril je človek. Krotak, ponižen, jz upapoluim srcem in z dušo, po lepoti hrepenečo, se je podal v svet. Tajna sila. ki ji sam ni vedel imena, ga je gnala naprej; brez cilja je hodil. Morda pa' ni bila tajna sila, morda je bilo prav natančno začrtano prokletstvo; kajti, čim je je ustavil korak, se je kdo zaletel vanj 111 se spotaknil obenj. I11 človek se je v svoji ponižnosti in skromnosti takoj u-maknil in šel svojo pot dalje, brez jeze in brez sovraštva v srcu, kajti prepolno je bilo sree lepot. da bi se prikradla senea vanj. Do vrha je bilo srce polno lepih, kristalno čistili kamenčkov — lepih misli. Vstrajno, kakor mravlja, jih je nabiral človek 11a svojem potovanju in jih skrival skopo, kakor zaklad. I11 v jasno-čistih trenutkih — takrat, ko se zliva duša sama vase — je človek tiho odprl vrata svojega srca. stopal po prstih do svojih kamene-' kov in se poigral z njimi kakor ' otrok. Tak je bil la človek. Pa se je zgodilo, da ni bilo več prostora v srcu za vse kamenčke.' Takrat se je rodila misel v člove- j ku in mu velela: ''Daj. pokaži svetu svoje lepe i kamenčke! Sezidaj kapelo z nji-; mi!" Človek 'je šel in sezidal kapelo iz kristalno čistih kamenčkov. J Postavljal je kamenček 11a kamenček; nič ni klesal, nič ni meril, nič izbiral: kakršne je našel, I take je jemal, s takimi zidal. Dozidal je! Kakor je dozidal, se mu je zdelo, da vidi čudo: iz stotero., tisočero malih kamenčkov je nastal en sam jasno-čist kamen. Sta-j la je kapela pred njegovimi sa-njavitni očmi. natančno začrtana in jasno izklesana, kakor kip. Tako je bil veren, človek, da je i šel in poklical ljudi: "Poglejte,] našel sem kamenčke, sezidal sem z njimi kapelo, pridite in so-: dite!" I11 ljudje so prišli. Do vratu zapeti so prišli, da jim človek ni 1 mogel videti v prsi. Velike naočnike so nosili, tako velike, da se je človek začudil: "Cemu vaun bodo? Suknjo od-pnite — s srcem poglejte!" Iz vrste pa je stopil naočnikar, se približal molče kapeli, privzdignil roko in meril s krožiloin, dolgo meril. Ko je izmeril, je de-! jal: "Prezidati boš moral! Izklesa-i ti boš moral kamenje in tiste čr-' ne vmes boš moral nadomestiti z drugimi! 111 kar je glavno: po načrtu boš moral zidati, ne tako tjavendan!" Ves tih in upognjen je stal člo-| vek pred kapelo. Dvignil je sa-njavo oko in pogledal. In čudno: res se mu je zdelo, da ni zidal po načrtu in da bo treba odpraviti črne kamenčke. Istočasno je stal v bližini drug naočnikar in vlekel na uho, kar1 pravi prvi. Ko je slišal, je šel in dejal tretjemu: "Vse polno črnih kameuov je' vmes!" In tretji je stopil k četrtemu in zašepetal: "S skoro s samo črnimi kame-i ni ^e zidal!" Komaj je slišal peti, se je že j sklonil k šestemu 1. i JD1NA SLOVANSKA TVRDKA/ :|plil! zastaveTregalije, znake, kapi pečate in vse potrebščine r^s za društva in jednote.1 Delo prve vrste, Ctne nl«k« r T II F. HERŽE CO. 36I6S. LAWNDA1.B.AVB., , CHICAGO|IUh SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ« Farme — samo $5 vsaki mesec. Sedaj je čas, da kupite. Ako ste se nriniHnili kupiti zemljo :m fannu, j«- s<-«laj n;tjlmljg! Ca.s, <1ll storite to. k«-r .«»-.!;ij l.iliko vi.lite prid.-ll-.*- na : olju t«-r a*- prepričan-, koliko Jp ilotk-na z.-mljfi vi.-m.a Ako Imate le voljo kupiti zemljo ter danes zjutraj prKeti gospodarstvo, ram.ite nobenega vzroka, da tega tiiili in- izvršite. Vsak, 111 • i i naj; ir..ma>" n» j: i delavec lahko kupi zemljo od nas, stuno ako ho> k» t prodajamo mi zemljo »a luliek način odplačevanja. L'rodati vam lio« euio 2n za svojo zemljo le malo več kt>t sto dolarjev . — Ali vam pa prodamo 20 akrov za 5 :'.»;•> ali $ 18 -za aker poti istimi pogoji, samo da nam plačate sedem dolarjev in uO eeniov vsaki m«*s. . - Kdor pa ž.eli izplačati zemljo v gotovini, mu pri .damo ;ik- r za I 1". ali $ za JO aki ov. — N:e pozabite, da je velika razlika med Zemljo in zemljo. I.ahko dobite slabšo zemljo za'dolar ali dva eeneje v drugem kraju, a ne skušajta prihraniti nekoliko dolarjev, ker boste si. er vsako leto toliko izgubili pri pridelkih. Zapomnite si. da je \ . kot štiristo Hrvatov. Sloven-« ev in Slovakov kupilo zemljo ..d nas in tudi vi jo boste got«»vo kupili. ako le pridete in vidite, kako žive tam vaši rojak i-fat merji. Kupite tiket do Ashland v državi \\ isconsin in k«> pridete v Ashland [ vprašajte koga za naš offKe in pokazal vam bo, ker pozna vsak v ; Ashland in okolico našo kompanijo. The James W. Good Company, Ashland, Wis. Društvene tiskovine! _____ ---* - .' * * --*___* «r » . T ISOČE * * — zahval ima naša slovenska unijska + tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi- ne od slovenskih društev po celi Ame-* * riki. 11 MILIJONE * % ****** tiskovin je že naredila naša tiskarna ****** zf Slovence po celi Ameriki. Pravila, ****** pisemski papir,zdravniška spričevala ****** kuverte vseh mer in barv, sploh izde- *****! lujemo vse mogoče tiskovine po naj-nižjih cenah. Točna in vestna postrež- ****** ka- Slovenci, naročajte svoje tisko- ****** v*ne v slovenski unijski tiskarni. Clevelandska Amerika, 6119 ST- CLAIR AVE. ^rei CLEVELAND, O. Vpraiajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. "S samo ornimi, umazanimi! kamni je zidal kapelo!*' Zusopilial ,ic š«-s1i in zarjovel: "Ljudje božji, ali ste že sliiali kedaj kttj enakt-gi* .' S peskom ji-zidal. s trm i m 111 umazanim! Ljudje božji, kapelo j« zidal!"' Zarezalo se j t- ljudstvo in šlo... Pivst-neeen je človek dvignil oko: stala je kapela pod njim. še vse bolj jasno zači tana. še vse lepša, še vse boij svetla... Vziavna! s< j.- elovek «»b kapeli. ravno j«- k1 a 1 iu ponosno... ČISTO NARAVNO i r ----> ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Previdno. se zdi. da je gospodična Ninka praviš, ali ga naj povabim na iz- Minka: "Na kresnem večeru najbolj vredna ljubezni v celi let ? sem govorila s 'ta lepim Joškom . Ljubljani. ! Minka: Nikar, potem se mu ne Veš. kaj je rekel? dejal je: menil Ninka: Ah — ali je res?! Kaj bo nič več zdelo... SUROVINA. ^__________ ^ . "&e «-nkrat vam posodim ."»0 dolarjev, potem p:« vas prosim, da [ -i- ne prikaz«-!** v.-«"- '' "Prav iz. srca rad to storim.' i Predolgo živi. Mož: < V bom umrl — ali se boš ti zopet poročila? ' Z»-na : N« ! Kdo pa bo vzel staro ! žensko. Ti bi hi! mora! pred de- ! petimi Mi umreti... Ne da se preplašiti. Pcjmi čifuta. .M la« 1 kristijanski potnik. ki je na svojem prvem potovanju, se i sestane na vlaku s starim židovskim potnikom, a razgovor s«' n«-' more prav razviti, ker je mladi potnik nekam potrt. — K.-ij si- vam j«- zgodilo, da. lako klavrni, j«- vprašal stari potnik. Trgovee Špinaear v Zeleni: jami me razžalil. L.-jte no! Iiazžalil vas je. .laz sein star potnik in sem že marsikaj doživel; zmerjati sem že bil, ven sem bil vržen, celo brce sem že dobil, a razžalil me ni še nihče. V - Razloček. "Torej zopet potnik z vinom! Tri vaš«- koleg.- sem ž«- danes vrgel po stopnjicah. "M»- \ -Ii! Ste bili torej tako prijazni «la st«- naročila prihranili zame 1 Novi veterani. — Ali je res. da dobi vaša ar-madapovben regiment zrakoplov-e» v ? Da! — Sap«-rment — torej bomo Imeli tudi zrakoplovske vetcraj-uarje! * Pri dobrodelni veselici. #*i Kaj pa j«' pravzaprav razloček med kupčijo in špekulacijo?" "Ako zgubiš, je špekulacija; kadar pa dobiš, je pa kupčija. POZNAVALEC. ----trn,- Varuj s«* m ne približaj se krasni prodajalki, dragi!... Samo to že velja tii dolarje." To je dobro. — Moj mož je surov, gospod sodnik. Strašno je surov. Ž njim ne moreni več živeti. Pomislite — Kil oči mi je lase izruval. = Strašno! To vas j«- pač hudo, bolelo. — Bolelo nič. ker — no. ker imam umetne lase... Natančna opazovalka. "Kuj ne. Micika, midva se poro«* i va ?" "Da. a ti mi boš potein moral vedno reči "srček" in ne le takrat. ko so ljudje na obisku." Trda butica. Sprevodnik: Gospod — nikar se ne obešajte tako daleč iz okna. Gospod: Kaj pa vara mar? Sprevodnik: Seveda mi je mar. saj bi lahko s svojo glavo še tunel poškodovali. Močna ljubezen. I — Zlata moja ljubica — jutri | je nedelja — kam pojdeva. S teboj grem tudi na konec 'sveta, naj bo v Šiško ali pa naj Jezico. i To je preveč. | I v- Zena: Ti govori kar hočeš! Me-1 ni pravi moj notranji glas. .. Mož: .Jezas, Jeza s, Jezas, zdaj j ima pa š«' notranji glas... Lep tast. — Ti, ali je-res, da se tvoja hči i poroči s trgovcem Smukom? Ti in j • Smuk sta vendar smrtna sovražnika. — Sva ja smrtna sovražnika in; ravno zato mi je prav, da se poroči z mojo hčerjo. Hudič bo do-jbil mojo ženo za taščo in bo po-jtlej šele spoznal, kaj je pekel. vnMHHmnwsHHVBBfow'- ** "Prosim, prav prijazno, gospod Mlakar; ne mislite na svojo ženo." ! _ V.Z^^LU ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA. Predstava Pričetek. II ^ # s 3 r "Torej umetnika hočete liare-', (lili iz vašega sinčka Kako si pa to mislite?" "Za sedaj mu pustim rasti lase ; l ostalo pride potem samo ob s«-bi."l t Dober odgovor. Zdravnik: Toliko spijete na i dan. Za božjo voljo, gospod , kje J ste se pa naučili tako pijančevati. Gospod: V oštariji. Primerno ^rasanje. | J "Pomislite, gospod Janko; moj stric Karol si je kupil včeraj aero-plan!" i "In kedaj bo pogreb?" Priporočilo. — Ali so nove goldin - ure dobre ? — Teh ti ne morem priporočiti, j Lani sem eno kupil. Tri dni je dobro kazala, četrti dan sem jo pa : že moral poslati v zastavljalnico. Kontrola. — Kaj — pet let si že omože-na, a ti poljubljaš št- vedno svojega moža. kadar pride domov? = Seveda — Saj ga moram vendar kotiolirati. «-e ni bil v krčmi. i Pozna jo. — Komu pa piši-š. Ajika ? Ali — doktorju Srakarju. Te... t«*.., te. = O, ni nič več te. . . te. . . te.., — Zakaj si pa potem na zavitek zapisala "v lastne roke". = Jlato, da bo njegova žena pismo odprla. Stara devica (na počitnicah proti kmetu): "Zakaj pa hočete vzeti slamnatega tnoža iz vrta?" Kmet: "No. saj vendar sedit «* \i vedno tukaj." Ga ni razumel. Fajmošter Matevž: Italijani so imeli v bitki pri Tobruku 7<> mrtvih in 2<)(> ranjehih. Fajtnošter .laka: (.'emu pa .jem- 1 ljejo mrtve in ranjene seboj v j bilko? j Pokazal ji je. Gospa: Ze tri tedne imam pa- j pigo. ki ste mi jo prodali za drag . denar, a šy nobene besede ni v/.-pregovorila. Ja, slišite, kaj pa to ' pomeni ? Prodajalec ptičev: Ja, milosti-va — ta papiga je jako ponosna. Ta ve da še ni plačana, a na kredit vam ne govori in ne govori. GLAVNA STVAR. "Ali veliko čitate, milostiva?" "Novejše stvari me nič kaj ne vesele. Ako mi kaka knjiga ugaja, me je vedno sram, da.bi jo priporočila prijateljicam. Modrijan. Fajmošter Jaka: škof pa res ni pameten! Liberalec prekolne pri vsaki prilikf. . . Fajmošter Matevž: lilagoslav- i lja naj jih. Verjemi meni. tu bi i .jitn bilo dosti neprijetno, kakor I da iili kolin-. , i I Natančen človek. • j < evijar: Kaj j<- pa r«-k«-! gospod praktikant, ko si prišel po denar t za čvlje ? Vajenec: I{ek»-I je. da še nogo-I vic ni plačal in da torej za čevlje ne more nič dati, ker pla«"uje vse po vrsti. ___Moderno čtivo. - ...... ............. ■■■ « « II... .mtrn ^ - - I ■ "Prosim te. Mirko, prenehej s svojo uspavanko, sicer nri zbudiš š«- otroke." Lep ljubimec. — Kje si pa dobil ta prstan? — Moja ljubica mi ga je dala! — In ti si ga obdržal1? Sram te »odi! Ko sem bil jaz v tvojih le-ih. nisem nikdar obdržal ženskih ilaril. ampak sem vse — prodal. Naivni otrok. Teta: "Nikar s«* ne jokaj, Mi-! mica; o«l joka postane človek grd." Mimiea: "Kaj ne, leta, ti si gotovo veliko jokala. k<» si bila majhna." Naivno. "Ljubi svojega bližnjega" pravi sveto pismo, ali veš, krasno dete. kdo je tvoj bližnji?" "Dragi gospod, sedaj imam Ja-neza : kdo je moj bližnji j'»a ne vem. Nesporazumi j en j e. V sobi salonskega orkestra so imeli vajo, ko se je naenkrat na vratih prikazal policaj. Kape.nik: Kaj pa želite? Policaj: Dva gospoda sta mi naznanila, da vi tu nekega Dvo-raka in nekega Wagnera prav neusmiljeno trpinčite.. . Naturalist. _I - i- - - - ^ Kako morete tako pačiti to znano in lepo melodijo? Ali nimate nič muzikaličnega posluha?" "Kaj takega mi sf1-1- "i treba. Glavna stvar je, da znam igrati." ... J L' | " ' Zvita, ženska. Gospa A.: Gospa, jaz imam jako dobre številke — to pot zadenem gotovo. Ali želite kaj zraven dati? Gospa H.: Dvajset vinarjev dam zraven. Gospa A. zadene v loteriji a m bo. i Gospa A. Zadela sem ambo! Po-mislete! Ampak vašo dvajsetico sem čisto pozabila zraven dati. Gospa B.: A slišite — saj ste ven dar dvajsetico od mene vzeli. Gospa A.: Seveda sem jo vzela — A spravila sem jo posebe in nanjo čisto pozabila. Tu jo imate nazaj! "No, kako se počutiš v zakonu ?" "No, ee bi ne bilo dote, — lju- ! bežen sama ne naredi človeka i ,, i srečnega. Izgovor. Mati: Lepo delaš! V nedeljo so j te videli z nekim frizerjem, včeraj z nekim pisarjem, danes pa z nekim krojačem... ' Hči: Kaj se pa jezite? Saj sem vam že povedala, da me hočejo vzeti. Jugoslovanska Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minresota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKIt Predeadnlk: IVA N GERM. S»*7 Cherry Way or Box 57 Braddock. Pa. Podpr*4*ednlk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box «41. GUvnl tajnik: GEO I„. BROZICII. Ely, Minn.. Box 424. PDtnoinl tajnik: Mill A KI. M RAVI NEC. Omaha, Neb.. L'«4 Bo. 1» It St. Blagajnik: IVAN GOl /.K, Ely. Minn., Box iii. ■aupnik: FRANK MEDOtfH. So. Chicago, 111, 3422 Ewln* Ava VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, Jollet .111., 010 No .Chicago Si. NADZORNIKI: A LOT P KOSTELIC. Sullda. COIO., Box 6S3 MIHAEL. KLO BITCH AR. Camulet. Mich.. 115 — 7th St. PETER £ PEHAR, Kansas City. Kang , 422 No 4tb St POROTNIKI: IVAN KERZTSNIK, Rurdlne. Pa., Box 181 FRANK GOt ZE. Chinholm, Minn., Box 71». MARTIN KOCHEVAR. Pueblo, Colo.. 1219 Eller At«. Vsi dopiai naj se t« Utijajo na rUvnoga tajnika, vse denarne Doi.ijatve pa oa (Uvnrta blagajnika Jednote. Jadootlno clasUo: "GLAS NARODA". , GLAS NARODA, 13. MAL. SRPANA 1912. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Poizkušen samoumor. 31 1»-1 sta ra prostitutka Zotija Pegen. rodom iz Gradca. j«* v Ljubljani s samomorilnim namenom pila fosforje- J vo raztoplino. Prepeljali »o jo v | dež. bolnico. j Na poti k svatbi napaden. V va- \ ' si Smerjene pri Pijavi gorici je bila svatba, na katero j«' bil med ' drugimi povabljen tudi 60 let stari ' posestnik France (iarbats iz Smer-, jen. Ko pa je ta zapustil svojo hi-šo. da bi s«* pridružil svatom, ga je obkolilo sedem fantov in brez povoda preteplo. Mož j«' zadobil ] precej izdatne poškodb«*, napadal-ci. katerih imena so znana, se bo-' do pa morali za svoj junaški čin . zagovarjati pred sodiščem. ! Inkvizicija na delu. "S. N." v j Ljubljani piše: Kaplan Zgaga v Kropi na Gorenjskem j«- širši jav-nosti poolnoma neznan. S«* nikoli j ni bilo ni«'- slišati in nic čitati o j njem. ne v klerikalnih, ne v naprednih listih, ne pohvale, ne graji-. Iz tega s«- da pač sklepati, da mož ni stopil v javnost, nego tiho ( živel svojemu poklicu. Zdaj naen-1 krat s«* je raznesel jrlas, da je škof' kaplana Zgago suspendiral. k»-r j«' i umrlemu pesniku Antonu Aškercu , izkazal zadnjo east. Zaradi udeležite pri pogrebu, ki je bil cerkven, je torej škof suspendiral duhovni- ' ka ! (V bi bil kaplan Zgaga storil kako goljufijo, bj se škof ne bil dotaknil. kajti znanih je par duhov-1 nikov. ki jih je lahko spraviti v j kriminal, če bi kdo hotel poni-1 žati tako daleč, da bi posnemal dr.! Lampeta: če bi bil kaplan Zgaga' po krivem prisegel, bi ga klerikal-; na stranka š«- reševala. Ali — ude-j ležiti se cerkvenega pogreba, mo-' ža. ki je bil sieer odličen pesnik.) toda svobodomiselnega naziranja. to je v. očeh ljubljanskega škofa nekaj takega, kar se kaznuje s su-1 spend i ran jem. Se pes ima več pra- ! vice, kakor katoliški duhovnik —, to kaže slučaj kaplana Zgage. ri Slovbnjgradcu živi na prebitku Marijina mačeha Marija Krauterger. Mačeha pa poleg zagonskih ni imela dobrih časov. Izidor in Marija Grešonik sta na-ureč vedela. da ima mačeha na-oženega nekaj denarja v slovenj-»raški hranilnici, v katerega posest bi bila rada prišla. Vedno sta jo pretepala iii vso v ranah nato zapirala po par dni v sobo. da so ;e ji rane zopet zacelile. Pri tem ie 781etna starka morala trpeti ečkrat žejo in lakoto. Končno so iosed.je za to grdo ravnanje zve-ieli in oa Grešonika naznanili o-ožbikom. Stavka mizarskih pomočnikov r Gradcu? Graški listi pravijo, da e stavka mizarskih pomočnikov ' Gradcu malodane neizogibna. 3omočniki zahtevajo zvišanje mi-limalne mezde, in sieer soeijali-tični za 15rt. krščansko-socialni >a za 12^. Mojstri pravijo, da nora ostati pri dosedanjih mini-j □alnih mezdah, pač pa so pri-; »ravljeni dati onim. ki so že naj ! nanj dve leti pomočniki in delajo' • obratu že vsaj 2 meseca. 5% po-išek. Ker ne bodo popustili veli-to ne eni. ne drugi, je stavka sko- 0 neizogibna. Iz Dobrne poročajo: Na vrtu :>ri "Thcresienheimu" je videti i vetečo ynkko. Rastlina je visoka i l »rilično 1 m in cvete pO 26. letih »rvič. Cvet je visok 98 eni. KOROŠKO. Nepošten sluga. Celovški mest-i ii sluga in bivši narednik mestne j ►olicije. Marka Jereb, je bil nejavno suspendiran zaradi nepra-ilnosti v službi. Zmanjkalo je >aje kakih 700 K denarja iz voja-i ke takse. Od tega časa je Jereb! zginil. Govori se. da so opazili j icrednosti že dolgo, da pa so bo-eli stvar zamolčati, ker je bil »roteže svojih predstojnikov. Še-(• ko so mestni uslužbenci Zahte-ali. da Jereba odstranijo zaradi 1 j ego vega denuiičijanstva in njegove nekolegijalnosti, je prišla isoda nad njega. Pcžar ri pri Sv. Mohorju. Te lili okoli 11. je izbruhnil ogenj v rospodarskem poslopju posest niča Ivana Edra. Ogenj se je hitro iril in uničil celo poslopje. K reči ni bilo vetra, in se je pbsre-j ilo- gasilcem ogenj omejiti na to losestvo, sicer bi bila ogrožena •ela vas. Ogenj je zanetil vsled leprevidnosti neki postopač: ki je ikrivaj prenočeval v senu. Dvcjna nesreča. V papirnici pri 5rezah je hotel strojni pomočnik »opraviti neki jermen z nogo. Jer-nen ga je potegnil k sebi iti mu :drobil desno nogo. Prepeljali so ra takoj v bolnišnico, kjer so mu norali nogo odrezati. — Med vož-ljo v bolnišnico se je splašil konj. er vrgel z voza posestnika Mataj-:a. Pri tem je udaril konj posest-lika v desno nogo in mu zdrobil ioleno. Samomor častnika. Poročnik 17. pešpolka v Celovcu. Erih Zini-nermann. se je v garnizijski ol-lici v Gradcu ustrelil. Star je bil ?6 let.Vzrok samomora je še ne-snan. Zaradi nenravnosti so aretirali ni Sv. Rupertu pri Celovcu dni-larja Wrissnegerja. Zlorabil je ri deklice v starosti od 8. do 11. eta. Wrissneger je bil zaradi ne-iravnosti že večkrat kaznovan. _POZOR, ___ slovenski muzikantje! Radi odhoda v stari kraj je na nrodaj najboljše vrste gramatič-la harmonika. Harmonika je Lu-basovega dela in vredna $100 in bode prodana za prav nizko ceno. Kedor želi imeti dobro harmoniko, naj ne zamudi lepe prilike. Za podrobnosti obrnite se na uredništvo tega lista. •(11-1.W7)_ Kje se nahaja ALOJZIJ DU-REN? Doma je iz vasi Gradiše nad Vipavo. Pred enim letom je bival v Milwaukee, Wis., in sedaj ne vem, k.ve se nahaja. Prosim cenjcne rojake, če kdo ve za njegov naslov; da mi naznani, aii naj se pa sam javi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Joseph Ferjančiž, 724 UTartofih Ave., Indianapolis, Ind. (11-13—7) ANDREJ BOMBACH, kateri je od naa pooOlašče* po birati naročnino za Gla« Naroda in izdavati pravoveljavn* potrdila, ter ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravnistvo Gla« Naroda, POTREBUJE SE 100 premogarjev za nakladati premog za strojem v Widen, Clay County, West Virginia. Do-bra plača. Dobre hiše. Premog 6 čevljev visok. Dober strop in do-j bra tla. Kupi železniški t iket in j oddaj hišno opravo do Dundot na Coal & Coke Railway od Elk River Coal & Lumber Co. Naredi naslov: The Superintendent R. T. Price, Widen, Clay Co., W. Va. _(8-24—7) POZOR ROJAKI! lan. kakoršne fee do sedaj na svetu ni bilo, od kate re voAklm in fcensklm R*tJ in dol«rl laAie reentt n i potwlnoma »rastejo in ne bodo wč izpadali, ter ne osiveli. Ravno taka tnofklm r 6. tedni krasni brki popalp^ma sraatejo. Reatnatteem -rakih nogah In krifičuh ▼ 8 dneh popolnoma ot-dravim. kurja oSaaa bradavice, potne no praktična metoda. Popravljamo naloge ter smo v veduem stiku z učenci. Posebni učni zvezki z besednjakom. Se lahko učite doma. Pogoji ugodni. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna Šola, 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland, Ohio. DELO V GOZDU. Stalno delo dobi 200 mož, kateri znajo delati vsakovrstna gozdarska dela, kakor delati drva. beliti hoje, tesati tajse ali železniške švelerje iz mehkega lesa in rezati logse. Tudi delavce z dnev-i no plačo se potrebuje. Pojasnil ne dajem nobenih drugih, kakor to; da drže brano in stanovanje slovenski gospodarji in stane na mesec $17 s perilom vred. Zaslužek je dober, da je vsakdo zadovoljen. Gozd je v ravnini in do !sedaj se še ni tako lepega lesa sekalo, kakor je ta. Poslopje je novo. Delavci se prejemajo skozi |celo leto, torej, kdor pride prvi, prvi žaiije. Zbere naj se jih več | skupaj in vprašajte za vožnjo ee-' uo do Marquette ali pa do Rume-ly, Mich. Kedor potuje na Marquette, naj vpraša na Cleveland Cliffs Office v Marquette za mene in takoj dobi pojasnila, kam se mora obrniti. Jaz jamčim delo vsakemu, ki pride, zato ni potrebno pisati, in vsak bode zadovoljen, ko bode tukaj. Jaz imam še tri druge prostore, kjer se tudi še ni sekalo. Zato se rojakom priporočam. Plača se: od drv Cord $1.00, za jlubljenje Cord $2.50, za delati itajse IU«? in za logse pa po dogo-: jvoru. Tony Žuidarsič, iRumely Wely. Rumely, Mich. _(26-6—2f)-7)_ NAZNANILO. « ! , Rojakom v državah Wisconsin I in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik, gospod Hamburg-Arnefican Line, Reial prekooceanski promet iz ' . NEW Y0RKA do HAMBURGA prtk« PLYMOUTH in CHERBURG t dobro poznatimi parniki na dva vijaka: Kaiseiln Aueuste Victoria, America, Clndnnat Cleveland, President Lincoln, President Qrant, Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni pamiki nudi;'o nwjboljSe udobno« za primerne cene; neprekosljiva kuhinja in postreiha. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod 1% New Yorkat PRKS. LINCOLN — odpl. IS julija ob dnpol C LE VELA NI) — dpi. 25 jnlij* !» .lop. KAI8ERIN AUCITSTF. VICTORIA — o«Ipluje L avgusta ob 11. dopol. PRESIDENT GRANT—odpl. s avgusta 12. dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 4145 Breadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsborf, Chicago, St. Loms, San Francisco. tw VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče prvi slovensko-hrvatski H O T E L, AUGUST EACH, 145 Washington St., .. Ne York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. "GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI DO-: LAR.TE. NAROČITE SE NA ft J! POZOR! Fi/iijsifie.' JOHN WEISS, 233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y. Imam vedno v zalogi dobre in glasne kranjske harmonike. Jamčim za ceno .J-jr>.dniji v Pittsburjrhu ima 5000 jarpv/evine ^a gotovost in natam-no delovanje vwh a\7 due 1-5. julija oh .1. popol. Parnik ROCHAMPEAU odpl. s pom. št. 57 dne avg. oh 3. popol. ; Parni k NIAGARA odpl. s pomola št. 57 dne 10. avg. oh a. popol. Parnik CHICAGO odpl. s pomola št. 57 dne 17. avg. ob :». popol. Para ki i ivezda£zazaamovaa* imet» u« J1» viialti. Nenavadna bolezen, i I/ffr* liiltltl 'i Mnogo ljudi j«1 podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, « 11 I vzroka teh s<* ne nuue tolmačili. Pridi- nenadoma brez vsih znakov ^ I jI jjPi in naredi dotičnika nesi>osohnega za d^lo, utrujenega in slabega, i Palca bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za- j «W{m mone nastali radi bolezni v želo REUMATIČNIH NAPADIH, / ,%rTER WifJt ^ NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, [ y ?ovo ^ MNOGIH ŽENSKIH. BOLEZNIH, • M0RKE VINO KOLIKIH IN KRČIH, \ ^^^^r^H« VZDIGAVANJU IN KOVCANJU \ ^ in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka i nHH^S^B V LEKARNAH. JOSEPH TRINER, i 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. i i* BLAB NARODA. 13. MAL. SBFAMA, 1912. Slov. Delavska i^p^ Podporna Zveza Ystanovljeiu dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. Aprila 1909 v državi Pennsylvania, t sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: Pradaedntk MIHAEL ROVAN8EK. R F D No 1 Conemsu«h. Potk JAKOB KOCJAN, Ho* 50R. Conemaugh Pa. (Jiavnl tajnik VILJEM SITTER, Lo« k Box 67, Onemaugh, Pa. t*»m..»in tajnik: ALOJZIJ r-SA VI >EK, R«.x 1 L>unlo Ta Glavni tiUgajink IVAN 1'A.IK, L Box 32«. Oonunaugh. Pa. P<«Doftui Mafcaintk: IVAN HKEZOVEC, Boa S. Couetnaucb, Pa. NADZORNIKI; I n.flsor ntk: FRANK FARTOL, Box 274. Thomas. W. Va. II na<1xoinik A M-HEJ VII»RIH, P » » Box 523. Conemaufh, Pa. III natlioi ik. ANDREJ BOM HA C. lti«» E 33i d St. Loral n, Ohio. POROTNIKI: I porotnik JOSIP 8VOB<»UA, «38 Maple Ave. Johnatown. P«. II porot m k ANTON PI NT A K, B"X 2»4. Moon Bun. Pa. III porotnik. M lil A EL KBIVEC. Box 224. Primero, Colo, VRHOVNI ZDRAVNIK: MAM BRALLIEK, Grove St Con^maugh. Pm. Ori>«na druitva. ost roma niih ararlnlkt. »o uljudno proienl, po *fljatl rt»-rm naravnost na Magajnika in nikogar di'igeg*. va« dopla# p« o« (ajnika , . . V ni i h da ■ »pasi ko dri.fttvenl tajniki pri mw<*nlh pnroOllih. ali •ploh kj*r«ihodj « m. gtavnvM Ujailui ponaniklJivflM. naj to n«mud»i.o oait.-nijo na urad (Uvnvga tajnika, da se v prihodnje po Društveno KlastR.: "GLAS NAB<»l>A" PEKLENSKO Ž1VLJEMJE. ROMAN. Prancudkl apUtil fcjmll U«borlnu. Priredil za "U. IN." Bsrl M. Lukner. . ______ ______________________ DRUGA KNJIGA ----- {Dalje.) Setl.ti .1« lugnviil. Z 'kii.i ni zinil pr.-j.....niti svoje sre^e? Ali ! ni »nI v \oit'iu kiojiii skmo najbogatejši: Ali »n niso ljubili ter se mu pi ili/ovali In ka j mu je ostalo sedaj : Nič in Oakala ga je temna boU.M IH»Bt. " Kak -na -iimla," .)•■ govoiil. tega vikomta l oraltlia naj vzame v t ag."" V nbt>pu .j«- e. lo krivilo zvalil na vikomta. Hil je ravno - ua ihti i» i. kal i» nekdo nio. no pozvonil pri vratih. Ker je bil sitimi \ poilstrt ,ju. je moiit! s;nn odpreti. Kdo naj pride v tei pozni I".«., i i tu i k njemu. «"•»• ne Costart ali vikomt Sterpillou, ali pa oba skupaj: i i i »t o \ <» -M /v. d« la. da sem ju i-kal ter pi ilia jata s« daj k meni. " si je mislil : V t ■ j i«I a i i*' motil. Ta dva ni-la biLi temveč vikomt Coraltli. L pre-idnosti bil ostal zelo dolgo pri gospe.j Argeles. Nato je J olutel k > 11 a i k i j i ■ Valoi-ayu. i la se posvetuje z njim in od tam je ' »jletrl vin. in da I>| slutil, da so tnu po\sodi sledili ter da ga na ,i ,,, s. ip " je tefcel / rezkim glasom. "Prišel sem. da vas vprašam. •• >te od \eeraj znoieli '" j ■■Vikomt!** Ne po/nam diugega izrazu, s kateiim bi nazval vaše vede-j nje Na spoj mm .......r. prt .1 gosti, gi-st" tja. da se ji pred-1 "A radi t »»g«! N.> jaz se ne pustim voditi za nos. Vže dvakrat/ s« m bil pri njej. a \ se le j zastonj • Boljšr bi bilo da »te pri-li stokrat ko t«a da ste ravnali tako!; Betutist-lno." • • - . .ji Pi ofcim pi osiut! , ■ • Ka: --m v;im bil »tasv-toval: — Previdnost, mir. krotkost, V'liko občutka in aol/e. solze, veliko, veliko solz." *» Mogoče, — ampak — " M«"•»to ti ::a pa padete gospej na glavo kot opeka s strehe ter -r«/burile eelo ill 1» Kij ste pri. akovali od tega abotnega, pod- j! b ga nastopil 'l udi vpili ste kol kak zganjar. da so vas slišali vi1 v i .nu \ko ni se vse izgubljeno, se imate a to le slučaju za-} hvaliti ^ N Ves /nn an. s. j> Wilkie nerodno opravičeval. Koneeuo pa ' mu je bilo vendar preveč. I1 •' Ve.»t« , vikomt " je rekel, 4 * meni se stvar ne zdi smešna. Ako ' i»i si k.ik ilt ugi di /.nil ka i takega, bi uiu kmalu pokazal, kaj in J kdo da sem. - i' i.o*i»od v oialtli je sedel nu zoh ter se pomilovalno nasmehnil < opombi Wilkieja. • Dobio." ua j- prekinil," storite z drugimi kar vam drago, t - Piidimo k glaMii si viin. — Kaj se je pi ipetilo meti vami in va-ji mati t jo . " i« "Opiostite. popre.j bi raj še —" jI /a vraga An mislite, »lii bom eelo noč tukaj? Razlozite mi ji sfar. jasno in na kiatko b Go»pod Wilkie je živel v domišljiji, da ima železen značaj ter i nevpogljtvo voljo. 'i A vikomt je imel nanj neodoljiv vpliv, kot ga ima učitelj na'] učenca. Konečno je tudi izprevidel, tla ima vikomt prav, da je ^ ravnal Kot osel ter da je najboljše, ako sledi svetu bolj izkušenega t človeka in si na ta načiu pomaga iz zadrege. Prenehal je torej za- ^ bavljati ter jel pripovedovati, kaj je bil doživel pri gospej Arge- f les V piičelku mu je se precej gladko šlo tor je vse odgovarjalo r resnici. Ko pa je prieel pripovedovati o možu, ki mu je bil pre- j. slregel loko. je postal rudeč kot puran. r "Kes mi je zid. tla sem se slekel." je vzkliknil. "Videti bi me ^ bili morali, kako sem izgledal. U\iatnik je bil odtrgan in kravata ^ razcapana. Bil je močnejši kot jaz. oni debeluhar! — No, zasluženi j ku ni ne uid". — Pokazal mu bodeiu kaj se pravi tlačiti slabejše- . trd — lui>ri m u pošli-m svedoke iu če se bo branil tlati zadoščenje,' — potem bi pela palica. — Sent pač tak. i, 111 »spod » oran n j-e je motal \rlo premagovati, ko ,je poslušal; tu izvajanja. "Prosim vas," je rekel. "«la malo izbranejše govorite o pošte-!f nem in spoštovanem možu." z "Hc. torej ua poznate?" || "l>a. brauitelj gospe Argeles je bil barousTrigau.lt." ji UMOR IN SAMOMOR. Rojak P. K. je bil jedeu izmed tistih ljudij, kateri bi bil rad postal kdaj samostojen. Veselila ga je najbolj kmetija. Obrnil se je do nekih agentov, kateri so mu ponujali zemljo skoro zastonj iu mu pisarili, tla je najboljša zemlja po tri dolarje. Verjel jf in kupil. Zemlja res ni bila baš preslaba. Z veseljem se je naselil kmalu kasneje, a kmalu videl, kako jje bil ljuto varan. Spoznal je, da je kraj prevroč, zelo nezdrav, vo •da slaba in kar je glavno, da ni i bilo dovol j dežja, da bi rastlo. ;Uničeni so bili njegovi upi. Vsled lahkovernosti je napravil takore-'koč samomor svojih upov in u-inor upov svoje družiue. Svarilen j vzgled vsem, kateri vse verjamejo, posebno pa tistim, kateri mi ;slijo. tla je zemlja vse. Prijatelj, jtudi slaba zemlja se v par letrli izboljša, slabo podnebje in ne jzdrav kraj pa ostane za vselej. Zato naj te ne vabijo vabijui gla Jsovi raznih agentov, katerih je danes toliko kot gob po dežju Kadar misliš v resnici kaj kupiti, jobrni se »lo Krže-Mladič Land Co. 2»o, tlrv«tB I in Ualirljn, kajti mod Aijtweipom in idMnovnoiinl deželami jc d volna direktna I leaniaka svesa'* Posebno se ie akrhl m ndohnoet puwoicov incdkroTi«. Ticlti mrtd oosiaji malih kabin ta 2. 4, 6 in 8 potnikov' Za nadaline mrormacne, cene in vosac listka obrniti ae )«'na| RED STAR UIINe. tn». K bi(Md«>r' 130« "F" St»—t. N. w - 20B McD«a»l A-- J^fcW YORK WASHINGTON. D. C. W1 NNIPEGjJf AN M S.«u Str«>i. 210 31. Ch.rU. Str**t 31» C»u. Str.«, BOSTON, MASi.I NEWORI EANS, t. A. SA.N FRANcfaCOVc*l 70» 2nd N W. tor. W«»hin«toB ft US« 1121 So <»*_____ SEVTTLF.WASI*.. CHICACO.ILL. MINNEATOUSMW - 11319 W.l»a» Str.««.- »OOUcoriSbMt 31 Ho.olt.1 Str^-i PHILADELPHIA PA., ST. LOUI*. MO WOWTTTeai . OtJF 2M OM a m ¥ ts * a W m ^ m & * ^ m I A. J. KRASHOWITZ Oakford Ave., Richwood, W. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, rs e po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo linih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI SEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ! ki vas že toliko časa do kosti j glodajo, temveč podpirajte 1 domačo obrt to je svojega rojaka. i SVOJI K SVOJIM! Avals'« - A »i f i* i k a ni * k a č r I» jpreje bratje CosuliGhj Kaipripravnejša in najcenejša parobrodna črta ia Sltvence m Hrvati PeguJerna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reto Cene voznih listov iz New Yorka za ill nsr«4 m Vri spodaj navedeni novi paro- TESTA..................................ao5 nn brodi na dva vijaka imajo t ttttit tatu? ......... J brezžični brzojav: LJUBIJAgE.,.................................... 35.00 ALICE, LAUBA, REKE............................................ 35.0C MARTHA WASHINGTON, ZAQBEBA.................................. 36>2C ARGENTINA, KARLOVO A.................................. gg^. OCEANIA la Martha Waakla^a aUaa tl M vaiL°0* KAISER FRANC JOSEF I. t T ^^tvtvtTA . . . - __ . ... .... II. JCA.zixfcisu ao odpluje dne 27. julija 1912. TRSTA ali REKE: Martha Washington $65.0o. druel $60 do $66. Phelps Bros. & coGen. Agents, twmhington street, hew tor c.