------ 262 ------ Žalostni stan kmetijstva. Pomenki na odgovor „Novic" v 30. listu. v Iz Stajarskega. J. S. Srčno se zahvalujemo si. vredništvu, da nam je na naš dopis od 20. julija v 30. listu »Novic" tako pošteno in jasno odgovorilo. Oprostite pa, da Vaš odgovor primerjamo našemu stanju, kakoršno je sedanji čas. Zadnji čas je, da se na kmetijstvo — najmočnejši stebre Avstrije — oči obračajo. Ako ta steber pade, pade tudi Avstrija. Da mi v kmetijstvu gremo nazaj, v tem , ko druge dežele napredujejo, je gola resnica, ktere nam ne more nihče tajiti. Ako bi v kmetijstvu napredovali, bi se tudi naše blagostanje množilo in ne bi bilo treba na preseljevanje misliti. Tako pa je pač treba na druge kraje misliti, da ne pridemo čisto pod zlo. Vzroki, ki nas ženo k preselitvi, bojo, brž ko ne, še dolgo ostali, in nadloge, kterih nekdaj ni bilo, se bojo, brž ko ne, še pomnožile. Sedanji rod se bo pač težko mogel izkopati iz njih. Naravne prekucije časa, napredek sedanjega veka, prav to je tisto kolo, ki nas hudo tare. V tem, ko so drugi narodi v kmetijstvu in raznih za življenje potrebnih vednostih napredovali, ko se je v njihovih šolah skrbelo za poduk ne samo v pisanji in branji, temuč tudi v vednostih za kmetijstvo potrebnih , ko so vlade njihove in razne družbe jim pomagale po vsej mogo-čosti, so nas oni čas le potujčevali in nas tako zanemarili. „Frankfurt" je bila zvezda, za ktero sta hrepenela Bach in Schmerling, — stan posamnih dežel avstrijskih sta prezirala. Nas se niso spomnili; nas ni nobeden podučeval v tem , česar smo najbolj potrebovali. Le podučeni narodi so veseli napredek sedanjega veka, kakor železnice, mašine, svobodno obrtnijo in kupčijo, sprejeli; mi pa plahi gledamo ta čuda človeške umetnosti, in čeravno so človeštvu potrebna in koristna, o njih stočemo in stoČemo, ker so nam hipoma ljubi kruhek vzela. Mi nismo zmožni, da bi se jih na svojo korist posluževali kakor je treba; ko so se za sedanji čas nezmogljivi davki tirjali, je gledal vsak, kaj da bi mogel prodati. In res prodajamo odrtnikom po nič, kar se le prodati more, kakor živino, les in karkoli se le tvegniti da. Da je le v hosti kak krepelj, se že poseka in po nič prodd. Gore in hribi postajajo goli. Sila kola lomi. In kaj bo čez nekoliko let. Naša lepa domovina bode goli kras. Grajšine, namesti da bi bile kmetom v izgled umnega kmetovanja, same delajo v svojih ho-stah le za sedanji dobiček. Kaže se pa že tudi kazen takega ropanja lepih host: toča se siplje po polji, l) viharji poderajo sadna in hostna drevesa,2) plohe odnašajo s hribov rodovitno zemljo 3) in doline s šuto zasipajo. Tedaj se nam prihodnost pač kaj žalostna kaže in marsikteremu je obupati. Ako bi se kmetije sedaj prodale druga za drugo, kakor grč kupčija, stavim, da bi polovica kmetov brez vinarja morala za be-ražko palico prijeti: ali se bomo tedaj mogli iz dolgov izkopati? Kakor se sedaj kaže, težko. Vino, žito bo po-sehmal malo ceno imelo, živine lastne pa dosti kmetov nima, nekteri še repa ne, in če jo imajo, je nihče ne kupi. Novo ministerstvo pri najpošteniši volji ne bo moglo kmali zdatno znižati davkov, ker je država preveč v dolge zabredla, in potrebuje veliko, ako hoče biti mogočna, kakor se spodobi. Ako bi ne bili tako zadolženi, ako bi država trdnejše stala v svojih financah, bi imeli upanje, da pride kmali boljši čas, tako pa bo moral finančni minister čudeže delati, da poravna, kar se je spridilo prejšnja leta. Radi verjamemo, da so v nekte-rih krajih okoliščine vse bolje kakor pri nas; al saj veste, da je vsak sebi najbližji. Pa tudi, kakor kaže „Novičini" odgovor, se preseliti v druge kraje se ne bo dalo, ker za delavne roke brez premoženja ni skrbljeno v naselni postavi. Mi smo mislili, da bi poprodali tukaj živino, orodje in kar koli imamo , kmetije bi pustili dolžnikom in bi šli v drugi kraj s pridnimi, poštenimi rokami s trebuhom za kruhom. Tam bi nam vlada dala nekaj zemljišča, ') 4., 5., 6. je toča pobila 6 far konjiške okolice. *) Kakor na sv. Lucije dan 1863. leta in tudi letos že. 3) Lani in predlansko posebno. ------ 263 ----- proti temu, da bi po letih poplačavali ga. ^Al to upanje nam je na Ogrskem splavalo po vodi. Čakali bomo, kaj bo dr. Kovač iz Srbije o tem pisal. Dostavek vrednutva. Kmali potem, ko je v „No-vicahfc< prišel na svetlo sestavek o „preseljevanji", nam je došla iz neznanih rok po pošti knjižica v nemškem jeziku v Petrovemgradu letos na svitlo dana, ktera pod naslovom: „Botschaft fur Alle, welche auswandern wol!en. Mittheilungen tiber Ansiedelung in Russland durch Kauf und Pachtung, von Ferd. Brandt, Agenten fur Einwanderung nach Russland" razlaga na drobno vse, kar je takim vedeti treba , ki se hočejo na R u-sovsko preseliti. Brez enostranosti priporoča pisatelj z mirno besedo naselitev na Rusovskem, vendar pa tudi odkritosrčno pravi, da vsak, kdor na Rusovsko pride, mora to vedeti, da saj nekoliko let mora napeto delati in veliko vedeti, da si ustanovi srečo za prihodnji čas. Vsak naj dobro svojo vest izpraša, ali ima zmožnost v sebi, da par let svojega življenja zastavi kot kapital; le takim je priporočati prihod na Rusovsko, kteri nekoliko premoženja imajo in znajo umno gospodariti. Pisatelj na drobno popisuje razmere rusovske in po pravici toži, da rusovsko državo , ktera je zdaj vsa drugača kakor je še pred desetimi leti bila, malokdo prav poznd; pisači nemški, ki ne morejo o slovanstvu nič slišati, z navadnimi abotnimi besedami blodijo o Rusii, namesti da bi njene dobre naprave hvalili po vrednosti njihovi. Pridjane so tej knjižici najvažnejše rusovske postave , ki se tičejo tujcev, kteri pridejo na Rusovsko. Te postave varujejo tudi naselnike. Kdor na Rusovsko pride, mora dotičnemu deželnemu glavarju med drugim tudi povedati, kakošno opravilo je imel v svoji domovini in s čem se misli pečati na Rusovskem. V južni Kavkazii so naselniki, ki so si kupili posestva, 10 let oprosteni mestnega in kmetiškega davka; vendar ae to na enkrat more le 10 osebam dovoliti. — Po takem se tudi na Rusovskem nič ne more opraviti s praznimi rokami; kapitala in uma je treba. Zato zopet rečemo: upajmo, da s božjo pomočjo in vladino skrbjo pridejo bolji časi, in ostanimo domd!