poštnina platana v aotovlnl Cena 2 din nov;Ils^ss n» I Živela Komunistična partija Slovenije, prvo-bori tel ji ca za svobodo vsega slovenskega naroda I Solkan, 19. novembra 1948. | GLASILO OSVOBODILNB FRONTB ZA GORIŠKI OKRAJ Leto II. — At. 88. It. kongres KPS je delovno ljudstvo spremljalo s podvojenim delom in izpolnjevalo obveznosti Masovno prostovoljno delo na gradilišču Nove Godce V čast II. .kongresu KPS je Okrajni odbor OF organiziral v nedeljo 14. novembra masovno prostovoljno delo na gradilišču Nove Gorice. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na gradilšču veliko razpoloženje. ko so začeli prihajati prvi delovni kolektivi. Med prvimi je pri« Šel na gradilišče delovni kolektiv iz tpvame in okolice Anhovo, ki je Jrtcl nad 70 prostovoljnih delavcev. Kmalu za tem so prihajale še ostale delavne skupine iz Grgarskega Sektorja, Brd. iz Otlice in Predmeje ter drugih krajev, tako da je delalo kljub mrzlemu vremenu na gradiii-fču Nove Gorice preko 500 ljudi. Razpoloženje in tekmovalni duh, ki je vladal med skupinami in posamezniki. je jasno kazal razumevanje našega ljudstva do graditve norega političnega, gospodarskega in kulturnega središča — Nove Goriče. Še bolj pa so se vsi zavedali važnosti II. kongresa KPS, ki je ob. ravnava!^ v tem času delo naše Partije,^ naše Osvobodilne fronte in množičnih ^organizacij, kakor tudi Vso politično, gospodarsko in kub turno Problematiko. Ker so se graditelji zavedali teh važnih dejstev, je delo uspešno potekalo. Če' pogledamo delovni kolektiv Iz tovarne Anhovo, bomo takoj Vad< pravo razumevanje do izpolnjevanja svojih obveznosti, saj so v tovarni cementa in salonita svoj letni plan proizvodnje že dosegli. Nič manj se Poleg svojih obveznosti niso zanimali za gradnjo Nove Gorice in se z nedeljskim prostovoljnim delom ponovno dokazali ljubezen do naše domovine, Partije in Fronte, ko so se v tako lepem številu udeležili. Tudj Otlica noče zaostajati. Že v zgodnjih jutranjih urah so čakali ka, rajon. da jih prepelje na delo v Novo Gorico. Skupno s Predmejo so se pripeljali z zastavo in harmoniko ter veselih obrazov takoj šli na delo. Ko je vodja skupine peštel navzoče, jih jc bilo iz Otlice 28, med njimi tudi nekaj starejših. Z veseljem so zagrabili za delo ob magistrali in nepretrgano delalj še preko poldneva. »Ne smemo biti zadnji!« se je slišalo med vihtenjem krampov in lopat Iz briških vasi je bila najbolje zastopana vas Neblo in okolica. Ob 8.50 je prišlo čez 70 frontovcev zagorelih obrazov polnih veselja in navdušenja. Čeprav so se pripeljali na odprtem kamionu, se za mraz niso veliko zmenili. Razumeli so, da jc Nova Gorica važno gradbišče, posebno radi tega, ker nam je bila naša Gorica po krivični meji odtr* gana. V njih je vladala misel: »Dežela lahko zgradi mesto, mesto pa dežele ne imore!« Briške vasi se ne zavedajo samo te naloge, ampak so nam lahko za vzgled tudi kmečko-obdelovalnc za. druge, ki jih v Brdih ustanavljajo. Iz Vinnrsko-sadjarske šole v Vipolžah se je v nedeljo udeležilo 29 učencev in učenk prostovoljnega dela na Novi Gorici in so izjavili ,da se bodo še udeležili prostovoljnega dela na tem važnem gradbišču. Pohvaliti moramo tudi vaščane Za-poteka, ki se niso strašili dve uri dolge poti do vlaka ter s tem doka- zali. da ni ovir in ne more biti nalog, ki bi jih ne izpolnili v izgradnji socializma. Med posameznik] je treba pohvaliti posebno staro ženico Mohorič ložefo iz Lož pri Vipavi, kj je neutrudno delala in izjavila: »Vse, kar sem napravila, sem premalo za našo Titovo Jugoslavijo-« Med najstareiši-mi frontovebgraditelji socializma so bili ta dan na gradilišču Nove Gorice tud, 60letna Gerbec Judita iz Za-l>otoka, Nemec Marija iz Kromberga in 66 letni cestar Valentinčič Franc, ki so s svojim vztrajnim delom do. *red koncem leta. 2. Obveze za ljudsko posojilo so prekoračili za 37%. 3. Prostovoljne delovne ure pa gradilišču Nove Gorice so prekoračili za 8.06%. 4. Neopravičene izostanke so znižali na 0.13%. 5. Znižali so lastne stroške na delavski ekonomiji in obvezo izpolnili 100%. % 6. Akcijo za povezavo s kmeti so Prekoračili za 50% 7. Letno obvezo prostovoljnih delovnih ur so prekoračil za 28,6%. 8. Delovno disciplino so dvignili za 1.03% Ob zaključku predkongresnega tekmovanja so sprejeli spet nove obveznosti, ki jih bodo uspešno izpolnili do konca leta 1948: 1. Pripravili bdo še eno delovno akcijo na gradilišču Nove Gorice. 2. Kulturno-pirosvetna ekipa bo priredila tri kulturne prireditve. 3. Ekipa strokovnjakov bo priredila še eno delovno aikcijo za povezavo z vasjo. 4. V času zasedanja 11. kongresa KPS bodo pojjolnoma izboljšaj! delovno disciplino. 5. Skrbeli bodo za čim boljšo iz« vedbo spojitve SKOJ-a z mladinsko organizacijo. Resolucijo so zaključili tako: »Uspehi i>ašega tekmovanja so naj-lepšj odgovor klevetam lnformbiro-ja in domače reakcije ter dokaz, da smo neomajni v borbi za izgradnjo socilizma pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu!« Ida Berlot Delavci zbirajo denarne prispevke za stavkujoče rudarje v Franciji Zaradi zbiranja prostovoljnih pri. spevkov v ponič francoskim rudar, jem, k> so bore za svoje najosnovnejšo pravice, se je v okraju po sindikat, nlh podružnicah mnogo govorilo o borbi proletariata v Franclji, istou. časno pa naši delavci zasledujejo dnevno časopisje, kako so ta borba z uspehom razvija. Ker se delavstvo dobro zaveda- kaj jc dolžnost dati tistim, ki še ne uživajo nacionalne In socialno svobodo, so pristopili k nalil, ral ni akciji v denarju, da podprejo to borec. Razumevajoč težki položaj rudar, jev v Franciji, je podružnica Okraju nlh nameščecev pri OLO Gorica zbrala 5G11 din, sindikalna podružnica Okrajnega magacina pa 2304 dtn. Tudi podružnica cestarjev za Brda ja zbrala 200 din. To jo le nekaj šte. vilk; akcija pa je v psledjcm času zavzela širok razmah, posebuo pa za časa trajanja II. kongresa KPS ln bomo o rezultatih obvestili v prihod, nji številki. Podprimo francosko rudarje, ki s o danes na barikadah borijo za svoje osnovne pravice. Otvoritev mizarske delavnice in začasne gledališke dvorane v Čepovariu Tudi Čepovancj so počastili II. kongres KPS. V nedeljo 14. novembra so imeli svečano otvoritev mizarske delavnice in začasne gleda liske dvorane. Po zamisli Paglavec Cirila, upravnika krajevnega podjetja »Indles« v Čepovnnu so s pomočjo KLO-ja JI vseh množičnih organizacij zgradili prostorno poslopje. Delali so požrt-vovalno in na poseben način. V stavbi bivše karabinerske vojašnice so zgradili novo poslopje, ne da bi prekinili delo v spodnjih prostorih delavnice. Gradili so tako rekoč stavbo v stavbi. V novozgrajeno mizarsko delav« nico so namestil; moderne stroje in svojo lastno žago vcnicijanko s tremi listi. Tu bodo izdelovali mizarske izdelke za obnovo Čepovana in okolice, predvsem pa za nove gradnje. V istem poslopju so zgradili tud, začasno gledališko dvorano, ki sprejme lahko ca 400 ljudi. Ta dvorana bo služila Čepovancem za razne kulturne prireditve v teku zimskega časa in vse dotlej, ko bo zgrajen zadružni dom z dvorano za ca 1000 ljudi. Tej slavnostni otvoritvi je priso« stvovalo vse prebivalstvo Čepovana in okolice, ki se je navduševalo nad uspehi svojega dela. Dokazalo je tistim poedincem, ki so gradnjo mizarske delavnice in dvorane ovirali, da je ljudsvo, ki ima oblast v svojih rokah zmožno premagati vse težave in pripravljeno častno izvrševati naloge naše Partije in naših voditeljev Kenk Člani sindikalni! podružnic si pripravljajo drva za zimo Ker so sindikalne podružnice do bro razumele potrebe delavstva v preskrbi z drvmi v letošnji zimi, so že izdelale nckatee podružnice lepo količino drvi, tako na prime/: Sindikalna podružnica vozovne delavnice Gorica je izdelala 143,90 kub. metrov, odpeljala pa 128,90 kub. metrov drvi. Sindikalna podružnica Mehanične dela/vnice Solkan je izdelala 82 kub. mfctrov, odpeljala 74 kub metrov drv). Sindikalna podružnica Goriške opekarne Mie je Izdelala 75 kub. metrov, odpeljala 74,65 kub. metrov. Sindikalna podružnica Poslovna zveza Se.mpeter izdelala in odpeljala 56 kub. metrov drvi. Sindikalna podružnica Obnovitvene zadruge Trnovo je izdelala in odpeljala 28 kub. metrov drvi. Sindikalna podružnica Obnovitvene zadruge Solkan jc izdelala in odpeljala 16.50 kub. metr-ov drvi. Sindikalna podružnica 'Splošno Gradbenega podjetja »Primorje« je izdelala in odpeljalo 8,50 kisih me trov drvi. Vse te sindikalne podružnice so do sedaj skupno izdelale 409,90 in odpeljale iz gozda 286.53 kub tnc-fcro>v drvi. Ta količina pa še daleč ne krije količine potrebe drvi delavstva v našem okraju. Čeprav so bile vse podružnice o tem delu obveščene potom okrožnic in sestankov, ki so bilj sklicani samo zaradi organizacije pri poseku drvi, se dosedaj vse premalo zanimajo za preskrbo drvi za delavstvo Z druge stiani pa jim uprave podjetij ne nudijo pomoči, temveč zavirajo in podcenjujejo, izgovarjajoč se na pomanjkanje delovne sile. medtem ko delavstvo izostaja v visokih procentih jn v gotovih primerih upravčeno prav zaradi malomarnosti uprav samih, kot je to primer pri SG Podjetj* »Primorje« v Novi Gorici Naj bo vzor ostalim podružnicam sindikalna podružnica Vozovne delavnice Gorica, katera je preskrbe« la drva do sedaj skoraj vsem članom Sindikalne podružnice in uprave podjetij naj bodo na jasnem, da bodo same odgovarjale, če ne bo delavstvo preskrbljeno z drvmi v letošnji zimi. Sedaj je zadnj čas za izdelavo davi, ker bodo pozneje sečnio ovirale vremenske neprilike. Miro V Srepem Litovcu in cepovanu bi ttt-rali resneje pristopiti k gradnji zadružnega doma Danca lahko ugotavljamo, da je ve Uka večino, našega ljudstva na vuai spoznala nujnost in potrebo gradnje zadružnih domov. Vendar- pa se še najdejo poedinci, ki se tega ne zave dajo. 14 oče jo razumeti, da je zadružni d oj n na vasi gospodarsko, politično in kulturno središče kmetov, kot je »Rdeči kotiček« v tovarnah in pod. jctjth delavcev. Srednji Lukovec je bil za časa borbe ekoro do tal požgan. Po končani borbi se je tamkajšnje prebivalstvo pridno lotilo obnove stanovanjskih In gospodarskih poslopij, kar še danes nadaljuje. So pa še poedtnci, ki v Slednjem Lukovcu nočejo razumeli vežno.ti gradnje zadružnega doma. Mnenja so namreč, da je treba naj preje celo vas obnoviti, ne zavedajo pa ee, da bi z zgrajenim zadružnim domom tudi delo pri obnovi uspešne j fo potekalo. G reditelja bi imeli tam svoje središče, kjer bi »e tudi kui. turno izživljali. V zadružnem domu bi imeli prostor za zadrugo, ki je se. daj v dokaj majhnih in neprimernih prostorih, imeli bi dvoran0 za kulturne prireditve in za sestanke množičnih organizacij, tam bi sl uredili Čitalnico itd. Delo bi bilo vsekakor uspešnejše na vseh sektorjih in pre bivalstvu bd se v večji meri nudilo zdravega kulturnega razvedrila. Tudi v Cepovanu so nekateri, ki podcenjujejo gradnjo zadružnega doma. Izgovarjajo se na obnovo in se ne zavedajo, da jc poleg gospodarskega dviganja vasi potreben tudi kulturni dvig prebivalstva. Cepovanu kot centru je vsekakor še bolj potreben zadružni dom, da bi nabavno-prodaj na zadruga hnela udobnejšo prostore in lahko takoj odkupovala od kmetovalcev razne pridelke, kar sedaj ne moie zaradi neodgovarjajočih prostorov. Kako zadružni dom že služi svojemu namenu, lahko vidimo v Dolu Predmeji, kjer imajo svojo mlatilnico, plemenskega bika in razne druge kmetijske stroje, ki si jih posamezni kmetovalci ne morejo nabaviti. Mnogo imamo še primerov gradi-lišč zadiužnih domov širom našega okraja, ki bi jih lahko postavili za zgled Čepovancem in Lokovčanom. Lahko pa si ogledajo samo veis Trnovo v svoji neposredni bližini, ki Je bila za časa boirbe med najbolj pri zadetimi, a Ima danes svoj zadružni dom žc p°d streho. Metod. Naše žene podpisujejo realne je za ohranitev mirit v svetu Mednarodna demokratična federacija žena je pozvala vse svoje nacionalne sekcije žena, da naj žene pove. dejo v času sedanjega zasedanja organizacije Združenih narodov v konkretno borbo za mir. S podpisno akcijo žene v našem' okraju množično podpirajo sovjetski predlog »a raz-rožitev in za utrditev miru. Po zmagoviti vojni, ki so jo vodili Združeni narodi, je glavna skrb sovjetske vlade in vlad držav ljudske demokracije, da bi Zdrrženi narodi sprejeli sklep, ki bi tudi v resnici in ne samo v besedah zagotovil mir v svetu. Sovjetska zveza je vodila to politiko že vse od svojega obstoja, ker kot socialistična država niti ni mo. gla voditi druge politike. Njej ob strani stoji naša socialistična država, ki potom svojih predstavnikov na zasedanju resno podpira stremljenja Sovjetske zveze. Žene v našem okraju dobro vedo kaj je vojna in niso še pozabile žrtev, ki jih je povzročila zadnja vojna, zato se množično vključujejo in podpi. sujejo resolucije, ki izražajo vso lju. bežen in predanost predlogu Sovjetske zveze, ki jo zastopa tovariš Višinski ter podpirajo glasovanje naših delegacij s tovarišem Kardeljem na čelu, obenem pa protestirajo proti nakanam svetovnega imperializma, ki je hujskač novih vojnih grozot. V borbi za mir so naše žene imele preko 100 masovnih zborovanj in je do danes okrajni odbor AFŽ sprejel 109 resolucij s 8305 podpisov. Ta številka nam jasno dokaz je, da ni sile na svetu, ki bi lahko strla pravično borbo vseh demokratičnih držav na svetu, kakor borbo vsega zatiranega ljudstva v kolonialnih in polkolonial. nih državah. Jesenska setev se zaključuje Letošnjo jesensko setev je precej oviralo deževje. Zavleklo pa jo je tudi pomanjkanje traktorjev, ker so bili ti odposlani v Makedonijo, kjer so ogromne površine žitorodne zemlje čakale na oranje. Traktorji, ki so ostali »USTROJU«, ne morejo vsega in v prvi vrsti orjejo zemljo kmečko obdelovalnih zadrug. Kmetje morajo orati največ z vprežno živino. To seveda gre bolj počasi,1 a 6e združijo več vprežne živine skupaj in si med seboj pomagajo, je tudi to delo bolj uspešno. Lep primer takega dela so nam pokazali člani kmečko-obdelovalne zadruge v Do brovem, kjer so združili vseh svojih 27 volov in skupno odšli na njive. Tam je bilo oranje in setev kaj kmalu končana. Z istim načinom pristopajo k delu tudi v drugih kmečko-abdelo-valnih zadrugah, kjer je onemogočeno traktorsko oranje. Težave pri letošnji jesenski setvi smo imeli tudi glede semena, ker ga nismo imeli v zadostni kolie ni. Večina semena se je delila le proti zamenjavi. V bodoče upamo, da teh težav ne bo več, kor bodo k m e čk-o-ob uelo-valne zadruge pridelovale vedno več dobrega semena. Da setev ne poteka'povsem v redu, so krivi tudi nekateri KLO-ji sami, ker ne pošiljajo rednih poročil, ker ne smatrajo evidence za najvažnejši pogoj planiranja. Poverjeništvo za kmetijstvo ne more vedeti za potrebe posameznih kmetovalcev in ne more pravilno usmerjati potek setve v okraju, če mu tega ne javijo KLO ji. No, kljub vsem težavam in pomanjkljivostim se jesenska setev bliža svojemu zaključku. V goratih predelih, kjer sc je setev najprej izvršila, prva žita že zelene. Na Krasu, v Vipavski dolini in Brdih pa se sedaj, ko se je vreme nekoliko ustalilo, setev zaključuje. 0 naši sadjereji V mesecu oktobru je ministrstvo za kmetijstvo LRS sklicalo v Solkanu konferenco vseh naprednih sadjarjev Slovenskega Primorja, kot predpripravo za širšo konferenco, ki se bo vršila novembra v Mariboru. Tej konferenci je prisostvoval tudi predsednik ministrstva za kmetijstvo LRS Koprivnik Vladimir, predstavnik Znanstvenega instituta iz Maribora, direktor Državnih posestev Slovenskega Primorja tov. Vidmar in upravnik Kmetijske šole iz Lož pri Vipavi. Glavni namen te konference je bil razdeliti Slovensko Prmorje na kli* matična področja in določiti vrste sadja, ki se bodo tu gojile. Kr a šk o - pl a ninski predel bo obsegal okraja: 11. Bistrica, Postojna in delno Sežano. Tu se bo gojilo 65 V a jablan zimskih in jesenskih fšampon-ke, jonatan, g or iške sevke, bobovec in zlata parmena), 6 "/o hrušk Ide-kanke zimske, moštnice in tepke), 25% si v domačih in bosanskih ter 4 ?/» orehov in lešnikov. Primorski predel bo obsegal gori-ški in delno sežanski okraj, v katerem se bo gojijo 25 t/o češenj (ko-zartke, cepljenke alj vipavke in tar-čenlarcc), 30 % breskev Imajni cvet, amzden, zmagovalka, triumf admiral, vardeli. »Ho«, sostra podsabotiitka, simpovan, hale in alberta), 14 % hrušk (soška rapa, košja. viljanka triumf), 12 % kakj (ikolinela, maljone in markeze). 8?/o kostanju, 2% mu« reli e, 5 % sliv, 2 % jabolk in 2 % smokev. Alpski predel bo obsegal okraj Tolmin ni delno Idrijo. Tu se bo gojilo 75 % jablan zimske vrste (gori ške sevke, masanger. holandski ro-bač m bobovec), 10 % hrušk ranih trebi sank in tepjk ter 10 % orehov. Konferenca je tudi določila kraje, kjer se bodo ustanovile drevesnice im sicer: V Ozeljanu. II. Bistrici in idiiji Tu se bodo gojila sadna drevesca, ki bodo potem dodeljena sadjarjem širom Primorske. Naša sadjereja zavzema po količini pridelkov prvo mesto v Sloveniji Stremeti !>a moramo za tem, da bo tudi kvalitetno vzor vsem drugim okrajem, zato jo moram© stalno izboljševati, jo Ščititi prCd raznimi škodljivci, posebno pred ameriškim kaparjem. V tednu čiščenja in škropljenja sadnega drevja naj sleherni zaveden frontovec sodeluje, da bo v prihodnjem letu na domačem in tujem trgu čim boljše in čim več na-sega sadja. K. F. Razpstred popitevanja nbvracic 3% posojila Narodne osvoboditve, 5% postila Svobode In ziačasnljh potrdit Obveznic® in začasna, potrdila se bodo registrirale, in sicer: od 15. do 20. novembra v Solkanu na sedežu OIX); od 22. do 23. novembra v Kostanje, vici na Krasu na sedežu KLO; od 22. do 27. novembra v Ajdovščini v podružnici Narodne banke. Vsi oni, ki bi kakršnihkoli vzrokov niso papirje registrirali v času od 8. do 13. novembra na sedežih Dobro, do, Kanal, čepovan, naj to store v gornjem času In sedežih. V borbi za plan se bsdo frontovci jekSeniii Ko izvajamo naš polletni plan, se brez dvoma postavlja pred nas vprašanje delovne sile. Sedaj se jasno vidi, da ni vzrok za neizpolnitev plana pomanjkanje materiala v nekaterih vejah našega gospodarstva, temveč prvenstveno v pomanjkanju delovne sile. Da bi na čim uspešnejši način rešili to vprašanje, je naloga vseh frontovskih organizacij širom našega okraja, da konkretno pristopijo k organiziranju vse razpoložljive de s lovne sile. ki se v našem okraju še nahaja, posebno sedaj, ko so poljska dela končana. Ta brigada, kj sc sedaj organizira, je posebna brigada, ki bi delala na gradillšču Nove Gorice en ali dva meseca ter so člani, ki sestavljajo to brigado, pla- čani. N. pa samo to, pač pa bodo člani Fronte in drugi ob tej priliki imeli možnost dvigati svoje znanje bodisi na gospodarskem, političnem in kulturnem področju in se tako usposobiti, da bodo lahko opravljali odgovorne funkcije, ko se vrnejo na svoje domove. Formiranje te brigade se začne v ponedeljek 22. novembra 1948. Z organizacijo posebne brigade se bodo vrste Osvobodilne fronte še bolj širile in organizacijsko krepile. Pokazali bomo. da smo sklepe V. kongresa KPJ in 11. kongresa KPS pravilno razumeli in z našo delovno akcijo odgovorili na vse neresnične klevete napram našim najvišjim voditeljem in našemu delovnemu ljudstvu. K. A. Kako gradim Novo Dorico Vlak drvi po soteski, med strmimi po boi ji naše osvobojene Primorske. Tunel sc vrsti za tunelom. Cb progi pa se nekaj časa levo, nekaj časa desno vali bistra Soča. Iz vlaka sc čuje zanosna pesem brigadirjev,' ki z veselimi očim in radostnim obrazom opazujejo pokrajine okoli sebe. Vse jim je novo — strma pobočja, krasna zelenkastomodi a barva Soče, vasi in ljudje, kajti večina med njimi sc prvič pelje po tej progi. Odločili so se, da žrtvujejo dva meseca počitnic svoji domovini, da pomagajo pri gradnji novega centra naše Primorske, socialističnega mesta, Nove Gorice. Prišli so na pomoč primorskemu ljudstvu, ki hoče dati primeren odgovor imperialistom in pokazati, da ga ne bo uič ustrašilo na poti, ki jo hodi skupno z vsem jugoslovanskim ljudstvom. V vseh ljudskih republikah so se formirale brigade in prišle na pomoč bratom Primorcem. Prišle so z zavestjo, da pomagajo ljudstvu, ki se je čez 20 let borilo proti fašizmu za dosego svojih človečanskih pravic, ljudstvu, ki se je tudi za časa NOB borilo v prvih vrstah. Ozrimo se sedaj zopet nazaj in opazujmo dalje pot in delo ene izmed mladinskih brigad, ki gre na gradnjo Nove' Gorice. viak vozi dalje Čez obnovljene mostove, skozi junaške primorske vasi, ki so Vsaka zase mnogo doprinesle k naši osvoboditvi in zmagi. To nam pričajo še ostanki ruševin, že obnovljeni mostovi Itd. Tu je z&dajal primorski partizan udarec za udarcem italijanskim in nemškim fašistom, kijub barbarskemu nasilju, ki ga je izvajal nad primorskim ljudstvom. Vsi brigadirji se gnetejo pri oknih vagonov. Le kaj je to-7 Pravkar smo zavili okrog ostrega ovinka in že se peljemo čez tsolkanski most. Šestdeset metrov pod nami šumi Soča, v daljavi pa se vidi kot na dlani Gorica, ki je še sedaj v rokah tujcev. Ko tako opazujemo še nepoznane kraje prod seboj, vlak počasi zapelje na goriška kolodvor. Tv nas že čakajo brigade, ki so že delj Časa na gradnji Nove Gorice, čujejo se veseli vzkliki, med pesem se pomešajo parole: »Hočemo graditi Novo Gorico — za Tita — za narod — za Partijo — naprej — hura;!« čuje se skandirat)je: »Tito — Partija — Tito — Stalim itd. To navdušenje, ti vzkliki so obenem imperialistom onkraj meje in odgovor krivičnim obtožbam, ki jih je Intormbiro vrgel pred naše narode, češ, da je linija našo Partije zgrešena, da se naše vrhovno vodstvo oslanjia na zapad-ne imperialiste. Brigada je odkorakala v taborišče v st nun nem redu iob spremljavi harmonik in vesdfe pestita navdušenih brigadirjev. Mrak jo še. Obrisi stare opekarne in ogropihega dimnika, kjer so nastanjene nfladiinske delovne brigado, sc rišejo v neljif). Na vrhu dimnika plapola v lah-tfem vetriču zastava s petokrako zvezdo. Ura je pol petih zjutraj. Po opekarni, ki je preurejena v taborišče se začujejo veseli zvoki harmonike, vmps pa klici dežurnega, ki budi brigadirje in jih poziva na jutranjo telovadbo. Pred par minutami še kot izumrlo se spremeni taborišče v pravo mravljišče, brigade tekmujejo med jseln>j katera bo prva v zboru za telovadbo. Četrt une na telovadbo, da se prebudiš in izravnaš premrle ude, nato pa na umivanje. Po hodnikih in prostorih vse vrvi. Najpridnejši so že pospravili svoje postelje in čakajo dežurnega, da da znak za zajtrk. Po zajtrku odide brigada na delo. Vsak ima že svoje orodje. Sledi še dviganje zastav in objasnitev dnevnega delovnega dela brigade, nakar odkoraka brigada za brigado na delo. Ene delajo na regulaciji Ko tena, druge pri gradnji lesnega kombinata ali stanovanjskih blokov, nekatere pa na obhodni cesti ali pa na magistrali. Naša brigada je zaposlena pri gradnji stanovanjskih blokov. Ako se ozreš z enega izmed okoliških gričev na gradbišče, se ti zdi kot da gledaš na mravljišče — vse vrvi in dela, vse tekmuje med seboj kdo bo boljši. Tam slišiš dve trojki, ki se kosata, katera bo zvozila več samokolnic in izkopala več zemlje, na drugi strani različne skupine pri va-gončkih, ki se ravno tako kosajo, katera bo izpeljala in izkopala več zemlje. Na blokih tekmujejo kdo bo bolje zidal, katera trojka bo zvozila več Opeke, malte ali betona. Tako je vsak dan. Borba za dosego plana in obveze in dalje borba za prekoračenje plana. Po končanem delu se brigade vesele svojih uspehov vračajo domov s pesmijo na ustih. Spet odmeva po prostrani kromberški ravnini pesem graditeljev Nove Gorice vkljub imperialistom onkraj meje. Ko pridejo brigade domov se umijejo in kosijo, nakar gredo zadovoljni in utrujeni vsi na počitek. Dve uri počitka in zopet je vse na nogah. Tu vidiš vaditi pevski zbor, tam folklorno skupino, znanstveni krožek, študijski sestanek. Zopet tekmovanje kdo bo boljši. Kulturno prosvetno delo zamenja fizkultura. Na igrišču se uri vsak v svoji disciplini, vsak pa si hoče osvojiti fizkulturno značko. Vsak hoče biti prvi in nihče zadnji. Vsak Življenje v DID-ih IVRnMMfMV Z ustanovitvijo dveh domov igre in dela se ie v našem okraju omogočilo mnogim materam zaposlitev in s tem se je tudi marsikateri družini izboljšal ekonomski položaj. Pa ne samo to. matere so sedaj brez skrbi ter se dobro zavedajo, da se njihovi malčki ob igri tudi vzgajajo ter navajajo k delu, katero bodo v poznejših letih vzljubili in cenili. V domu je našim malčkom mnogo lepše kot dama. Kje pa je v družini to* liko vrstnikov in kje utegne mamica pripovedovati toliko lepih pravljic? Ko se teh naveličajo, se pa igrajo na obširnem igrišču, s katerega jih nihče ne odganja. Ko pritisne mraz in zunaj dežuje, se nadomesti dvorišče z veliko prostorno igralnico. Prav nič jih ne moti ne dež ne veter. Tu je neboj igrač, katerih ne bi mogel imeti doma nihče. Preveč bi stale, pa če bi dali denarce mamica, atek, strici in tete ter vse sorodstvo, jih ne bi imeli Mamice so zelo zelo dobre, vendar tovarišice nič manj. One imajo dovolj časa dn se z otroci igrajo ter so tako dobre, da se kar neradj poslavljajo popoldne od njih. Iger bi sc .otrok tudi naveličal, pa če bi bile še tako lepe' in privlačne. Otrošk; molk in krik, ki se 'včasih razlega, prav naglo utihne, kadar se preide k delu. Kdo pa ne bi utihnil, ko dobi svinčnik v roko in papir, na katerega se da narisati vsemogoče predmete. Kljub temu, da danes ni vsega na pretek, so sl uprave domov vendar omislile in dobile potreben papir, s katerim pa pridno varčujejo. Igranje in delo brez vsakega okrepčili bi bilo vendar prehudo. Morali bi k mamicam na malico in pa ko-s lo; Toda tega jim ni treba kuharice so že preskrbele okrepčila za lačne želodčke, po katerih segajo hlastno naši najmlajši. Vzgoji tljica jih kot vselej tudi pri jedi navaja na snago n red. Nihče ni trmast vsak se po* korava skupnim predpisom — saj bi ne kazalo biti v posmeh vsemu kolektivu, hi kakor v domu vse tekne — vsaka stvar je boljša in slajša kot doma. Izraz zadovoljnosti .n veselja je predvsem pesem. Te se prav pridno poslužujejo. Tudj deklamiranju posvečajo dovolj požnje. Čas dnevnega bivanja v domu je odbrzel in otroci se izroče mamicam v varstvo Toliko novega so doživeli njihove glavice in staršem lahko toliko pestrega povedo. Naslednjega dne se prične zopet veselo življenje igre in dela pod smotrnim vodstvom trudečih se vzgojiteljic. Tako raste naš novi rod v popolni svobodi — lepši bodočnosti nasproti. Naša dolgoletna borba ni bila zaman — za nam; prihaja kader, ki uživa sadove te borbe sl želi čim prej pripeti na prsi znak fiz-kulturnika — znak sposobnega branitelja domovine. Tam ob strani igrajo brigad-na moštva v odbojki tekmo za naslov prvaka sekcije, enako nogometna moštva, na travi vadijo telovadci za zaključni nastop, v sobah pa zamišljeno vodijo borbo šahisti. Drugje je bita v dnevnem programu predvojaška vzgoja. Mladinci in mladinke brez razlike hočejo znati ravnati z orožjem Hočejo biti vešči v vojrni tehniki, da bodo lahko branili svojo ljubljeno domovino. Kje v send je zbrana cela brigada in njen komandant resno razpravlja z brigado o težkočab in problemih v delu, vsi z eno in edino željo, dati v tem času čim več od sebe v korist ljudstva. Tako poteče dan. Ob večerji poslušajo brigadirji zvočne oddaje glavnega štaba. Poslušajo o svojih uspehih tekom dneva in ravno tako o neuspehih. Vsak dobi nasvet, kaj mu je storiti. Po kratkem zabavnem programu, ki sledi, ali po prireditvi brigade in bralskem kolu z brigadami našega juga, sc podajo vsi na počitek, da si zbero sile za naslednji dan Socialno stanje učiteljstva se zboljšuje O delu in nalogah učitelja takrat ne bomo govorili. Te vsak prav dobro pozna. Niso majhne a vendar iz* vedljive. Pa jih naši učitelji tudi v polnj meri izvajajo. Velika večina učiteljstvo je delala in dela še danes pod zelo težkimi okolnostmi. Kljub nerožnatemu gmotnemu položaju. Nekaj ljudi je odpadlo iz učiteljskih vrst, to so predvsem oni, katerim je materialna plat najvažnejša Zvesti svojemu poklicu so pa ostali oni. ki so se zavedali važnosti vzgojnega dela ravno v času graditve socializma ter so istočasno imeli popolno zaupanje v ljudsko oblast, kateri je cilj dvig življenjskega standarda širokim delovnim množicam. Po zaslugi našega delavca, ki je s svojim neumornim delom stolno piesegal m presega plan, se je že letos omogočilo vidno izboljšanje položaja našemu učiteljstvu in ne beg jz učitelj, skjh vrst ter pomanjkanje učiteljstva kot je danes mnenje mnogih. Tisti, ki še vedno stoje ob strani ter s svo* jim nedelom zaman skušajo slabiti naš položaj, prav gotovo učiteljstvu in ostalim položaja niso izboljšali. Vse bolj pristopamo k načelofn demokratičnega nagrajevanja ter so v tem smislu izšle uredbe tudi za uči* teljstvo. Nezasedene šole v gorskih predetih, ter predel h, ki so od železnice in avtobusnih prog oddaljene. so nam pokazale, da se jih vsaik otresa, ker so življenski pogoj! težji Učiteljstvo na teh šolah bo prejemalo od .aprila dalje nagrade od 500 do 1000 din mesečno. Na enoodc^elč-nih in drugih šolah, kjer uči učitelj ves dan, bo za vsako naduro prejel djn 50 od septembra dalje. Za izredno požrtvovalno in uspešno delo bo lahko prav tako vsak prejel primerno denarno nagrado. Nadalje se bo še posebej nagradilo one. Si po-učuiejo nad 60 otrok v razredu. K tem izboljšanjem, ki so že v veljavi, lahko pričakujemo v k ga tke m še nadaljnja izboljšanja kot ukinitev 15 % odbitka od osnovne plače uči* teljev pripravnikov. S tem načinom nagrajevanja bomo lahko nagradili vse ono, predvsem mlajše učiteljstvo, ki je vzdržalo v učiteljskih vrstah, ki ie vzdržalo na najtežjih mestih s plačo 2.975 din. Danes bo lahko tak učitelj prejel preko 6.000 din mesečno, Z nagrajevanjem smo istočasno zasigurnli v gorskih predelih učitelja, kajti pouka potrebni so otroci povsod in ne samo v dolini, kjer so povoljnejši življenjski pogoji. Skrb naših oblasti za učiteljstvo naj se prenese tudi na KLO-je. ki naj prav tako izpolnijo dolžnosti- katere imajo napram šoli in učitelju. Učitelj dobiva v naši socialistični druž-' hcrri ureditvi vse bolj in bolj vidno in svojemu delu prime rop fn cisto, mesto kot ga ima danes učitelj v SZ. L onstran meje V občinskem svetu v Ctorfci ,,ni vljudno in na ■mestu" go v uriti slivensko Preteklo soboto ie bilo v dvorani na gotriškem gradu prvo zasedanje vega občinskega sveta. Po kratim otvoritvenem govoru svetnika Baresija. lld ie tudi vodil zborovanje. se je že odražalo vse, kar je V škodo demokratičnih Slovencev v Gorici. Na primer »Zgodovina, umetnost, gospodarstvo in zemljepisni položaji vežejo nerazdružljivo to Žemljo k naši domovini«. Kar je bilo na galeriji kakih dvesto kričačev, se ne moremo čuditi, da so po tej de m a goski frazi isti odgovorili s Mici: »Živela Italja« in ploskali. Po izvolitvi treh skrutinartorjev ip prišla na dnevni red prva točka seje. to je overovljenje novih svetnikov, za tem pa volitve novega župana. Volitve so bile tajne z listki. Od 40 prisotnih ie Izvolilo 25 demokrist-jna Bomardisa, 7 se jih je vzdržalo jsovonja, 8 pa jih ie oddalo praz. glasovnice. V nadalje je prosil za besedo zastopnik DFS tovariš Paglavec. Svoj govor je začel v slovenščini, kar je povzročilo na galeriji vpitje, žvižganje in psovanje slovenskih zastopnikov v občinskem svetu. Kljub temu, da je predsednik Baresj dajal z Zvoncem znaik za mir in zagrozil, da bo dol izprazniti dvorano, se razjarjeni šovinisti kljub temu niso umirili. Tovariš Paglavec je s svojim govorom nadaljeval in med drugim dejal: »Gradovi so bili strah našega ljudstva. Danes, ko so nam naši vo-. livci odprli vrata v to zgodovinsko poslopje, jz katerega jc našemu ljudstvu doslej prihajala le sužnost in ker sc je italja vsaj formalno spremenila v demokratično državo, pričakujemo, da boste vi gospodje svetniki, razumeli naše težnje in naše potrebe ter ne boste še nadalje zamenjali naše okolice. Mi Imamo pozitiven program in hočemo, da bo naše delovanje v tem zboru kon FIZKULTURA struktivno (zaradi rjovenja na galeriji, žvižganja in žaljivk je svetnik Paglavec moral s povzdignjenim glasom zaključiti). Pozdravljam novega župana tudi v imenu Demokratične fronte Slovencev in pričakujemo od njega pravilnega postopanja, z vsemi someščani.« Skoio vse besede so utonile v rjo* venju besnečih šovinistov, tako da jih ni bilo mogoče popolnoma razumeti. Stalni medklici o fojbah, ščavih, o deportirancih in nešteto najbolj ogabnih psovk je bilo izraz vsega, kar bodo morali Slovenci v svoji borbi za najosnovnejše pravice še priboriti. Po govoru je Baresi tovarišu Paglavcu irončno pripomnil, češ. da je pokazal premalo politične taktnosti govornika, ko je govoriJ v slovenskem jeziku, češ, da se nahajamo v težkih trenutkih in da bo govor slovenskega zastopnika razburi! duhove sedaj, ko se že kažejo znakj političnega pomirjenja. Vsi Slovenci v Gorici in okolici pa to sodelovanje najboljše poznajo, saj so jih nad 25 let zatirali rimski oblastniki ter jim kratili najosnovnejše človečanske pravice. Težko je tudi razumeti, zakaj naj bi govor Izvoljenega občinskega svet* nilka v njegovem jeziku razburjal tiste ljudi, ki niso zaslepljeni od najbolj grobega šovinizma. Pri nadaljnjih volitvah občinskih odbornikov je glasovalni stroj deloval brezhibno. Naravno je, da Slovencev niso vzeli v obzir v kakšno odborniško mesto, pa čeprav je DFS po število glasov na tretjem mestu, in so dobile celo stranke na četr-tm, petem In šestem mestu po enega odbornika. Dr. Baresi se v tem momentu ni zavedal, kar je malo prei govoril o lojalnosti in pravičnosti in je bi! to njihov praktični primer razumevanja sodelovanja s Slovenci. Potek revizije delovnih knjižic Dne 11. novembra se je pričela revizija delovnih knjižic. Državna In zadružna podjetja se držijo postavljenega plana in dostavljajo knjižice v re vizijo točno olb dnevih, ki so zanje določeni. Le uprava Kmetijske zadruge v Vipolžah in mnogo privatnih podjetij ne smatrajo revizijo delovnih knjižic za važno In se ne držijo rokov ter a tem ovirajo plansko delo Poverjeništva za delo. Tudi nekateri KLO-ji vodijo premalo kontrole nad podjetji v svojem območju, da bi pra- vočasno dostavljali delovne knjižice v revizijo, čeprav so za to zadolženi. Ponovno obveščamo vse delodajalce dVž>ivnega, zadružnega in privatnega sektorja, da taikoj dvignejo prijave za revizijo delovnih knjižic in iste skupno s knjižicami dostavijo Poverjeni, štvu za delo ob določenem dnevu. Vsi zamudniki in oni, ki eventuelno niso bili obveščeni, naj se javijo k re. viziji 26. in 27. novembra 1948. Iz pisarno Poverjeništva za deR> pri OLO Gorica. TD Anhovo Mladinci — 1000 m: 1. Komuzzi Fino 4.20, 2. Kralj Izidor 4.23. 3. Valentinčič Zdravko 4,30. Člani — 2000 m: 1. Konjcdic Pavel 8,50, 2. Medvešček Andrej 10T5. 3. Stanič Jožef 11,01 Mladinke — 600 m: 1. Gorjanc Pal-mira 2,40. 2. Stanič Marcela 2.57. 3. Bol tar Pahni ra 2.59 TD Solkan Pionirji — 500 m: 1. Madon Guido 1,40' 2. Bratina Marjan 1,42, 3. Jug Vladimir 1,45. Mladinci — 1500m: 1. Pucelj Anton 6-59, 2. Komeli Jožef 7.12, 3. l»ri» ion Anton 7,17 Mladinke — 800 m: 1. Gomišček Berta 1Ž,15, 2. Pregelj Dragica 2,16> 3. Kavaca Tatjana 2,30. Do sedaj so izvedla jesenski cross še samo TD Renče, Ccpovan. Anlio« vo in Solkan, v katerih je skupno s pionirji sodelovalo 110 fizkulturnikov. Najboljše je izvedlo jesenski cross TD Renče. kjer se ga je članstvo stoodstotno udeležilo. Tudi v Čcpo-vanu je bila udeležba precej številna. Slabo pa je bil cross organiziran v Solkanu in Anhovem, kjer se ga je udeležilo le majhno število članstva. Krivdo je pripisati posameznim članom društva, ki so se premalo zanimali. da bi cross bolje uspel. Graje pa so vsekakor vredna vsa Telovadna društva, ki crossa še niso Izvedla- TEHNIČNI REZULTATI TD Renče Pionirji — 600 m: 1. Merljak Sa* muci 3 sek., 2. Mozetič Lado 3,15. 3-Mikluš Silvan 3,30. Mladinci — 1000m: 1- Fajt Bogomil 4,1. 2. Vižentin Svitoslav 4.6. 3. Turel Branko 4’10. JESENSKI CROSS Člani ~ 2000m: 1- Krpan Vladimir 9,2. 2. Arčon Vladimir 9,5. 3. Pahor Bogdani Mladinke — 800 m: 1. Besednjak Marija 3,45, 2. Stepančič Dolores 3.50. TD Ccpovan Pionirji — 600m: 1. Plesničar Cr ril 4. 2. Plesničar Joško 4,10’ 3. Ličen Mirko 4,50. Mladinci — 1000 m: 1. Kofol Štc* fan 4, 2. Šavle Aloiz 4,55. Člani — 2000m: 1. Podgornik Anton 8,15. 2. Šavle Ivan 8,40. 3. Cer ne Milan 9’40. Pionirke — 500 m: Ušaj Jeli 4,35, 2. Trušnovec Ana 4,35. 3. Ličen Jožica 4,35. Mladinke — 600m: 1. Gruden Iva* na 3,15. 2- Plesničar Marija 3.40, Članice — 800 m: 1. Bremec Pavla 5,10- 2. Kofol Mirica 5,20. 3. Jermol Vera 5,25- v uiiomct Gorica — Postojna 3 : I Pieteklo nedeljo je bila na igrišču v Šempetru odigrana nogomet* na tekma za prvenstvo 11. slovenske lige med domačim moštvom iz Šempetra in moštvom iz Postojne, ki se je končala z zmago Gorice. Že taikoj v začetku igre skuša eno kakor drugo moštvo priti v vodstvo, kar pa je uspelo po hitri in borbeni igri Postojni, ki pa ni znala izkoristiti lepih prilik za gol. Šele v osem- zelo dober, ni bil kos dobri obrambi Gorice. Igralci Gorice niso pokazali svo* je prave igre razen obrambe, ki fe bila na terenu najboljša. Sodnik je pred 1000 gledale, sodil tekmo pomanjkljivo. Rezultat nogometne tekme Ajdov-ščina"Vipava : Volga 1:1. mm najsti minuti pošlje igralec Gance žogo v lastno mrežo, tako da je bila Postojna po tem golu v vodstva V trideseti minuti pa je po lepem prodoru uspelo Korparju L a dot u zabiti prvi gol za Gorico. Do konca prvega polčasa so bdi vsi napadi enega kakor drugega moštva brez uspeha. V drugem polčasu je prešla v napad Gorica in je zopet Korparju v deseti minuti uspelo zabiti drugi gol. Po tem golu pa je igra postala še bolj borbena In so zato obe obrambi imel precej dela. Kljub temu je Postojna v 38. minuti morala kloniti, keir je Korpar Branko v 38. minuti dal poslednji gol za Gorico. Še par nevarnih prodorov obeh moštev je stopnjevalo napetost igre, ki pa niso bili več odločilnega pomena. Moštvo Posotojne je igralo dobro, opaziti pa je bilo, da ni v moštvu prave povezane. Čeprav je bil napad POPRAVEK Na članek pod naslovom »Osma kmečko - obdelovalna zadruga v Goriškem okraju«, ki je bil objavljen v »Novi Gorici« z dne 12. nov. 1948, štev. 35. Vas moramo opozoriti na pomoto, V tem članku stojii namreč, da je bila ustanovljena VIII. krnceko-obdelo-valtia zadruga v našem okraju v Šmartnem, kar pa ni točno. Vlil. kmečko-obdclovalna zadruga ie bila ustanovljena v Sncžatnem pri Koj-sketn in se imenuje po padlem boren Albertu Milošu. V Šmartnem pa se vrše šele priiprave za ustanovitev kmcčko-obdclovalnc zadruge. jUeslvica prvenstva 1. »Volga« 6 4 2 0 27:7 10 2. Ajdov.-Vipava 6 3 3 0 9:2 9 3. Gorica 6 3 2 1 23:5 8 4. Tolmin 6 3 1 2 18:15 7 5. Sežana 6 2 2 2 26:17 6 6. Divača 6 1 0 5 6:30 2 7. Miličnik 6 0 0 6 4:37 0 Lestvica ni še dokončno verificira- na, ker jc preživ Ajdov.-Vipava : Gorica še v rešitvi. Ali si že naročnik našega glasila OF »Nova Gorica«? PREKLIC Perko Peter iz Solkana, ulica IX. Korpusa št. 257, je bil 15. novembra ponoči, na poti iz kavarne v Solkanu izgubil denarnico s vsoto 1000 dinarjev, osebno izkaznico, izkaznico kolesa št. 2273 ter druge važne listine. Poštenega najditelja napiroša, naj .denarnico z dokumenti proti dobri nagradi vrne, v ob:atnem primeru pa dokumente proglaša za neveljavne PREKLIC Vidrih Marija, rojena 12. januarja 1. 1922 v Slajpu pri Vipavi št. 11 in bivajoča istotam, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico. PREKLIC Gregorič Albert pok. Leopolda, rojen 27. aprila 1904 v Prvačini in isto-tam bivajoč št. 99, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico, izdano od KLO-ja Prvačina ter svojo člansko izkaznico OF. Uredništvo in nprarai Solkan ul IX. Korpusa 186, teL ŠL I in ?. Urejuje uredniški odbor. Liska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani, l/.liaja vsak petek.