
£.$žž1;Sl&£&&ž.&ž &$.££$&$

Za ljudske šole

sostavil

faimon Ž|Upan,

katehet.

Z dovoljenjem visokočast. knezoškofijstva.

%Q a  (7%
'OOOo°

tjiKjaai, 1813.

ia. — Prodaja katoliška bukvama.

Natisnil R. Milic.



m


ČM-ii\.<'r.

Za ljudske šole

sostavil

Simon Zupan

katehet.

Z dovoljenjem visokoeastitega knczoškofijstva.

x


Dlyll

Lastna založba. — Prodaja katoliška bukvama.

natisnil R. Milic.

Kaj so cerkveni obredi ?

Cerkveni obredi so vidna znamnja in opravila,
ktera nam gnado božjo delijo, kako resnico sv. vere
pred oči stavijo, ali tudi pobožno življenje kristjanovo
pospešujejo; n. pr. sv. križ nas spominja presvete
Trojice in našega odrešenja; bela obleka pri svetem
kerstu nas spodbada čisto živeti.

Kdo je cerkvene obrede vpeljali

Bistveno pri cerkvenih obredih je vpeljal Jezus
Kristus sam; nebistveno pa aposteljni in njih na¬
sledniki.

Ali so cerkveni obredi potrebni  ?

Cerkveni obredi so potrebni, ker se človeška
natura ne more lahko povzdigniti brez zunanjih pri¬
pomočkov k premišljevanju božjih reči. Oni so vidna
znamnja žive vere in brez njih bi opešala vera in
pobožnost.

Kako zamoremo razdeliti nauk od cerkvenih obredov  ?

Nauk od cerkvenih obredov zamoremo razdeliti
v štiri poglavja:

I. od cerkvenih prostorov;

II. od cerkvenih orodij;

III. od cerkvenih časov;

IV. od cerkvenih djanj.

*) Marsikaj sem sprejel brez spremembe iz Lesarjeve
liturgike; sicer sem tudi rabil: Dr. Ricker, „die kath. Kirche
in ihren Gebrauchen fiir die Jugend“, — in Pfaff, „das christl.
Kirchenjahr 11 . Pis.

1 *

4

e.

Od cerkvenih prostorov.

Akoravno je Bog povsod pričujoč in ga toraj
povsod lahko molimo, vendar hoče, naj se na odlo¬
čenih krajih k molitvi zbiramo, njega kot Gospoda
nebes in zemlje častimo, se mu za prejete dobrote
zahvaljujemo in njegove gnade sprejemamo. Zgodovina
vsili časov nam priča, da so ljudje imeli posebne kraje
za molitev in za daritve. Tudi svojemu služabniku
Mozesu je Bog zapovedal, naj naredi sveti šotor;
ko je Izraelsko ljudstvo prišlo v obljubljeno deželo,
je kralj Salomon sozidal Bogu na Sionski gori pre¬
lepi tempelj,  v kterega so Judje vsako leto trikrat
prihajali.

Ko se je ker sanska vera povsod začela širiti,
so tudi kristjani nalašč zidali hiše, da so se v njih
zbirali k molitvi in daritvi sv. maše. Ob preganjanji
pa so se zbirali po gojzdih, podzemeljskih jamah
(katakombah) in druzih skrivnih krajih.

Sveta vera je ob času cesarja Konštantina za-
dobila vse pravice, kristjani so smeli Boga očitno
častiti in sedaj so se zidale povsod krasne cerkve.
Sam cesar Konštantin in njegova pobožna mati, sv.
Helena, sta na svoje stroške ukazala zidati prelepe
hiše božje.

Katoliške cerkve imajo znotraj in zunaj po¬
sebnosti, in te imajo svoj pomen.

Deli cerkve.

Deli cerkve so: S t o 1 p ali z v o n i k, kteri nas,
kakor perst božji, opominja: „Iščite, kar je zgoraj,
kjer je Kristus v veličastvu". (Kol. 3.) — Ura, ki

5

nas spominja, da čas hitro mine in ki nas spodbada,
naj bi si ure življenja modro in vestno v prid obra¬
čali. — Križ,  zasajen v pozlačeno jabelko, nas opomni,
da je križani Jezus svet odrešil. — Zvonovi  po-
menjajo božji glas, ki nas kliče k službi božji.

L ad i j a je prostor za kerščansko občino; raztega
se od velikih vrat do ograje. Imenuje se tako zavoljo
podolgaste podobe, pa tudi zato, ker v cerkvi prija¬
dramo v srečno večnost, kakor popotniki na morji v
ladiji prijadrajo v svojo domačijo. — Svetišče  je
prostor za duhovščino, in se raztega od ograje do
velicega altarja.

Altar  je zvišan kraj, podoben mizi ali pa
mertvaški rakvi, ker nas sveta maša, ki se na altarji
opravlja, spominja zadnje večerje in Jezusove smerti.
V altarnem kamnu morajo biti shranjeni ostanki svet¬
nikov. Altar mora pogernjnn biti z belimi perti, kteri
nas spominjajo tistih pertov, s kterimi sta Jožef Ari-
matejic in Nikodem zagernila Jezusovo truplo; tudi
nas ti beli perti opomnijo, da mora naše serce čisto
in brez madeža biti, kadar prejmemo Jezusa pri
sv. obhajilu.

V sredi velicega altarja stoji tabernakelj,
kjer se hrani presveto rešnje Telo. Na vsakem altarji
mora stati križ,  znamnje našega odrešenja, ker je
sv. maša ponavljanje Jezusove daritve na križu. Poleg
križa so svečniki  z vošenimi svečami; oni pomenijo
luč sv. vere; tudi nas opomnijo na preganjanje pervih
kristjanov, ko so se verni v podzemeljskih jamah k
božji službi zbirali in toraj luči potrebovali. Na altarji
in ob stenah so podobe,  ktere pred oči stavijo
božje osebe, Marijo, angelje in svetnike, da bi nas
njih pogled spodbadal k veči pobožnosti in posnemanju
njihovih lepih čednost.

Cerkvene podobe so zelo pomenljive.

Presveta Trojica  se nam tako-le pred oči
stavi: Bog Oče v podobi častitljivega starčka, na

6

njegovi desnici Jezus s križem v podobi človeški in
sv. Duh v podobi goloba nad njima.

Bog Oče se sploh vpodobuje kakor starček,
ker je od vekomaj; glavo ima obdano od trivogelnika,
ki pomenja trojedinega Boga; v levi roki derži zemljo
kot stvarnik, v desni pa žezlo kot vladar sveta.

Bog Sin se vpodobuje kakor človek v kaki
dogodbi svojega življenja, terpljenja in smerti, p.
kakor otrok v jaslicah, v Marijnem naročji, kakor
dober pastir, kakor jagnje ali na križi, itd.

Sveti  Duh  se skoraj povsod vpodobuje kakor
golob, ker je golob podoba krotkosti in ker se je
pri Jezusovem kerstu v tej podobi prikazal.

Oko božje  obdano od trivogelnika pomenja
trojedinega Boga, kteri vse vidi.

Marijo Devico  umetniki mnogoverstno vpo-
dobujejo: kakor devico  v belem oblačilu, z vencem
na glavi, kterega obdaja 12 zvezd, lilijo v roki, na
kači stoje (1. Moz. 3. 15); taka podoba nam pred oči
stavi Marijo brez madeža izvirnega greha spočeto; —
kakor mater  z božjim detetom Jezuščkom v naročji;
— kakor žalostno mater  z mečem zabodenim v
serce (Luk. 2. 35.), itd.

A n g e 1 j i se vpodobujejo kakor otročiči, ali kakor
mladenči v belih oblačilih v znamnje njih nedolžnosti,
in z perutnicami v znamnje hitrosti in pokorščine, s
ktero spolnujejo božja povelja.

Sv. mučenci  se vpodobujejo s palmovo vejico,
ktera pomenja njih slavno zmago, in s posebnimi
znamnji njih mučeniške smerti, p. sv. Katarina s ko¬
lesom, sv. Lorene z rošem.

Drugi svetniki  se nam pred oči stavijo v
oblačilih svojega stanu, ali pa z znamnji čednosti, s
ktero nam svetijo, p. škofje s škofovo kapo, kralji s
krono, device z lilijo, ki pomenja deviško čistost.

Posebno pomenljive so podobe štirih evan¬
gelistov.  Vsak evangelist ima podobo poleg sebe,

7

ki je posneta iz začetka njegovega evangelja. Sv.
Matevž  ima poleg sebe človeško podobo, ker svoj
evangeli začenja z bukvami rodu Jezusa Kristusa, ki
skazujejo, da je Jezus pravi človek. — Sv. Marka
ima poleg sebe leva, ker svoj evangeli začenja z Ja¬
nezom Kerstnikom, ki je glas vpijočega v pušavi; v
duhovnem pomenu je lev podoba Jezusove kraljeve
časti. — Sv. Lukež  ima poleg sebe vola, ker za¬
čenja s Caharijevo daritvijo svoj evangeli; v duhovnem
pomenu naznanja ta podoba Jezusa, naj višega duhovna.
— Sv. Janez  ima poleg sebe orla, ker se je po¬
vzdignil pri popisovanji Jezusove osebe naj višje, ko
je pisal od njegove božje nature.

Cerkvene podobe morajo biti dostojno narejene,
da verne v resnici spodbadajo k pobožnosti; tudi naj
bodo blagoslovljene.

Deli cerkve so tudi: na desni strani ladije je
prižnica,  kjer se božja beseda oznanuje. Na stre¬
šici, ki je nad prižnico, se pogostoma najde golobček,
ki je podoba sv. Duha. Na verhu strešice je križ,
ali dober pastir, ali Mozes z deseterimi zapovedmi.

K er st ni kamen,  ki nas spominja kerstnih
gnad in obljub, in ki nas opominja kerstno nedolžnost
stanovitno ohraniti.

Spovednice  nas vabijo in kličejo k zakra¬
mentu sv. pokore.

Kropilni kamen  pri vratih nas opominja s
čistim ali vsaj skesanim sercem pred božje obličje
stopiti in tudi zunaj cerkve čisto živeti.

Pri velicih vratih je kor za orgije in pevce; ob
straneh so stranski kori ali molitevnice.  Vsaki
cerkvi je prizidan žagrad ali zakristija,  t. j. kraj,
kjer se duhovščina zbira, oblači, po cerkvenem opravilu
slači, in kjer so hranjena cerkvena oblačila in orodja.

Svetim krajem tudi prištevamo: kapelice  po
gradeh in hišah; zna mn j a na gričih, mosteh, v
logih ali na polji, ob cestah ali na razpotjih.

8

Tudi  pokopališče je svet kraj; sredi poko¬
pališča stoji križ, znamnje našega odrešenja in upanje
našega vstajenja.

Semkaj spada vse, kar se rabi pri božji službi
in pri delitvi sv. zakramentov in sicer 1. cerkvena
obleka, 2. cerkvene posode.

I. oddelek.

Od cerkvene obleke.

Že v stari zavezi je Mozes na božje povelje
duhovnom odločil posebno obleko pri službi božji.
Ker je duhovstvo nove zaveze veliko bolj imenitno
in častitljivo kakor je bilo v stari zavezi, zato se mora
sedaj toliko bolj skerbeti za dostojnost in častitljivost
cerkvene obleke.

Imena iu pomen cerkvene obleke.

1. Poram niča  (humerale); nekdaj so jo čez
glavo potegovali, dandanes pa jo mašnik okol vratu
ovije; poramnica pomenja čelado zveličanja, s ktero
se nam je zoper skušnjave vojskovati.

2. Mašna srajca  (alba) pomenja čistost in
nedolžnost. Ravno tisti pomen ima tudi roket,  ki
ga mašnik rabi pri cerkvenih opravilih.

XX

1 ®

Od cerkvenih orodij.

9

3. Pas (cingulum) opominja mašnike dolžnosti
do treznosti in zderžnosti.

4. Naročnica  (manipel) na levici bila je
nekdaj platnen robec, s kterim si je mašnik pot brisal;
mašnika tedaj opominja pridno se truditi v Gospo¬
dovem vinogradu in spokorno živeti.

5. Nadramnica  (stola) je znamnje mašniške
oblasti, zato mašnik nobenega svetega opravila ne sme
opravljati brez nje, razen v sili.

6. Mašni plajš  (casula) pomenja ljubezen,
ki prejemlje vse Gospodove zapovedi kakor sladak
jarem in jih natanko spolnuje.

7. Večerni plajš  (pluviale) je nekdaj va¬
roval duhovne dežja in mraza, zato je imel kapuco,
ktera se je čez glavo potegnila; sedaj pa je praznična
obleka in kapuca je okrajšana.

8. Dalmatika  je obleka levitov; ima široke
rokave, kar pomenja radodarnost do ubozih; aposteljni
so namreč dijakone izvolili zlasti zato, da bi skerb
za uboge prevzeli.

9. V el um je svilnato zagrinjalo, ki se rabi
pri blagoslovu s presv. rešnjem Telesom.

10. Mašna kapa  (biret); njeni trije lcviško
moleči konci pomenjajo sv. Trojico.

K cerkveni obleki prištevamo tudi kor p oral  e,
platneno ruto, ki se na altarji razgerne, da se nanj
kelih postavi in po darovanji tudi hostija položi. —
Purifikatori,  brisalna rutica, s ktero mašnik po
sv. obhajilu obriše kelih in svoje perste. Korporale
in purifikatori nas spominjata tistih tančic, v ktere
je bilo povito Jezusovo telo. — Pal a je štirivoglato
pokrivalo keliha. — Ves kelih se ogerne s plajš  i-
čem  (velum), ki je iz enacega blaga, kakor mašni
plajš; ravno tako je iz enacega blaga tudi burza,
v kteri je korporale shranjeno.

10

Škofovska cerkvena obleka.

1. Zlati persni križ (pectorale) je znamnje
ljubezni do križanega Jezusa.

2. Pastirska palica  (pastorale) je znamnje
višje oblasti nad vernimi svoje škofije.

3. Škofovska kapa  (mitra) pomenja visoko
čast in službo, ki jo imajo škofje kakor namestniki
Kristusovi.

4. Perstan  pomenja, da so škofje tako rekoč
zaročeni z vernimi svoje škofije.

5. Rokovice  pomenjajo blagoslovila, ki jih
škofje vernim dele.

6. Posebni čevlji,  ki naznanjajo, da so
škof nevtrudljivi oznanovalec sv. evangelja.

7. Gremiale  je pert, ki se da škofu na na¬
ročje, kadar sede na prestolu.

Papež podele tudi nekterim mašnikom in redov¬
nim predstojnikom čast, da smejo pri duhovnih opravi¬
lih imeti škofovska oblačila. Take mašnike imenujemo
prelate.

Ker ima vsaka cerkvena obleka svoj pomen,
zato jo moramo spoštovati in po moči radi kaj po¬
dariti za njeno pripravo in olepšavo.

Barva cerkvene obleke.

Cerkvena obleka ima belo, rudečo, zeleno, vijo¬
lično in černo barvo. V tem se sv. cerkev ravna po
različnih časih in praznikih.

Bela barva  pomenja veselje in nedolžnost;
ukazuje se o veselih Gospodovih praznikih, o praznikih
Marije Device, angeljev in tistih svetnikov, kteri niso
bili mučeni, pa so čisto ali vsaj spokorno živeli.

Rudeča barva  je barva ljubezni; ukazuje se
o binkoštnih praznikih v spomin gorečih jezikov, ki
so se aposteljnom nad glavami prikazali. Tudi se
ukazuje o praznikih aposteljnov in mučencev, kteri
so iz ljubezni do Jezusa za sv. vero svojo kri prelili.

11

Zelena barva je barva upanja, ktero nam je
dano po Jezusu Kristusu; ukazuje se ob nedeljah in
sicer od tretje nedelje po binkoštih do adventa, ker
je upanje rastlo, bolj ko se je prihod Odrešenikov
približeval. Tudi se ukazuje ob nedeljah po sv. treh
kraljih do perve predpepelnične nedelje, ker se v tem
času narava začne izbujati iz zimskega spanja k no¬
vemu življenju; tudi v sercu grešnikovem se izbuja
upanje odrešenja po Jezusovi smerti.

Vijolična barva  je barva hrepenenja, poniž¬
nosti in pokore, ker je zelo podobna pepelu, s kterim
so spokorniki v starih časih si glave potresali. Uka¬
zuje se v adventu, v postu in v prošnjih dnevih.

Čem a barva  pomenja žalost, ukazuje se pri
pogrebih, pri sv. maši in molitvah za mertve, in na
veliki petek.

II. oddelek.

Od cerkvenih posod.

Cerkvene posode so tiste, ki jih je treba pri
daritvi sv. maše, pri delitvi sv. zakramentov in pri
druzih cerkvenih opravilih tudi zunaj cerkve.

1. Kelih  je naj imenitniša cerkvena posoda,
ker je tudi Jezus pri zadnji večerji v kelihu spre¬
menil vino v svojo presveto kri. Ime in podoba je
vzeta iz rastlinstva, posebno od lilij in nas toraj
spominja čistosti in svetosti Jezusove kervi. Kelih
pomenja Jezusov grob, ker je v kelihu tako rekoč
zaperto njegovo telo in njegova kri.

2. Pate  na  je zlata skledica, na ktero se
presveto Jezusovo telo položi. Ako se patena na
kelih položi, nas to spominja kamna, s kterim je bil
Jezusov grob zapert.

3. Ciborij  ali obhajilni kelih je podoben

12

mašnemu kelihu, le da ima pokrov. V njem se hra¬
nijo male sv. hostije, s kterimi se verni obhajajo.

4. Monštranca z lunico  v sredi, kamor
se sv. rešnje Telo dene, da se izpostavlja in v pro¬
cesijah nosi.

5. Posode za sv. olje; kadilnica in čol¬
nič  za kajenje pri slovesni sv. maši in pri družili
cerkvenih opravilih; posodici  za vino in vodo;
svetil niče,  v kterih luč gori in ki nas spominjajo
Jezusa, ki je luč sveta.

Cerkvene posode moramo spoštovati, ker so od¬
ločene v službo božjo, ker so posvečene in nektere
celo pomaziljene. Poslednjih se drugi ne sme do¬
takniti kakor duhovni, ki imajo posvečene in poma¬
ziljene roke.

XXX,  Poglavje.

Od cerkvenih časov.

Celo človeško življenje naj bi bilo Bogu posve¬
čeno in po besedah sv. aposteljna Pavla naj bi brez
prenehanja molili. Ker pa mora človek tudi delati,
da si za oliranjenje življenja potrebno prisluži, zato
so že v starih časih posebne dni določili, v kterih
naj bi kristjani zlasti za svojo dušo skerbeli. Taki
dnevi so nedelje in prazniki. Vsi prazniki, ki se
vsako leto ponavljajo, se imenujejo cerkveno leto,
ktero se razdeli v tri dobe: božično, velikonočno in
binkoštno dobo.

Božična doba  se prične s pervo adventno
nedeljo in terpi do zadnje nedelje po sv. treh kraljih.
Spominja nas neskončne ljubezni Boga Očeta, ki je

13

svet tako ljubil, da je svojega lastnega Sina v naše
odrešenje na svet poslal.

Velikonočna doba  se prične s pervo pred-
pepelnično nedeljo in konča s praznikom Kristusovega
vnebohoda. Spominja nas neskončne ljubezni božjega
Sina, ki je za nas na križu umeri.

Binkošna doba  nas spominja ljubezni sv.
Duha, ki nas je posvetil; ta se prične v saboto pred
binkoštmi in seže do perve adventne nedelje.

V cerkvenem letu imamo razen nedelj še Go¬
spodove praznike, praznike Marije Device in druzih
svetnikov. Praznike razdelujemo v zapovedane
praznike, ktere moramo tako obhajati kakor nedelje;
inv sopraznike,  o kterih so hlapčevska dela pri-
puščena, vendar pa cerkev želi, da bi se verni take
dni vsaj sv. maše vdeleževali. —• Tudi razdelujemo
praznike v premakljive,  to je v take, ki se ne
obhajajo vsako leto ravno tisti dan mesca, ampak
včasih prej, včasih poznej, p. velika noč, vnebohod,
binkošti, itd. — in v nepremakljive,  to je take,
ki se vsako leto ravno tisti dan mesca obhajajo, p.
božič, razglašenje Gospodovo, vnebovzetje Marije
Device, itd.

Ker naj bi se na poglavitne praznike s postom
in molitvijo pripravljali, imajo nekteri svoj pred¬
pražnik  (vigilijo). Tudi naj bi prehitro ne pozabili
skrivnosti praznikove, zato imajo nekteri tudi svojo
osmino  (oktavo).

Sv. cerkev je prav modro ravnala, ker je vpeljala
praznike; oni nas vedno spominjajo Jezusa Kristusa
in poglavitnih dobrot keršanstva; tudi nam dajejo
priložnost svojo vero očitno spoznavati in nas spod-
badajo k bogoljubnemu življenju.

Nedelja.

Nedelja je pervi dan v tednu; imenuje se tudi
Gospodov dan,  ker je posebno v Gospodovo službo

14

odločen. Judje so imeli saboto, to je dan počitka;
sabota jih je spominjala, da je v ta dan Bog nehal
stvariti, in da ga je posvetil. Že aposteljni so na¬
mesto sabote začeli nedeljo praznovati in sicer zato,
ker je ta dan Bog začel svet vstvarjati, ker je Jezus
Kristus v nedeljo od mertvih vstal in tudi svetega
Duha poslal. Moramo se toraj ob nedeljah teh velikih
dobrot trojedinega Boga spominjati, pridno božjo
službo obiskovati, bogoljubne dela opravljati in hlap¬
čevskih del se zdržati.

X. oddelek.

Božična doba.

1 .  Advent.

Advent pomeni prihod,  namreč Odrešenikov.
Sveta cerkev želi, da bi se vsako leto hvaležno
spominjali našega odrešenja, in da bi se ga s po¬
božnim življenjem vredne storili. Skoz štiri tedne
naj bi se z molitvijo, s postom in druzimi dobrimi
deli pripravljali na praznik Odrešenikovega prihoda,
kakor se je tudi ves človeški rod skozi štiri tisuč
let na prihod Odrešenikov pripravljal. Zato se v tem
času v cerkvi ukazuje vijolična barva, barva pokore
in hrepenenja. V Adventu se berejo zorni  c e —
Borate (rosite) — tako imenovane, ker se začnejo z
besedami: Rosite nebesa in oblaki naj pravičnega
deže! (Iz. 45, 8.) Sv. evangelji,  ki se ob nedeljah
bero, govore od prihoda Odrešenikovega in od svetega
Janeza Krstnika. Berila  nas opominjajo k pokori
in poboljšanju. V adventu se moramo toraj z mo¬
litvijo, postom, premagovanjem v jedi, pijači in raz¬
veseljevanji na Jezusovo rojstvo pripravljati. V ad¬
ventu je praznik neomadeževanega spočetja
Marije device (8. grudna).

15

2 .  Božič.

(25. frudna.)

Naj bližnja priprava na božič je dan pred svetim
dnevom, ki je posvečen spominu Adama in Eve, in
sicer zato, da bi si toliko bolj živo pred oči stavili,
koliko smo z Adamom zgubili in koliko s Kristusom
pridobili. Ta dan je zapovedan post. Za njim nastopi
sveti večer,  ki je za vsacega kristjana zelo vesel
čas; to veselje se razodeva v družinskem življenji s
trojno šego: 1. napravljajo se jaslice  t. j. vpodob-
Ijuje se betlehemski hlev in vse, kar se je pri Jezu¬
sovem rojstvu godilo; to šego je pričel sv. Frančišek
Asiški v trinajstem stoletji; — 2. postavljajo se
božičnice t. j. drevesca, okinčana z lučicami, s trakovi,
pozlačenim ali pravim sadjem ali z drugimi darili, v
znamnje, da smo po novorojenem Jezusu, ki je za
nas na drevesu sv. križa umeri, prejeli duhovno luč,
ki je sv. vera, in vse preblage dari in milosti. —
3. Lepa je tudi pobožna navada, da gospodarji ali go¬
spodinje vse tri božične večere (pred božičem, pred
praznikom obrezovanja Kristusovega in pred svetimi
tremi kralji) svoje stanovanje, vse hišne shrambe in
druga poslopja in živino po „ Avemariji" z blagoslovljeno
vodo krope, z kadilom kade in zraven rožnivenec
molijo.

Posebnost svetega dneva v tem obstoji, da sme
vsaki mašnik tri sv. maše brati. Perva je o polnoči;
sv. evangeli nam pripoveduje od Jezusovega rojstva
v hlevcu betlehemskem in zato nas ta sv. maša
spominja časnega  rojstva njegovega iz Marije Device.
Druga sveta maša se bere za rano, pri kteri nam
sv. evangeli pripoveduje, kako so pastirci prihiteli
in božje dete molili; ona nas spominja duhovnega
Jezusovega rojstva v keršanskih sercih. Tretja sveta
maša se bere pri belem dnevu; začetni sv. evangelij
od sv. Janeza: „V začetku je bila Beseda, in Beseda

16

je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda ... in Beseda
je meso postala in je med nami prebivala", nam
naznanja večno  rojstvo JČzusovo od Boga Očeta.

Med osmino božično se nahajajo naslednji pra¬
zniki: 1. Praznik sv. Štefana,  ki je prvi zavoljo
Jezusove vere kri prelil; sopraznik svetega Janeza
evangelista,  kteri je bil posebni ljubljenec Jezu¬
sov; 3. sopraznik nedolžnih otročičev,  kteri so
zavoljo Jezusovega rojstva bili pomorjeni. Osmi dan
Jezusovega rojstva, ki se imenuje praznik Gospo¬
dovega obrezovanja,  ker je bilo dete čez osem
dni obrezano in Jezus imenovano. Tudi se imenuje
novo leto,  ker je pervi dan solnčnega leta.

3. Razglašenje Gospodovo.

(6. prosinca.)

Razglašenje Gospodovo se tudi imenuje praznik
svetih treh kraljev;  spominja nas tistih treh
modrih, ktere je zvezda iz jutrovega v Betlehem
pripeljala in kteri se po ustnem izročilu imenujejo
Gašpar, Melhijor in Baltazar. Darovi, ki so jih
novorojenemu Jezusu prinesli, so visocega pomena:
zlato  je znamnje kraljeve časti Jezusove, kadilo
njegove božje nature, mira  pa človeške. To naj nas
opominja, da naj bi tudi mi Jezusu darovali zlato
priserčne ljubezni, kadilo pobožne molitve in miro
poterpežljivosti. Na praznik Gospodovega razglašenja
se pa še dveh druzih dogodb spominjamo, namreč:
Jezusovega kersta  v reki Jordanu, pri kterem
je nebeški Oče Jezusa razglasil za svojega Sina; —
in pervega čudeža Jezusovega  v Kani gali¬
lejski, s kterim je pervikrat aposteljnom pokazal
svojo božjo vsegamogočnost.

Na večer pred tem praznikom se v spomin, da
je Jezus s svojim kerstom v Jordanu vodo posvetil,
voda blagoslovlja, s ktero verni svoja stanovališča
krope. Sem ter tj e je tudi šega, da si dajejo verni

17

kadila in krede blagosloviti, s ktero se na vrata na-
pisujejo G. f M. f B. t. j. začetne čerke kraljevskih
imen. Ta šega naznanja, da svojo hišo stavijo pod
varstvo teh sv. mož in da hočejo pri prihodu in od¬
hodu iz hiše v sercu dobre misli vzbujevati.

Drugo nedeljo po sv. treh kraljih obhajamo
praznik Jezusovega presvetega imena.  Da
bi nas sv. cerkev k večemu češenju in poveličanju
Jezusovega imena spodbudila, deli v ta god in vso
njegovo osmino popolnama odpustke, če sv. zakramente
vredno prejmemo in na namen sv. Očeta molimo.

4, Svečnica,

(2. svečana.)

Svečnica ali Marijino o či še vanj  e je Go¬
spodov in Marijin praznik. Gospodov praznik zato,
ker je štirdeseti dan po rojstvu Marija Jezusa prinesla
v tempelj k darovanju; Marijin praznik, ker je Marija
po Mozesovi postavi štirdeseti dan prišla v tempelj
k očiševanju. Ker je starček Simeon takrat Jezusa v
naročje vzel in rekel, da bo „luč v razsvetljenje
nejevernikom", zato se ta dan vošene sveče  bla¬
goslavljajo. Prižgane sveče pomenjajo, da nas je luč
Jezusove vere razsvetlila, in nas spodbadajo po ti
sv. luči vedno se ravnati.

Navadno štejemo po sv. treh kraljih šest nedelj;
pa vsih šest ne pride vsako leto na versto, ampak
pride jih po pet, štiri, tri, dve ali še clo ena, kakor
je prej ali pozneje velikanoč, po kteri je cerkveno
leto vravnano; nedelje, ki se tu izpuste, se pa po
23. nedelji po binkoštih vstavijo.

Cerkv. obredi.

2

18

II. oddelek.

Velikonočna doba.

1. P o s t.

Kakor se na božični praznik v adventu pri¬
pravljamo, tako je sv. cerkev tudi za pripravo na
velikonočni praznik posebni čas odločila, namreč
štirdesetdanski post; v tem času naj bi posnemali
Jezusa, ki se je pred učitvijo postil 40 dni, in naj
bi pridno premišljevali Jezusovo terpljenje in smert.
V pervih časih keršanstva so se nekteri verni začeli
postiti 70 dni, drugi 60 dni, zopet drugi 50 dni pred
velikonočjo, od tod izvirajo imena treh nedelj pred
pepelnico, namreč: septuagesima  (perva predpe¬
pelnična) , sexagesima  (druga predpepelnična) in
quinquagesima  (tretja predpepelnična). Mi se
začnemo postiti na pepelnično sredo;  od pepel¬
nične srede do velike sabote je 46 dni; ker se pa
ob nedeljah ne postimo, odpade 6 dni, tako da se
res 40 dni postimo; zato se naš post imenuje: qua-
dragesima, štirdesetdanski post. Postnih nedelj imamo
šest, ki se tako-le imenujejo: 1. pepelnična, 2. kva-
terna, 3. brezimna, 4. sredpostna, 5. tiha, 6. cvetna.

Pepelnično sredo  sv. cerkev pepel blago¬
slavlja in verne na glavi v podobi križa pepeli rekoč:
Spomni se, človek, da si pepel in da se
boš spet v pepel spremenil.  Pepel na glavo
potresen pomeni žalost in pokoro nad grehi in nas
spominja minljivosti vsega posvetnega. Da je postni
čas res čas pokore, spoznamo iz tega, ker se v cerkvi
ukazuje vijolična barva in ker se pri sv. maši izpu-
šate „glorija“ in „aleluja“. — Na tiho nedeljo
se altarji in britke martre zagrinjajo z višnjevimi
perti, v spomin skrivnega življenja Jezusovega pred
njegovim terpljenjem. Sv. cerkev že žaluje, zato se

19

do velikonočne nedelje pri sv. maši vse izpuša, kar
veselje razodeva, tako p. psalm  začetne molitve, in
„Čast  bodi Očetu“ itd.

V postu moramo premišljevati Kristusovo ter-
pljenje, radi moliti sv. križev pot in žalostni del sv.
rožnega venca.

V petek po tihi nedelji je sopraznik žalostne
Matere Božje,  ki nas spominja neizrekljive žalosti,
ktero je Marija občutila takrat, ko je stala pod kri¬
žem umirajočega Sina.

V postu imamo navadno tudi praznik sv. Jožefa
(19. sušca) in praznik Marijnega oznanjenja
(25. sušca).

2 .  Sveti veliki teden.

Zadnji teden v postu se imenuje veliki teden,
ker v njem obhajamo s posebno pobožnostjo naj veči
skrivnosti našega odrešenja. — Naj imenitnejši dnevi
velikega tedna so: cvetna nedelja, veliki četertek,
veliki petek in velika sabota.

a)  Cvetna nedelja.

Ta dan nam cerkev pred oči stavi, kako da je
Jezus veličastno na oslici jezdil v Jeruzalem; kamor
ga je velika množica spremljala, mu v čast in slavo
pot z vejami potresla in palmove veje in oljke v rokah
deržaje veselo prepevala: „Hosana Sinu Davidovemu!
češen bodi, ki pride v imenu Gospodovem". Zato se
ta dan palmove in oljkine vejice, pri nas tudi enoletne
šibice, zlasti leskove (butare) blagoslavljajo,  na
ktere se različno zelenje in cvetje naveže; od tega
ima ta dan tudi ime: cvetna nedelja.

Po blagoslovu oljk gre procesija  okoli cerkve.
Ko se procesija približa vratom, postane, ker so vrata
zaperta. To nas spominja na žalostno resnico, da so
za nas bila po grehu Adamovem zaperta nebeška vrata.
Znotraj in zunaj pojejo pevci „Hosana“; subdijakon

2 *

20

poterka s križem na vrata, vrata se odpro in pevci
zedinjeni po cerkvi pojo, kar pomenja, da so se nam po
Jezusovi smerti na križu nebeška vrata zopet odperla.

Pri sv. maši se bere „passion“, to je ter-
pljenje  ali tisti oddelek sv. pisma, v kterem je
popisano Jezusovo terpljenje in smert. Pri besedah
„Jezus je svojo dušo izdihnil 11  vsi pokleknejo
v znamnje velike žalosti, in da Zveličarja na tihem
molijo. Na cvetno nedeljo se bere „passion“ iz evan¬
gelija sv. Matevža, v torek iz sv. Marka, v sredo iz
sv. Lukeža in v petek iz sv. Janeza.

b)  Velika sreda.

Veliko sredo popoldne se začne premišljevanje
Jezusovega terpljenja s tem,  da se po cerkvah pre¬
pevajo jutranjice,  ki so sostavljene iz psalmov,
žalostnih pesem Jeremijevih in beril, ki merijo na
terpljenje Jezusovo. — Med petjem je na desni strani
pred altarjem postavljen trivoglat svečnik, na kterem
je nastavljenih 15 sveč, ob robu 14 rudečih bela pa
na verhu. Med petjem se ena za drugo ugasne,
tako da le bela še gori; potem tudi to snamejo,
nesejo gorečo za altar, duhoven s šibico nekoliko
ob tla vdari in zunaj cerkve začnejo ropotati.
Rud e če sveče  pomenjajo preroke in aposteljne,
bela pa Kristusa. Ugasovanje  pomenja, da so
judje preganjali in morili preroke, in da so aposteljni
zgubili Jezusa v njegovem terpljenji. Da gorečo belo
svečo nesejo za altar,  nas spominja Jezusove
smerti interne  pri njegovi smerti. Ropotanje  nas
spominja divjega vpitja judov in strašnih prigodeb v
naturi ob smerti Kristusovi.

e)  Veliki četertek.

Veliki četertek nas spominja, da je Jezus pri
zadnji večerji postavil presveto rešnje Telo. — Cer¬
kvene šege tega dneva veselje in žalost naznanjajo;

21

veselje nad presv. rešnjim Telesom, s kterim nam
je Jezus svojo neskončno ljubezen skazal, in žalost
zavoljo njegovega britkega terpljenja, ki se je ta dan
pričelo.

Šege velicega četertka so:

1. Križ na velikem altarji se ogerne z belim
pertom.

2. Sv. maša se v beli obleki bere; mašnik
veselo „gloria“ zapoje, vsi zvonovi se oglase v
znamnje veselja. Ali kmalo se žalostni spomin Jezu¬
sovega terpljenja poverne, slovesno petje neha, zvonov
in zvončekov veseli glasi utihnejo ter molče do sabote,
lesena derdra (ropotulja) v zvoniku derdra in namesto
zvončkov klepetci pri sv. maši klepečejo.

Zvonovi utihnejo v znamnje žalosti; zvonovi tudi
pomenjajo aposteljne, in zato nam ta šega naznanja,
da so se aposteljni v teh dneh poskrili in omolknili.

Ta dan se le ena sv. maša v vsaki duhovnijski
cerkvi bere. Pri tej sv. maši mašnik tri hostije po¬
sveti , eno za sv. mašo tega dneva, drugo za veliki
petek, tretjo za božji grob v monštranco. Pervo
mašnik pri sv. obhajilu zavžije, druge dve dene v
kelih, kterega zakrije. Drugi duhovni in verni ta
dan iz njegovih rok sv. obhajilo prejmejo, kar nas
spominja, da je pri zadnji večerji Jezus aposteljne
obhajal.

3. Po sveti maši se kelih s sv. hostijama v
procesiji prenese v poseben kraj, kjer se hrani do
prihodnjega dne. To prenesenje pomeni Jezusovo
pot na oljsko goro po zadnji večerji.

4. Potem se vsi altarji odkrijejo; med tem
opravilom duhoven moli 21. psalm, v kterem je pre¬
rokovano, da bodo Odrešenikova oblačila med se raz¬
delili in vadljali za njegovo suknjo. — To opravilo
pomeni globoko cerkveno žalost in Jezusovo zapušenje.

5. V stolnih cerkvah škofje sv. olje blagoslav¬
ljajo in dvanajsterim starčkom noge umivajo. To nas

22

spominja Jezusove neskončne ponižnosti, ker je pri
zadnji večerji svojim učencem noge umival. Ravno
to tudi katoliški vladarji revnim starčkom store, kar
naj bi nam služilo v zgled, da moramo tudi mi revne
ljudi spoštovati, jih podpirati in jim streči.

d)  Veliki petek.

Veliki petek je smertni dan našega Gospoda
Jezusa Kristusa, je dan naj veče žalosti. Zato tudi
vse šege tega dneva le žalost naznanjajo. Daritev
sv. maše se ta dan ne obhaja, ker nam je živo pred
očmi Jezusova daritev na križu.

Šege tega dneva so te-le:

1. Od začetka opravila se sveče na altarji ne
prižgo; tudi v svetilnici se luč ugasne, v znamnje, da
je Jezus, luč sveta, umrl. Križi so s černimi perti
ogernjeni, tudi duhovni v černih oblačilih k altarju
pristopijo, se na njegove stopnjice vležejo, nekoliko
časa njegovo britko smert obžalujejo in ponižno molijo
njegovo neskončno ljubezen.

2. Potem se bere ali poje oddelek iz sv. pisma,
ki govori od Jezusovega vstajenja; to naj bi nam bilo v
tolažbo pri premišljevanji njegovega britkega terpljenja.

3. Zdaj se bere tisti oddelek sv. pisma, ki
pripoveduje, kako naj Izraelci velikonočno jagnje za¬
koljejo in jedo. Potem se koj bere passion sv. Janeza,
v dokaz, da je Jezus pravo velikonočno jagnje.

4. Potem pridejo na versto molitve za vse
ljudi, za papeža, škofa, duhovšino, za cesarja pa tudi
za krivoverce, razkolnike, jude in nejevernike. Te
molitve so živ dokaz keršanske ljubezni sv. cerkve;
ona sovraži in zametuje le greh in zmoto, grešnike
pa miluje in za nje moli.

5. Po dokončanih teh molitvah mašnik zakriti
križ v roke vzame ter ga polagoma razkriva v spo¬
min, da so bili Jezusu oblačila slekli, in trikrat poje:

„Glejte les križa, na kterem je viselo zveličanje sveta."
— „Pridite, častimo", mašniku pevci odpevajo.

6. Mašnik razkriti križ potem nese na poseben
za to pripravljeni kraj, ga položi na blazinico v spo¬
min, da je bilo Jezusovo telo v grob položeno. Potem
mašnik nekoliko oddaljen trikrat poklekne, naposled
pa Jezusa poljubi. Tako počaste tudi drugi priču¬
joči duhovni sv. križ; med tem češenjem sv. križa se
na koru pojejo „očitanja“, s kterimi se judovskemu
ljudstvu naštevajo brezštevilne dobrote, ktere je Je¬
zusu le z nehvaležnostjo povračevalo.

7. Potem gredo duhovni v procesiji po kelih
z hostijama k stranskemu altarju, in prične se pri
velikem altarji opravilo, ki je mesto sv. maše, in
mašnik zavžije eno prejšnji dan posvečenih hostij. —
Drugo sv. hostijo dene v monštranco, jo potem ogerne
z belim zagrinjalom in jo v procesiji nese v božji
grob;  tukaj je sv. rešnje Telo med lučicami in cve¬
ticami izpostavljeno. Obiskovanje božjega groba nas
spominja pobožnih žena in aposteljnov, ki so hodili
k Jezusovemu grobu. Pri ti priložnosti ne smemo samo
radovednosti pasti, ampak lepo se moramo obnašati in
pobožno moliti.

e)  Velika sabota.

Ta dan nas spominja, da je Jezusovo telo v
grobu ležalo in da je njegova duša šla pobožne duše
pred pekel tolažit.

Sv. mašo sme le en mašnik darovati; altarji so
brez lepotij, tabernakelj je odpert in prazen; britka
martra na tleh leži; zunaj božjega groba v cerkvi
nobena luč ne gori.

Šege tega dneva so:

1. Blagoslovljeni e ognja, kteri se iz kremena
izkreše v znamnje, da je Jezus podložni kamen na¬
šega zveličanja, iz kterega izhaja luč, ki nas raz¬
svetljuje.

24

2. Potem mašnik blagoslovi pet kadilnih zern
za velikonočno svečo.

3. Pri procesiji v cerkev nese dijakon stalnico
s tremi roglji; na vsaki rogelj je nataknjena bela
sveča; k velikemu altarju grede dijakon z blagoslov¬
ljenim ognjem pervo svečo prižge pri vstopu, drugo
sredi cerkve, tretjo pred velikim altarjem. Kadar
svečo prižge poklekne in zapoje: „Luč Kristusova 11 ;
drugi odpevajo: „Bogu bodi zahvala 11 , namreč zato,
ker smo po Kristusu spoznali trojedinega Boga.

4. Blagoslavljanje velikonočne sveče, ki nam
pomeni Jezusa od smerti vstalega. Kadilna zerna,
ktera se v podobi križa v svečo vtaknejo, nas spo¬
minjajo peterih ran Gospodovih. Blagoslovljena ve¬
likonočna sveča se na evangeljsko stran altarja postavi
in se odslej do praznika vnebohoda pri vsaki slovesni
službi božji prižiga.

5. Bere se dvanajst prerokovanj iz stare za¬
veze, ktera so se nad Jezusom spolnila.

6. Kerstna voda se blagoslovi, ker so v pervih
časih keršanstva na veliko saboto katehumene kerševali.

7. Sv. maša se bere v beli barvi. Ko mašnik
„Gloria“ zapoje, vsi zvonovi v zvoniku in zvončeki po
cerkvi zadone in oznanujejo častito vstajenje Jezusovo.
— Po listu mašnik veselo „aleluja“ trikrat, vselej z
nekoliko vzdignjenim glasom zapoje; enako se mu na
koru odpeva.

Beseda „aleluja“ pomeni: „hvalite Gospoda! 11
ali „Bog bodi hvaljen 11 .

8. Velike sabote popoldan  nam velikonočno
jutro predočuje. Ko duhovni vesele velikonočne ju¬
tranjke odpojo, gredo k božjemu grobu. Mašnik belo
zagrinjalo z monštrance vzame in proti ljudstvu ober-
njen trikrat zapoje „aleluja“. Na to se presveto
rešnje Telo v procesiji iz cerkve nese; v cerkev ver-
nivši se, mašnik zahvaljeno pesem zapoje in podeli
vernim sv. blagoslov.

25

3. Velika noč.

Sv. Gregor imenuje veliko noč naj veči vsih
praznikov, ker Jezusovo vstajenje je porok našega
odrešenja, podlaga sveti veri in poroštvo prihodnjega
vstajenja, — Judje so se o tem času spominjali re¬
ženj a iz egiptovske sužnosti.

Velika noč je vselej pervo nedeljo po polni luni
po 21. sušcu, ko sta noč in dan enako dolga. Po
veliki noči se ravnajo vsi naslednji Gospodovi prazniki.

Cerkev je o veliki noči kolikor mogoče okinčana;
na velikem altarji stoji podoba Jezusova z bandercem
v roki, ker je smert in pekel premagal; „aleluja“ se
mnogoki’at ponavlja.

Vsaka keršanska družina si za ta dan nekoliko
mesa, kruha, jajc in hrena preskerbi, si to da bla¬
gosloviti, veselega serca vživa in kaj rada prija¬
teljem in znancem postreže. Od starodavnih časov
so tudi v navadi pirhi.  Jajčeva lupina naznanja
Jezusov grob, kterega je iz lastne moči prederl;
rudeča barva pa veselje, ki ga zlasti otroci s pirhi
imajo. Velikonočni pondeljek je še zapovedan praznik.

J. Bela nedelja.

Tako se imenuje perva nedelja po veliki noči,
ker so v pervih časih keršanstva imeli lepo navado,
da so veliko saboto keršeni dobili v znamnje zadob-
ljene nedolžnosti belo obleko, ktero so pervo nedeljo
po veliki noči odložili.

V nekterih krajih imajo navado, da ta dan
otroci pristopijo pervič k sv. obhajilu.

5. Prošnji dnevi.

Velikonočni dobi, ki obsega šest nedelj, je vpe¬
ljala sv. cerkev štiri procesije, namreč na dan sve¬
tega Marka  25. mal. travna, ktero je upeljal papež
Gregor veliki v odvernjenje kuge; in v ponedeljek,

26

torek in sredo po peti nedelji po veliki noči, ktere
je pervi obhajal sv. Mam er t, škof Vienski na
Francoskem v očitno prošnjo za odvernjenje različnih
nesreč v škofiji. Pri procesijah molimo, da bi Bog
blagoslovil polja in nas varoval nesreč; od tod ime
prošnji dnevi.  Pred procesijami se križ nosi, za-to
se ta teden tudi imenuje križev teden.

6. Vnebohod Gospodov.

Sv. pismo nam pripoveduje, da je Jezus štir-
deseti dan po svojem vstajenji na oljski gori iz lastne
moči šel v nebesa. V spomin na to dogodbo obhaja
sv. cerkev slovesno praznik vnebohoda Gospodovega.

Šege tega dneva so:

1. Velikonočna sveča se ugasne pri slovesni
sv. maši po sv. evangelji; po maši se od altarja od¬
makne, v znamnje, da s tem praznikom jenja veliko¬
nočna doba.

2. Podoba vstalega Jezusa se po evangelji z
altarja vzame in odnese. — Ta praznik ima tudi
svojo osmino.

III. oddelek.

Bi n kostna doba.

1. Binkoštni praznik.

Beseda binkošti  pomeni petdeset, kerjebin-
koštna nedelja petdeseti dan po Gospodovem vstajenji.
Binkoštna nedelja nas spominja, da je sv. Duh prišel
nad aposteljne v podobi gorečih jezikov. Ta dan je
toraj praznik sv. Duha in ker se je tudi takrat perva
keršanska občina ustanovila, je binkoštna nedelja res
rojstni dan svete katoliške cerkve.

Binkoštno saboto se blagoslavlja kerstna voda,
ker so v starih časih tudi ta dan kerševali tiste,

27

kteri za veliko saboto niso bili še pripravljeni. Tudi
je na binkoštno saboto zapovedan post, da bi se s
postom in molitvijo darov sv. Duha vredne storili.

V škofijskih cerkvah se binkoštno nedeljo in
ponedeljek deli zakrament sv. birme.

2. Presveta Trojica.

Ta praznik nam očitno in slovesno pred oči
stavi naj viši skrivnost svete vere, skrivnost presvete
Trojice. Ta god je vselej pervo nedeljo po binkoštih
in je tako rekoč ponavljanje vsili svetih skrivnost ob
enem, ktere smo o posameznih velikih praznikih ob¬
hajali. Ta praznik naj nas posebno spodbada hva¬
ležnost in čast skazovati trojedinemu Bogu, kteri nas-
je vstvaril, odrešil in posvetil.

3. Praznik presvetega rešnjega Telesa.

Ta prelepi praznik se obhaja v četertek po
presveti Trojici; sicer bi se moral obhajati na ve¬
liki četertek,  ker je ta dan Jezus zakrament
svetega rešnjega Telesa postavil. Ker pa sveta cerkev
veliki teden zavoljo smerti Jezusove le žaluje, je
postavila spomin svetega rešnjega Telesa v čas, ko
je cela natura v naj veči krasoti.

Presveto rešnje Telo se v procesiji iz cerkve
nese; pota, po kterih se procesija pomika, so okin-
čana, veselo petje, streljanje in zvonjenje se razlega.
Na štirih krajih so postavljeni altarji, pri kterih pro¬
cesija postoji, mašnik sv. rešnje Telo v monštranci
nanje postavi in poje začetek štirih evangeljev, in
potem da sv. blagoslov.

Ta veseli praznik ima osmino, cerkev je zelo
okinčana in vsaki dan je sv. maša z blagoslovom.
Prav iz serca moramo Jezusu hvaležni biti in po¬
božno ga moliti, ker se poniža med nami prebivati
in ker se nam daje v jed in pijačo.

28

4. JVedelje po binkoštih.

V pobinkoštni dobi štejemo navadno 24 nedelj;
jih je pa tudi več, kakor je že velikanoč prej ali
pozneje. Če jih je več kakor 24, se pred 24. ne¬
deljo vverstijo tiste nedelje, ki so po sv. treh kraljih
ostale. V tem času sta dva kvaterna tedna.

5. Manji prazniki Gospodovi v binkoštni dobi.

1. Praznik presvetega Jezusovega Serca v petek
po osmini sv. rešnjega Telesa.

2. Sopraznik najdenja sv. križa 3. vel. travna
in praznik povikšanja sv. križa 14. kimovca.

3. Praznik cerkvenega posvečevanja aliCahejeva
nedelja, to je spomin, tistega dneva, ko se je cerkev
posvetila v službo božjo. V našem cesarstvu se ta
spomin obhaja po vsih cerkvah ob enem in sicer
tretjo nedeljo meseca vinotoka. V zvonikih se rudeče-
bela bandera razobešajo, ki naznanjajo veselje, da
hoče Jezus med nami prebivati. — Cahejeva nedelja
se zato imenuje, ker se pri sv. maši bere evangelij,
ki nam pripoveduje, da je Jezus v Cahejevo hišo šel
in ga spreobernil.

ZV. oddelek.

Prazniki Matere božje in angeljev.

O vsih časih je sv. cerkev Mariji posebno čast
skazovala, ker je zavoljo svoje čistosti in pobožnosti
mati božjega Sina postala, in ker v gnadah, v svetosti,
v veličastvi in moči vse angelje in svetnike prekosi,
in se zato Mati Božja, Kraljica nebes, angeljev in
svetnikov zove. Mi Marijo častimo in v dušnih in
telesnih potrebah na pomoč kličemo; to je Bogu
zelo všeč, nam pa v veliko korist. Posebno moramo
o Marijinih praznikih njene lepe čednosti premišljevati
in posnemati. Njeni poglavitni prazniki so:

29

1. Neomadežvano spočetje (8. grudna),
ki.nas spominja, da je Marija po posebni milosti božji
bila brez madeža izvirnega greha spočeta.

2. Marijino očiševanje ali svečnica,
(2. svečana).

3. Marijino oznanjenje  (25. sušca), ki
nas spominja, da je angelj Gabriel prišel k Mariji in
ji oznanil, da bo mati Odrešenikova postala.

4. Marijino vnebovzetje  ali veliki Šmaren
(15. vel. serpana) obhajamo v spomin, da je Marija
umerla in bila v nebo vzeta. Ta je najviši Marijin
praznik, ker nam pred oči stavi veličastvo, plačilo in
zmago prečiste Device, toraj ima tudi svojo osmino;
pred ta dan je zapovedan post.

5. Marijino rojstvo  ali mali Šmaren, (8.
kimovca) obhajamo v spomin Marijinega rojstva. Pri
druzih svetnikih obhajamo dan njih smerti, ki je
njih rojstni dan za nebesa. Le pri Mariji in sv. Ja¬
nezu Kerstniku obhaja sv. cerkev tudi rojstni dan.
V nedeljo po Marijinem rojstvu je god njenega pre¬
svetega imena.  Ime Marija pomeni gospa, za-
povedovavka. Papež Inocenc XI. ga je vpeljal v
spomin, da so bili Turki leta 1683 pred Dunajem na
Marijino priprošnjo premagani. Ta praznik ima osmino
s popolnama odpustki.

6. Koženkranska nedelja,  perva nedelja
mesca vinotoka v spomin slavne zmage kristjanov
nad Turki pri Lepanti leta 1571 in pri Temešvaru
leta 1716.

Sicer imamo mnogo sopraznikov Matere božje:

1. Spomin z ar obenj a s sv. Jožefom (23. prosinca).

2. Marija sedem žalost (cvetni petek).

3. Marija pomoč kristjanov (24. vel. travna).

4. Marijino obiskovanje (2. mal. serpana).

5. Marija karmelska (16. mal. serpana).

6. Marija snežnica (5. vel. serpana).

7. Marijino varstvo (drugo nedeljo listopada).

30

8. Marijino darovanje (21. listopada).

9. Pričakovanje Marijinega poroda (18. grudna).

10. Tudi celi mesec majnik in vsaka sabota je

Mariji posvečena.

Angelje  pa sv. cerkev časti, ker obhaja:

1. praznik angeljev varhov (perva nedelja ki-
rnovca).

2. Sopraznik velicega angelja Gabrijela (moč
božja) (24. sušca).

3. Sopraznik velicega angelja Mihaela (kdo je
kakor Bog?) (29. kimovca).

4. Sopraznik velicega angelja Rafaela (zdravnik
božji) (24. vinotoka).

V. oddelek.

Prazniki svetnikov božjih.

Svetnike imenujemo tiste duše vernih kristjanov,
ki so v tem življenji dosegli posebno visoko stopnjo
keršanske čednosti in zdaj gotovo gledajo in vživajo
Boga od obličja do obličja.

Med svetnike štejemo:

1. Tiste, kterih svetost spričuje sv. pismo;

2. tiste, kteri se s cerkvenim privoljenjem od
starodavnih časov časte;

3. tiste, ki jih papeži slovesno za svetnike raz¬
glašajo.

Preden se kdo razglasi za svetnika, ga papež
med zveličane  prištejejo, to je privolijo, da ga v
kaki cerkvi ali v kacem kraji časte.

Preden se pa kdo postavi med zveličane, mora
biti spričano, da je bil služabnik božji res v slovesu
posebno visoke (junaške) čednosti in čudodelne moči.

Da je kdo za mučenca spoznan, je treba ska-
zati, da je bil mučen zavoljo sv. vere, in da so se
godili čudeži po njegovi priprošnji.

31

Vse preiskovanje se v Rimu z naj večjo na¬
tančnostjo in previdnostjo godi; svetnikovo življenje
in njegova sv. djanja se morajo poterditi s priseženimi
pričami, njih čudežna dela pa po zvedenih in vestnih
zdravnikih, ki morajo skazati, da se niso zgodila po
naturnih potih in močeh.

Kadar je vse neoveržljivo dokazano ukljub vsemu
ugovarjanju, papež po večkratnem posvetovanji s svo¬
jimi svetovavci in po večletni presoji izreko, da naj
se ta in ta šteje še le med zveličane.

Da se zveličani razglasi za svetnika, je treba
dokazati, da sta se naj manj še dva čudeža na nje¬
govo priprošnjo zgodila.

Razglašenje za svetnika se s posebnimi sloves¬
nostmi v Rimu obhaja in vsemu svetu se priporoča
novega svetnika častiti in na pomoč klicati.

Svetnike sv. cerkev v te le verste deli: 1. apo-
steljne in evangeliste, 2. mučence, 3. spoznovavce,
4. device, 5. vdove.

Sv. cerkev je svetnikom v spomin in v njih
češenje posebne praznike odločila. Nekteri prazniki
so zapovedani,  kakor:

1. sv. Štefan,  26. grudna;

2. sv. Jožef,  19. sušca;

3. sv. Peter in Pavel,  29. rožnika; prejšni
dan je zapovedan post;

4. praznik vseh svetnikov,  1. listopada,
kteri ima osmino in prejšnji dan je zapovedan post.

Imamo tudi praznike deželnih, cerkvenih
ali soseskinih var ho v.

Deželne  v ar  h e imenujemo tiste svetnike,
ki so si jih posamezne dežele izvolile, da jih posebno
časte in na pomoč kličejo, p. na Kranjskem, Štajar-
skem, Koroškem, Goriškem, Teržaškem in Istrijanskem
sv. Jožefa; na Avstrijskem sv. Leopolda; na Češkem
sv. Janeza Neponmčana; na Moravskem sv. Cirila in
Metoda; na Ogerskem in Hrovaškem sv. Štefana kralja.

32

Cerkvene ali soseskine varne imenu¬
jemo tiste svetnike, kterim na čast je bila cerkev
sozidana.

Sv. cerkev svojim vernim priporoča tudi za po¬
sebne zadeve in nadloge, v bolezni in terpljenji po¬
sebne svetnike  za pomočnike voliti in na pomoč
klicati, ker skušnja uči, da je že marsikdo čudovito
uslišan bil, p. sv. Valentina, sv. Antona, sv. Barbaro,
sv. Lucijo, sv. Polono i. t. d. Šolska mladina ima za
svojega varha sv. Alojzija,  kteremu v čast naj
rada opravlja šestnedeljno pobožnost in si zlasti pri¬
zadeva posnemati njegov bliščeči izgled.

Vsili vernih duš dan.

Dan po prazniku vsih svetnikov (2. listopada)
je posvečen spominu vseh vernih duš, to je tistih,
ktere v vicah časne kazni terpe. Vpeljal ga je sv.
opat Odilo leta 998. Ta dan moramo moliti za svoje
ranjce starše, sorodnike, dobrotnike in sploh za verne
duše, da bi jih milostljivi Bog kmalo iz vic rešil.
Vsaki mašnik mašuje v černi obleki; v sredi cerkve
je postavljen mertvaški oder, pred kterim duhovni
opravljajo molitve za mertve.

Verni imajo lepo navado, da grobe ranjcih zali-
šajo s cveticami in lučicami, da grobe obiskujejo in
na njih molijo. Lučiče naznanjajo gorečo prošnjo:
„Večna luč naj jim sveti!“

IV- Poglavje,

Od cerkvenih djanj.

Cerkvena djanj a so tista sveta opravila, ktera
je Jezus Kristus sam zapovedal, ali ktera je sv. cerkev

33

vpeljala in po kterih nam Jezus veliko milost deli.
Cerkvena djanja so: 1. daritev sv. maše, 2. sv. za¬
kramenti, 3. posvečevanja in blagoslovi, 4. molitev,
5. procesije in božja pota.

I. Od daritve sv. maše.

V pervih časih keršanstva obredi sv. maše še
niso bili tako določeni, kakor sedaj; vendar pogla¬
vitne nje oddelke v vsih časih nahajamo, namreč:
1. evangelij, 2. darovanje, 3. povzdigovanje (spre-
minjevanje), 4. obhajilo.

1. del svete maše.

Pripravljanje za sveto mašo; evaiigeli.

1. Ko se je mašnik za sv. mašo z molitvijo
pripravil, si v zakristiji umije roke in se obleče v
mašna oblačila. Potem gre k altarju, kelih na raz-
gernjeni korporal postavi, strežaj pa mašne bukve
na blazinico leve strani položi. Mašnik gre k bukvam
ter jih tam odpre, kjer je dnevna maša. Poda se
na to ves ponižen k naj nižji stopnji altarjevi, kjer
se zaznamnja s svetim križem in moli s strežajem
4 2. psalm,  v kterem David svoje hrepenenje po
sv. šotoru naznanja. Mašnik spozna svojo nevrednost,
se globoko pripogne, moli glasno očitno spoved
in pri besedah: „grešil sem, grešil sem, zelo
sem grešil",  se skesano trikrat na persi terka.

Po opravljeni nastopni molitvi gre mašnik spet
pred altar, in grede moli za dušno očišenje sebi in
vsim pričujočim. Ko do altarja pride, glavo globoko
prikloni, vse svetnike sploh, zlasti pa tiste , kterih
svetinje so v altarji shranjene, njihove priprošnje
prosi in altar poljubi, da skaže čast in spoštovanje
svetnikom in njihovemu začetniku Jezusu Kristusu.

Cerkv. obredi. 3

34

2. Mašnik se potem poda na levo stran altarja
in moli vhod  sv. maše, kterega sklepa z besedami:
Čast bodi i. t. d. Po tej molitvi gre mašnik v sredo
altarja in s strežnikom za božjo milost prosi, ker
šestkrat moli: „Gospod usmili se nas“,  in
trikrat: „Kriste usmili  se  nas!" To ponav¬
ljanje pomenja, kako silno nam je potrebno usmiljenje
božje in kako terdno zaupamo, da bomo uslišani.

3. Pri pogledu križa se spominja mašnik pre¬
velike ljubezni nebeškega Očeta, kteri je svojega
edinorojenega Sina za nas dal, in iz globočine hva¬
ležnega serca moli „Glorija“ „Slava Bogu na
višavah",  v kteri pesmi presv. Trojici preserčno
čast in hvalo daje za vse podeljene dobrote in mi¬
losti. V adventu, v postu, pri sv. mašah za mertve
„glorija“ umolkne, ker se taka vesela pesem ne
vjema s pokoro in žalostjo.

Po gloriji mašnik altar poljubi, se k ljudstvu
oberne, roke razpne in sklene, rekoč: „Gospod  z
varni 11 , na kar strežnik v imenu ljudstva odgovori:
„in s tvojim duhom 11 . Ta pozdrav je silo star in lep.
Mašnik pač vernim ne more kaj boljšega želeti, kakor
da bi bil Bog ž njimi, da bi bil njih pomočnik in varh;
pa tudi verni ne morejo mašniku boljšega vošiti, kakor
da bi ga Gospod spremljal, varoval in krepčal. Maš¬
nik roke razpne in sklene v znamnje, da hoče vse
objeti s svojo ljubeznijo in vsim sprositi nebeške dari.

4. Potem se mašnik na levo stran poda in z
besedo: „Molimo 11  verne k molitvi vabi in v imenu
vsih moli tiste cerkvene molitve, ktere so za ta dan
odločene in ktere zato kolekte t. j. zbirne mo¬
litve  imenujemo. Pri tem ima roke razpete in pov¬
zdignjene, kar pomeni, kako silno in goreče hrepeni
uslišan biti. Sklepajo se kolekte in vse druge cerkene
molitve z besedami: „Po našem gospodu Jezusu
Kristusu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv.
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 11

35

5. Potem bere mašnik berilo, t. j. kak oddelek
iz sv. pisma stare ali nove zaveze. Konec berila
reče strežnik: „Bogu bodi hvala!“ namreč za navke,
ki smo jih po prerokih in aposteljnih prejeli.

6. Da bi verni zaslišane nauke bolj premislili,
so v prvih časih keršanstva sedaj psalme peli, dan¬
danes namest njih mašnik le nekoliko verstic bere,
kterim navadno pristavlja: „Aleluja!" t. j. „hvalite
Gospoda!" Te verstice se imenujejo graduale, t. j.
gredne molitve,  ker j e nekdaj dijakon med tem
šel po stopnicah na prižnico vernim sv. evangeli brat.

7. Zdaj mašnik gre v sredo altarja, se ponižno
prikloni, roke sklene in prosi, da bi vredno in dostojno
oznanoval sv. evangeli. Potem se poda na desno
stran, prekriža mašne bukve in sebe; tudi verni se
prekrižajo v znamnje, da se sv. evangelja ne sramujejo,
ampak da ga hočejo pričati z besedo in djanjem. Ko
mašnik sv. evangeli bere,  verni stoje, v znam¬
nje, da božjo besedo spoštujejo, in da so pripravljeni
jo zvesto spolnovati. V starih časih se je koj potem
sv. evangeli na prižnici razkladal. Tudi pri nas je
še skoraj sploh ta navada, le s tem razločkom, da
se pred pridigo moli vera.  — Po pridigi so bili iz
cerkve izpušeni katehumeni, t. j. tisti, ki so se za
sv. kerst pripravljali, tudi očitni spokorniki in neje-
verniki, zato se je ta del sv. maše imenoval: „maša
nejevernih 11  ali podučevancev.  Naslednji deli
pa so se imenovali „maša vernih."

8. Po evangelju se moli ob nedeljah in viših
praznikih vera,  v znamnje, da hočemo nauke sv.
evangelja sprejeti in spoznavati. Pri besedah: „in se
je včlovečil", mašnik na desno koleno poklekne, da
Jezusovo skrivnostno včlovečenje počasti.

3

36

2. del svete maše.

Darovanje.

1. Ko mašnik vero odmoli, poljubi altar, se k
ljudstvu oberne s pozdravom: „Gospod z vami!“ in
jih k molitvi vabi, rekoč: »molimopotem  prebere
psalmovo verstico, ki se „offertorium“  imenuje,
razgrne kelih, ga s korporala ne stran postavi in
ž njega pateno s hostijo v roke vzame, ter kruh daruje
rekoč: „Vzemi, sveti Oče, vsegamogočni Bog! ta pre¬
čisti dar; kterega jest, tvoj nevredni služabnik, daru¬
jem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu za brez¬
številne grehe, zamere in zanikernosti, in za vse
pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in
mertve. Daj da bo meni in njim v zveličanje in
večno življenje. Amen.“

Potem stopi na levo stran, v kelih vlije vina
in nektere kaplje vode, zato ker ste iz Jezusove
prebodene strani pritekle kri in voda, in tudi zato
ker to zmešanje pomenja zedinjenje vernega ljudstva
s Kristusom. — Mašnik sedaj kelih v roke vzame in
derže ga nad korporalom moli: „Darujemo ti, Gospod!
kelih zveličanja, ter prosimo tvojo milost, da naj gre
pred obličje tvojega božjega veličastva v prijeten dar
za zveličanje naše in vsega sveta. Amen.“

Po darovanji vina mašnik moli: „V duhu po¬
nižnosti in s potertim sercem stojimo pred teboj, vzemi
naš dar, o Gospod, in godi naj se pred tvojim obličjem
dans tako naša daritev, da ti bo prijetna, Gospod Bog!

Ko se je mašnik pred Bogom tako ponižal, se
spet skloni, proti nebu pogleda, svoje roke razprostre
in na kviško povzdigne, kakor da bi videl odperta
nebesa in sv. Duha v njih, in ga prosi, naj pripravljeni
dar posveti.

2. Po darovanji si mašnik na levi strani altarja
roke umije, kar mašnika spominja notranje čistosti

37

serca, ki se spodobi temu, kteri stoji pred altarjem
božjim. Potem v sredi altarja ponižno moli, se oberne
proti ljudstvu in reče: „Molite, bratje,  da bo
moja in vaša daritev prijetna pri Bogu vsegamogoč-
nemu Očetu .“  In strežnik odgovori: „Naj vzame
Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo in čast svojega
imena, tudi v prid naš in vse sv. cerkve.' 1  Mašnik tiho
odgovori: „Amen.“

3. Ko se mašnik zopet k altarju oberne, moli
tihe molitve,  po kterih glasno in vneto moli
pred g lasje,  zahvalo za vse dobrote božje in se
proti koncu pridruži angeljem in pravi: „Svet, svet,
svet, Gospod, vsegamogočni Bog! Polna so nebesa in
zemlja tvoje slave. Kozana na višavah! Bodi česen,
ki pride v imenu Gospodovem. Hozana na višavah."
Strežnik trikrat z zvončkom pozvoni, da verne opo¬
minja k pobožnosti, ker sedaj se začne naj svetejše
opravilo; tudi v zvoniku se v nekterih krajih pozvanja,
ne le iz spoštovanja do poglavitniših delov sv. maše,
temuč zlasti v naznanilo tistim, ki bi bili radi pri sv.
maši, pa jim ni mogoče se je vdeležiti, da bi vsaj
doma mislili na to, kar se sedaj v cerkvi godi.

3. del svete maše.

Povzdigovanje.

1. Začne se zdaj tiha maša.  Mašnik oči in
roke proti nebu povzdigne, potem roke pred seboj
sklene, se prikloni ter moli, da bi Bog te darila bla¬
goslovil in sprejel, ktere daruje zlasti za sv. cerkev,
za papeža, škofa, cesarja in za vse katoličane.

2. Zdaj mašnik moli za tiste, kterim hoče sad sv.
maše zlasti v prid oberniti, kakor tudi za vse pričujoče.
Ta molitev se imenuje spomin za žive.  Da bi
bila bolj krepka, se mašnik oberne k Devici Mariji,
aposteljnom, mnogim mučencem in vsim svetnikom,
ter jih njih priprošnje prosi. Na to stegne svoje

38

roke, jih nad kruhom in vinom derži v znamenje, da
svoje in pričujočega ljudstva grehe in prošnje na
tistega položi, kteri se je za nas daroval. Strežnik
da znamnje, da se začne povzdigovanje.

3. Pri povzdigovanji mašnik ravno to stori, kar
je Jezus pri zadnji večerji storil; vzame kruh v svoje
roke, se zahvali nebeškemu Očetu in reče: „To je
moje telo,*  se s kolenom pripogne in povzdigne
sv. rešnje Telo nad glavo, ter ga pokaže klečečemu
vernemu ljudstvu, da ga moli ter na persi terkaje
prosi odpušenja grehov.

Potem vzame kelih z vinom, se zahvali nebeš¬
kemu Očetu in reče: „Vzemite in pite vsi iz njega,
zakaj to je kelih moje kervi“;  se zopet pri¬
pogne in kelih povzdigne. Verni prav pobožno pri
povzdigovanji molijo: „Jezus, tebi živim; Jezus, tebi
umerjem; Jezus, tvoj sem živ in mertev*. — pre¬
sveta kri, očisti me; presveta kri poterdi me ; presveta
kri, operi me od grehov!* ali pa: „Moj Jezus, bodi
mi milostljiv; moj Jezus, usmili se me; moj Jezus,
odpusti mi grehe!*

4. Po povzdigovanji prosi mašnik, naj bi Bog
to daritev s tisto ljubeznijo iz naših rok sprejel, kakor
je sprejel daritev Abeljna, Abrahama in Melkizedeka,
ktere so bile predpodobe sv. maše. Potem globoko
priklonjen prosi, da bi Bog te dari po svojem angelju
pred svoje v  veličastvo prinesti pustil.

5. Živo verujoč, da je Jezus na altarji resnično
pričujoč, in da naše prošnje gotovo usliši, se spominja
mašnik vernih duš v vicah,  posebno tistih, za
ktere je moliti dolžan. Pri tej molitvi se spominja
lastne pregrešnosti, zato se pri besedah: „tudi nam
grešnikom* skesano na persi udari ter prosi, da bi
nas Bog, ne zavoljo lastnega zasluženja, ampak iz
same milosti med zveličane sprejel.

Potem mašnik kelih odkrije, se pripogne in s
sveto hostijo naredi trikrat križ med kelihom rekoč:

39

„Po njem, ž njim in v njem je tebi, Bogu Očetu vse-
gamogočnemu, v edinosti sv. Duha vsa čast in slava
od vekomaj do vekomaj. Amen“. — Te besede nam
kažejo, da zamore samo Jezus Kristus Bogu dati
tisto čast in slavo, ki so mu jo vse stvari v nebesih
in na zemlji dolžne. Pri zadnjih besedah mašnik
sv. hostijo in kelih nekoliko povzdigne, kar pomenja,
da je bil tudi Jezus na križ povzdignjen v božje
poveličanje.

4. del svete maše.

Sveto obhajilo.

1. Mašnik se začne pripravljati za sv. obhajilo
in moli: „Oče naš“. Po besedah: „in reši nas od
hudega" prosi mašnik v imenu vsili svetnikov rešenja
vsih nadlog, preteklih, sedanjih in prihodnjih. Med
to molitevjo vzame pateno v desno roko, se ž njo
prekriža, jo iz spoštovanja poljubi ter sv. hostijo na
njo položi. Potem vzame sv. hostijo, jo nad kelihom
v tri dele razdeli, z manjim delom naredi trikrat križ
nad kelihom rekoč: „Mir Gospodov bodi vedno z
vami". Zdaj spusti košček sv. hostije v kelih, da se
s presv. rešnjo Kervjo zmeša in med tem moli: „Ta
zmes in posvečba telesa in kervi Gospoda našega
Jezusa Kristusa bodi nam, ki jo prejmemo, v večno
življenje. Amen".

Prelomljen  j e sv. hostije nas spominja:
1. zadnje večerje, pri kteri je tudi Jezus kruh raz¬
lomil, in 2. ločenja Jezusove duše od telesa pri nje¬
govi smerti. — Zmešanje Jezusovega telesa z njegovo
kervjo pomeni združenje duše Jezusove s telesom in
njegovo sklenitev s človekom pri sv. obhajilu.

2. Večja dela sv. hostije položi na pateno in
se trikrat na persi udari rekoč: „Jagnje Božje,
ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas!"
tretjikrat pa pristavi: „daj nam mir!"  — Potem

40

mašnik še tri molitve pred sv. obhajilom moli, vzame
sv. hostijo v levo roko in se z desno trikrat na persi
terka rekoč: „Gospod, nisem vreden,  da greš
pod mojo streho, ali reci le z besedo in ozdravljena
bo moja duša 11 . Strežnik trikrat požvenklja; potem
zavžije telo in kri Jezusa Kristusa. Na to pokrije
kelih, gre na levo stran in moli kratko obhajilno
molitev.

3. Mašnik gre zdaj v sredo altarja, ga poljubi,
se oberne k vernim rekoč: „Gospod z vami 11 , gre
zopet na levo stran in moli p o o b h a j i 1 n e molitve,
s kterimi se zahvaljuje za sad sv. maše, ter prosi,
da bi vedno v nas ostal. Ko se na sredo altarja
po verne, ga poljubi, se proti ljudstvu oberne in reče:
„Gospod z vami 11  in potem „Ite missa est:“  „Idite
v miru, sv. maša je minula 11 . Potem ljudstvo blago¬
slovi v imenu trojedinega Boga. Zdaj se bere na¬
vadno evangeli sv. Janeza: „V začetku je bila
Beseda, in Beseda je bila pri Bogu in
Bog je bila Beseda  i. t. d. Ko reče: „Beseda
je meso postala 11  se pripogne s kolenom iz spoštovanja
do skrivnosti včlovečenja Sina Božjega. — Kakor je
mašnik k altarju šel, tako gre tudi sedaj od altarja
in sv. maša je sklenjena.

XX. Od sv. zakramentov.

1. Sveti kerst.

a)  Pred cerkvenimi durmi upraša mašnik botra,
kako naj bo otroku ime in kaj da želi od cerkve božje;
boter odgovori: „Vero“. Dalje mašnik vpraša: „Kaj
ti da vera? 11  Boter odgovori: „Večno življenje 11 .

Potem mašnik reče: „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj
zapovedi; ljubi Gospoda, svojega Boga i. t. d. 11  Š
temi besedami mašnik naznanja, da vera brez spol-

41

no vanj a zapoved, brez dobrih del še ni zadosti za
večno življenje. .

6) Mašnik otroku trikrat v obraz dihne. Kakor
je Bog pervemu človeku življenje vdihnil in Kristus
aposteljnom sv. Buha, ravno tako se pri sv. kerstu
vdihne človeku čeznaturno življenje, to je posvečujoča
gnada božja.

c) Mašnik otroku čelo in persi z znamnjem sv.
križa zaznamnja. Znamnje sv. križa na čelu opominja,
da mora nauke križanega Jezusa verovati in če je
treba, tudi očitno spoznavati; na persih pa, da mora
po njih tudi živeti.

d)  Mašnik položi roko na otrokovo glavo, in
med tem božje pomoči prosi. Polaganje rok pomenja,
da bo otrok v posebnem božjem varstvu, s kterim
mu bo mogoče, po božjih naukih živeti.

e)  Mašnik otroku nekoliko blagoslovljene soli v
usta dene. Sol je znamnje modrosti; kakor sol dela
jedila okusne ter varuje gnjilobe, ravno tako modrost,
to je vera in življenje po veri, dušo stori Bogu pri¬
jetno in jo greha varuje.

f)  Maš n i k  s slovesnimi molitvami in večkratnimi
znamnji sv. križa opravlja zarotovanje, s katerimi v
cerkvenim imenu naznanja hudiču, naj zapusti otroka.

g)  Mašnik položi na otroka konec štole in na
štolo svojo desno roko, v znamnje božjega varstva in
pravi: „J. pojdi v cerkev božjo, da boš večnega živ¬
ljenja deležen. Amen“. — Ko pridejo k kerstnemu
kamnu, molijo mašnik in botri apostolsko vero in
očenaš, ki str poglavitni del keršanske vere in ker-
šanskega upanja.

h)  Mašnik otroku ušesi in nosnici s slino pomaže,
rekoč: „efeta‘, t. j. „odpri se“. To spominja na
čudež, s kterin je bil gluhomutec ozdravljen, in na¬
znanja, da naj kristjan rad posluša božjo besedo ter
si prizadeva s pobožnim življenjem „lepa dišava biti
pred Bogom“. (2. Kor. 2. 15.)

42

i)  Mašnik vpraša: „Ali se odpoveš hudiču? —
in vsemu njegovemu djanju? — in vsemu njegovemu
napuhu?“ Boter odgovori na vsako vprašanje: „se
odpovem 11 . Potem mašnik otroku persi in medplečje
s sv. kerstnim oljem mazili. V starih časih so se
bojevalci z oljem mazali, da so bili krepkejši in gibč-
nejši; maziljenje pri sv. krstu pomeni duhovno moč,
zoperstati vsem skušnjavam in spolnovati božje za¬
povedi.

Zdaj mašnik višnjevo spokorno štolo z belo ve¬
selo spremeni; še enkrat vpraša otroka: „Ali veruješ
v Boga Očeta vsegamogočnega, stvarnika, nebes in
zemlje 11 ? Ali veruješ v Jezusa Kristusa .',.?“  „Ali
veruješ v sv. Duha, sveto katolško cerkev . . . ?“
Boter na to trojno vprašanje odgovarja: , Verujem".
Potem še vpraša: „J., ali hočeš keršen kiti 11 ? Boter
odgovori: „Hočem 11 .

h)  Mašnik otroka na glavi trikrat v podobi križa
z vodo polije rekoč: „J., jest te kerstim v imenu
Očeta f in Sina f in svetega f Duha". Med kerše-
vanjem boter otroka na rokah derži, botii pa desnico
nanj položi.

I)  Mašnik otroku glavo na temenu med molitvijo
s sv. krizmo mazili s prošnjo, naj bi Bog' maziljenca
to je kristjana v veri poterdil, položi in njega belo
obleko v znamnje prejete čistosti in nedolžnosti, ktero
naj do konca ohrani neomadeževano, mu poda gorečo
svečo v roke v spomin, da naj hodi v luči sv. vere
in se terdno derži Jezusovih naukov ter po njih
ravna svoje življenje.

2. Sveta birma.

1. Sv. birma je v to postavljena, da bi nas v
veri poterdila, ker birmati se pravi poterditi. Bir¬
manci se napovedani dan snidejo s svojimi botri v
cerkvi in se tako v versto vstopijo, da je za vsakim

43

njegov boter. Škof stopijo pred altar ter prično
moliti nad birmanci, kteri med molitvijo kleče; po¬
tem se k birmancem obernejo in s sklenjenima ro¬
kama v začetku molitve prosijo, da bi sv. Duh nad
nje prišel ter jih greha varoval; potem roke nad
njimi razprostrejo in s povzdignjenim glasom molijo,
da bi sv. Duh svoje sedmere darove nad birmance
razlil; to molitev imenujemo pervi blagoslov.

2. Potem gredo k vsakemu posebej, roko na
njega polože, mu ime dajo in vsacega s sv. krizmo
na čelu mazilijo, rekoč: „J., zaznamnjam te z znam-
njem križa, in te poterdim z mazilom zveličanja v
imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen“. Poklada
rok pomeni posebno božje varstvo. Maziljenje  s
sv. krizmo, ktera obstoji iz olja in iz balzama, po-
menja, da je birmanec sedaj v veri poterjen, da se
bo zamogel zoper dušne sovražnike vojskovati. Olje
pomeni vso srečo in gnado, balzam  opominja, naj
bi tudi birmanec razširjal lepo dišavo keršanskih čed¬
nost. Maziljenje se godi v podobi križa  na čelu
v znamnje, da se birmanec nikdar ne sme sramovati
sv. križa, ampak, da je dolžan očitno spoznavati vero
v križanega Jezusa.

3. Med maziljenjem boter desno roko na bir-
mančevo ramo položi, s čemur pokaže, da hoče vedni
pomočnik in varh biti mlademu bojevalcu Kristuso¬
vemu. Po maziljenji duhovnik čelo s pavolo zbriše,
boter pa mu ga z vezilom zaveže, kterega drugi
duhovnik odveže in čelo še enkrat zbriše.

4. Potem škof birmanca nekoliko na lice vdarijo,
rekoč: „Mir bodi s teboj!“ To birmanca opominja,
da mora po Jezusovi veri stanovitno živeti in jo
serčno do smerti pričati, ko bi mogel še toliko za¬
voljo nje terpeti. Poslednjič škof vse birmance bla¬
goslove, kteri še le potem smejo oditi.

44

3. Presveto rešuje Telo.

a)  Pri sv. Obhajilu prejmejo verni Jezusa Kri¬
stusa samega pod podobo kruha. — Po dobro oprav¬
ljeni spovedi pristopi kristjan k mizi Gospodovi. Stre-
žaj moli očitno spoved v imenu vernih, kteri med
tem popolnama kes nad svojimi grehi obude.

b)  Mašnik sv. rešnje Telo v ciboriju iz taber-
nakeljna vzame, ga na altar postavi in k vernim
obernjen moli: „Naj se vas usmili vsegamogočni Bog,
naj vam odpusti vaše grehe ter naj vas pelje v večno
življenje". — „Prizanesenje, odvezo in odpušenje vaših
grehov naj vam dodeli vsegamogočni in usmiljeni
Gospod".

c) Mašnik eno sv. hostijo iz keliha vzame, jo
vernim pokaže rekoč: „Glejte Jagnje božje, kiodjemlje
grehe sveta"; potem trikrat zapored reče: „Gospod,
nisem vreden, i. t. d.“;  pri teh besedah se verni
trikrat skesano na persi udarijo.

d)  Mašnik gre k vsacemu posebej, ga obhaja,
rekoč: „Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa ohrani
tvojo dušo v večno življenje. Amen". Po sv. obha¬
jilu se da blagoslov s presv. rešnjim Telesom ali pa
z roko.

4. Sveta pokora.

Po sv. kerstu storjeni grehi se nam pri sv. po¬
kori odpustijo, če se jih skesano in do čistega spo¬
vemo. Spovednica je sodni stol, na kterem mašnik
na božjem mestu sodi; štola je znamnje mašnikove
oblasti, nje vijoličasta barva pomeni pokoro; grešnik
je ves ponižen, zato kleči. Mašnik je sodnik, ki od¬
loči, je li grešnik odveze vreden ali ne. če ga vred¬
nega spozna, povzdigne roko, moli, naredi sv. križ in
reče: „Odvežem te tvojih grehov v imenu Očeta

in Sina in sv. Duha. Amen". O velikonočnem času da
mašnik spovedancu listek, s kterim se potem skaže,
da je res spoved opravil.

45

5. Sveto poslednje olje.

Olje, ki se pri tem zakramentu rabi, škof ve¬
liki četertek posvečujejo; ono prav lepo naznanja
gnado tega svetega zakramenta. Olje telesne rane
hladi in bolečine polajšuje, gnada poslednjega olja
pa dušne rane, žalosti in bolečine zmanjšuje; — olje
trudne telesne ude krepča, ravno tako poslednje olje
daje moči v smertnem boji in v skušnjavah ob smertni
uri; — olje marsiktero bolezen ozdravi, tudi pri po¬
slednjem olji bolnik dušno, in ako je v njegovo zve¬
ličanje, tudi telesno zdravje zadobi.

Za poslednje olje naj se v izbi, kjer bolnik leži,
pripravi:

a)  naj se miza s čisto spranim pertom pogerne;

V)  na mizo naj se postavi križ, njemu na vsako
stran prižgana sveča;

c) na levo stran mize naj se dene posoda z
blagoslovljeno vodo in kropilnico (vejico), s ktero maš-
nik bolnika in po izbi poškropi, na desno stran mize
pa na krožniku sedem kosmičev pavole ali prediva,
s kterim se maziljeni kraji bolnika brišejo, nekoliko
soh' na kruhu in kozarec vode, s čimur si mašnik
po maziljenji perste umiva, in pertič, s kterim si
roke obriše;

d)  pred mizo se postavi nizka klopica ali stol¬
ček, kamor mašnik poklekuje. — Sol, kruh, voda,
pavola ali predivo se v ogenj veržejo in sežgo.

Kadar bolnika tudi obhajajo, naj se še na mizo
dene en kozarec vode, v kteri si mašnik persta po
sv. obhajilu umije; ta voda se da ali bolniku izpiti,
ali pa se v ogenj verže.

1. Ko se je bolnik spovedal in sv. popotnico
prejel, moli mašnik psalm „iz globočine 11  in prelepe,
v ta namen odločene litanije in nektere druge lepe
molitve, v kterih prosi Boga za bolnika moči in po-
terpežljivosti in telesno zdravje, če je bolniku v zve-

46

ličanje; mašnik k bolnika stopi, mu desno roko nad
glavo položi in nad njim moli, kar naznanja, da se
mu ni bati, ker je pod varstvom božjim, kteremu
naj se popolnama izroči.

2. Potem mašnik desni palec v sveto olje
pomoči ter ž njim v podobi sv. križa bolniku oči,
ušesi, nosnici, ustnici, roki in nogi mazili, rekoč:
„Po tem maziljenji in po presvetem svojem usmiljenji
ti Bog odpusti, karkoli si grešil s pogledom, (poslu¬
šanjem, duhanjem, govorjenjem, tipanjem, hojo)“.

Bolnika mazili na telesnih počutkih, ker so
ravno počutki veliko grehov krivi; mazili jih v podo¬
bi sv. križa, ker vse milosti izhajajo od presv. daritve
na križi.

3. Po maziljenji mašnik moli tri molitve, s
križem bolnika blagoslavlja z milo prošnjo, da bi ga
Jezus branil, varoval in krepčal. Iz tega naj bi
bolnik spoznal, da se ima le križanemu Jezusu zahvaliti
za odpušenje grehov in za vse prejete milosti. Po¬
slednjič mu desno roko na glavo položi, moli, da bi
ga presv. Trojica ozdravila in mu poda križ poljubiti
z opominom, naj zaupa na Jezusa in naj se vda v
njegovo sveto voljo.

4. Po poslednjem olji se v bolniku navadno še
deli papežev blagoslov.  Škofje imajo namreč
oblast od papeža, bolnikom papežev blagoslov s po¬
polnama odpustki za smertno uro po pooblastenih
mašnikih deliti; ta odpustek bolniku še le o smertni
uri dojde in ga ni treba ponavljati, če je tudi bolezen
dolga.

6. Sveto mašnikovo posvečevanje.

Jezus je postavil svojo cerkev za vse kraje in
vse čase in je dal svojim aposteljnom ravno tisto
oblast, ktero je sam imel: „Kakor je oče mene poslal,
tako tudi jest vas pošljem". Ker so bili pa aposteljni

47

umerjoči in tudi niso zamogli povsod biti, so si iz
med vernih pripravne može za svoje naslednike iz¬
volili in jim svojo oblast vso ali deloma izročili. Tako
je nastal v cerkvi posebni stan, kteri se je popolnama
božji službi posvetil in kterega imenujemo duhovski
stan (duhovščino). Vidno znamnje pri sprejetji du-
hovske oblasti in tiste milosti, ki so na to znamnje
navezane, imenujemo zakrament sv. mašnikovega po¬
svečevanja. Poglavitno zunanje znamnje je pokladanje
škofovih rok.

Sv. cerkev je že od nekdaj imela več redov ali
stopinj v cerkveni službi. Sv. Peter je bil poglavar
sv. cerkve in rimski papež je njegov naslednik; apo-
steljni imajo škofe naslednike in učenci mašnike;
tudi dijakone so si aposteljni izvolili in pozneje je
sv. cerkev še več redov vpeljala. Vsih redov štejemo
sedem;  delimo jih v štiri nižje in tri višje.

Viži redovi, kterih dela dandanes nekoliko cer¬
kovniki opravljajo, so: 1. red vratarstva; 2. red
bralstva; 3. red zarotištva; 4. red strežništva.

Višji redovi, s kterimi se prevzame dolžnost v
duhovskem stanu vse žive dni ostati, so: 1. subdi-
jakonat (mali levit), kteri še ni zakrament; 2. dija-
konat (veliki levit), in 3. presbiterat (mašnik), v
kterim se posvečencu še le deli mašnikova oblast, sv.
mašo opravljati in grehe odpušati s posebno milostjo
dolžnosti svojega stanu zvesto spolnovati.

Škofovo posvečevanje le razširi in dopolni oblast
mašnikovega posvečevanja.

7. Sveti zakon.

1. Ženin in nevesta morata pri lastnem  žup¬
niku svoj zakon napovedati, in ta mora naj prej
preiskovati, ali ni med njima nobenega zaderžka; tudi
se mora prepričati, ali sta v keršanskem nauku za¬
dosti podučena in jih mora v dolžnostih zakonskega

48

stanu podučiti. Napovedani zakon se mora tri ne¬
delje ali praznike pri očitni službi božji oklicati. Iz
tehtnih vzrokov  škof zamorejo privoliti, da se
opusti drugi in tretji oklic. Namen oklicov je, da
bi se tako v  zakonskim zaderžkom na sled prišlo.

2. Ženin in nevesta naj pred sv. zakonom v-
redno prejmeta sv. pokoro in presv. rešnje Telo.

3. Napovedani dan ženin in nevesta v cerkev
prideta in dve priči ž njima; stopita pred altar in
sicer tako, da ženin' ob nevestni desnici stoji, in priči
za njima.

4. Mašnik ženina in nevesto nagovori, jima
pomen sv. zakona in njune zakonske dolžnosti razklada.

5. Po nagovoru vpraša ženina: „ali je njegova
resnična volja, pričujočo nevesto J. . . v zakon vzeti?
Ženin mora razločno odgovoriti: „ja“; — potem mašnik
nevesto praša: „ali je njena resnična volja, pričujo¬
čega ženina J. . . v zakon vzeti"? Tudi nevesta mora
glasno odgovoriti: „ja“.

6. Ženin in nevesta mašniku zakonska perstana
podasta, ki sta lepo znamenje nespremenljive zvestobe
do smerti; perstana se na altar položita.

7. Ženin in nevesta si podasta desni roki: skle¬
nitev rok pomeni, da si pred Bogom in keršansko
družbo sveto potrdita, eden druzega ne zapustiti,
akoravno jima Bog nadlog pošlje, temuč vedno lju-
beznjivo in eden drugemu pomagaje tako dolgo skupaj
ostati, da ji bo smert ločila.

8. Mašnik sklenjeni roki s štolo obvije, na njo
desno roko položi in pravi: „ Jest vaji zvežem v zakon
v imenu Očeta f in Sina in sv. Duha. Amen“, —
ter ji z blagoslovljeno vodo pokropi.

9. Poslednjič mašnik zakonska perstana, na
altar položena, z lepo molitvijo blagoslovi, ter jima
ju poda rekoč: »vzemita perstan kteri naj vaji vedno
opominja, da med saboj zakonsko zvestobo, ki jo sedaj
eden druzemu obljubita, do smerti na tanko deržita.

49

V imenu Očeta f in Sina in sv. Duha. Amen".
Med temi besedami mož ženi in žena možu blago¬
slovljen perstan na perstanec leve roke natakne.

10. Zdaj mašnik za nova zakonska še nekoliko
moli in potem vsacega posebej z blagoslovljeno vodo
poškropi, kar pomeni, da jima božji blagoslov v vsi
obilnosti želi.

Sv. cerkev želi, da bi se sv. zakon le med sv.
mašo sklepal in je v ta namen posebno mašo sosta-
vila; tudi želi, da bi ženin in nevesta med sv. mašo
sv. obhajilo prejela.

Zakonski ljudje, ki so 25 ali celo 50 let v za¬
konu preživeli, v 25. in v 50. letu slovesno obhajajo
dan svoje poroke, se zahvalijo Bogu za vse prejete
dobrote in ga še za prihodnje dni prosijo njegovega
posebnega varstva. Slovesni pobožni spomin poroč¬
nega dneva po 25. letih sr eb er no, po 50. letih
zlato poroko  imenujemo.

XII. Od posvečevanj in
blagoslovov.

Posvečevanje  je vsako cerkveno opravilo,
s kterim sv. cerkev kakšno osebo (mnihe, nune) ali
reč v božjo službo odloči. Posvečevanja, pri kterih
se rabi sv. krizma, opravljajo le škofje; sicer posve¬
čujejo tudi drugi mašniki.

Posvečevanja, ktera opravljajo škofje in pri
kterih se rabi sv. krizma, so: Posvečevanje cerkev,
altarjev, kelihov, paten in zvonov.

Posvečevanja, ktera opravljajo mašniki ali s
škofovim pooblaščenjem ali z mašnikovo oblastjo, se
imenujejo blagoslavljanja, kakoršne so: Blagoslav¬
ljanje cerkve, pokopališča, cerkvenega orodja in oblačil,
podob, vode, sveč, pepela, oljk, jedil, i. t. d. Pri

Cerkv. obredi. 4

50

posvečevanji se rabijo različne molitve in se dotične
reči poškrope z blagoslovljeno vodo.

Bogu posvečene reči se smejo le Bogu v čast
in iz svetega namena rabiti; nikoli se toraj ne sme
ž njimi nespodobno ravnati; one se ne smejo nikdar
v posvetne ali celo v pregrešne namene obračati, in
kadar niso za rabo, se sežgo. Pa tudi rečem, ki so
ljudem v prid blagoslovljene, gre veča čast in više
spoštovanje, kakor neblagoslovljenim.

Blagoslovi  so prošnje, naj bi Bog tistim,
kterim se blagoslov podeli, skazal milost in usmiljenje.

Imamo necerkvene in cerkvene  blago¬
slove.

Necerkvene blagoslove dele, p. starši svojim
otrokom pred pervim sv. obhajilo, na smertni postelji,
pred sv. zakonom ali pri kaki drugi priliki.

Cerkvene blagoslove dele mašniki, in k tem
prištevamo:

1. blagoslov novomašnika,  kterega ljudje
zato visoko cenijo, ker po pravici menijo, da bo Bog
pervo prošnjo novomašnikovo posebno rad uslišal ;

2. blagoslov mašnikov konec sv. maše, pridige,
in pri druzih cerkvenih opravilih; navadno se glasi:
„Blagoslovi vas vsegamogočni in milostljivi Gospod,
Oče, Sin in sv. Duh“;

3. blagoslov s presv. rešnjim Telesom v mon-
štranci ali v ciboriji; mašnik nič ne govori, ker tukaj
blagoslovi Jezus sam;

4. blagoslov, kteri se podeli materam, ktere
pridejo z otrokom v cerkev Bogu se zahvaliti, kar
nas spominja, da je tudi Marija Jezusa v tempelj
nesla, ko je bil 40 dni star, in da se je tam Bogu
za prejeto milost zahvalila;

5. blagoslov nad merličem pred hišo, v cerkvi
in na pokopališu.

51

IV. Od molitev.

Med cerkvene djanja prištevamo tudi razne mo¬
litve. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Cer¬
kvene molitve se molijo  (izrekajo) aji pa pojejo.

Cerkvene molitve imajo te-le posebnosti: 1. zlo¬
žene so v množini, ker se opravljajo za vse in v imenu
vsega ljudstva; 2. so kratke in jedernate in so veči¬
del obernjene do nebeškega Očeta; 3. sklepajo se
navadno z besedami: „Po Jezusu Kristusu tvojem
Sinu, Gospodu našem, kteri s teboj živi in kraljuje
v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen“.

šege pri cerkvenih in pri molitvah sploh so:

1. Molimo razoglavi  v znamnje spoštovanja
in ponižnosti. Ženske so pa pri molitvi in v cerkvi
pokrite v znamnje, da so pod moževo oblastjo.

2. Pri molitvi roke na persih sklepamo,
v znamnje svoje revšine, v kteri se k Bogu obračamo.

3. Pri nekterih molitvah klečimo,  v znamnje
visocega spoštovanja do Boga, in v znamnje svoje
ponižnosti in grešne zavesti. — P o k 1 e k u j e m o pa
le z desnim kolenom ali z obema. — Na eno koleno
pokleknemo, kadar v cerkev stopimo ali metno altarja
gremo, v kterem je presv. rešnje Telo shranjeno, ali
preden cerkev zapustimo. — Na obe koleni poklek¬
nemo pred sv. rešnjim Telesom, kadar je izpostavljeno
ali se bolnikom nese, ali kadar klečimo pri sv. maši
in pri molitvi. — Na enem kolenu klečati in na drugo
se opirati, je nespodobno.

4. Pri molitvi marsikdaj naper si terkamo,
zlasti pri povzdigovanji, pri sv. obhajilu, pri blago¬
slovu s presv. rešnjim Telesom; s terkanjem na persi
naznanjamo, da se vsih grehov kesamo ter spoznamo,
da smo pred Bogom kazni vredni.

52

5. Molitev začnemo in končamo z z n a m n j e m
sv. križa;  navadno se prekrižamo na čelu, na ust¬
nicah in na persih, v znamnje našega terdnega sklepa,
da hočemo misliti, govoriti in želeti, kar je trojedi-
nemu Bogu dopadljivo.

Pobožni kristjani se tudi sicer pogosto prekri-
žujejo, ker je ?namnje sv. križa močno sredstvo zoper
skušnjave, in poseben pripomoček od trojedinega Boga
sprositi nebeškega blagoslova; prekrižujejo se: a)  pred
jedjo in po jedi, da bi jim k dobremu teknilo; —
h)  pred vsemi  svojimi opravili, naj bi jih Bog
blagoslovil, da bi jim srečno spod rok šla in bila v
zasluženje; — c) preden gredo spat,  da bi bili
vsega zlega obvarovani po noči, in ko se zb ude,
da novi dan Bogu posvete; — d)  v nevarnostih in
skušnjavah, da bi jim Bog pomagal.

Iz svetih namenov prekrižujejo pobožne matere
svoje otročiče, ko jih spat devajo, pobožni starši svoje
otroke preden jih pošljejo k sv. zakramentom, v šolo,

1. t. d.; pobožni gospodarji in gospodinje hleb kruha,
preden ga načnejo, i. t. d.

Naj imenitniši molitve so: 1. Oče naš;

2. češena si Marija; 3. Angelj Gospodov;
4. Rožni venec; 5. Litanije.

Tudi petje  je molitev. Pesmi, ki jih pri
službi božji pojemo, so ali iz sv. pisma vzete, kakor
so psalmi, žalostne pesmi Jeremija preroka, zahvalna
pesem Caharijeva (Benedictus) in Marijina pri Eliza¬
beti (Magnifikat); ali pa so jih zložili navdušeni
možje in jih je cerkev sprejela in poterdila. Petje
pri službi božji je mnogokrat sklenjeno ali spremljano
z godbo, posebno z orgijami.

Med posebne cerkvene pobožnosti  šte¬
jemo :

1. Razkladanje keršanskega nauka in
litanije  z blagoslovom ob nedeljah popoldan.

63

2. Pobožnost križevega pota.  Križev pot
imenujemo tisto pot, po kteri je Jezus Kristus križ
nesel od Pilatove hiše na goro Kalvarijo. Na mestih,
kjer se je kaj pomenljivega zgodilo, so kristjani pri¬
merna znamnja postavili, ktera so postaje ali štacijone
imenovali, ker so romarji pri njih postajali in Kri¬
stusovo terpljenje premišljevali. Tacih postaj je 14.
Ker je le malo kristjanom mogoče romati k svetim
krajem v Jeruzalem, narede take postaje s podobami
po cerkvah in holmcih in če so blagoslovljene, za-
morejo obiskovalci zadobiti ravno tiste odpustke,
kakor romarji v Jeruzalemu.

3. Pustna pobožnost.  Po mnozih krajih
se presv. rešnje Telo izpostavlja ob treh zadnjih
pustnih dneh: V nedeljo, pondelek, torek pred pe¬
pelnico, iz blazega namena, da bi pobožni kristjani
zadostili številnim grehom, s kterimi svet ravno te
dni Boga žali.

4. Pobožnosti ob kvaternih tednih.
Kvaterni tedni so postni in spokorni dnevi, ki jih cer¬
kev zapoveduje vsako četert leta; in sicer so: sreda,
petek in sabota  po tretji adventni nedelji (po
zimi), po pervo-postni nedelji (spomladi), po binkoštni
nedelji (po letu), in teden, v kterem je perva sreda
po spominu povišanja sv. križa (14. kimovca, jeseni).

Kvaterne čase je cerkev zapovedala iz dvojnega
namena: 1. Da Bogu dolžno hvalo dajemo za dobrote,
ki smo jih tisto četert leta prejeli, da novih dobrot
prosimo ter pokoro delamo za svoje grehe; 2. da
Boga prosimo dobrih duhovnov, ki jih je cerkev po
stari navadi o teh časih posvečevala. Po mestih se
ob kvaternih dneh presv. rešnje Telo izpostavlja.

5. Bratovšine.  Ako se več ljudi obojega
spola iz svetega namena združi, da bi se prizadevali
za posebne čednosti in dobra dela, h kterim kristjani
sploh nismo zavezani, tako zvezo bratovšino  ime¬
nujemo.

54

Od bratovšin je pomniti, da nikogar pod gre¬
hom ne vežejo, spolnovati dolžnosti; brez greha je,
kdor se bratovšini odpove, ali kdor bratovskih postav
ne spolnuje, toda tudi brez njihovega duhovnega
dobička.

Korist bratovšin se spozna iz njih namena,
kteri je:

1. povikšanje časti božje;

2. posebno pobožnost buditi v svojih udih;

3. razširjanje sv. vere podpirati;

4. posebna dela ljubezni do bližnjega, kakor
bolnikom streči, za duše v vicah moliti.

Navadne bratovšine so: Bratovšina Jezusovega,
Marijinega serca, presv. rešnjega Telesa, živega rož¬
nega venca, sv. Cirila in Metoda i. t. d.

V. Procesije in božja
pota.

Procesije  so očitni in skupni obhodi duliov-
stva in vernega ljudstva med molitvami in petjem.
One so: 1. Očitno spoznanje katoliške vere; 2. slo¬
vesno poveličanje božje; 3. lepa podoba našega po¬
potovanja v nebeško domačijo.

Procesije so prosivne ali p okori  v ne;  pri
tih se križ naprej nese v znamnje, da nam je Jezus
edino pravi vodnik našega popotvanja na svetu, in
v znamnje, da le v imenu križanega Jezusa upamo
uslišani biti.

Pri poveličavnih  procesijah se naprej no¬
sijo bandera (zastave), v znamnje, da za njimi gre
bojevavna cerkev, to je kristjani, ki se še vojskujejo
za svoje zveličanje; — bandera so pa tudi znamnja
veselja, da je tako dolgo preganjana keršanska vera
zmagala vse svoje sovražnike.

55

Ako kdo iz dobrega in pobožnega namena po¬
tuje obiskat kak svet kraj, ali svetinje, ali svete po¬
dobe, pravimo, dana božjo pot gre ali da roma.

Božja pota so vernim koristna in Bogu dopa¬
dljiva, ker

1. pobožnost izrazujejo, bude, podpirajo, zvikšu-
jejo. Romarje vnema že kraj, kjer je Bog svojo moč
posebno pokazal, kakor tudi mnogi zgledi goreče po¬
božnosti, ki se nad kristjani bližnjih in daljnih krajev
vidijo.

2. Božja pota spokornega duha in vredno pre-
jemo sv. zakramentov podpirajo, ker so s težavami
sklenjena in ker je človek od domačih opravil in
skerbi ločen, toraj bolj zbran in pripraven za svete
zakramente.

3. Na božjih potih Bog obilniši milosti deli,
kar mnoge skušnje pričajo.

Stran

*

Olo s e g'.

Stran

Vpeljava .3

I. poglavje:

Od cerkv. prostorov . 4

Deli cerkve ....  4

II. poglavje:

Od cerkv. orodij . . 8

I. oddelek:

Od cerkv. obleke . 8

III. oddelek:

Binkoštna doba:

Binkoštni praznik . . 26
Presveta Trojica . . 27
Presveto rešnje Telo . 27
Nedelje po binkoštih . 28
Manji prazniki Gospo¬
dovi .28


0 -

/

ippspp;.