292. številka.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
ishaja enkrat na dan. razun nedelj is
praznikov, ob 4 uri popoludne.
Naročnina znaša: ca eelo leto........24 kron
u pol leta........12 „
ea Getrt leta........ 6 „
ca en ropaff...........2 kroni
Nar.Vumo ie pla^erati naprej. Na na-ročbe brez priložene narr^nine se uprava ozira.
Po tobakarnah v Trstu *e prodajajo posamezne -tevilke po 6 Ptotink i3 nvć.); iaven Tr?t* pa f*> 8 Ktotink (4 nvč.)
Telefon Atr. 8?o.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
»e računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogla«i itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ee pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi <«e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravništvo. Naročuino in uglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo In tiskarna ae nahajata v ulici Carintia štv. l'J. Upravnlitvo in sprejemanje lnseratov v ulici Molin piccolo stv. 3, 11. nadstr.
ItUajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'1.
Natisnila tiakarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Veliki misli krsčanstva uresničenje!
nam dan, ki prinesti zmago veliki misli, velikemu načelu krsčanstva !
Načelo "pravilnosti pridi do zmage! Po zmagi tega načela. ko bo človek pravičen Jutri bo slavil krščanski svet svoj naj- človeku, in ko bodo — v daljni kousekvenci veči praznik. Po cerkvah a rom sveta bodo Temu — dupine ljudij enega pokoljenja pra-neštete množice slavile sp mi u na dogodke
vične skupinam ljudij druzega |>okoljenja ;
prt d 1'.' stoletji, cb katerih se je pojavil človeškemu r< du Oq — ustanovitelj, utemeljitelj i u prvi siritelj velike muli krščanstva.
Aii tega velikega slavja ne slave narodi
ko bodo narodi pravični narodom; ko bo človek videl v človeku, narod v narodu sebi enakega in enako veljavnega ; ko se uveljavi pr.ncip enaaosti med ljudmi
Ne le kakor vernikom, ne le kakor pripadnikom krščanskemu veroizpovedanju, ne le kakor sinovom Kristove cerkve, ampak tudi kakor sinovom svojega naroda nam bo jutri, ob spominu na rojstno Utemeljitelja krščanstva, srce koprnelo v želji :
pridi, sini dan, ki prineseš veli ki misli krščanstva — uresničenje!
le p> btžjih hram b! Jutri ne bo le po sveti- ia narodi, ko ne bodo naroii videli svoje
ščib donela velika pesem o rojstvu Njega, ki	ere6e v noreči drugih ; ko ne bjdo menili,
je rodu Človeškemu prinesel veliko misel kr-	da je la9tDO l>rhVO očuvano le tedaj, ako je *č»D»tva. Ne, to ni le c?r kven praznik ! Sp >- l)ravo	P<>P«ženo ; ko zm»ga torej ve-
min na one d »godke. ki s> odmerili nove
smeri vsemu življenju, čutstvovanju in sno vanju človeškega rodu — ta spomin podelja proslavi rojstva I remeljitelja krščanstva divno, čarobno, zmagovalno poezijo, kateri se ne more oltezati n<»l>eno srce, ki obvladuje vse du*e ne le ob slovesnem ceremonijelu v cer kvi, ampak tudi izven božjih hramov : vsako človeško srce, vsaka hiša, vsaki dom js sve- j tudi V8"kl P° 8V0,je- P^merno svoj tišče, v katerem se si,vi spomin na rojstvo viduvalnost., stremili vendarle po
lika krščanska m usmiljenja, sočustvovanja in pravičn isti : pride do tiste harmonije v človeškem rodu, do tistega vzravnaoja v medsebojnem razmerju, ki bo dajalo narodom mogočne impulze za plemenito tekmovanje na vseh poljih, na katerih se more pojavljati delovanje človeškega intelekta! L)o
takega vzravnanja mora priti, da bado narodi,
indi ■ istem
skupnem cilju, po uresničenju istega skupnega ideala, po zmagi velike človečanske misli !
Narodi naj bodo tekmovalci med seboj ! To pa ne zahteva, da so si — sjvražniki, da odrekajo drug drugemu pravico, da si niso — pravični !
Ideja jednakosti med narodi ima najvišo sankcijo! Postulat jednakosti pa je enako pravo. Ne mislimo tu sankcijo s prestoia kake kronane glave. Menimo na sankcijo, ki jo je mis i jednakosti vseh narodov, misli jednake pravice vsem podelil božji pričetnik misli krščanske, Oo, čegar rojstvo bomo slavili jutri; ko je velel svojim učencem : Pojtein učite vse narode ! Vsi je /iki naj slave (*ospoda !
Iz ust Odrešenika je bilo proglašeno načelo enakosti in enakoveljavnjsti. Božjega i z v o r a j e torej tudi pravica našega naroda do s a m o s v o
UiUBoritcIja velike krščanske misli ! V>*e, kar je plod božjega Stvarstva in celo vzduh sam se ti zdi, kakor da ga preveva predivna
poez;ja...
Ne, to ni le cerkven praznik. To je tudi vehko slavje človeške kulture, civilizacije. M sel kr#čji»stva je a nonimna z misijo človekoljub'«, humaniteTe. A čut huoianitete je antiteza strasti, človeške slabosti. Čut huma-nitete je, ki trladi viharje življenja človeka do človeka. M se! krščanstva je sinonimna s čotom človekoljubja, a ta s čutom — pravičnosti. < e sočutstvujem s kom, mu ne bom d**lal krivice ; če imam usmiljenje s kom, mu ne bom sekal ran ! Kakor ne more sijati solsc* na nebu, ne da bi njega zlati žarki padali na zemlj<>, ne da bi ogrevali, oživljali in oplojevali, tako tudi čut humanitete, te hčere velike krščanske misli, sili človeka, da ljubi, da sočutstvuje s sočlovekom, da mu je
jega življenja, Jo življenja z
M sel »vr-čanstva ie antiteza krivice. Zato vsem* atributi samostojnosti in -irepenitno, rato iioma hrepeneli sosebno jutri, pravice za samodoloče vanje v ko bo posebno intenzivn » deloval v nas spo- stvareh, ki se specijalno tičejo min Da začetek tej veliki misli : pridi, s ni njegove i o d i v i d n v a 1 n o s t i !
Vprašanje izseljevanja.
u.
(Zvršetek tega članka.)
Na to dokazuje dr. \\ eisl, da bi moglo biti izseljevanje, ako bi bilo urejeno in vo-jeno po določenem načrt'i, rao?:ia činitelj za povzdig >vanje domače industrije in trgovine. Ako to izseljevanje — meni dr. Weisl — ni umetno izzivano, potem ne pomenja vsikdar škole za domače interese. Tako da je n. pr. Italija po zaslugi svoje modre izseljevalne politike dosegla, da italijansko izseljevanje močno povzdiguje italijansko industrijo in da so izseljenci neprestano v tesnih zvezah z domovin >, čemur je posledica ta, da se izseljenci zopit vračajo preko morja v domovino, čim bo Hošli do blagostanja.
Avstrija še vedno nima zakona za izseljevanje, ker so se priprave za to zaustavile radi tega, ker je bil nekdanji referent, baron sv !nvdi r.zenau, imenovan namestnikom v Tirolu. Novi ogerski zakon (O tem bomo govor li v poznejem članku. Op. uredn. »Edinosti«) se kaže ficsr kakor kopija italijanskega zakona, ali je nezadosten : prvič, ker hoče izšel je valno gibanje urediti le z ozirom na po'jedelske interese, in v drugo, ker o urejevanju ne upošteva vprašanja vojaške dolžnosti Avstro O gro v preko m«»rja. Dalje je govornik — pod a jaje izglede o Mek-siki kakor kolonizacijski državi govoril o koristili, ki bi takov dc govor o emigraciji nudil izeeljevalni in priseljevalni državi ; dalje je govoril o koncesijah, ki naj bi se nudile toliko avstro-ogerskim kolonijam, kolikor avstro ogrski monarhiji na polju eksporta in importa.
Dr. NVeisl je tega mnenja, da bi se vodstvo izseljevanja— v kolikor je potrebno
in neizogibno — in sicer po pogodbenih določilih med izseljevalno kolonizacijsko državo ter po njiju skupnem sodelovanju, poverilo kaki humanitarni kolonijalni družbi, ali pa naj bi ne podpirala kaka naseljevaina družba, ki pa bi bila neprestano nadzorovana cd organov obeli držav. Racijonalnega in narodnega vodstva izseljevat j d ni možno doječi le z zakonom o izseljevanju, kakor ni smeri istega prepustiti popolnoma privatui inicijativi.
Oo sebi je umevne, da bi se morala poverjati veča pažn;a tudi obratu z ladijami ter gledati, da bi ^e prevažanje izseljencev vršilo preko domaČih pristanišč. (Trst in R?ka.) Po domači paroplovni črti, ki bi bila podpirana od izseljeval nega gibanja iz Avstro-Ogrske in tudi iz sosednjih držav, kakor Rusije, Romunske itd., bi Avrtro-Ogrska dobivala silnih sredstev, da bi mogla vprašanje izseljevanja, kolonizacije in trgovinskih pogodb s kolonizacijskimi državami rešiti na najugodneji način.
Dr. \\"eiel je zaključil svoje predavanje : Mednarodna uravnava izseljevalnega in kolonialnega vprašanja bila bi v nevenljivo zaslugo za vsako državo, ki bi sprožila to. Gotovo bi vse države Bledile povabilu na tako konferenco in bi misel mednarodne uravnave izseljevanja gotovo prodrla poprej, nego mirovna konferenca v Haagu. In vendar ni to nič manje vzvišena mirovna misel in morda ni predaleč tisti čas, ko bodo na vseučiliščih predavali o kolonijalnem pravu in o kolonijalnem gospodarstvu. Dotlej pa treba vprašanje vsaj narodno rešiti, to je, od države d o d r-žave, od izselje valne države do kolonizacijske države.
O D I , r S T £ K
Mir ljudem na zemlji...!
V prostorni, od zgodnjega mraku pola-J temii sob; je vladal nered. Nekateri deli priučiva so bili premaknjeni, v sred ni sobe j stala je l»elo j>ogrnjena miza, na njej se je dvigala, kakor temna senca, bogato # siadoi-j
cami obtežena smrečic j.
Tiho je b;lo v sobi, tiho po vsej hiši.; ki ie stala zunaj mesta, samotna sredi ob-r-1 nega vrta.
Mrak se je zavijal že v noč. ko se je bližala z negotovimi koraki ženska p >stava proti hiši, živita v dolg, širok plašč < J lavo ji je kril	črn in čipkaš* robec. Pr.šla je
po snežni cesti ter se pritihotapila skozi priprta vrata v sol »o.
Ko je stopila čez prag, ustavila se je, položila roko na razburjeno, nemirno bijoče £ree. ter -e ozrla boječe in žalostno krog s be. Nihče je ni videl priti, nihče je ni viti«! »istopiti v nečuvano hišo .. .
Varno je stopala do preirrnjene mize. Iz-pod pUšča je potegnila zavitek, katerega je hitro razvila, ter jjolo/da lično punčiko roed druge igrače in krenila od mize proč z boječim pogledam na vrata, pri katerih je vstopila. Vendar, sililo jo je nazaj, poželjivo i« hrepeneče je počivalo nje»«» oko na igračah in oblačilcih. — ln kako neredno jc vse
ležalo tuintam ; kake malomarna, težka roka	_ __ _ _ _ _ _ _ _
je prirediia vse to. In tako sauiotuo tako1 >H«lcna?«
zapuščeno je vse. d.evesce »edokic.no, soba | Zatrepetala je. Roka jej je omahnila od mrzla m temna, vsa hiši tako prazna... ^^ g p0ve;eD0 ghvo je 3ta,a tu
S tresočo roko je posegla tja med stvari,	.....	, . . ,
. .	., , •	,	v stopil je on. ne da bi ga bila opazila
irevidno premikala in urejevala.	■ ,. . ,	, , i ,
,	.	.	. ... v svoji zam šlienosti ko so io obvladali sladki
M^ift modra cepiča, katera 1k> pokrivala .	,
m grenki spomini proslosti. - i!?kozi odprta
ljubko glav>o — ona ie videla svet'e kodrce,	.	.
J	®	, .	i.., vrata sosedne eooe padala je svetloba na po-
ki se bodo usipali izpod nje — jr belo obla-' .	,
1 1 *	gmieno mizo in drevesce.
čih*e z modrimi trakovi, — kako ljubko bo 1 "
dete v njem! —	' »Helena«, vprašal je on zopet in nje-|
....	' eovo oko io je motrilo z brezčutnim vprašan- j
A ona ga ne bo videla...	_	r ... .
Ona ne bo videla svojega deteta, ne
jem : 5 Kaj iščeš tn r«
bo čula njegovega radostnega vsklikanja ne-	»Otroka!« — je zaječa'a ona, »hrepe-
dolžne sreče, kakor pred letom. -	nela He,u ,ako otroku !<
Da, pred letom...	»fo otroku?« je zadonelo vprašajoče. Pred letom je še, ponosna na svojo dvomljivo; krog usten zatrepetal mu je tr-
domačo srečo, gladila «>b lx)žičaeaQ drevescu	pek nasmeh.
svoji hčerki razburjene kodre; v prekipečem	»In po — —< Umolknila je, nisi upala
trenutku se je nas'onila 11a prsa svojega moža; A kako je vse to prešlo po kratki dobi...
Zapustila i;a je v opojnosti. Bedasto, dolgočasno se jej je zdelo bivati v samotni hi>i, poleg tihega tilozola, j»oleir resnega moža. Nje vroča kri, nje življenja vesela mladost protivila se je temu, iu potem - - gnjus, po kratki ničevi opojn««ti, po kratkem uživanju, kes težak, razjedajoč, brezkončen kes — vroče hrepenenje po detetu, po —.
Kako je dete plakalo po svoji mami —
in ona je plakala vroče, grenke solae spo- že dolgo sama ...
znanja.
reči »po tebi«, dasi je šele sedaj čutila, kako zelo je hrepenela tudi po njem. — Hitro je krenila proti vratom.
On pa je stal še vedno na mestu, nepremično poleg drevesca, vzravnan kvišku, str< g, kakor sodnik.
s Kam greš?«
»Proč, jaz — jaz ne fcmem ostati tu!«
5 Ne!«
Obrnila se je proti njemu. »Pavel, jaz bi ne bila prišla, ko bi,. . jaz .. . jaz sem-
» Vem !«
V pomoč bedni Istri.
(Interpelacija poslama S p i n č i <;a in tovarišev v seji zbornice posl. dne 10. dec. 1902.)
Prebivalstvo Istre, izlasti na deželi, pripada n»jubožnejemu vse monarhije. Glede velikega dela dežele ni morda vzrok temu v nerodovitnosti tal že po naravi. Vzrok je marveč na sploh v tem, da upravljajo deželo skozi stoletja ljudje, ki so jo smatrali
»Prav sama .. . .« jiouovila je komaj slišno.
Tako si hotela !«
Žalostno je pjvesila glavo in odhajala proti vratom.
On je gledal za sklonjeno vitko postavo, ki se je gubila v temo.
»Zdravstvuj !« je zašepetala ona tiho in žalostno, predno je pr'jela za kljuko: in kakor odmev, jej je odzval on : »Zdravstvuj !«
Tu se je ona naglo obrnila in padla predenj, prjela ga za roko in ihtela: »Jaz ne morem iti, jaz ne morem ; le nocoj me pusti tu, daj mi videti dete le en hip!«
^Ne«, je rekel on s trdim, strogim glasom, toda ona je profila dalje, kakor da bi ga ne bila slišala: aLe en hip, potem poj-dem zopet, le poljubim, le dotaknem naj se je, saj sem njena mati !«
»Ti si . ,.«
»Pavel!« je zakriknila ona, da bi ne izgovoril strašne besede.
On je umolknil.
Naenkrat pa jo je prijel za ramo : Zakaj si storila to, zakaj '.'« sikal je skozi stisnjene zobe ; vsa njegova ledena ravnodušnost in mirnost je izginila, raztopivš a se v pekoči bolesti.
Trepetaje se je ozrla v njegovo raz vneto oko, zakrila si z rokama obraz — »Ker sem bila slepa, Pavel, ker nisem mogla u meti, zapopasti, verovati...«
V resnici bi bilo potrebno, da se v proračun za leto 1903. postavijo zneski kakor
Kakor tujo deželo in so vse naperjali v to, potrebnejih predelih Istre, posebno na severu da sojo izkoriščali in izsesevali : da deželne dežele in na kvarnerskih otakih. Ce!<J mini-avt' nr-mne oblasti in tudi mnoge občinske sterstvo za trgovino izkazuje le dve postavki »blasti, katerim je selež v mestih, malo ali glede pristaniških del na obrežjih Kvarnera, nič ne store za kmeta, ;n mnogokrat delajo «*elo v»o možno, da kmetje obožujejo, da morejo potem prvi postopati žnjimi po svoji famo-1 naknadni krediti za izvedenje popred ome-volji, da c. k. oblasti, oziroma njihovi zastopniki: njenih sklepov zbornice poslancev, in v premalo poznajo revščino prebivalstva na zmislu točke 2. omenjenega nujnega predloga leželi, ali se premalo brigajo, da bi isto od- j poslanca Spinc-ča in tovarišev od 1*1. oktobra -'ra nje vali ; da deželo le prepogosto zadev-: 1902. za izvedenje javnih del, katera so bila jeio elementarne nezgode. O tem ne sme1 precej sptcificirana v govoru istega poslanca <-tati neopaženo, da se na ^-ni strani mnogo od 21. marca 1901., in katerim (bi bilo še ra .žkih, najliolje moči. izpeljujejo in si iščejo pridodati gradnjo ceste Sv. Pavel — Starad zaslužka v inozemstvu, in da je, na drugi — Parlica — Studena gora do Kranjske - rani, ob omenjenih okolnostih del prebival-1 meje — v krajih, ki so bili tekom leta stva uostal apatičen. n da si sam le malo močno prizadeti po elementarnih dogodkih.
{..»magati more, a da bi bila ravno zato ne-
S samimi zneski iz kredita za podpore v
f g,i>no jK>trebna iz latna pomoč od strani lajšanje bede, iz katerih se jih je v zadnjih države.	letih nekoliko dovolilo in se jih, kakor je
Tu omeoja interpelacija rtznih govorov, ! upati, doveli tudi iz onih. ki so bili nedavno nterpelacij in predlogov v zbornici poslan- predloženi in votirani, se beda ne ublaži,
bilo možno izvesti jako po-
del
podobno otokov.
"ev v jk>vs reševanje melioracijskih Istri v manjšanje bede.
Potem nadaljuje:
ZI>orn ca poslancev je že popred, na priporočilo imenovanega poslanca in njegovih -"□o »š en i kov, pripoznala neugodne odnošaje v Istri n storila tozadevnih sklepov. Tako je 1) leta I«1*5 sklenila resolucijo, s katero se je c. kr. vla la poživljala, naj odnošajem v Primorju posveča posebno pažnjo in naj izda vse tiste odredl>e, ki bi mogle povspe--evati narodne in gospodarske interese prebivalstva : 2) je v proračunski razpravi za leto	sklenila resolucijo, s katero se c.
k. vlada poživlja, naj se brez daljne zamude oti dograjenja cest, potrebnih za povzdigo gospodarskega |>oložaja Istre in naj že v proračunu za leto 1S97 zahteva potrebne kredite: 3) je v proračunski razpravi za leto 1*97 vsprejela predi«.g proračunskega odreka, ki je poživljal c. kr. vlado, naj dotacije za gradnjo cest in vodne zgradbe v Dalmaciji in Istri poviša.
Poročevalec odreka za podpore l>edo tr-|>eč;m krajem je v svojem govoru dne 19. novembra li^'2 posebno naglasal bedo v Istri, izlasti pa na Krasu in na kvarnerskih otokih.
Tudi c. kr. vlada je pripoznala bedne inošaje v Istri, izla«t kmečkega stanu, « mene : tem. da je v svoji predlogi od 16. oktobra :'.'<•] , t'-»7. prilega k stenografičnemuu zapisniku. rekla, da je v velikem delu Istre, bolj ali manje stalna, po posebnih okolnostih provzročena beda mej kmečkim prebivalstvom ;n se sta pooj struje po posledicah različnim elementarn m dogodkom.
Vzlic vetrna temu in vzlic temu pripo znanju od strani c. kr- vlade same ni v proračunu za leto 1VH)3. malo ali nič občutiti tet:a pripoznanja: ne pri gradnjah cest, zvzemši dve postavki ; ne pri vodnih zgrad bah ; ne glede osušavanj, in prav nič za toli potrebna javna dela v najubožnejih in naj-
l in
v Icarao li da bi i trebna dela!
Iz severa dežele, iz okraja Podgrad, prihajajo sleherni dan glaeosi, da že sedaj
nikom sestavil izkaz potrebnih, da pa prvi vendar ni po tem izkazu, ampak le po svoji volji z val na delo in zaslužek le svoje prijatelje in pristaše, brez ozira, ali so ubogi ali ne, in da je o tem najprej skrbel zase; in da ao tozadevne pritožbe na občino, c. k. okrajno glavarstvo in celo, dne 24. avgusta t. L, na njegovo ekseelenco gospoda mini-sterskega predsednika ostale brezvspesne : da se tudi v davčni občini Libenice slično postopa z zneski iz kredita za lajšanje bede.
Ozirom na rečeno stavljajo podpisani do njegove ekscelence gospoda minister&kega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari vprašanje :
Je li Njegova ekseelenca pri volji po skrbeti :
1( da se bodo v proračunu za 190.*» zahtevali zneski, kakor naknadni krediti v povzdigo gospodarskega položenja kmečkega preb valstva Istre, za izvedenje jako potrebnih javnih del — razmočvirjenja, uravnave potokov, cfst, pristanišč, gradnje vodnjakov itd. ?
vsak korak, ki ga storimo, porabimo lastne življenske moči, s katerimi premagamo nasprotujoče moči zunanjega sveta. Od kod dobivamo te moči ? Od kod, da se nam telo uporablja. V substanoijah namreč, katere sestavljajo telo, tiče moč', kakor tiče upr. v oglju, predno se isto užge. Kakor pa deluje energija svitlobe in gorkote o gorečem oglju, tako se spreminjajo substancije našega telesa v delujočo energijo. O tem procesu se naravno uporablja substancija, kakor se uporablja oglje in nadomestiti jo je treba. Zato sprejemamo iz okolice snovi, imajoče v sebi speče m< či, ali, kakor prav imo: prožlji vost.
Snovi, ki se v nas izpreminjajo po kemičnih zakonih, so lahko dvojne. Jedne so popolnoma slične onim, ki jih že v sebi imamo. Tedaj je njinova prožljivost popolnoma slična oni, ki je v nas. Vsled tega se naše življenje prav nič ne izpremifja vsled delovanja.
Ž njo se le poveča prožljivost v organizmu. Ona nam služi v to, da nadc mesti kar s*? je v nas porabilo ali pa da poveča
2) Da se bo o razdeljevanju kredita za učinke skupnih sil. Snovi s tako prožljivoa'jo
lajšanje bede, kateri kredit naj se dovoli za 1. ljudje trpe lakoto. Kiko je na kvarnerskih j 1903, oziralo na občine, p škodovane od ele-otokih, je razvidno iz spomenice kurata v Orlecu, Mat. Oršiča. katero spomenico je
mentarnih dogodkov in na najrevnejše kraje, v prvi vrsti na severni del Istre in kvar-
poslanec Spinči«-' dne 15. oktobra t. 1. pred- nerske otoke?
ložil predsedništvu ministerakega sveta. Slika je najžalostneja, kakor si jo je le možno misliti. Morda ne povsem enako, ali vendar
3) Da se zneski iz omenjenega kredita za lajšanje bede ne bodo porabljali strankarsko- polirčno, ampak pravično za najpo-
;e v večini krajev kvarnerskih trezneje ?
Slednjič bodi glede razdeljevanja in uporabljanja zneskov iz t\rada za lajšanje bede pri(K>mnjeno sledeče.
Od strani povsem verodostojnih oseb je bilo čuti tožbe :
K reformi dijaštva.
i Po <lr. Gaule-ju predaval A. R Brez vsacega pomisleka smelo trdimo, da je pijančevanje največje gorje slovenskega di-
Iz okraja Poreč, dokler je istemu stal jaštva| katero je v mrzel grob zagreblo že na čelu gospod Lasciac, da siromašai prebi- nešteviino nadarjenih narodn h sil. Zato ho-valci iz gotovih slovanskih davčnih občin niso 5em govoriti nekoliko' besedij o alkoholizmu mogli dobiti nikakih zneskov : iz občine Lošinj mali, da
občil
kakor dijak torej kakor tovariš, kakor pri-t,frte jatelj, pred vsem pa kakor Bin slovenskega denarje, ki jih dobiva iz kredita za lajšanje Darofia, kater, ho5e opozoriti svoje brate na bede, uporablja iste za agitacijske svrhe ; eQQ najvegjjh g0rja Slovenstva.
iz občine Cres iz nekega pi^ma od 22.	Tovariši! Upam, di me bodete hoteli
februvarja 1902, da tamošnja občinsha uprava razumeti: saj čutim, upam in želim isto, ka-denarje za lajšanje bede uporablja za grad- kor vi, katerim, vem, da je na srcu boljša njo »strade di lusso« in za agitacijske na- bodočnost Slovenije!
A skakaj hočemo govoriti o alkoholu ali iz iste občine v nekem pismu od 2S. bolje rečeno proti njemu ? Do najnovejše dobe oktobra, da sta tamošnja občinski tajnik in so ga vendar smatrali za najboljšega plač-občinski načelnik iz Valne samovoljno po- nika človeškega dela, za najplemenitejšega
stopala z denarji za lajšanje bede za 1900 in 1901, izlasti da je poslednje imenovani na
tolažnika v stiskah in težavah. Line? Pritrdili mi bedete, da stremi svet
po
dotična dela zval svoje prijatelje, tudi če užitkih in zopet po užitkih. Ker pa vemo, da niso bili ubožni, in da družili, tudi če so bili je pijančevanje brez užitka in da budemo potrebni, ni upošteval, in da od tistih 1000 življenje še le potem z veseljem uživali, če K, ki so bile v navedenih dveh letih dovo- opustimo isto, zato h >čem govoriti proti ljene za Valne, se je le 730 K iz talo za njemu ! Gotovo se vara zdi že naprej nemo-rečeno selo, a obstanek se je zaračunal za goče dokazati, da vino ne daje užitka, skupne namene, da je glede zneska K 10<>0,	Poglejmo pp, kaj pravijo strokovnjaki v
dovoljenega za leto 1902 za isti kraj, občin- fiziologiji o užitku življenja ? S pesniki vred ski načelnik sicer v sporazumljenju z žup- trdijo, da je življenje bojevanje : kajti za
imenujemo živila. V telo pa pridejo poleg teh snovj, poleg te prožlji vrsti tudi še druge. Te snovi so pa za nas popolnoma brezpomembne, ako nima njihova prožljivost pri kemi^aem i z prem i nje vanj u nobenega posla. So pa še druge snovi, slične telesnim, katere pa sodelujejo prt kemičnem izpreminjevanju. Te moramo upoštevati in zato se mi zdi umestno, da pogledamo, kako u plivaj o na nas. Dejali Brno, da so te snovi slične telesnim.
1 Radi tega pa se vendar-le še razlikujejo od njih. Ker se razlikujejo, tudi različno upli-vajo in tako življenje izpreminjajo. Vse moči namreč delujejo v nas na določen način, kakor, recimo, deluje na določen način veliko število koles pri uri. Će pri uri le jedno ko-leFcs ne deluje v istem smislu — ura ne gre. Človeško telo pa je še bolj nataačno kot ura. Oe le malenkostna si lica deluje v drugačni smeri nego bi imela — je celo življenje uničeno.
Snovi, ki z močjo na ta način delujejo imenujemo : otrve ali strupe. K tem snovirn pa po vsej praviei prištevamo tudi alkohol.
Kako slabo upliva alkohol na nas, ako ga v večji meri uživamo, lahko vidimo na jetrah, obistih in želodcu starih pijancev. — Ako pa te telesne ude mikroskopično preiskujemo, vidimo, da jih alkrhol tudi v najmanjši meri izpremeni, da-si to ne moremo s prostimi očmi videti.
Tudi fiziologičoa preiskovanja so Se vedno dokazala, da upliva vsako uživanje alkohola i a na", in sicer tembolj izpreminjajoče, čim večja je količina. Da pa ta izprememba ne obstaja trajno, si razkladamo na ta način, da premagajo trdnejši, stanov tnejši elementi življenja alkohol, pa ga deloma uničijo, deloma izločijo.	(Pride še.>'
ljubiš, * je zašepetala komaj
»1'e-ia '.'«
» Da me
ustij ivo.
Nastal je molk ; on jo je apuštil in se obrnil pr<»č.
»Jaz sem te ljubil z vso dušo«, je dejal isončno polglasno.
> PavelN
On nt cdvrnil ničesar. Mehanično je jel prižigati svečice na drevescu. — Počasi se dvige:ia ona. Trudno in obupaoo si je poravnala temne late in ae zavila v rol>ec. K-.mai slišno so mu doneli njeni koraki na uho, ko je <jdliajala proti i/hodu.
V tem so se odprla |K>časi in oprezno tretja vrata in skozi -pranjo je pokukala kodrasta, otro-ka glavica ter najivno- ljubko vpra-.i.a: -Oče, ali smem?«
< ».1 = aj<je nehote obstala noga: trudno, ■leniogio =-e je naslonila na pul.jdprte dveri gledala nazaj v sobo.
Ne la bi čakalo nadaljnega dovoljenja, p. -*ak ;a .» je malo dekleti*e v sobo ter je ">stalo kakor pribito od občudovanja : neizmerna sreča mu je sjala iz velicih. modrih
* ."-es. Z majhnimi plašnimi koraki s.' je pri-b ževalo drevescu. >Jezu?-ćek '.« oglasilo se e mehkim srebrnodonečim glasom, v katerem je treptala sveta bojazen : potem pa je vristaje planilo k lepim igračam in stvarem, ki so biie na mizi. Čulo se je le otrokovo radostno smehljanje in občudevanje.
»Miri«, je rekel mož, »Mira, pojdi sem I« Nerado je zapu-tilo dete itrrače, punčko pa je ntiaoilo na svoje drobno srce.
Mira. mama je tu !«
»Mama?« — gledala gaje vprašajoče, začudeno. (>n je pokazal k poluodprtim dverim Da, tvoja mama je tam«. Zena je stopila korak nazaj v sobo in razprostrla roki proti detetu. Mala jo je gledala en hip odtujeno, potem pa je viknda: iMama, moja zlata
svoje delo in z opotekaječimi koraki se je bližala vratom, kakor da bi bila priraščena k tlom, kakor da bi bila priklenjena in bi se ne mogla oprostili od prostora, na katerem ni imela veo pravice . . .
In vedno je gledala le na dete. Niti z
mama:« ter se spustila v odpit> naročje, enim samim pogledom si ni upala premeriti Nckfj .-asa ee je pustila ljubkovati, a kmalu onega, ki je stal sam v kotu pri oknu --
se je mehki životek izvil iz materinih rok : »Mama, jaz moram igrati.«
»Miia, Mira, ostani še pri meni«, prosila je mati, a mala je sknšala osvoboditi svoje ročice. »< >-tani pri meni, Mira, jaz pojdem km lu proč !«
Deklica jo je pogledala molčfe in začudeno s svojim velikim,jasnim očesom. »Mira, ali se ne veseliš, da sem prišla .J«
Ooa je prikimala, sinejaje se veselo: »Oh da, jaz se veselim mamica, — pa Je zusčka in — pnnčike tudi!«
»Mira. ali me nimaš več rada f« silila je mati s pros-čim glasom ; nje pekoči pogledi so počivali ra mali postavi
Deklica jo je pogladila po blettem licu: »Seveda, mama — zelo rada in novo pun-Čiko tudi« — po kratkem molku pa je dostavila : »Pa nova gospica je tudi dobra z mano !«
Počasi je izpustila mati dete iz rok, ki je veselo hitelo k svojim igračam. Počasi je vstala in s tresočo roko iskala obleko, da bi se zopet ogrnila. Težke in pekoče solze so jej lile po upadlem licu, a njen pogled je spremljal nepi» m;čno dete. ki je poskakovalo okreg blesteče ga drevesca. Vedno počasneje jej je gibala roka. počasi je dokončevala
moža, tožnika in sodnika — čegar oko je
(Dalje v prilogi.)
rina ljubezen, nečuvano bo — vzgoje vano od trdih rok tujčevih...
Ona pa izgine, kakor je prišla. Izgine v noč, v sneg, — slabotna, nežna ženska, zapuščena sama, in nesrečna. lire/, opore, brez cilja pojde dalje, vedno dalje svojo temno pot... Moj Bog, »kam/« Ona, mati njegovega deta !
Prijela je za kljuko : še enkrat se je
viselo na njej kakor njem. na detetu, tako i ozrla: nje pogled, topeči se v solzah, uprt nepremično, tako hrepeneče, če tudi on sam'je bil v dete: nje pobledeli ustnici sti treni čutil tega...	petali v neopisni bolesti, pa nobena tožba, Čudne misli so ga trapile. Vsako nje nobena prošnja, niti JE las se jej ni privd iz kretnjo je zasledoval z nemirnim očesom. Se- nesrečnih prsij — ona odhaja v svesti si daj si je zapenjala plašč, sedaj si pokrivala svoje krivde. —
svoje mehke lase z robcem — sedaj je odha-	»Helena!« je zašepetal tresoče, .-koro
jala proč — ona je morala proč; rad bi ji brez gUsu. Dasi je bila beseda tiha, skor » bil kaj rekel, toda, kaj naj bi on rekel — neumevna beseda, ena jo je čula. Pogledala njej? Ona je morala proč, on je vedel to. ga je. ki je stal v polutemi boreč se sam s Vsa bolest in obup njene duše je padala seboj. Potem pa je odprla dveri v neprodirno kakor kamen na njegovo srce.	j temo, nepoznano, pusto in črno, kakor pot v
Si jo li tudi dovolj čuval, si jo prikle- brezdno bclesti in obupa in stopala je v njo pal na-e, si jc-li branil z vso ljubeznijo ?n iz jasno razsvetljene sobe.
jo varoval vseh napadov?! Njegove ustnice) Tedaj pa je začutila roko na svoje ra mi, bo te zganile, a glas ni prišel iz njegovega ki jo ;e vlekla nazaj. »O^taui. ostani pri grla, kajti to bi bil krik, katerega je moral svojemu otroku ! <
zadušiti, divji krik iz dna njegovega Brca. 1 Ona se je obrnilla in ga pogledala s Sedaj je pri vratih," ne da bi se bila ozrla široko odprtim očesom. Vreča prošnja, neo-nanj. Takoj oo proč, vrata bedo zaprta za pisna hvaležnost, btjazen iti veselje je sijalo njo in njegova h ša bo prazna, zap išec a, iz njega.
njegovo dete brez matere — in on? — In	»Pri otroku?« je zašepetala. Tedaj sti
tato ostane jutri, čez leto in vedno...	j^ oklenili dve tresoči reki krog pasu in
Čez leto, tedaj Lo zopet dičil drevesce komaj slišno, v pridušenih solzah se je pri-sam. ee svojo trdo, neokretno roko, in dete vilo iz njegovih ust: — to pozabi, da je mati kedaj ž njimi de,- j- »In pri meni!«
lila božično veselje — pozabi, kaj je mate--	< ek.
n

X
x
V manifakturni trgovini
tvrdkc Qiuscppc Jollc
v ulici Nuova. nasproti palače Salem
garnitura za 6 oseb od gld. 2. do gld. 2.40
9 ,, .. .. Ć5.60
»»	»»	9*
m 12 4.40 ,, (i£sert),, 6 ...... i.40
goooooooooooooo
Prodaj alnica obuval Julija Romanelli
Corso št. S.
___ /
IV O priliki praznikov.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe
erua, angleška }>o gld. 3.20, rumena,	srna aij rumeni, anglešk* po gld. 3.50.
an^lpška jm» gld 3.50.	„jzki čevlji, lakirani a i beli
Specijaliteta olmval za dečke.	1.90.
Boga t izbor galoš za moške, ženske in otroke.
gld.
Pregrinjala na meter navadne. Iwle. barvane itd.
vr
:x
:>cx:

•OOOOOSOODOQQOOOOOOOOOOOOOOOOO#OOOOOOOOQ030CX3SOPQOCOOOOOOOOOQQ»
X
y
Najboljše
stiskalnice » grozdje
i ii OLJ K K so nase stiskalniee
— „ERCOLE" =
najiio\«*ji«'yra in najl)«lj»r;a >«»stava z dvoja« in n«»pretirano |trilNkiilno litnrjn : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša v-e drure i>k;ilni< «'.
Hidravlična stiskalnica.
NujUdjše automatieiie paten-tnvane t rt ne h r i z ir a I n i e e
„S Y P H O N I A"
Plugi.
ki delujejo Kirre ^<1 ^elu*. ne da jili
Automaticna briz-galnica.
hI *eb»\ ne bilo treba £'>niti.
Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji
za sušenje sadja in drugih vegetalnih. /ivljcuskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno. slamo itd. :ia roko.
Mlatilnice za žit.a čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi (Iriiiri stroji /a po|je«leljstvo.
Izdelujejo in |w»šilj;ijo na jamstvo kot najnovejšo posebnost, izborila, uit-nirene^n. najbolj pripoznanetrn in odlikovanega sestavo
FH. MAYFARTH & C o.
tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. II. Taborstrasse št. 71
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi
kolajnami.
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
F.nzprodajelci in zastopniki se iščejo povsoai kjer še nismo zastopani.
| Pripravno božično darilo !	
Srečkanje nepreklicno 15. januarja 1903.	Glavni dobitek k ° 40.000k
SrečKe društva za Mutno obrt (Kunstge werbe-Verein) po 1 krono	priporočajo : Josip liolat'iio. Mantil A C.o. .Mereurio Triestino, Ii:. \eumann. Henrik Sehift' maitn, S. Tavell«. Fitcli tli O. Zneulin v Trstu.
FERDO GUŠTINČIČ
klesarski mojster
Čast mi je naznaniti p. n. si. občinstvu mesta Tr-ta in okolice, da sem te dni otvoril žilico dalmat n-tkih naravnih vin. Prodajam po zrn rod« cenali na debelo in v
TRST ?ia mM lil - BARK07L1B mm mMUl ^kl-nicah Z -U ga se n.haja V h ši Emila ______	^	grofa Alberti-ja. ulica tihega
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-
t. S
zadej na dvoriš 11.
mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo-
meoike. kipe. poprsja. - Razna dela iz	^jjj^jj flJJ jfJJ jjgjg OpOllO * (SCllilCtlEI').
mramorja, cementa,, in £ibsa, kakor tudi	j j n t \ /
slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih	Prodaiam tudi naraven in pristen tro-
itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem	p i nj e v ec in olje.
domu c v* Iiarkovljah.	Ker so naža dalmatinska vina ne Farno
—	na glasu kakor »zvrstna, ampak še znamenita.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).	tudi kakor o k r e p 1 j a j 06 a z a bolnike
Zr.ge na motor.	in m a 1 o k r i v n i k e. nadejam fe za trdnof
da me bo s', občinstvo nnjranogoštevilneje
Cene po pogodbi in Jako nizke.	poČašČalo se svojimi naročbami ter st«m vršilo
Prip »ročuje se slav. slovenskemu občin-	narodno ge*'o : Svoji k svojim !
stvu za obile naročbe udani	f O lličnim spoštovanjem
Ferdo Guštinčid	Mit ko Piie
klesarski mojster.	JldlkO 1 dlt.
podpirajte družbo Cirila in jftetoda!
Velika prodaja za Božič in novo leto.


j Alojzij Kalit
| nasl. Fr. Hitty
i TRST,-nI. Barriera 73cciiia 13-TRST.
Zalosra snovi j za moške
iz tu in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
Izbor dr ob n a rij.
k oooooooooooooooo
I,	Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
I se dobi pri sledečih trg. trgovcih: Krnil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav Plesnićar ul. Stadion, Ivan
»Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Ba-r. Vecbia, Josip Urdich nI. Stadion, Matej Millonig u L Ghega, .'v okolici: Fran Smnau, Anton Sancin v Skednu; P Skapin in Pirich. Anton Bak, Stanko (Jo lina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu; Ivan Cergol, Colognati lien., Josip Pertot. Anton Brumat v Barko vijah ; Jaka Stoka na Kontovelju, Josip Gustinčić, Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici.
Glavna zaloga:
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
oooooooooooooooo
Anton Stori
*\
HTM 11 uri I
\
Došel je velikanski izbor
prtov za obedovaluo mizo
in
desert ;
rut; brisalnikov,
nogavic, tapetov
vseh vrst po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bombaževin tvrdke
Peter Klansich
piazza nuova (ex Gadola) it. 1.
Velika prodaja xa Božič in uovo leto.
■N
A*
20—30 vagonov
mehanik
0	„	ff , _ Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Sprejema naroebe za obleke po ■
merj#	V j Gramofoni, fonografi, plošče i*i ci-
^	j lindri za godbo v velikem izboril.
Internacijonalna g*odba in petje.
^'se po cenah, du se ni bati konkurence.
:ili še ver suhih bukovih drv. navadnih	c .. ... .
za kupčijo pripravnih je na prodaj no	ojlcujc c a .	_
*26 K metersko klaftro ali 4 m2 v Lo- I*" Priprave za točenje piva. gateu. po .iT K pa v Trstu na kolodvor.	XB. V (»lajšanje nakupovanja se proda -
Kdor želi kupiti, naj sc oglasi pri jaj0 VJj pre.lmeti tu li na raese^np obroke.
Mihaelu Gostiša
lesnem tršo*™	j	£
G	^
v Gor. Logatcu.
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICICOMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
priporoaao izvrstno, bolečine blažeče muzilo; dobiva se po 80 stot., L40 K io po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovaoju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na • »e pari edino le na originalne steklenice v zavitkih z na>o va'- X ■(tveno znamko „SIDRO" iz N Richterjeve lekarne in le tedaj je \ gotovo, da se sprejme originalni ^ izdelek	■v'-vi 3
Kal <
RicitaleTa lekarna pri zlatea im ? Prasi [.T. ✓
I. EUE«b«aa« «11«« S.	\ J
^iSiiikiulir Levi Min z l g 5 rs
Rrn \ rsk
Vla LleiHuam	In Via Rlberfv it 21
Telefon It. 6 7 0.
-fOi-
Prva ta »ajreflje toraraa p>>kl<«va ^ Tieh rrut.	gj
-•J TRST ••- S)
TOVARNA: j	ZALOOH:
Vla Tua, i Piazza Resaria it 2 g) vogal	I (šolsko poslopja)
en
O)
Ve tik	tapecarlj, ucai Ib i vik. t*- '
vrlmj« sara^b« tndi po posebnih aa<?rtih	^
Cene bres konkarenoe.
ILOlTKOVilJ CIIIL Z1ST0IJ il fKlIta Predmet' postavio sa na oa o aro «
O)
ali žđ-ozmeo raa«o.
Si
TtfirmtK n«nt?i i &ie»tiJB j9r?nea ulica 8. Francesco Jtev. 2, I.
Telefon
^VVVWW vvvvvvv^
>	Tržaška posojilnica is hranilnica <
j	ftormiit atntt i mutnu '
v	Hrast Ime *l*ge se »prejemajo od vaakega. če J
^	tudi ni od zadruge in ne obrestujejo po 4* c J
*	Rentni davek od hranilnih ulog plačuje ^ ^	uvod Ram. Vlags *«=• lahko po 1 krono. ( ^	Posojila dajejo m> namo zadružnikom in mcer ^	na uknjiiho po 51,';,, na m**nj»ea po 6'/, ^	na zastav** po 1 ..
^	indor *re »e : od —12 aopoludne in o?
*	3—4 popoludne.
^	Ijplaeuje se : vnaki das ob uradnih urah
£	ob oedfIjah in praznikih je urad zaprt.
>	Poštno hranilnični račun 816.004.
(Mliiovana
1894.
m\mn A
1894. !l
o
o o
o
oo
Krasen slovenski Q ■■ skladni koledar
o
oo
o
oo
o
oo
za trgovine, obrte. urade. pisarne, sole in posameznike je izše! v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdkc
Ivana Bonaca v LinDlim
Cena je vzlie okusni vezavi zelo nizka,
samo 70 vin., s poŠto 20 vin. več. Izreku|K-i <lobc velik rabat in se na jahtno ilopošlje cenik.
Tnovci porabijo istega laiiko kot lepo novoletno iarilo in se brezplačno vtisne itjita firma.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
\w MM t SolJcaim mi Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1SSI>. V lastni hiši.	~ Lastne žage.
Toplim razj'oluga i. mrzaiji, te&čraii »d najnavadnejf>ih do najfinejših del v.-seh bIouot. *-j.Hto> z izvornimi struparji in rrzb«rji m najbolje izurjenimi ta peta rji. tuko. d:i lahko prev/iin.*- m nv>.«i v u«jkraj£*-m foau	delo vwh slogov; prevzame tuli mel»iir»nje vil.
preiHM-iir. u iid»«v iid. z na\a<ltiim in n*iniiejšim pohištvom.
Za mizarje. ~	~
\ el V ji zl-irka ol»klmlknv ir»n«->8), ctrngaokili in rezljarskih izdelkov, za izdelovanj«* 7.t* ju •!»-$:»< m (>oob)aitega len», \r-aki.vrstnih okraskov, gol, kornižev iti vs»-h drugih n izar-kf'n polrebAvin.
\	^ ) i 111 < i < t i> I P i «» t n. >er -»- «'« Iji caii <• iz l«>a. j « sušenega v nela-č z
to naprapljfnih j>*-«Vh, t«-r i-e tvr»ik:< drži ge^'a: Solirtnost in točnost V postrežbi.
Vrhu le^a ?»e jmići zn \f-ak |M>*»iJiezen ki». — Brzojavi: Dol jak — Solkan.
*	Friderik Steindler
rt, ulica Aquedotto št. 2. i zraven <-vetlji-
*
* *
ja f ». ' »b**rdt>1 *
v predmetih i/.
* *
K *
I
it *
* * * * * * * * *
35:
specijaliteta v preonutin i/. gumija, priprave zu zrivnavanje, s:roj za mc-tati vodo. zdravniški pasovi, steklenice zu dojenje otrok, i^al »š: tovarn;' .. 1'»y-ston Ruber**.
Sprejemijo se poprave.
MM LJ0D5U POSOJILNICA
registrovano društvo z onejeno zavezo, v ^oriei
josposka ulica hšt. 7., !. nadstr
v lastni hlSl.
Ijrailihic rlotjo nprtijemujo se »1 v .-»ai t"e tmli ui clau tlruštva in ne obrestujejo po 4llt°l9, ne da l>r ;je odbijal rentn. davek.
Posojila dajejo saino članom in sirer ni menjine |h> 6 0/0 in na vknjižbe po o ,
Gradnje vea-ti lian otl <io 12. ure d>p.» • iu od 2. do .i. ure popol. ruzven ue-lelj m praznikov.
kanje oran. vios leta 1900. Kron 1,263.56] Poštno-tiran. račun štv. 831.315.

Y\Ol

LO
3 ^ f i
1'astim si na/naniti »lavnemu oli f-instvu. da sem otvori 1 novo
prodajalnico jestvin
v ulici Stadion št. 25.
Prodajalniea je dobro abortirana z vedno svežim blagom, kakor: kavo, i sladkorjem, riže m. moko. milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne testenine iz Napolju. J kdo nje in Trsta. Posebnost: testenine z jajci.
Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi- j Škotov odlikovane tovarne (Tatti v Trstu. Suho meso.
Za obilne naročbe >e uljudno priporoča
Josip Peroršek.
Gustav Bonazza
v Trstu, Fin/za Barriera veeehia.
{vojj: 1 Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvii je v in ttn>ecarij.
Popolno opremljene sobe.
Konkurenčne cene.
Naroebe sp dostavijo razveu embalaž^j
(.s
i? il
OJ
>rsi cc
Oittorii Sasparlni
Prodaja za
in novoletna darila
l velikonočna S
-(J^Mt lekarnar piccoli
r / I'	Ljubljana.

\*ase železnuttevino t^ein nporaliljal z iz-
85	ducata angl. žepnih rut s podobami 125 „ „	.. (battista) za gospe
260	service za 6 oseb od belega ddmaska 210 „ .,6	z barvanim robom
325 .. ,.6 ..a jour barvani
238	1 ducata brisalk
358	1 . ducata brisalk platnenih s poveski.
9
TRDNE CENE
I O ft odbitek od označenih cen.
Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču.
v r.st ti i m v-pt-iiotn pri mi ji so|»rogi, katera je dolgo ea-a aervozaa. l^rosira Vas, »ia mi doposljete po po*ti še >e>t steklenic zgoraj imerjovauega vina.
Sr. L farber
c. in kr. štabni zdravnik.
V GORICI, dne lt>. junija 1^>01.
Razprodaja ee v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Primorskem. Go-riskem in Tolminskem po K 2.4f) steklenica.

O
P
Ci
p
M«
P
M-
P
h* 10
<
u> 0) pt
o <
-s
1
cn
O
i—
3 0)
m -t o
m
rrrrrrrrrrrrrrrrr
mm

m
tranto na kolodvor ali Ijrod v Trstu.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev t a pecari j vseh vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrti i; železnic. Naroebe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju.
3
IT
~ 0)
4
o
S-
S* 0
Ui 7T
O <

i V.V.V.Vi
f i
I
Velikanski izbor
raznega pohištva
Spalne in jedilne sobe, svetlo ali " megleno politirane.
MT 3°9at iz^or
divanov, e k vi rje v, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani
ir zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton it. 1. - Trat.
.-.v.v.v.

Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDIČ
-rr Celju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in ;ek!a, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite ieleznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in Strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tahtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Traverze, cement, stresna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
m i
F

Pariz 1900 ..Grand Prix 4 Največe odlikovanje
Najkoristnejša božična darila! '
Originalni Šingerjevi	šivalni stroji ^	v konu ..koji iu izvrću.
Originalni Singerjevi	šivalni stroji u^bhoino potre m /a .i.kou--*. rab.» io ..s.n.
Originalni Singerjevi	šivalni stroji «o nt.b.j ra^rjen v t.va-nP onem.
Originalni Singerjevi	šivalni stroji *> n^do-ežni v Sv»u> in trp^uort'.
Originalni Singerjevi	Šivalni Stroji a.	r-nejši za moderno um	vezenje.
Brexplačai pondni tečaji v vseh domačih šivalnih delih kakor tndi v mode-nem umeteljnem veznji.
/aloza svile za pletenje v velikem barvincui i/Uo ii. Klektro nMovi za posamične Mvalne (»trnje za douiaco rabo.
Singer Co. delniško društvo šivalnih štrojev.
TRST Corso, Palazzo Salem
TRST
Prilogu ..Edinost i" k šteTilki 27S.
hcittićni pregled.
V Trst n. 23 decembra 1902. Deželni zbori (i o r i g k i. V vče
rai-nj' seji goriškega deželnega zbora se je odobril zakonski načrt glede deželnih naklad na ii/. tnin-ki davek na vino in meso ter zak n>Ki na T-rt glede deželnih doklad za delavske h ^ z majhnimi stanovanj . Odbil pa ee 11? pred < g deže n^ga odbora glede prispe v a rja za gradivi 1» »Jiinjske železnice ; odobr le fu»	ek-~ku»ivne odredite za deželno hi
pote«*no iianko.
Vladni kom -ar je odgovarjal na tozadevno interpea«* jo posl. Jakonči<vt in pojasnil, da e vlada pred 1-t; pred lož la zakonski načrt glede ureditve zdravstvene službe. Iz javil je. «1.« vla 1j» močno želi,	bi ne ta
poezije božičnih praznikov, ko pritiska nanj od vseh strani trda. suha proza z naslovom : akutna kriza !
Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. Nekateri listi hote vedeti, da je bilo zadnje posvetovanje obojestranskih ministrov predpoludne še povsem brezuspešno, a potem da je cesar posegnil vmes, in sicer na popo-ludanski avdijecciji <»grškega minister-«keg t predsednika. Jn res so f-e bili ministri po tej avdijenciji zopet šešli na posvetovanja, na katerih da se je stanje stvari obrnilo mal^e na bolje. V tem zmislu pišejo tudi ogrski listi, da namreč ni izgubljena nada, da pride do sporazum ljenja,
Prihodnji sestanek ministrov bn dne 2Vb t. m. na Dunaju.
Romana brata in sestre. Te dni
sta dv-d otroka nadvojvode To*kanskega pred metom splošnega zanimanja. Hči njegova, so-
Prihodnja številka našega lista izide v je naš »teritorij« in kje ima »loveaski jezik
soboto ob navadni uri.
Božična jabolka! (Dopi*>. Božič je, in zato hitč naši ljudje radi v cerkev. Tam najdejo svojega dobrega duhovnega pastirja, ki bo z njimi molil in jih blagoslovljal. Velik praznik je. in zato hite naši ljudje radi v cerkev.
Ali v mnogih krajih ni več tako. Spodili so iz cerkve domače molitvice in navade, spodili so dobre domače duhovne pastirje in tam, kjer je bilo nekdaj mesto miru in ljubezni — tudi tam zopostavljajo slovensko in hrvatsko ljudstvo.
(i os pod je rekel: »Poj te in učite vse ljudi ... in vsak jezik naj hvali < i os pod a !« Židovski hlapec pa < znan uje : »Šole imamo : a
cerkvene »teritorijalne« pravice.
Kaj pa zadnji odlok rimske kongregacije, ki zahteva od nas, da priznajmo, da je že trideset let, odkar smo umrli ? Mi tega odloka ne priznavamo, ker je krivičen in kčr je izdan proti namenom sv. Cerkve. Posvetni mogotci in Zidje pritiskajo na sv. Cerkev in p nI tem pritiskom je tudi izdan ta odlok. Mi ne smemo dajati potu h e sovražnikom katoliške cerkve. Zato se zbira naš narod na vseh straneh in vstaja na obrambo svojih cerkvenih pravic!
Božič je praznik miru — a z a nas je klic na boj. In ta naš boj ni od včeraj. Vrli slovenski svečenik Matija Majar piše l. 1885 : Pobožno ljudstvo in častiti duhovni
zak«Miski načrt v »prejel.
Pod-ednU j- pojasnjeval vzrok, radi I Pr* saksonskega prestolonaslednika, princesa
zakonski
Loj'za, je pobegnila od svojega soproga nsj
katerega ni prišel ve* v r zpravo
načrt tjlede razdeijema okrajev.
Pri h' dnja seja bo v pond Ijek.	vojvoda Todkanski in potem od tam baje v
O položaju B ižični prazniki so tu.	Švico.
Ob takih dnevih navadno pot*huje trušč	Njen brat, nadv. L-op. Ferd. pa je sklenil
vsakdan; h bojev. B »jevniki te dni odlagajo	izstopiti iz cesarske rodbine, odložiti vse re-
kopje m ee umikajo v krt g svojcev, uživat	dove. tudi red zUtegi runa, in se imenovati
ves-lje božičnih praznikov. Vemo, da ne žene	naprej le Leopold \Vo Hmg.
ko dobimo še cerkev, bi v t r i d es e ti h j v Hrvatskej in v Istri želijo upeljati alo-leti h vse italijansko!« Zato silijo Židje in 1 vansko službo Božjo, kčr bi se potem po-framasoni v cerkev in pode iz nje naš jez k	slovanskega ljudstva vrlo podpiral. Naj
in naše navade.
Naš narod je spoznal nevarnost, ki mu
prej v S »Inograd. kjer se nahaja seda/ /<ad- preti, zato brani tudi v cerkvi svoje svete
pravice. Ta zemlja, na kateri živimo, je slovenska in na njej hoče biti naš narod svoj gosjMjdar, povsod — tudi v cerkvi. Naš naroči ni umrl, on živi, je zdrav in krepek, kakor je bil pred — tridesetimi leti.
Mogotci dokazujejo krivično, da nas ni več, da smo umrli. Zato kriče, da je sedaj v h a zemlia — italijanska. In tudi nase cerkve da so italijanske! Trideset let — pravijo — da je že minolo, kar smo umrli...!! Mi smo pa živi. zdravi. Kakor so naši
— in
vseh verski čut. Ali v naravi človeka je, da Princesa L uji za da je ž vela dolgo v prihajajo tre-otki. ko pijenjuje energija, ki	popolnem nesoglasju s svojim soprogom, da-eicer sdi na l>oj. Iti te si ljudje žele ne-	sirav.^o ima že j»et otrok ž njim. Kakor poki,liko odmora, o Idihijaja.	vod tem« nesporazumljenju navajajo neka-B ž eni prazniki so torej tu in notranja	teri. da ie imel prestolonaale Inik ljubimske politi k a ima premirje za par dni. Ceki z	razoiere z drugimi ženskami, drugi pa zopet „tarči pred 30... 50... — in 100 leti oz r m na »pravno akcijo, ki se ima vendar	trd j \ da je bila princezinja zaljubljena v branili svoje pravice, tako ji*n branimo tudi pričeti taicoj po praznikih, kapajo le redKe.	učitelja trancozčme.	mi ! Najbolj žilavo in vztrajno pa bomo bra-kratke in maloi»»membne vesti. Nadvojvoda Leopold pa je že mnogo let. njjj PVoje cerkvene pravice . . . sveti slovenski Spravne kon: -renče prično baje dne 3.	zaljubljen v priprosto, a krasno meSčanske bogoslužni jezik... sveto mašo v slovenskem januvarja in s-"ter |>od zaščito mmisterstva.	hčer Viljelmino Adamovie. Star je 34 let, a i jeziku.
Vrtaj e iea je torej med politiki avstrijskimi	se je hotel že pred šestimi leti ž njo morga-	na-j Ptranj je naše sv. pravo, katero — dr. Koerber — kateremu ti prazn.ki ne	natično poročiti. Nedvomno izvrši sedaj ta | je j)OŽja Desnica z neizbrisnimi črkami bodo dnevi miru in poč tka, ker bo moral	gvoj sklep. Nadvojvoda nahaja se eeiaj z v na-Q kri A to je tll(li |)0trjeno t. besedami nraiit', mnogo misliti. Kratek rok si je do-	Viljelmino Adamović v Švici, vol.i g. Koerber. V vsem prejšnjem času, Papež povodom božičnih prazni-odkar je v lepi vrsti svojih z nešievilnimi	kov. I^v XIII. je včeraj vsprejel kolegij sv. govorniškimi figuram. odičemmi govori za-	Petra, ki mu je došel čestitat za božične trjal, da hoče rešti parlamentarizem, ni	praznike. V svojem odgovoru je naglašal pa-mngel za dob ti pogoja za to, n: / lal oatva-	pež, da je njegov jubilej v vsem katoliškem riti podlage za *<|»orazumljenje med Cehi in	svetu našel pojavov ljubezni, ali ta jubilej da Neme. Sedaj pa, ko je vidri da ni nemški	je kaljen po socijalnih dogodkih, ki so njeni češai predlogi ue morejo dati take |>od	govo Brce napolnili žalostjo. Papež obžaljuje
sv. Pisma in z naukom sv. Cerkve.
Rimski papeži, zakoniti poglavarji katoliške cerkve, so posvetili slovenski jezik in mu dali enako moč, kakor lat;nskeinu, grškemu itd. Za koliko časa Toliko, dokler bo naš narod živ. Za katere kraje? Z i vse, kjer naš narod biva!! In kje biva naš narod?
Mi to dobro znamo. A zato zna tudi poglavar katoliške cerkve, papež Lev XIII
lage, je «1a: ra/^asiti ,kj svoj.h listih, da predlogo v italijanskem parlamentu o ločitvi ])ne h juHja ]sSl je izrckeI pre(1 z|)ranimi
hoče vlada, poeluž vfti se obeh elaboiatov,	zakona, ki pomenja prevrat kršČan*k>g* živ-
jv -krneti podlago za spravne konference, ki	ljenja ter vz >ostavljenje držav na podlagi
prično dne 3. januvarja ieta 1903	poganskega naturalizma. Papež je opozarjal
Da It »e ne pokaže zopet, da je goap.	na vjžuost krsčin^ko demokratične akcije,
Koer «er veliko l>oij -preien birokrat, nego	kateri je podel 1 svojo sankcijo. T«> gibanje
djžavDik; da-li se ne {K)kaie zoj.e:, da je	da je v najstrožjem nasprotstvu do sicjalno-
njeg'»va uradn ška sam «ven veliko veča,	demokrat čnega gibanja, katero poslednje da
nego ;>a ii egovo državniško umevaaje koč-	prvo ut«snuje in da že s tem nemalo služi
Ijive naloge, ktkoršna je pomirjenje dveh	svetu, narod *?, ki stojita v bojni potjciji e len proti
drugemu ?
Tikom p j praznikih se prične zopet pehanje
r ogiit'mi ministri: a že dne 3. januarja je; bo prevzeli protektorat nad spravno konte
Tržaške vestL
Vesele božične praznike voščimo vsem rojakom na<im brez razlike, sosebno seveda
rencc. I l»og gospod Koerlter! Zanj ni letos ua-im čitateljem.
Srp rti žrtvovani.
Crtii« iz angiežko-barske vojske. I' -!o ei t Leopold M o d i c mL
To ie vap Kaihu bilo preveč; razum
v f:i nokresovo cev obrnjeno proti svojtmu čelu.... jeden pok in krogi j * mu je tičala v možganih. Vskliknil je. raKpr«»s'rl roko in psd-d na t'a, da se nikdar več ne dvigne.
Cestnik, kateri ga je ustrelil, epotekel
mu je potemnel in skoraj bi hil opustil na- ss je za k< rak in se vznemirjen prijel za d*l nje l. 'jevanie, a kmalu se je spomnd, da čel«». Bil je olikan in plemenit mož, ki je
odposlanci vseh slovanskih narodov :
»Svojima apostoloma Cirilu in Metod iju se imate zahvaliti . . . tla sta svete obrede vravnaia primerno domačemu (slovenskemu) duhu ... Iz teh vzrokov bo Ciril Metodijevo ime proslavljalo vse potomstvo pri Moravcih,
bi se nj>h uzajemna želja uresničila !«
Na noge torej, vrli slovenski sinovi! Povsod se mora po naših cerkvah glasiti : »Slava v višnjih Bogu, zemlji mir, človekom b 1 a g o v o 1 e n i j e ! *
Volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam. Opozarjamo še enkrat vae volilce za delalsko zavarovalnico proti nezgodam, da odpc eljejo takoj in najskasneje do 28. t. m. podpisane glasovnice na gospoda prt t'. M a t k a M a n d i o a, predsednika političnega društva »Edinost« v Trstu. — Skrutinij se bo vrš l 30. t. ra. v Trstu, in morajo b ti isti dan vse glasovnice oddane zavarovalnici.
Kandidatje so bili postavljeni od političnega društva »Edinost« v dogovoru z ljubljanskimi zaupniki.
Kdor ni dosedaj vdobil glasovnice, nai. to naznani takoj pod gornj m naslovom.
Nemško divjanje proti Poljakom i u naši Italijani — Včerajšnji »Indipenden-te« prinaša na prvem mestu članek pod naslovom »Hakatizem«.
»Hakatizem« je pangermanako društvo^ ustanosljeno po srditežih Iiakemannu, Ke-nemannu in Tiedemannu, po katerih je zadobilo to ime. To društvo, ki deluje v Poznanju, šteje 26 25.~> členov, a namen mu je — popolnoma iztrebiti poljski živel j iz nemške države.
V doeego svojega namena porablja to društvo vsako, pa bilo tudi divjaško sredstvo proti nesrečnim Poljakom, živečim v Poznanju, ki je še danes skoraj izključno slovanski !
Nedavno je imelo to društvo v Poznanju kongres, na katerem so sklenili pozvati vlado, naj ista nemudoma ponemči vsa polj-
Bohemcih, Bolgarih, L:burnih, Poljcih, Rusih	ska krajevna imena, da jim ne ostane niti
in pri vseh Slovanih, od Adrijanskega pri-	sled izvora, da se tako čim prej popolnoma
morja do zadnje Novogor« »dske pokrajine...	ponemčijo nesrečne poljske zemlje, vzdihajoče
Kadar bodo zagotovljene pravice posamičnih	pod pruskim tiran«tvom.
dežel, potem še le se bo veliko zanašati za razširjenje kraljestva Božjega na zemlji.«
Omenjeni list pravi dalje, da, ako bi teh rokovnjačev ne podpirala nemška vlada in
Tako je govoril poglavar katoliške j ceV> nemški cesar sim, bi človek mislil, da
cerkve, papež Lev NIIL, in je pokazal, kje je vee to le delo veternjakov ! Ker pa tu
_ _ - i ,
e Ion i ti na neko pečino ; tretji vojak, ki se je	Z gromečimi hurra-klici so se odzvali
v boju posebno skazoval s svojo besnostjo, ' vojaki. General je bil vesel kakor šolski mo'il je sedaj tiho še n°ko nepozabljeno učenec na prvih počitn>cah. Govoril je nato molitev izza otroških let o tem pa se je (nekoliko laskavih besei svojim vojakom in obrnil pr jČ od svojih tovarišev, da ne bi hvalil njih srčnost in požrtvovalnost za do-opaziii njegove slabosti in se mu morda sme-! m >vino in zaključil svoje besede s krepkim j ali. N%ki podčastnik je piekbnjal in grajal »hurra«. Ko se je poleglo navdušeno vskli-
boče umreti. S k .pit >m svoje puške je pobil duševno stal mnogo nad drugimi vojaki. | vedenje svojih vojakov po boju ter jim kanje vojakov, postalo je vse tiho. Za gene
naj bi 2 njega sovražnega vojaka, ko pa je Pristopi je bližje k truplu padlega van Ratha j očital njdi m.hko ia ne mož n to vedenje, a j ralom paJe bilo slišati vzdihajoč in stokajoč
udaril di /zega, zdrobila se mu je puška in ' in ga op.zoval, Ćudno se mu je zdelo, da častnik, kateri je ustrelil Van R-uha, ga je : glas, ki je molil »Očenaš«.
Generala je to zelo vznemirilo, pokvar-
r—.ais LLi JC » ion.	' v..	—' 6" — •	——	----------— " -----
moLlo. temveč je kak«»r obseden bil okolo kov ne sjvraštva ne strahu pred sebe. ne glede na to, da to bili skoraj vsi temveč je videl na njem le izraz lival«
-tala mu ie v roki sama cev. A to ga ni ni na njegovem obrazu m'»gel zaslediti z.ia-
smrtjo ležoosti
njegovi tovar ^ že ubiti, ranjen; ab pa raz-. ki mu je olepŠavala poteze obraba, .»rožen .	To je v angležkem častniku vzbudilo
K^kih še<t vojakov se je vrglo nanj ter neki poseben čut in das ravno ni bil zanj ta ga potlačilo na tla. Ker so bili tovariši jeden slučaj nič nenavadnega, vendar ga j-* ?.ečelo sti-dragemu na poti, m "gel se je val Rat h zopet skati v prsih in žal mu je bilo svojega č.na. posfiviti na notie ter je grabil pogoltancih, da Kakor da bi se hotel pre i mrličem opravi-bi davil, da t »i zakopal z nohtt v Človeško čevati, šepetal je t ho : »Jaz sem storil le svojo meso. Bruhal je hripave krike i c sebe, tol-I dolžnost«.
kel. grizel in suval na v^e strani. Nakrat pa	S »lnce se je ntgibalo proti zitonu, ve
i*e je ~k(/\ preril do njega neki visok černa, lahna sapica je igraje vela če« ravan
častnik, p<jgrabil ga brado in ga
sunil
oa/aj.
Pol sekunde sta si oUjl nasprotnika gledala t* oČij v oč . Van Rath je vedel, kaj ga čaka. Nasmebljai se je britko, čuden, grenak smeh mu je ušel preko suhih, razpj- na njih vedenja, da s» kanih ustnic. V istem iranotku pa je na na | vanju.
in hladila razgrete obraze mož ; boj je ponehal in v srca vojni kov se je polagoma zopet začel vračati človeški čut. Ćeta. ki je zavzela kopjo, sestijala je iz samih mladih, boja še ne dosti navajenih vojakov, videlo se je tudi
novinci v 1» je
sprotnikovej roki zipizil poročni prstan, na roki, ki ga je drž da za brado, znamenje lju-betn', zvestobe žene, žeae, katera ga morda v kratkem vsprejme razprostrtimi rokami in veselja žare5im obrazonr.- Pote« je pogledal
Neki vojak je začil glasno vzdihovati, koje videl na tleh ležeča, grozno razmesarjena trupla mrli Če v in telesa ranjencev, ter svoje noge poškropljene 8 človeško krvjo. Neki drugi vojak je omedlel ter se je moral na-
tolaž 1 ter si brisal o tem svoj poročni pr stan ; u vi del pa je, da rudeča barva na njem; jen je bil s tem ves utis njegovega govora, ne prihaja od človeške krvi, marveč od žar- Nezadovoljno si je zopet pokril glavo in ko kov zahajajočega solnea.	^ je približalo nekoliko sanitetnih vojakov,
Z južne strani kopje čulo se je živahno namignil jim je, naj odnesejo ranjenega Bura. govorjenje; vojaki so fe < zrli na ono Btran Bil je to ranjeni misijonar, vojaki so ga vz-in videli, da prihaja na kopjo njih vrhovni dignili in položili na nosilnico. Ko so ga pa poveljnik, da si ogleda zavzeto pozicijo. Ni hoteli odnesti, se je starec z nepričakovano bil pa postbao dobre volje, ko je uvidel,! eneržijo temu branil in kazal z roko nel.o
da je bil ves ta boj brezvspešen, ker ni dosegel glavnega cilja, po katerem je stremil, ni ujel I)e\veta in njegove glavne čete.
Vtčer je bil tu in noč je imela v kratkem nastopiti, a De\vet je bil zopet za jedno noč hoda oddaljen od sovražnika. Tudi sedaj je ušel iz zagate in se je mogel vsled svoje hitrosti in vsled slabih razmer angležke armade še dolgo vzdrževati. Vendar pa je sovražni poveljnik dub 1 bitko in skoraj popolnoma uničil De\vetovo zadnjo stražo in bil je gotov, da na Angležkem zavlada veliko ve selje, ko dospe tja vest o njegovi zmagi. Potegnil je svojo sabljo, dvignil jo visoko v zrak, snel kapo z glavo in zavpil: »Viktorija, Viktorija !«
stvar, ki je bila pod generalovo nogo.
General se je temu zelo čudil in pogledal iz radovednosti na tla, kjer je stal. Zapazil je, da je stal na nekej knjigi in ko jo je odprl, videl je, da je to brevir.
Zaprl je zopet in podal zahtevani predmet staremu misijonarju. — Ko so mu vojaki položili roke na brevir na prsih, sklenil jim je starec nad brevirjem in se potem s svojimi posledojimi močmi nekoliho dvignil ter s hripavim, umirajočim glaBom vskliknil: »O Gospod, odpusti jim, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo'«
(Zvršetek.)
delujejo \ lada. duhovščina, posvetne oblasti in cesar eam, postaja stvar preresna ! Raba poljskfga jezika je v Poznanja strogo prepovedana in gorjč onemu, ki bi si upal spregovoriti, osobito, ako je v kaki javni službi, poljt-ko besedico — ta je takoj uničen. Posebno gonjo vodijo ti »Hakatisti« proti poljski mladini v šolah in zunaj istih. < a-sniki, ki bi kritikovali tako kanibalsfco postopanje, so kaznovan1, oziroma zaplenjeni.
Z eno besedo : vse sile nemške notranje politike gredo za tem, da uničijo vse. kar je poljskega !
Hudo nam je, da moramo ravno danes, na predvečer praznika miru in ljubezni, pi sati o takem podivjanju človeškega čutstvo-vanja. o takem okamenenju človeških src. Ali nevolja naša je tem huja in duša nam prekipeva v ogorčenju, ker o tem nemškem besnilu tudi včerajšnji »Indipendente« piše enako sodbo kakor jo pšemo mi.
To je pač krvava ironija in človek se mora le zgražati na toliki hinavščini, ako ljudje, ki žive le od proganjanja, prdklinjajo druge preganjalce.
Nam, ki poznamo naše sedeželaoe in ki vemo, da se oni poslužujejo vseh gori omenjenih sredstev (da ne rečemo: še hujših) v to, da zatrejo vsako sled Slovanstva v Prigorju, nam je težko odklanjati misel, da je glasilo naših preganjalcev prineslo ta članek v nemškem hakatizmu le zato. da opozori svojce, kako treba proganjati. Exempla tra-hunt ! Tako početje bi bilo seveda (»eklen-sko : obsojati divjanje in je ob enem vendar staviti v izgled ! Na tako misel nas sili še poeebno dejstvo, da je isti »Indipendente« v isti številki priobčil članek pod naslovom » Vladna dela«, kjer predbaciva vladi, da je njen statistični urad dostavil imenom »Bar-cola« in »Guardielia« tudi »Barkovlje« ia »Vrdela«, ter izpusti »Trebiciano« in »Pa-driciano« O prvih imenih pravi »Indipendente«, da sti popolnoma izmišljeni in brez v-ake zgodovinske podlage, med tem ko da sti zadnji dve označenji lu v neoporečni rabi. A ti da sti vendar izpuščeni !
< iovek bi se moral smejati taki drznosti, ko bi ne bila stvar veleresaa in žalostna ob enem. Barkovlje iu Vrdela, da sti dve iz-mišljenki ! Poj te no, saj se vam meša ! Ako pravite, da so vsa vaša imena na teh zemljah — same izmišljotine, vam bo sleherni domačin \erjel, ne pa tako, ako trdite in ob enem lažete o nasprotnem !
Hinavci. Nad Nemci se zgražajo in jih obsojajo, sami pa jih posnemajo in, če bi bilo e možno, bi jih še prekašali. Proganjanje poijskeira jezika obsojajo, sami pa preganjajo naš jezik. Prelivajo krokodilove Bolze radi nehumannega postopanja Nemcev proti Poljakom, Mami pa so nehumanni z nami — do been la, do j>oživinjenja. Obsojajo boj Neoaeev proti poljsk; mladini, kateri ne privoščajo niti ljudsko-šolskega pouka v materinem jez ku -- isti Italijani sami pa odrekajo s ovenski noadiiv, deci avtohtonnega prebivalstva, celo eno samo l>orno slovensko
*>lo... !
Zgražiti se nad krivičnostjj drugih, to ie jaso v ceno ! Ali svoje spoštovanje tlo pravice kaže človek najprej s tem, da je — *am pravičen ! Ce kdo obsoja krivica, ki jo delajo drugi, a je ob enem sam krivičen, {»otem je to zasmehovanje pojma pravičnosti ! To naj si zapomnijo naši Italijani ! Pa še nekaj drugega naj si zapomnijo naši Italijani : Kdor ne zna biti pravičen drugim, ta je zgubil pravico zahtevat , naj bodo drugi z njim pravični. Kdor gazi čut pravičnosti in humanitete do drugih, ta se je odpovedal dobrotam, ki proizhajajo .z tega čuta za v^ako bitje, za vsacega človeka, in za — vsak narod. Utegnejo priti časi, ko bomo Slovan; v Avstriji veljali nekoliko več, nego veljamo danee. In ti časi bi mogli priti popred nego si tm slijo >Indipendentovci«. In z veljavo, ki si jo pridobi avstrijsko Slovan-s:vo, bi pršla Slovencem meč, da l»odo svojim sedanj.m sovražnikom vračali po načelu : zob za zob !
Dokler ostanejo italijanski politiki taki, Kakoršnji so, nam bo vsikdar, kadar se bodo oni zgražali nad krivičnostjo drugih, to vzbujalo le — gnus.
Mestni svet- V si nočni seji mestnega -veta nadaljevala se je podrobna razprava o olfčinskem proračunu.
Mestni svet je najprej odobril postavko o občinskih srednjih šolah. V imenu sloven-ek'h svetovalcev izjavil je dr. Rvbar. da Be vzdržujejo glasovsnja o tej postavki.
Svet. G o r i u p : Svet. Zanetti je v
sinoćnji seji na podlagi nekega izkaza mestnega računskega urada, kateri izkaz se je izdelal vsled moje zahteve 1. 1897., trdil, da je okolica pasivna, pozabil pa je povedati, da sem jaz v seji dne 17. marca 1898 1. podrobno ovrgel dotični izkaz ter dokazal, da okolica ni prav nič pasivna. Nočem dolgočasiti mestntga sveta s ponavijanjem dat dotičnega izkaza in mojega protidokazovanja. Tisti gospodje pa, ki se za to interesirajo, morejo najti podrobnosti v stenografiČnih zapisnikih od leta 1807. n 1898. Povdarjam le toliko, dt mestni računski urad ni prav nič dokazal, da bi bila okolica pasivna ter sem prepričan, da bi mogla okolica le pridobit'. ako bi se sama upravljala.
O postavki »bolnišnica« vnela se je živahna debata radi povišanja stroškov za pomožni personal. Iz te debate je bilo razvidno, da ima predsedništvo zdravniškega kolegija neomejeno pravico najemati pomožno osebje, in je to svojo pravico v ininolem letu izrabilo tako, da je najelo zopet 30 novih usluž-l>encev in naložilo občini zopet 20.000 kron novih stroškov.
Glede stroškov za zdravila menil je svet. D o 1 1 e n z, da se v ta namen veliko premalo porabi in da pride na vsakega bolnika na dan komaj 7 stot. za zdravila.
Svet. dr. V e n e z i a n je predlagal, naj se onih 50.000 kron, katere je mestni svet o priliki cesarjevega jubileja podelil zavodu za boljšanje malopridnih in zapuščenih otrok, porabi za zgradbo paviljona, kar je mestni svet soglasno vsprejel.
Istotako se je vsprejel soglasno predlog svet. R a v a s i n i j a, naj se od vlade za hteva, da zniža prispevanje občine za re-dars* vo.
Svet. D o 1 1 e n z je vprašal, v kakem stadiju se nahaja vprašanje o napravi novega kopališča na obali pod Greto. Ko je pristav Boccardi na to odgovoril, da se je v ta namen hotelo napraviti železni most črez železnico, a da bi bil isti predrag in tla se sedaj študije nadaljujejo, priporočal je svet. Dullenz, naj bi se mesto železnega napravilo leseni most in naj bi ne kopališče napravilo proti < edazu, ako ga ni m »goče napraviti proti Trstu.
Nadalje je svet. D o 1 1 e n z obšino govoril o potrebi naprave javnih pralnic v Rojanu in v Barkovljah. Glede Rojana dejal je, da bi se moglo pokriti potok pri dvauaj-stih murvah in na tako dobljenem prostoru napraviti javno pralnico.
Svet. "Ir. G r e g o r i n pritoževal se je radi pokopališča v Sv. Križu, katero pokopališče je skoraj aa sredi vasi, kar nasprotuje zdravstvenim predp som. Povdarjal je, da je že pred časom priporočal, uaj bi se pokopališče premestilo nekoliko v stran od vasi. Takrat se mu je odgovorilo, da se študira vprašanje o pokopališčih sploh in da se Ik> upoštevalo tudi njegovo priporočilo. Vprašal je potem, kako da stoji s to stvarjo, katero je prij oročal tudi svetovalec dr. Ve-nezmn.
Dr. Costantinije na to odgovoril, da se proučuje vprašanje o razširjenju pokopališča na Katinari ter o odpravi pokopališč v Skednji in v Barkovljah, o pokopal šČt: v Sv. Križu, da se še ni odločilo.
O postavki »javno sneženje« predlagal je finarčii odsek, naj se briše 16 000 kron za razširjenje čiščenja po zistemu »koprofor«. Mestni svet pa je ta predlog odklonil.
Svet. Zanetti je predlagal, naj se čiščenje razširi tudi na Barkovlje, Rojan in Sv. Ivan.
Svet. D o l i e n z se jc pritoževal radi groznega stanja, v i-aterem se nahaja ul;ca Sv. Mohorja v Rojanu ter je predlagal, naj se postavi test svetiljk na pot, ki vodi iz Barkovelj na Kontovelj. Povdarjal je, da je tozadevne stroške že odobril mestni svet.
Svet. Benu asi jc tia to odgovarjal, • ia oprava mestne plinarne žn izdetuje načrt glede zboljšanja razsvetljave v predmestjih.
Na to je župan zaključil sejo in želeč svetovalcem vesele božične praznike naznanil, da so bo poti rob ne razprava o proračunu nadaljevala v soboto.
Božičniea pri sv. Ivanu vršila se je v nedeljo ob mnt gobrojnem obisku domačega občinstva. G.a vrtnarica Grmek je najprvo v svojem lepem govoru pozdravilo navzoče, se zahvalila podpirateljem vrteča, a v krasnih besedah je slikala tekmovanje italijanskega vrtca. Rekla je, če tudi imajo oni krasno palačo, če tudi dthjo oni obilo darov in če tudi dajejo otrokom kosilo zastoaj, vendar je slovenski vrtec prenapolnjen. Zato vsa čast
tistim materam, ki niso hotele prodati svoje dece za skodelico juhe! Vsa čast tistim materam, ki želijo, da se njih deca uči materinega jezika, ki je gotovo najdražji zaklad ! Vspodbujala je matere, naj vstrajajo še nadalje na tem potu, zakar jim bodo hvaležni njih otroci in ves slovenski narod. Na to se je vršil program brez presledkov. Se ve, najlepša točka bila je za deco zadnja, ko so dobili vrečice napolnjene s pomarančami, jabolki, orehi in še takimi sladkimi rečmi.
O tej priliki so preplačali vstopnino gg. Negode 1 K, Vitez «0 stot.. Požar 80 stot., Furlani 20 st., g.c Furlani -0 st., g.a Negode 80 st , Bainb č 20 st., g.a Persič 60 st., Oernic 1 K, I. Bareto 80 st., Š. Godina 20 st., Jaklič 20 st., Šmidt 40 st. Trije pivci po g. Smidtu 60 st. Srčna hvala!
Važna razsodba. I )oslej se je priznavala občinam pravica, da so s<* smele pritožiti tudi na ministerstvo, ako se je občina izrekla za dovolitev gostilniške koncesijo, I. in II. instanca pa koncesije nista dovolili. I pravno sodišče pa je sedaj izreklo, da imajo občine le tedaj pravico, pritožiti se tudi na ministerstvo, če j«> bila kaka gostilniška koncesija podeljena proti [njihovi volji : drugače pa no.
Nova Tržačana. Gospeda Kolb Josip iz Mokronoga in Novak Andrej iz Vrem sta dosegla domovinsko pravico v Trstu.
Osebna dohodarina. Cenilna komisija za mesto Trst in okolico sti dne 12. t. m., oz. 23. t. m. pod pred*edanjem c. k. višega finanč-neg'a svetnika, g. Jakoba pl. Kuhacevicha, zaključili poslovanje glede osebne dohodarine za leto 1902.
Ob tej priliki je člen komisije, g. dr. Evgen Brunner, g. predsedniku izrazil zahvalo komisije za vestno in nepristransko ravnanje.
Grozna nesreča v tovarni jut. Nova tovarna jut blizu mestne plinarne je že zahtevala jedno žrtev. Včeraj je namreč v tej tovarni končal sv> je mlado življenje — bilo mu je le 30 let — Anton Postichil iz Mann-heima v Nemčiji. Prišel je te dni v novo tovarno, da delavce novince pouči o vladanju strojev.
Včeraj je hotel Post:chil popraviti neki gonilni pas, ki je skočil s kolesa, a pas ga je pograbil, ga zavrtel večkrat okoli in ga slednjič zagnal kakih 6 metrov daleč, kjer je revfž obležal v nezavesti. Ko pa je došel zdravnik z bližnje zdravn ške postaje, bil je Postichil že mrtev. Zapustil je v Mannheimu ženo in tri otroke ; pač žalosten Božič za ubogo družino !
Tragedija na morju. Ona dva utopljenca, o katerih smo porrčili v včerajšnji in predvčerajšnji številki, sta bila včeraj spoznana in sta dva izmed onih štirih mlade-ničev, ki so v nedeljo ponesrečili na morju. Jeden je Sch\vagel, drugi pa H*ub. Včeraj pa je v naše mesto pripeljala čožotska jadre-nica »Buona Speranca« truplo še četrtega od onih nesrečnih mladeničev, narurtč Valterja Lubecka. Sedaj je zginilo tudi zadnje upanje, da bi se bil kateri od izletnikov na kak čudovit način rešil. Tiupla Schvvdgia, Hauba m Liibecka pokopljejo se v nedeljo na tukajšnjem pokopališču.
Priloira. Današnji številki smo pridodali I. zvezek zgodovinskega romana »Mali vitez« slovečega poljskega pisatelja H. Sien-kie\viča. Izhajal bo vsakih 14 dni. Cena zvezku le 40 stotink. Ves roman izide v 25 zvezkih. — Naročbe sprejemata založnika Ignac pl. K 1-inma vr A; Fed. Bamberg v Ljub'jani.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. uri zjutraj 2.0 ob 2. uri popoludne 5 0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 772 2 — Danes plima ob 6 40 predp. in ob 7.36 pop.; oseka 0.41 predpoludne in ob O 46 popoludne.
Ortibe premičnin. V s)b)to, dn> 27. dec. ob 10. uri predpoludne s« bodo v«.*> aaredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča * vilne Btvari vrši'«1 bledeče dražbe premičnin : na Vrdeli št. 165 3 mizarske klopi ; na Greti št. 121, hišna oprava; v ulici R issetti šr. 4.B, hišna oprava; v Rocou ( resa) št. 650, 1 dolgi voz : v ulici Donadoni št. 819, hišna oprava ; v ul ci Luigi Galvani št. 1, h sna oprava ; v ulici Giulia šr. 56. hišaa oprava ; Passo S. Giovanni, album iu razno; v ulici Rossini št. 1, hišna oprava; v Skork lji št. 451, hišna oprava; v ulici Ert* šc. 11. in v ulici S. Marco št. 20, hišna «pra\a; v ulici Ponterosso štev. ."», Iršna oprava ; v ulici Stazione št. 13, hišna oprava; v ul. Aiqiiedotto št. 10, h šna oprava.
Društvene vesti.
Božična veseliea v Barkovljah Slovenska dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu priredi na praznik sv. &tet**na dne 26. t. m. v Barkovljah v prostorih »Narodnega doma« veliko božično veselico, na kateri se bo predstavljala igra »sv. FJizabeta« s petjem in z živo sliko. — Vstopnina za osebo je 20 novčičev — sedeži po 20 nov čiče v.
Ni nam potreba posebej priporočati in zvati naših delavcev, da se udeleže te veselice, kajti čuli smo. kako so povsod veselo vsprejeli oznanilo o tej veselici. Radovedni so vsi na igro, ki je popolnoma nova — pa tudi živo s l i k o si žele videti vsi. Torej ra veselo .-videnje ! — Početek ob t. uri in pol popoludne.
Za »Narodni dom« je gospod Novak Andrej podaril 1 K o priliki, ko je postal Tržačun.
Za »Božlčnfeo« so nadalje doposlali : g. B. Mimbelli 50 K, g. Jovo Kovačevih 20 K, g.a M. Biukner in ge. M. Dolinar
5	K, J. F. Kapuc, St. Peter na Krasu, 5 K, g. Anton Makovec, pek. mojster Reka, ."> K, g dr. Janko Ponebšek c. kr. viš. davčni nadzornik v Rudolfovem. 2 K, g. Anton Gačnik, gostilničar v Rudoltovem, 1 K, g.a Katarina Batič, Kopriva, g. Jan. Feltrin, vikar Deskle, obitelj Bune v Komnu in g. Lran Svetičič v Tomaju po 2 K ; g. Ivan Prelog 5 K, g. Ivan Vatovec 2 K, g.a Lucija Požar 1 K, g.a Ivanka Kpple 2 K, g.a Katarina Vatovec 4 K, g.a Marija Dekleva
6	K, obitelj Abram 6 K, g. Ivan Kokalj 2 K, g. Sirk 2 zaboja pomaranč, 20 kg. fmokev, g. Pegan 20 kg smokev, g. Anton Furlan 6 kg južnega sadja in sladčic, g.a Terezija Trampu ž 120 kolače v in 50 sladčio za okrašenje božičnega drevesa, g. Srebot-njak iz Predjame 3 božična drevesa. Anoni-mus 4 trico za dečke.
Nadalje so v kavarni »Commercio« darovali: g. F. H. 1 K, g. <Iracijan Stepančič 5 K, g.a Marica Vinšek 2 K, L. V. 1 K, J. K. 1 K 40 stot., skupaj se je istotam nabralo 120 K.
Popraviti moramo, da rodoljub v Parizu, ki se je spomnil naših otročičev, ni Dragotin, temveč Janko Malovic.
Zahvaljevaje se. najprisrčoejše vsem čč. rodoljubom za blagonaklonjenost do nsše slovenske dece, želimo vsem pav vesele božične praznike !
Blagajništvo.
Za moško podružnieo družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu. V pusici »pri Francu« ee je nabralo 4 K 20 stot. in v oui v kavarni »Commercio« 5 K *7 stot. ; gosp. Levičar, trgovec, poleg letnine daroval za B »žičnico 6 kron.
Blagajništvo.
Plesni odsek »Trž. Izobraž. društva« naznanja, da jutri ne bo plesnih vaj. V petek bodo iste navadni uri (5. — 6 ), od f*,. in pol do 7. ure pa vaje plesa »Slovan« in otl 7. do 10 ure zvečer plesna zabava. Kdor se še želi vpisati in kdor je že v p san za učenje »Slovana«, naj pride v petek gotovo v »Čitalnico«, kjt r naj se prijavi pri pleao-vodji g.u Umeku. Ob jednera želimo vsem kolegem vesele praznike.
Izlet v Lonjer. Več pevcev pevskega društva »Kolo« priredi dne 26 t. m. ob 2 uri pop. izlet v Lonjer. Sestanek pred »Trgovinsko kavarno«.
Silvestrov večer. Na Silvestrovem večeru, katega priredi »Tržaški Sokol« v veliki dvorani hotela »Evropa«, sodelovalo bosta tudi »Slovansko pevsko društvo« in vojaška godba. — Natančni program priobčimo pravočasno.
Vesti iz ostale Primorske.
X Proti vinski klavzuli. Občina Vodice v Dalmaciji je ministru predsedniku ter ministroma trgovine in poljedelstva na Dunaju odpo-lala nastopoi protest:
Prevzvišenost! Sodeče p> resnih glasovih naa navdaja strah, da namerjate podaljšati dogovor z Italijo glede uvažanja vina.
Odveč je, da spominjamo Vašo prevzvišenost : kako je Dalmacija — prepuščena vsakemu tujinskemu utikanju tol ko na kopnem, kolikor na morju — prišla ob vse dosedanje vire svojega blagostanja ter da je obsojena le iz proizvoda vina pokrivati vse svoje potrebe in nadloge.
Odveč je spominjati, da se je to dego-Idilo radi tega, ker je bila Dalmacija žrtvo-
-iabo umevanim državnim i o -
vara v:a m, ;ereeom.
Po zasedenju H »sne in Ilereegovine je Dalmacija prišla cb trgovino se svojim bogatim zaledjem ; a namesto da bi jo odško dorali za to, eo jej zaprli kakor navlašč vse poti v trgovini s koprim. V ime zavezništva z Ita'ijo pak je izgubila svojo mornarico in morje, ki danes ni drtizeg«, nego velika italijanska luka; in Dalmacija je bila udarjena v jedinem nje proizvodu — vinu.
Razun tega, d« so državni interesi gospodarstveno uproptsili dinastiji in državi vsikdar verni hrvatski narod, so — kakor utegne biti znano Vaši prevzvišenn-*ti — povzdignili irredenttstične želje protežiran h življe v. Naše morje, naša zemlja.
Razne vesti.
V „sveti noči" ...
Crtica. P« resnični doiroril.i spisal I. Kevo.
Kam polje te pnno<;oa hoja tak' urno, mladi potnik ti ' Iskati t<i je oas pokoja, počiva vso že. kar živi ; zaprte vse lii-ne duri. c«s polnoonej so bliža tiri !
J. Stritar.
Med reko .1 . . . . in reč co B . . . . na kranjsko - primorski rnoji vspenja se proti
Velik potres v Turkestanu Iz Nrv-
Margelana javljajo, da so še le sedaj znane žrtve potresa v Andižanu. — Razrušeno je
10(HJO hiš, poginilo pa je 2500 ljudij. VzHc pomoči vlade p-ebivalstvo mnogo trpi od lakote in mraza. — Stresljaji zemlje trajajo še dalje. Katastrofa v Andizanu se k^že veliko ( strašnejo, nego je bilo soditi po prv.h brzojavnih vesteh. Že o prvem izkopavanju so izvadili 510 mrtvih trupel. Andižana ni več. n€h„ porezensko pogorje, z najviš:m vrhom Tudi andižanskega dela srednje azijske želez- isoO m nad morsko gladim*. 7. vrh Porezna niče ni več. Materijalna izguba je tgromna, je <\iverD razgled na vso Primosko. Kranj-aii še žaloaneje so žrtve na življenju ljudij, sko tja do Celja — in preko furlanske rav-ki jih je zahteval potres dne 17. t. m. Na nine do Benetk.
lice mesta ie h tro došel guvernator Ivanov, j Ol, vznožju imenovanega pogorja se n?z ekonomično osiromašena, nista dnigo nego jki Je 9 «l»*benim o-ebjem in vojaštvom pri- p r»s tirajo razna sela in posamična veča po-r-iij italijanskih in »sednjih pohlepnosti, ki hitel Prebivalstvu na pr m< č.	sestva. Pot, oziroma stezaj ki vedi preko
nahajajo š roke ga odziva v prebivalstvu,! Američanke znajo ! Mand Bellaony. naj- senožet in gojzdov na vrhf gore, je ponekod kfjti isto želi osvobodit! se iz danešnjih lepša od vseh uradnic pri »NVrapper Fact>rv« zelo nevarna ; posebno v »Hudem rebru«, nadl< a.	v ^"enelandu, obrnila je na-se pozornost kjer se ob strmi pečini vije tako, da kakih
Jed'ni živeli, ki se danes upira tujin nadaorrika v tej tovarni, ki jo je nekega <|eset minut hoda vedno vis š nad prepadom, *kim pohlepnostim, so Hrvate. Ali mi ne lenega večera dlje pridržal v uradu in jo globokim nad 'JIH* m. Oni, kije kedaj meril vemo: ah »»odo osiromašeni Hrvatje mogli j?1 nadlegovati s praznimi galantnimi ponud- korake ob tfm prepadu, opazil je g( tovo, dolgo v zt raju ti ? !	l,ami in obljubami. Deklica ga ie s preziran p, n,;t<> pod strešnato skalo ob stezici, tanko
Prevzvišenost P« znano je, da je po- j**ra oHb'la in odšla pracej pritožit se neka- železno ploščo z napisom : »Tukaj je pone-:olno os ro maše nje najbolje sredstvo v to, da terim svoj m družicam, ki s> drugo jutro po Frefil na »sveti večer«	France Moči-
le prebivalstvo ohranja pokorno. Ali mi Vas treznem posvetovanju. odloČile, da dado yw> !:ir, padši v prepad. V spomin postavila opozorujemo, da sta ravno beda in siromaštvo Btak" t8ko lekcijo, ki je ne pozabi t*ko hitro, ljubljenemu sinit — nesrečna mati.«
Ko ;e uadzon.ik prišel v tovarno, pograbile	*
Pod visokim Poreznom v tihi dolinici s'oji na satnem mala koča, imenovana >pri
v«oodl»ujevalca neštevilnim strašnim gibanjem
v ljudski zgodovini.	razdražene deklice in slekle skoro do
Mi Vas opozarjamo, da je ta aemlja na	»-»gega. pustivši mu samo srajoo. Ko so to
meji avstro-ogrske države, ter da ta zemlja,	"pravile. počele ?o ga biti in tepsti kolikor Močilarju«. V tej priprosti h š:ci bivala
ekonomično upropašoena, ne mnre trpeti Škode,	je katera mogla. In II >g zn», ka'to bi jo bit pred kakimi šiiridesetimi leti sicer ubožna ali
marveč more le pridobiti v vseh zapletljajih,	nesrečnež »kupi, da ni s'učajno šel mimo ' r.elo srečna zakonska M -čilarjeva. O-»delovala
ki bi m gli navstati. Opozarjamo Vas. da bi	tovarne redar, ki je, /ačuvši kričanje njegovo j „ta raa|0 posestvo in redila dve klavci, kar
iil strašen t:ati čas, ko bi prebivalstvo dc-	«« njegovih - krotitelji.-c, poskočil v tovarno jjjma je donašalo t .liko, da sta živela mirno
in srečno. Največe n uno veselje jim t je bil (dni eioček Francek, za kateremu vzgjjo io negovanje jima je bila naj veča skrb.
»Nesreča nikdar ne počiva*, pravi pregovor. In resričnost t®ga izreka morala je
znalo o tej resnici in jo umelo.	in razbesnele Evine hčere proglasi aretira-
In zato Vas opozframo. da je v inte	nim;. Don Juan je najel zaprto kočijo, šel
resa monarhije, ako se to prebivalstvo eko-	"bleč in ostavil mest . « prvim vlakom,
nomično dviga, a ne da se je o«romaša. A	Iz Amerike za božične darove dopo
/a seda; ;e za to n*jvspešnejo sredstvo: da	slali izseljenci svojim sorodnikom v Evropi
•s e d o g v o r z Italijo glede ti v a	- 000 kron. Ta denar potuje na parniku občutiti tudi ta s rt ena in zadovoljna druži -
anjaviune podaljša, k a m o-l i	St. Paul, ki je minolo sredo odp'ul iz New j n;ea. Prišlo je l^to 18(it»., ko je bila naši
d a b i s e o b n o v i 1!	Y< rka. j dižavi napovedana vojna od strani Italije m
s t raj k <*rko^taveev v Zadru. V	Ljubavna drama v italijanskem plemstvu . Prusije. Po mestih, trgih, vaeeh ia selih se
/.adru štr^jkajo sedaj črkostavci vseh tiskarn,	V Genovi «ta se ustrelila te dni radi ne- je razlegal vojni klic. Napovedana je bila
1« m -o - pr*ega -trajkali samo stavci v	srečne ljul e/ni vrhni ravnatelj kraljevskih namreč splošna mub.lizaeija. Sleherni vojaš-
tiskaroi Artale in »Narodnega lict« . Možno	posesti v Apnliji, Mnnhese Reggio, sin ne- čini podvrženi mladenič in mož moral je v
o t.^rej, 'ia za H »ž:č ne iz:de ram n<«l»en list.	kega generala iz .mjstarejega plemstva, ter vojsko. Slična osoda je zadeta tudi Močila rja.
Povod temu štrajku je .siedfo :	l^i-letna soproga stotnika konjice, barona Pretresljiv je bil trenutek slovela . . . Ne-
V ♦ skarni Vrtale imajo slug >, ki je	C'ass tia, se-tra krilnega ailjtraita, markeza ' srečna žen.i ni hotela spustiti iz objema ljub-
nekaj zameril -tavet m, pak so zahtevali <« t	i'ipei. Bar n ca CVsiti je zapustila tri Ijeuega soprrga, dokler ga jej niso odvzeli
s podarja, naj tega slt:g>» « dpusti. Gospodar	< troč če. < r« šniki. Še enkrat je pritisnil soprogo in
i m 1 tel u-'re»"*i tej zahtevi, zboi «>sar	Kako se bogatijo predsedniki venezuei- ^et€ na prce — je mladi mož daleč
naslednjega dne *rav niso prišli v ti-karno.	ske republike! Sedanji sorr med Venezuelo , tj3 g°ri na Češko, kjer je bil uvrščen v
V"se delo v t* j tiskarni je bilo zaustavljeno.	na em, in Nemčijo in Anglijo (kater ma se v<,jn° četo in od koder — se ni vrnil več..
V nesrečni bitki pri Kraljevem gradei — ki je zahtevala toliko žrtev — padel je tudi
!\er pa e imela tiskarna izvrč ti nujnih del	je sedaj pridružila še Itdija) na drugi strani,
z:t te praznike in (»i sicer trpela izdatno	vzbuja opomine na notr»n;e odoošaje v re-
-kodi., e gospodar izročil ti delo tiskarni	publiki, ki so od nekdaj najžalostneji. Posa- j Moeilar. Obupani ženi so sporočili čez dolgo
Nar-inftra l:sta«. Ko so pa stavci te po-	miČni predse In ki pa so si zaali le(Mi nabi • (časa grozno vest, da nje soprog spi smrtno
-le d nje ti-k:rne «1«. znali, da delajo za tiskarno	rati bogatstva na račun dežele. Nekoliko iz 3P»nje na — s krvjo namočtnetn polju kra-
\rtel;ne, so zaustavili delo ludi oni in tako	gledov : ljevograškem. . .
-e je spor rr rš ril. Konečno so «e iz sol i dar	Predsednik <lr. Palacio ni itn. I onega j * * *
n.-ti vsi črk stavci v Zadru pridružili štrajku	dne, koje bi zbran predsednikom, niti to-j Kakih de^et m mit od Močilarj« ve h še,
Proračun deželo goriške za leto	liko kred.ta, da bi dobil na upanje — ko-' na griču s krasnim razgledom, stoji prr strana
L'.'(>;> predloženi deželnemu zb.»rti, zol.teva	iček mesa. Po U mesecih, preselivši se v domačija enega najboljših posestnikov pore-
..HK).3:>1 K. Toliko ni z.hreval še nikoli.	Pariz, je im^l premoženja do 20 tntlijonov fenskega pogorja, imenovana >pri Brdarju«.
/.a leto I«."«' pi e bdo potrebn h (>74 *75 kron. Drugi predsednik, Crespo, je pošiljal V	veliki kmetski hiši so se zbirali že o l
K. Na tem izgledu vidimo, kako rapidno	vsaki d»n v državno blagajno zt se po 10.000 p* rati veka na »sveti večer, bližnji in daljnji
rastejo izdatki v gospodarstvih pokrajin.	K, ki so mi bile na r»zp< lago kakor pred- sosedje, od koder so skupno odhajali k opolu-
(i tal niča v (iorlei .bn»ji že 4«» iet.	eedniku republike. Predsednik Guzman Blanco 8V- v farno cerkev v dolino, od-\i nolo -,boto je imelo to društvo svoj rulaiidal se je. otUtopivši od tega mesta, preme- kaljeno skoro dve uri. Kakor drugi sosedje, bčn zbor. Pred«=( inikom je bil zopet izvo-, stili v Par z kakor izreden poslanik plačevati dohsjala je k Br, darju na božične večere Ijen pr< t' sor Santel. (iHčni zbor je sklenil, da
GOOCHHt K. Kazim tega je zan č inaval državi tndi vdova Moč larjeva se svojim, že v zalega
i "italn pr s opi k novoustanovljeni »Zvfzi petskih društev«.
X Čitalnica v Kopru je tzvolila na -v«ji NNIV. letoi glavni hkupsč.ni predsednikom g-jsp. pr< fesorja F. Frankov či, bla trajo.kt.m grw|i. f^ rja I. KoUiala, tajni-Kom pa g. Drag. Pr bila, c. k. vadn:škega učitelja.
Tudi za to leto ee je skleiiil > naročiti "•ez Časn k »v v hrvatskem, slovenskem in •^šketn te/isu. Petindvaj-Hftietnica društva se slovesno obhajal". V to se je izvolil po -e^en pripravljata' < Obor.
Vesti iz Štajerske.
Strah na vlaku. Dne 17. t. m. so
pri o}...iudaiiskem brzovlaku mod Zagorjem in Trl»ovljami odkrhnil «»k<»lu kg težek k;unon »si -kale, štrleč** nad železnico ter pa-.•I 7 veliko sil«> -kozi okno v voz 11. razreda, ki ;»• jM.vzročil mno^o strahu meti j»ot-niku Malo jo manjkalo, da ni zadel kamen v #lavo jMitnika i^osp. Zafošnika, uradnika Banke Slavijo .
svoje izredne zdatke, ki so znašali na stotine t"s( čev kron.
mladeniča vzrfcstlim Finom .
Tu sti se našli srci sina vdove Močilar jeve. Francetom in Brdarjeve hčeike Micike.... Po oj>olzki poti k o pol u nočni službi božji opiralo se je dekle na krepke rame France-Zobozdravnik. V ulici S. G ovanni tovo. Id te4jaj. pravila so jima notranja čut-
t.* I. nadstr. ie otvonl zobozdravniki	,	. , ,	, .
- j m u d ,} . u-	- • i i i stva, da sta t-t eden drugemu ljunsa; nego
atelje dr. Mikso Brttlant. Ker se znjim lahko '	c	J	&
govori i udi slovenski, ga cenjenem čitateljem	kateri drugi Človek. S prvega s cer skrivaje,
top'o priporočamo. V< č v (glasu.	pozneje pa bolj odkrito sta pričela kazati
Kalhreinerjev koledar za leto 190o.	eden drugemu, da se ljubita. In bila sta
ki nam je »ol prijazno dop< slen. je leiAjs	gr«;'.,,,,^ zelo srečna... Le žal, da sta to
m čen, eleg^men stenski kole lar, ki ga bo	idealno grečo vž va!a tiko mal0
vsaka pnjat»*i}:ca K.athr» iaerjeve kave rada	__ , , . . , .	... ., , f
» jt i i i-	•	v-	i-	Hudobni tez ki ne m ruleto nikdar, iz-
obesila blizu svtje mizice. Na sredi ima	J	J J
umetniško vdelano sliko, ki se ji utegne	taknlli so Franceti in Miciko ter klepetali
vsakdo \še«'no nismehniti. Brhka, prijazna	toliko časa, dokler ni izvedel o tej 'jubezni
kmetška deki ca dviga čašo Kathreinerjeve	M:cikin oče, stari Brdar. Te iaj pa je b 1 pri
kave: prikupni vonj te pijače ji men ta zhuja	Brdar:u ogenj v strehi in ui,ogi Miciki je
prijetno pričakovao^e in že sedaj, vest-l i trga ...	. .	,
KX.J, v	i	ur • i z	. bilo prejtaiati mnogo, mnogo britkih ur.
užitka, se p »redno smehljaje obrača na stran, • r j	» » »
kakor bi hotela reči: »Pijača pa taka'.« Ta	♦ * *
ve eli vzklik je tudi za geslo postavljen pod	Približali so se zopet Božični prazniki.
sliko. Kakor ču:etno, daje firma Kathreiner	, „	,	, . . w
-1	■ , x	Na preiveoer svetega veceta, poklical je oce
ta lični koledar odjemnikom brezplačno ras-	f	...	.	.
deljevati po vst h trgovinah, kjer se prodaja ilrtlar svojo hčerko pred-se ter jej velel s njena svetovno znana Kathreiner Kaeippova strogim glasom in srpim pogledom, tla, ako sled na kava	izve, da je ša kedaj govorila z Močilarjev'm
Francetom, nastopijo za njo drugi časi. j »Ž njim ne smeš nikdar več govoriti, in on te ne sme pikdar in nikamor več sprem-
ljati ! Dobro veš, kater.ga sem ti izbral. Tomaža moraš vzeti, ali pa poginiti, kar ti je Ijii*še ! . . .«
Tako je ves razjarjen kričal oče Brdar na ubc£o jokajočo Miciko.
Stari lirdar je bil človek, zarit v strog konservatizem. Niti misliti si ni mogel, da bi njegova hčerka ljubila druzega, nego onega, katerega jej je odločil on.
Micika je tudi dobro vedela, da bi bilo zastonj upirati se zapovedim očetovim .... Vsa objokana in obupana je sla iz hiše pred klet. k jer je — na glas ihteča — pričakovala prihoda Francetovega, ki jo je menil — kakor prejšnje leto — spremljati k opolunočni sv. maši. < >b vratih sloneča se je zamislila v trenutke, ki sta jdi preživela s Francetom v' toli či*ti ljubezni in sreči. In sedaj je minolo vse. vse . . .
Ni jej b lo treba dolgo čakati, da je začula trde Kopinje in km lu spoznala v prihajajočem svojega ljubega Franceta. Pri-bližavšemu se na kakih derot korakov, planila ;e bolestirm vskl kom v njegovo naročje.
»Kaj ti je duša moja, govori ! Pov<j, kdo ti je k:» j žalega storil, da jaz obračitnini žnjim !«, jo je nagovoril F rance osuplo.
»Oče so tni prepovedali z vso strogostjo, še kedaj govoriti s teboj. Ti me ne smeš nikamor več spremlja i! I a rekel mi je ce'd, «la se moram poročiti s tistim odurnim To-mf:/.°m. česar pa ne s'orim nikoli, in tudi če bi se imel svet p >grezniti ra-me «
Tako je govorila s pretrgnnimi besedami Micika.
Kakor s-trela so zadele te besed* v Francetovo srce. Oči so se mu Ukrde kak r risu, st'skal je pe3ti in kričal po maščevanju.
Torej ne smem te spremljati k opolu-n< oni maši ? ! Seveda, ker sem siromašne vdove sin. In ker ne smem tebe spremljati, tudi sam ne pojdem. Nocoj je vesela sveta noč. Ali za-me ni vece'a, v mojem srcu vihra v bar, da ne bi mrgel b ti pob. ž*»n. Zato ne boni skrunil hrama božjega. Ti n si kriva, to vem, alt kdor je kriv, gor o mu . . . Vidiš M?c ka — pokazal jej je na gor vje — tam gori bo nocoj za-me masa polum čnica ! Tam med divjimi kozatn', srnami in hVcami pra -noval bom svoj »sveti večer . Ti pa M cika, bodi mi zdrava. Bog naj čuva tvoja pota!«
Kakor blisk se je izpulil iih to plakajoči Miciki iz rok: bežal je domov, pograbil dvo-' cevko in hotel oditi. Prestrašena mati je vsa 'osupla vpraša'a sina. ktij dt namertije, kam da hoče, posebno nocoj, na »sveti večer« ?
»Mati, dobra mati ! moje srce je ranjeno ■smrtno. Jaz mnram n'coj od t< d ! In ko <e zopet povrnem, p iv« m vam vse. Sedaj pa moram od vas, oprostite mati, moram.«
In izginil je brzih korakov v svetlo jasni noči . . .
*
* *
*Slav« Bogu na višavah in ni r ljudem na zemlji, ki fo blage volje !« razlega se na »sveti v čar« po vsem krščanskem svetu. Tudi prebivalci porezenskega p g rja so šli leta 1871*. na »sveti večer« k op« lunočnfci, navdahnjeni od poezije tega vel k^ga praznika, prepevaje: »Poglejte, čudo se god« !«
Krasna noč. Bližnji in daljni linbj* bili st> pokriti snegom — kristalili s-> se čarobno v luninem svitu. Iz daljave ie u larjalo na uho milo- lontče ubrano pr. trkova nje zvonov. Dp, da, r:j<ka, duha tlvig:ij' ča nad j ozemsko revo je ta noč tam v oddaljenih gorskih krajih . . .
Po ozk;, se snegom zameten* stez ci gazil je istega večera novo sneženo gaz mladenič v porezensko pogorje više in v.še. Vsako toliko se je vstavil, poslušal mile glasove zvonov oddaljene fdrne cerkve in &e zamislil .. . Žalost mu je trga'a src?. »Mir ljudem na zemlji, ki so blfge volje !« Ali on ni imel miru. Ni coj, v »sveti n< či«, je hot« 1 prekoračiti hrib in obiskati prijatelja, bivi*-jočega onostran gore, kateremu, edinemu, jo mogel zaupati svoje l olt.
Bil je sicer že truden, vendar je gaal dalje. Stezico je bilo pc znati vedno manj ; ob vsaki stopinji je bil sneg visi. Priplazil se je srečno do »Hudega rebra«.
Oprezno je stopal po kamenitih, od hudega vremena nastal h etopn eah. — Ali zametene stopnice so ga prevarile. Nakrat je zgrešil stopnico... začul se je obupen vsklik... in luna je obsevala obličje Franceta, ležečega v — prepadu.
*
* *
Par dni po t<m degodku, je stala kakor okamentl kip, na župnem pokopališču Br-darjeva hči M cika, ter zrla z osteklenelimi tČTtii na sveži gr< b Franc tu Mol• carju, Pla-
ka'a ni, v njenem »»Česu ni bilo solze. Obra zek nje ju je pričal o ne zmernih notranjih mukah. »Tukaj počivaš v m m, duša moja«, je šejtetala tih » in molila . . .
Dnvi na vse zgodaj, predno, je odšla k ma< . pa jej je naznand oče, da ho Ta pust nje poroka s T< mažem — A se da?, stoječa oh Francetovem grobu, je priseg-a da Tomaž ne bo nikdar njen mož ...!
Svečo'ca bila je pred durmi. Dan porode -e je bližal bolj m bolj. »Bala« je že gotova za ženi te v je b lo vse priprav jeno. In pr ^el je večer pred onim usodnim dnem. ko bi morala njemu, katerega ni ljubila in ki jej je tako nedrag, priseči pred Bog m. da mu bo zvesta ljubeča tovaršica
lepo razprostrti »Zvon« pri »Slovenk « »Vie n»c« pri -Dom in Svetu«.
»Oprostite, da sem Vas tako dolgo pustila saroegH «, je stopila gospa X v sobo. »toda ne boste mi št«»li v zlo. če sem v očigled popoludanski uri poskrbela za malo » kave. Saj je e odbijete?! Pokusi te slad Cirii Metodijeve cikorije !« je doda a šdjivo-koketno.
»M dosti j iva, prehvaležen sem«, sem hitel odvrait", »vsprejemam rad, tako bom vsaj tudi jaz |M>magal razpečavati to e korijo zi blag nainen I«
Tako dol ro mi je delo v tem vzduhu, da '01 bil spil tudi strupa v naroden n^men.
»Da la*j* p' trp te, dokler bo priprav-
Brzojavna poročita.
Po rodbino Hnmbert.	^
PARIZ 24. (B) Š»f komisar varstvene jj
KKiOtKKK)C*; i* t*
službe je odš 1 včer«j z vpčim številom policijskih agentov v Madrid, da prevzame are 1 ti rano rodbino Hnmbert.
Zima
CARIGRAD 24. (B) Od včeraj sneži tu ob silnih vihariih. Na morju se je dilo mnogo nesreč.
PRAG 24. (B ) G banje ledu na Vltavi
*
X *
K
Svoji k svojim!
ZA IA >GA
pohištva
dobro poznane
dog/ k tovarne mizarske zadrge t Gorici (Salta«)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
x *
prej ^inton Čemigoj
je provzročil > mnogo škode. Mnogo ladij je ^ yja piazza v9cchia (Rosario) pokvarjen h Človeško življenje se ni nobeno	j	Marenzi.
in dobra soproga. — Oh ne, ne. ne, nikdar! ljena kava, izvolite morda e gareto!« in žj O » zori dmzega dne je Odo pri Br- je pr:n°sla m čno škatljic » iz orehovega lesu, dar evih že vs * na nogah. — S tj se je im-la na kateri s- je šopiri nap s »Duhan!«
pogub'lo.
Papež.
RIM 24. (B.) Vest, ki se je včeraj raz- 1 ^
X Največja tovarna jotištra primorske dežele.
Solidnoat zajamčena. ta j ti les se o*u$i
vrit; imenitni s'avnoet, p »roka hčere z boga
Prav po domače sva kramljala o raznih
tim TomaŽem. OI v-»eh strani so prihajali predmetih, o najnovejših slovenskih dramatičnih in beletrutičn h |m>javdi in o r*zuih domačih potrebščinah, med kater mi je gospa
š<rila v Parizu, da je namreč papež na vče »ajšnjem v*prejemu hkrstu oslabel in da so i
ga morali odnesti iz prestolne dvorane v nje- ^	^^ ffi )C ^
v to nalašč pripravljenih pronorih 1* temperaturo »Vi stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene
X
Album pohiitev brezplačen
U
i
x
u
x
x
x
x
x
X
x
X
X X X
at
X
svatj*. Tud g »dci so b 1« že na a%*ojem mestu. Pnšle a» družice, ž-onn, prši so vsi, le neve-oa se ni hotela prika/ati o<l nikoder...	X. p< nosno omenla. da lahko vestno, po Mia.eči, da se pripravlja za p^r kof sli »o v	la-tni skušnji pr p >r»»"a voščilo (biks> Cirila njeno sobo. — Ali *oba je bila prazna in	in Metodija. Med tem sem jaz odprl šku-okno odprto. Brdarja in svatov pe j« p »la	ljico duhana, in glej : prvi so mi zabliskaT stila grozna niu'nja. Mučeni od te slut-	nasproti papirčki sv. Cirila in Metodija. imanje odšli so d » vfs .ke skal«*, od taljene kakih	1« g* Jos. Stoke v Trstu.)
sto metrov. In grozua elutn a ce spreme-	Ko sem si zavil cigartt>, mi je ista šla
nila v grozno re«n co... Nu Id se j m je	v slast tem bolj, ko mi je ljubezniva g »sp*
strašen prizor: jmmI e^alo, nasajena na le-	X. ponudila že pnžgaoo žveplenko, katero
ševj-, \ isela je M cika... mrtva. Z do* g mi	je odrgnila na škntlj ci z napisom: »M d
lasmi pa se je nagajivo igral p bljej »Či ve	polož dir, domu na oltar!«
terček............»Kje je pa Vaš sinček vprašal sem.
Na župnem pokopališču se je dva dni	»Oh, da ga vi«bt*, kako je lepo vzrastel !«
pozneje poleg Fram-eto ega vspenjal nov	hitela je milostljiva hvaliti, »v prvo gimua-
grob, v katerem je Brdarjeva Micika spala	z j« hodi, sedi-j m- ra priti \>ak čas domov
večn: sen ... .	iz šole.«
m * +	V tem je d<»mačiea že prinesla ?iavo na
Ko so Porezenčanje praznovali prvi sveti	mizo in na prijazno povabilo še prj^znf-jš^
večer po teh tragičn h dogodk h. zbra'i s:> se	kučegazdi»*e sem pri Ino namakal v kavo
zopet k-.kor druga leta »pri Brdarju«, ali	b š ote Hanibala Surla, rd katerih je del
tam so že nekaj časa gospodarili j>ovsein	čistega dobička namenjen za naš > prek ori sto o
ptuji ljudje. Stari Brdar ni mogel preboleti	š»lsk<> družbo.
grozne nesreče, kateio je zakrivil oa sam —	K-ko so se mi dvigala prsa ponosa in
W-t ga je mučila toliko časa, dokler ga ni	gamoljubja, mudečemu se v taki narodni hiši
p« 'ožila v hiadni grob....	jn vdečemu t-ako idejalno-požrtvovalno osebo,
Prb.valstvo porezenskega poporja se	*Hje duh se dodeljuje z veliko magično silo
*Pn	na nje bližnjo okolico. Čutil cera v eeb: glo-
gove zasebne snovsna.
sobane, je popolnoma neo-
Papež co počuti nenavadno dobro in ie Q
jato dobro razpoložen. Sv. Oče ni — kakor q
s:cer — prečital svojega govora, ampak j*1 A , . , ,	, . . .	; v trgov
iodal le resume. ter i»* dodal, g »vor razdeli m^d kar<b'nale.
svoj
OO-OO
M. Aite
111 a i mani Takt nr ni in blagom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
0
0
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Ciril-Jftetodijevo
o
o o
cikorijo.
»ob svetih večerih« še vedno zb ra
Brdarjevih«. In ob tikih pril kah ne p^>zab ljajo nobenkrat ore US' dne »svete noči« pred 23 leti. Stare mamice in dedje pripovedujejo svojim unukom in še pozni rodovi se bodo spominjali »svetega večera« 1879. leta.
l»oko spoštovanje do te žene, do nje s »proga,
do te družine, ki zna vsakdanje življenje in
njega |»otrebšč ne tako lepo spajati z narod-
n mi tiriatvanoi in dolžnost mi ! Ou til sem v , .
, .	it-,,.,	..	razpiiuje »Koti-a) nno društvo«
seb, nagon, da b zakheal vsem svojim eoro-1 ^ pc^.dbi in kavciji.
ZOBOZDRAVNIK \
I Univ. M Bi Makso MM ■
v TRSTU ulica S. Giovanni it v. 5, I. nad str
Izvršuje zadela nj a /. emajle in. porcelanom, srebrom in zlatom, posamezne umetne zohove kakor tudi .»elo zobovje. [NIHA ob 12. predp., .*». popol.
izvršuje I Izdeluje
■ ^ OKDIN1
si dovoljuje obvestiti .-»lavno občinstvo in renj. odjemalce, da je jalc«> pomnožila wvojo znlofro kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti v*em zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicab vdobiva se razno blago najboKe kakovasti in najmodernejše iz pr.ih tovarn, posebno pa 8no\i za mo>ke in ženske obleke, arnjce. ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega A blaga, prtov in piličkov ter vsake vrste porila, A ^ bodi od bombaža, ali platna. Pletenine. >vile- V nine raznovrstni okrn^ki za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snov »j za narodne zastave in trakov za društvene znake
Sprejema naroćbe na mo-ke obleke j.»o meri, kwieie izvr-i najtočneje in najmitan-ueje po ceiiHt«, da st- ni bati konkurence. —
Poskušati, za se prepričati I
0
o o
o o
o o o
00»
Epilepsija,
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. m
Službo krčmarja 0°°°0

na Opčiuah !
Narodna družina.
jakom, vsem el »venskim gospodinjam, vsem narodnim družinam: »Tukaj se vzgledujte! Tako se izvaja geslo : Svoji k svoj<m !«
Iz moje trenotne zamišjenosti me je _ vzbudi šum vstopi vie ga plavolasf ga kodra j s ega dečka, ki je hitel k fijateri in jej jk>- ] " bil lice. Občud^vplno-nev š$ljjyo gcm opa
Ponudbe oe sprejeniajo do l.o, jflj.toarja 190o. Na-top služ e ). nalivu 1 UUd.
ODHOK.
prodajalnica,
1 ..	čno sliko,
fcoval to
FRAN JIRAS
ona sta in
l!
i
civilna in vojaška krojačnica
TRST
jj/0" ulica Ctiserma št v. tj se priporoča v priliki imeno-
Večkrat so me ie val,ili, naJ .»ih čem! Pa bila je to res ljubezniva dru«...na* Seznanil sem se s soprogoma K. na neki narodni veselici v dobrodelen n^men. Oa in ----------- .1 ,	,. , ,
r.:~	V '	• M , ,	Go«pa K. S« T*bI° obran.la ljubkovrt
biia odborniRa v narodnih drustviU _	.	.
....	v -u nia ^oifga sinčka,
večkrat je blestelo njiju ime po etsopisih, ■>	J »	. . r	,
*'	. , L	»Dunone, sei fitato bravo a scuola ?<
sedaj kakor prireje vateljev kake zabave v,	^
dobrodelen namen, sedaj kakor posnemanja	^ ^ ^	^ ^ H ^^ ^^^
vrednih požrtvovalnih darovateljev za solđbo	- -
družbo, sedaj zopet kakor voditeljev kake |
bož-^nice za revne otr.»ke — s kratka: kjer t	...... . , ,	»«, ... ......
. e	x : - kavo, ker so mi prsti odpovedali službo, in . 1	v
koli fe e kak neznanec loformiral 6 njiju,	'	. . .	snovij iKVrSuje tOCIIO lil po
, . , . , » . w 1 zijal sem z tc1>tiij^uimi oemi V matef in s-na, ] .1 J 1 čul je hvalo, da M t» narodna družina, liog J	J	■ .	----------------
...	.i _ (.;tlt	, Sem li prav razumel.'... Hm, to aem s .vi-
tlaj, da bi uh bilo mnogo takih.	,	f
,, .	. i i. •	ni it, aem si misld in vprašali
Večkrat so me ze vab h m sedaj sem »	1
11 -1 1	u . L.i	»Se li dečko poleg materinega jez ka u5
se cdlrcil. da jm obisVm. Potrkal sem na ,	,	,
... .	.	tudi italijanščine? Potem zdi se mi jako pri-
vrata njih stanovanja, v ve-o lem pričakova ,	J	J r
. ...	«1	1	merno, da ga vadite praktično tudi
nju, da preživim ur co v uglednem narodnem | _ ' ®	'
krogu, da pe moj skeptični duh naj>oji zopet jezrku.^« z idejili narodnega navdušenja in ljubezni
ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako tr-
---- _ — sovino, se odda v najem,
■ ! Poreu^be je poslati na lastnika ''g;mona Bratož v Št. Vidu nad Vipavo.
XXXXXXXXXX>C4TXXXX
■
)
vanja gg. častnikov in kadetov, g
..-«<• 1 j*	v rezervi.
Hanibal Skrlov bigkot mi je z lr-nii v, ,	. , , .	. .	...
, .	......:J Moško obleko iz hi 111 Hio/emskili
f
tem
Da
ne
odvrnila je gf>spa K.
laškim«
ir u	____nekako v zadreg , *fant občoje z
do sv« ;ega rodu. — Kako prijazno, neprisi -	©»	....
...	.	-i _ _ v • sosolci, v šoli ima nemški učni jezik, d >ma
ljeno-delikatno me je vsprejela gospa A.	'	, , «
'-------"— ž njim samo ■— lašk« ali pa
i* l
11-od 11 i h <*enali.
jako I
I
tJčenca-vaj enca,
ki je dovrši ljudsko šolo, lepega obnašanja, veščega razven slovenskega tuui nekoliko italjan-»k»-tra in nemškega jezika, vsprejme Jakob Klemene trgovec Z m»n fakturnim bla-g<uu v Trstu, ul. S. A nt >nio 1.
Obžalovala }*>, da ri njenega moža doma, ker l,a ?ovorinao
nemški, ker etno z očetom mnenja, da slovenski se že navadi, ko dora-te !« — — — »A — tako !--Počasi razumevam !«
je zadržan po uradnih poplib, ter me spro ! vela v prijazno vsprejemno s">banr. oprosti vsi | se za trenote't radi hišoih opravil.
*	1
i p/t\ sem se po sobi. Kako domačegt sem se čutil tu ! Med oknoma je visela kra<*na slika blagovestnikov sv. Cirila in Metodija, odičeoa z narodnimi trakovi in znaki ra;:nih narodnih društev. Pod sliko, naslonjeno ob zid, je bila mizica, na kateri so bile lepo razvrščene razne spominske knjige in slike o raznih narodno-svečanih momentih in med njimi je kraljeval okusno vezan šopek slovanskega lipovega cvetja in listja. Nadalje eo videle j»o s enah slike vel'kega lirika Prešerna in pemika-p-eroditelja Vodnika. Velik del -tene ob vrat h je zajemala velika omara a steklenim' dvericami, skozi katera sem čita) zbirke Jurčičevih, Stritarjevih in drugih slovenskih leposlovnikov. V sredi sobe je bila m za, pogrnjena s trobarvno obšivanim prtom, a*d domače produke je, in na mizi
Hiša na prodaj
p 1 i Sv. Ivanu <t. t<»>-'>.
ali razn:< banovanja se dajajo v nujem
|ipn Doslej izMo 114 Hufl. HnopiČev. Med temi gr fa L. Tolstega »VSTAJENJE«, ftr. 77«cena K o'^O. Roman F. Bec ca
»KLETEV NEZVESTOBE;*, "t: cen?, K	— Var.'Čniki d Aj'vaio ^
«0 VIB. riiopič lraiikd;
„Knjižnica n mladino.11 l^n«
»SALONSKA KNJIŽNICA«, izš'e št n knjige.
»SVETOVNA KNJIŽNICA . i^le tri knjige.
»VENEC SLOVANSKIH POVESTM«,
i/.šl«> eedem ki jig.
Naročila sprejema zalozarna
„Goriška listaa" A. Mršček v Gorici.
V TRSTU prodaja prvo dvoje : Tobakarna M. LAV-RENĆIĆA nasproti veliki vojašnici.
Ne vi m kako nem poslovil, a ko so se zaprla h -na vrata, z^-gdo me je v duši : Oh ti u M gi cloven.-ki narod, ki temeljiš na | {Knllagi hI«, venska «*ik<»rij<; in slovenskega biksa! 1\ a j Ti pomag«j » v^i Jos. Štokovi družbini papirčki in Hanibalovi biškoti, ko se vceplj» v Tvojo mlati no. v nje nežne žilice, v njn »ahkodo* «.pni mozeg, mesto domačega n- r<»dn 'ga — tu i oul, ki se v koreni nj a v rahl< >-'*iii na tli in ki ob ielnem s človekom
dorašca v drevo tu;ius*v», indiferentnoati, da •
. 1
sovraštva do lasi nega naroila, da potem zani-j čuje, sov raž , preklinja svoj rod !
Bacek.
Trgovsko-obrtna registrovana zadruga ^
z neomejenim jamstvom v Goriei.
Hanilae
-
e vloge obrestuje po 4— vet^je stalne, naložene najmanj na jedno leto. po ^ — Sprejema hraniln.- knjižice drugih zavodov brez izgube obresd. Kentni d^vek p!:;euje
zadruga sama.
Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali me^-čnih obrokih. — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadniniki vplačujejo vsak za delež po l krono na tedeD. t. j. 2tJO krou v j.ietih .etih Po zaključku j>etHja zna^a vrednost deleža oOO kron.
Stanje 31. avgusta 1902 : Deleži: ai podpisani........K 1^31.200-
b) vplačani........„
Dana posojila..........-
Dopolnilni zaklad....... 209-177 ^
L
Vloge
-,68.867 9t»