Movice iz <Somaciii hwm Diplomlral je na beograjski pravni fakulieti g. Konrad Kolarič Iz Sobetlnc pri Ptuju. Iskreno čestitamo! Piast zemlje ga je zasula. V gramoznici je plast zemlje zasula 29 letnega delavea Bogomira Krajnca iz Maribora. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. le^Pomožni delavec smrtno ponesrsčil. V bolnišnici v Ptuju je podlegel hudim notranjim poškodbam 58 letni pomožni delavec Mihae! Merkuš iz Zg. Pristave. Smrtonosne poškodbe mu je pevzročil hlod, ki se je zvalil nanj. Kokoš povzročila smrt sedemletne deklice. Pred meseci je kljunila v oko kokoš sedemletno Antonijo Berke, učenko 1. razreda ljud- eke šole v Križevcih pri Ljutomeru. Na nasvet edravnika so oddali otroka v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu vzeli oko in ga nadomeBtili s steklenim. Za tem se je v prazni očesni duplini pojavil rak, ki se je razširil do možgan in je dekletee umrlo. Nevarnost plazu je grozila tudi železniški progi pri Poljčanah, in to na mestu, kjer je že pred leti zasul progo. Zelezniška uprava je na tem mestu dala posekati gozd, korenine drevja so segnile, pa se zemlja ni mogla več upirati pritisku vod.e, ki se je radi dežja nabrala pod površino. Plaz se je utrgal v širini 70 m in v višini 50 m ter je zgrmel proti progi, k sreči pa se je ustavil kakih 20 m nad njo. Obstoja pa nevarnost, da se bo zemlja premaknila še naprej proti progi ter da bo zasula tir. Upati pa je, da se bo železniška uprava zavedela nevarnosti in ukrenila vse potrebno, da se prepreči preteča nevarnost. Smrt pod prevrnjenim avtomobilom. Pri Sv. Jurju ob juž. žel. se je šofer tovornega avtomobila Franc Gobec kakih 30 m od Kmetijske šole izognil nekemu kolesarju na strmo obcestno travnato rušo. Kakih 25 m je vozil še ob robu, a radi spolzke vlažne trave in težkega tovora le ni mogel izpeljati na cesto, desni kolesi sta se vgreznili v blatni jarek in avto se je prevrnil. Sodi, polni vina, ki so bili na avtomobilu, so pri tem pokopali pod seboj Kelezničarja Matijo Zupančiča in cinkarniškega delavca Julija Vrhovšeka, ki sta sedels. na Bodih. Zupančič je radi poškodb umrl, VrhovBeku je pa zdrobilo levo nogo v členku. Ostali potniki v kabini so odnesli manjše poškodbe radi razbite šipe, dočim se šoferju ni zgodilo ničesar. P!az zasul železniško progo. Med postajama Hrastnik in Trbovlje se je 12. novembra proti v*e_eru podrl okrog 7 m visok oporni zid ob železniški progi. Deževje zadnjih dni je svet za opornim zidom tako razmočilo, da zid, ki se je popravljal, pritiska ni vzdržal. Ruševine zidu in plaz, ki se je obenem sprožil s pobočja, sta casula oba železniška tira v dolžini okrog 30 tnetrov, pri čemer se je posebno daleč zasul notranji, pobočju bližji tir. Čuvaji in nadzorni organi so plaz takoj opazili in obvestili obe postaji, tako da se ni zgodila večja nesreča. Radi plazu so pa nastale velike motnje v prometu in so ves naslednji dan potniki morali prestopati preko plazu v drugi vlak. Tovorni promet se je pa sploh ustavil. Po enem dnevu motnje so pa progo očistili, tako da se promet lahko vrši vsaj po eni ^rogi. Povzročena škoda je občutna. Stekel pes je strahoval ljudi in živali v PiBecah, Bizeljskem in še nekaterih drugih občinah brežiškega okraja. Obgrizel in ol-užil je po uradni ugotovitvi 22 psov, 5 svinj, gos in dve osebi, ki sta bili poslani v zagrebški Pasteurjev zavod. Verjetno pa je, da je pes okužil še večje število ljudi in živali, le oblastva niso prejela prijav. Nevarno pasjo mrcino, ki se je pritepla preko Sotle s Hrvatske, so k sreči ustrelili. — Tudi v Mariboru se je pojavil stekel pes, kl je ogrožal ljudi. Ustrelil ga je stražnik. V prizadetih krajih je razglašen strogi pasji kontumac. Namesto zajca ustrelil živinozdravnika v glavo. V nedeljo so priredili pogon na zajce v okolici Kranja. Dva lovca sta si stala nasproti v razdalji 80 m. Pred živinozdravnikom Vinkom Bedenkom se postavi zajec, ki ga pa ta radi bližine soseda ni hotel ustrelti. Ni pa bil istih misli sosed na nasprotni strani, ki je takoj streljal na zajca, čim ga je videl, pa čeprav ga je mislil nasproti stoječi živinozdravnik z dvigom roke opozoriti, da naj ne strelja. Nesreča je hotela, da je strel mesto zajca zadel živinozdravnika v glavo in ena šibra se je zapičila v oko. Živinozdravnika so odpeljali v Zagreb, kjer so ga operirali. Ostal bo pri življenju, toda izgubil bo najbrž oko. ^_^*.^»--».-».-». Zajci povzročajo škodo na sadnem drevju. Zajčji škodljivec se je sedaj spravil po Murskem polju nad sadno drevje in ga je že mnogo popolnoma uničil. Sadjarji so obupani radi pozebe dreves v lanski zimi in sedaj pa še zajčja nadloga! škoda je tem večja, ker letos sploh ni dobiti iz drevesnic sadnh drevesc. Slinavke in parkljevke v Cerini ni več. Kakor je bilo že poročano, je v Cerini, občina Čatež, izbruhnila slinavka in parkljevka in je bila radi tega uradna prepoved vseh sejmov v šestih občinah. Ker do danes ni bil ugotovljen nov primer enake bolezni, je uradni živinozdravnik ukinil zaporo v ogroženem podro.ju z Izjemo v okolici kraja Cerine. 2ivinorejci, kl so bili z zaporo močno prizadeti, bodo to sprejeli prav j, veseljem. Družinska pratika s podobo sv. Družine je že izšla za leto 1941. in jo morete dobiti v vseh knjigarnah in boljših trgovinah. Ima zelo bogato poučno in zabavno vsebino, poleg tega jo pa krasi 16 strani slik v bakrotisku, ki so same vredne malega izdatka 6 din. Segajte po nji in jo priporočajte tudi svojim znancem in sosedom! 1636 -»-^^-^.-»^ 'ozari 14. novembra dopoldne je izbruhnil velik požar v vasi Sestrže, župnija Majšperg. Ogenj se je pojavil pri posestniku Ivanu Sagadinu v gospodarskem poslopju in so ga zanetili najtorž otroci. Od Sagadlna se je razširil ogenj na poslopja sosedov Robarja, Krlžanca In Pernata, p. d. Grila. Najbolj *je prizadet Pennat, ki ni rešil dobesednO nič, pa tudi zavarovan je bil zelo nizko. Rešila s« je le živina, nekateri so oteli Se nekaj obleke. Gospodarska poslopja s krmo so pogorela praV vsem, stanovanjsko hišo je pa rešil pred ognjem le Sagadin. Škode je okrog 300.000 din in ni nitl za polovlco krita z zavarovalnino. Dne 9. novembra ponoči je v Andrejcih v Prekmurju začelo nenadoma goreti pri posestniku Mihollc Ludoviku. Vnelo se je na podstrešju spravljeno seno in slama. Ker je bila hiša krita s slamo, je bila v hlpu vsa v ognju. škoda, ki ni krita z zavarovalnlno, znaša okrog 5000 din. — Dva dnl poprej pa je v zgodnjih jutranjih urah v Domanjševcih ogenj do tal vpepelil hišo in gospodarsko poslopje posestnice Lepoša Rozalije. škode je za nad 13.000 din in prav tako ni krita z zavarovalnino. Drzen vlom. Pri posestnicl Čučkovi v Obradu pri Sv. Barbari v Slov. goricah sta dva maskirana moža vlomlla skozi streho. Staro ženico sta prisilila, da jlma je izro-ila hranilno knjižico irt ker je klicala na pomoc, sta jo zvezala in do nezavesti pretepla. Pobasala sta vse, kar jima je prišlo pod roko, naložila plen na ukradeno kolo in neznano kam izginila. žrteiv poklica — žrtev zavratnega napada. Dne 9. novembra ao šol_ki otroci lz Kapele pri Radencih Sli pogozdovat. Posadlli so ve_ kot tisoč lepih »mre_ic v najlepšem redu na posestvu g. Mlinariča v O.eslavskem vrhu in se v redu vrnili domov. Iz hvaležnosti, da je vse tako lepo uspelo po večurnem delu, Je goapodar pogostil otroke in u.lteljstvo. Ob povratku učiteljstva je na potl eden Izmed uciteljev zaostal. To priliko pa je zlorabil nekl zllkovec In napadel g. u.itelja iz zasede. Pri belem dnevu mu je pognal oster nož v hrbtenioo tako mo.no, da se je ucltelj takoj zgrudll In ni bil več v stanju, da bl poklical svoje stanovske tovariše na pomoč. Nekl delavec se ga je na prošnjo uamllU in ostal pri njem, od kode*_ 90 ga konCno prepeljall v hiSo gospodarja, pri katerem so pogozdovali. Ko se je bolnik onesvestil radi izgube krvi, ao pozno ponoči poklicali zdravni<ka, kl mu je izpral rano ta ga poslal v bolnišnico v Mursko Soboto, od tam pa v ljubljansko bolnlSnlco. — Zgražamo se nad taklml, pri nas večkrat ponavljajočimi se zlodejstvi mladoletnih predrznežev, ki se dobro zavedajo, da se jih radi mladoletnosti ne more tako občutno kaznovati, kakor bi za svoje zločine zaslužlll. Pa bo morala priti odpomoč temu zlu! Vlom v podružnično cerkev. V Gornjl Rečlci pri Sv. Jederti nad Laškim je bilo vlomljeno v novo podružnico sv. Antona. Vlomilec je s kamnom razbil okno, splezal v zakristijo, prebrskal vse omare, odprl tabernakelj, a svete posode je pustil pri miru, nakar je vlomil v nabiralnik, v katerem pa ni bilo denarja. Cerkev je oškodovana za kakih sto dinarjev na šipi, vratih zakristije in nabiralniku. Cerkev je precej oddaljena od hiš, zato vlomilca ni nihče opazil, le sosedov pes je tisto noč hudo lajal. Mlada žrtev martinovanja. Zupanec Janko, miren, priden 18 letni fant iz Trbovelj, je šel na martinovanje v neko gostilno, kamor je priSlo tudi več pijanih mladoletnikov In kmalu se je med Zupancem in 17 letnim Smodi.em Jožetom začel prepir. Ko je Zupanc zapustil gostllno, je Smodič pohitel za njim. Najprej sta se spoprijela na hodniku, nakar je Zupanc hotel proti domu. Smodič je skočil za njim in je pred kapelico blizu gostilne pri__lo do hudega spppada. Kar naenkrat je med ruvanjem Smodic potegnil lz žepa nož in zamahnil po Zupancu. Zadal mu je več ran, med temi tudi smrtno v prsa. Zupano je zastokal: »Sedaj si me, pa kaj sem ti vendar storil ?!« Imel je še toliko moči, da je mlademu ubijalcu lzvil nož lz rok, potem pa je omahnil. TovariSi s Smodi.em vred so ga odnesli proti Zupančevemu domu, kjer je v mlaki krvi umrl. Smodlča je oce odpeljal k orožnikom. Bll je ves objokan. — In nauk lz tega? Proč z nesre.nini alkoholom! Vlom v konzumno društvo. Vlomljeno je bilo v podružnlco Delavskega konzumnega društva v Novl vasi na Blokah. Vlomilci so odnesli okrog 320 m raznovrstnega blaga, precej lzdelanega perila, mnogo jestvln, usnja in podplatov. škode je za 20.000 din. — V Nemškl vasi pri Blokah so pa isti vlomild prl posestniku Janezu Papežu ukradli zelen vozi.ek, na katerega so naložili ukradeno blago. Hujska. povzroftil uboj. V gostllniški sobi v Naklem prl Kranju je med starejSimi ljudmi sedel za mizo 40 letni kmečki sin Alojzij Golob, doma s Police. Modroval je z očanci. Pri sosednji mizi je v družbi nekega čevljarja, po rodu Hrvata, sedel 32 letni zidar Vinko Lahovec iz Strahinja, kl je brez povoda začel dražiti Goloba. Ta se je zafrkavanja naveličal in sta se z Lahovcem spoprijela, prl čemer je Golob širokoustneža krepko poprijel in ga posadil na sedež, reko. mu, naj bo miren. Končno sta se pobotaJa in si segla v roke. Ko je pa Lahovec zapustll gostilno, ga je njegov pajdaš Hrvat nagovoril, naj obračuna z Golobom in mu v ta namen stisnil v roko poseben nož »stllet«. Lahovec se je res vrnil v gostilno, se začel z Golobom ponovno preplratl ln preden sta s_ utegnila ponovno spoprijetl, Je Lahovec vsekal Goloba s »stiletom« dvakrat v grlo in enkrat v glavo. Golob je napravil samo 8e dva koraka, nakar se je zgrudil in umrl. Lahovec in hujskaiški Hrvat sta v splošnl zmedl izginila v noc, vendar so orožniki kmalu prijell najprej Hrvata, kl je pove- dal, kje se skriva Lahoveo, katerega so na označenem mestu našli. Oba sta bila prepeljana v ljubljansike zapore. Obsodba kljub trditvi nedolžnostt. Letos v avgustu je bila na Planini pri Zrečah umorjena 52 letna Julijana Gosak. Umora je bil obdolžen Franc Gosak, kateremu je bila ubita mačeha zapustila lepo posestvo. Sum je na omenjenega padel radi tega, ker se je v zadnjem časa večkrat z mačeho prepiral in pripovedoval ljudem, da jo bo ubll. Na dan umora je bil pri delavcih v gozdu, od katerih je pa dvakrat za nekaj časa odšel. Franc Gosak je trdil, da je nedolžan, vendar ga Je celjsko sodiS.e spoznalo za krlvega ter ga obsodilo na 15 let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravlc, na plačilo kazenskih stroškov ln na 1500 dbi povprečnine. Sodišče je svojo obsodbo izreklo na temelju nesoglasja obdolžen- čevega zagovora in prič zoper njega in pa, ker je imel edini korist, da se iznebi maCehe. Frano Gosak je kazen sprejel in ponovno zatrdil: »Gospodje sodniki, jaz sem nedolžen!« Zagovornika dr. Humar in Štante 8ta prott sodbl vložila prlziv in revizijo. ' Obsojena detomorllka. Celjsko sodišče je obsodilo na sedem let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic v štrigovo pristojno 22 letno služkinjo Nežo Gfolenkovo iz Kaplje prl št. Jurju ob Taboru. Imenovana je porodila nezakonskega otroka v porodnišnici v Celju. Ker jo je bilo sram pred ljudmi in ker se je bala, da oče ne bo _krbd za otroka, je na potu iz porodnišnice v Kapli vasi 29. julija pri potoku Bolski otroka zadavila, skopala četrt metra globoko jamo in trupelce zagrebla. Gospodarju Kumru, pri katerem je služila, je rekla, da je otroka dala v rejo. Na vprašanje orožnikov, kdo ima otroka v reji, je svoja dejanje priznala. Friderik ln Marija Cerče, zlatoporočenca na Pesnici pri Mariboru