Potičice
§ljL&j menite, Čegav je ta obrazek, ki ga imate nasli-^Pi kaneg-a pred seboj. »Jaz že ne vem. jaz tudi ne« ; pravite po vrsti. Nazadnj« se odreže jeden: »Naj bo, čegar hoče. Pmvi del)evček je to !« Glejte, ta zadnjijo je pa zadel. Debevček je ta, res; no majčkeno drugače se  piše:   Niko Debevec.   Ker je pa še majhen, naj bo
___9__
10
Debevček. saj to ne d6 toliko. Sftdaj ga poznate. AH jaz vam povem, kje aem ga videl, tako skrivej, da sam še ne misli ue.
Božični prazniki so bili pred durmi. Debevdeva mati so dobro vedeli, kaj bo treba za praznike, zato so pripravili neki večer pred prazniki moke, orehov, medu, cvebov in marsikaj, česar še sam ne vem. Niko je videl to zvefier in dofcro se mu. je Ijubilo medu. AH mati so postavili vse visoko na polico. Sedaj pa sezi gori. če moreš! Niko je še-le dobro začel hoditi po sobi- Do-stikrat ga jc še zaneslo, da se je lovil pri klopi, ali pa padel. Torej Niko in polica — ta 8ta bila daleč drug od druzega. Niko je moral v posteljico, ne da bi se bil posladkal z medom.
Po noči se Niko zbudi, karni bila njegova navada. Pogleda. Kaj jc to? Luč gori, mati hodijo tiho po sobi, prenašajo neke posode, v peči pa poka, kakor bi prav dobro gorelo.
»Mati, kaj jo ?• popraša Niko.
»Tiho bodi in spi!« ročejo mati in denejo nekaj belega v Črno posodo. Niko je zamižal in rekel: »Že apim!« Toda hitro je zopet odprl oči in trdil, da se je ž« zopet zbudil. Zopet hoče vedeti, kaj delajo mati.
nPoti6ice peuem! Miruj, če ne . . . .«
Mati še niso zažugali kazni, ko je bil Niko že iz posteljice- V sami srajčiei je zlezel za mizo-in gledal, kakor gleda na tej podobi. Smejal se je in kazal nekaj zobkov — vseh Še ni imel. Gotovo je hotel strašiti po-tičice, češ: Vidite zob! To vas bom. Ali z gleclanjem ni bil zadtvvoljen Niko. »Jaz bom tudi pekel«, silil je v mater tako dolgo, da so mu dali na ogel mize košček testa. Tega je stiskal in gnete) toliko časa. da so mati naredili vse potice in poličice. Ko so jih vsadili v vroČo pe^, pritisnili so med mesteje še Nikovo. Nato je Šel Niko spat,
Zjutraj je najprej prašal po svoji potičici. Mati mu jo dajo, Niko pa z njo k o&etu.
Oče jo poka^ijo. A tudi materino ugriznejo, potem pa razsodijo tako, da bodo oče jedli miiterine, Xiko naj pa svoje. To je po^ledal Niko! Svoje bo jedol ? Satno jedna je, ia še ta majhna in tiho je mislil — tudi nič
11
dobra. Ali oče so bili stanovitni. Ker sam pečeš, napeci zase, lamc bodo maii. Če pa nočeš tako, lef.i rajše in ne motai se krog rnatere. kcdar bodo pekli. Torej kako bo ? Ali boš lepo mirno ležal in bova jedla oba materine potice, ali pa vstaneš in pedeš sam zase?
Niko 8i je izbral posteljico in materine potice. In prav ima. Kaj bi se otrok vtikal v to, česar ne ve in ne zna!                                                     F. S. Finžgar