Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. .ia posamezni številki Din 1-50. TRGOVSKI 5R** trgovino^ Induntiijo in obrt Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]Q Naročnina zn ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta ~ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. H 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIL Telefon Štev, 552i LJUBLJANA, dne 19. januarja 1924. Telefon Štev. 552 ŠTEV. 9. Sporazum z Italijo in naše lesno gospodarstvo. Prerano bi bilo podvreči nepričakovani sporazum z našo zapadno sosedo podrobnejši kritiki in raz-motrivanjem. Za enkrat še nimamo ofieijelnih podatkov in detajlov, ki bi nam omogočali jasno presojo položaja, ki ga bo ustvaril predmetni sporazum za oba kontrahenta. Zadovoljiti se moramo za enkrat z našimi dosedanjimi skušnjami ter soditi in postaviti perspektive samo no podlagi prakse, katero smo pridobili pri dosedanjem razvoju naših gospodarskih odnošajev naprant novemu zavezniku. Predvsem ne smemo pozabiti, da so g. Mussolinija dovedli, in to ne v zadnji vrsti ravno gospodarski razlogi do tega, da je z največjo energijo in uporabljajoč vsa sredstva, ki jih pozna samo spretnost in navihanost italijanskih diplomatov, presekal zamotani vozel jugoslo-vansko-italijanskega spora. Mi prav dobro vemo, da je italijanska gospodarska ekspanzija na Balkan ena glavnih točk italijanske trgovske politike, ki se toliko časa ne more realizirati, dokler ji ne bo uglajena pot v Jugoslavijo in preko Jugoslavije. Mussolini kot realni politik je zasledoval pri ureditvi razmerja na-pram Jugoslaviji predvsem samo praktične cilje. Z ureditvijo odnošajev napram jugoslaviji bode odstranjena marsikatera težkoča, ki je zastavljala italijanskemu kapitalu in industriji pot v našo državo in na Balkan sploh. Trgovska pogodba, ki se ima skleniti, bo brez dvoma omogočala italijanskemu kapitalu trajno udejstvovanje v našem gospodarstvu in pridobivanje naših produktov pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji. V tem pa leži tudi vsa nevarnost za našo lesno trgovino in industrijo. Italija rabi letno nekako 70.000 vagonov lesa. Njena najnaravnejša in najbližja dobavitelja sta Slovenija in \ Nemška Avstrija. Naravno je torej, da bo skušala dobiti Italija tistih 40.000 vagonov, ki jih Slovenija letno pioducira, spretno iz.rabljajoč po dogovoru zasigurane ugodnosti, v svoje roke pod najkonvenjentnejši-mi pogoji. Ali so naši interesenti že razmišljali o nevarnosti, ki preti s te strani našemu gozdnemu gospodarstvu? Kdor pozna prilike in se zamisli v položaj velike italijanske lesne trgovine, si lahko predoči njen načrt, ki more biti v danem slučaju le sledeči: prodreti do najmanjšega producenta in s tem ubijati domačo trgovino, ki je najboljši branilec domače produkcije. Če se to posreči, potem pridobi italijanska trgovina odločilen vpliv na regulacijo in razvoj cen, potem pa bo tudi samo ona tisti faktor, ki bo odločevala o vrednosti naše gozdne posesti. Tega na-ziranja nam ne diktira morebiti samo pesimizem, s katerim smo že naučeni gledati vse sporazume, ki se sklepajo z našo sosedo, ampak do tega prepričanja mora priti vsak, kdor pozna današnjo situacijo, katero karakterizira odločna ofenziva italijanske konkurence napram naši trgovini, od kar je lesna trgovina zopet stopila na pot normalnega poslovanja. Ta ofenziva je bila občutna kljub vsem političnim zaprekam, kakor hitro bode pa imela tudi še za-sloriibo v gotovih koncesijah, pa naj ' si bodo tudi še tako male, zamore postati uprav usodepolna. Ta boj vodi kapitalno močna, dobro organizirana, na višku trgovske rutine in spretnosti stoječa konkurenca, proti kateri ne moremo postaviti enakih moči. Kljub temu pa ni potreba, da podležemo, če pudramo naskok /. disciplino v naši poklicni trgovini in z uvidevnostjo naših producentov in gozdnih posestnikov. Odločujoče domače tvrdke se morajo med seboj pošteno sporazumeti glede cen in prodajnih kondicij ter konterminirati direktni nakup tujih tvrdk pri komercijelno popolnoma neorijentiranih producentih. Vsi producenti pa, ki niso v stalnem in vsakodnevnem stiku z zunanjo trgovino in ki vsled pomanjkanja trgovske rutine in organizacije ne morejo slediti hitri spremembi tržnih razmer naj bi v lastnem interesu nikakor ne iskali stika s tujimi kupci. Uvaževati bi morali vsi, da je danes domača trgovina tisti faktor, ki skuša vzdržati cenam zdravo relacijo napram mednarodni pariteti in da je edina ona tisti regulator, ki blagodejno ureja obtok v organizmu male in velike gozdne posesti v Sloveniji. Če se ta regulator uniči ali tudi samo oslabi, pride celo gozdno gospodarstvo pod pritisk, ki bo ustvarjal konstantno dispariteto. Čim večja bo dispariteta, tem manjša bo tudi rentabiliteta gozdne posesti, tem večji konečni trgovski dobički, ki bodo odhajali preko meje. Ta proces je dovršila italijanska lesna podjetnost na Koroškem. Naj bi bila Koroška v tem oziru svarilen vzgled vsem našim gozdnim posestnikom. To je resen memento, ki naj ga vsi prizadeti dobro uvažujejo. Gospod Mussolini ustvarja z nami sporazum, praktično izrabljali ga pa bodo njegovi strokovnjaki, ki so vredni svojega mojstra. Slovensko lesno gospodarstvo od tega sporazuma ne bo imelo koristi, škode pa naj ga obvaruje dobra volja in spretnost posameznikov ter uvidevnost naše velike in male gozdne posesti. Kako se kolkujsjo računi! Pojem trgovskega računa. Za trgovske račune, ki so zavezani koikovini, se smatrajo vsi spisi, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah, katere izvirajo iz njihovega posla drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali je račun saldiran ali ne. Računi so torej poročila trgovca na kupca o terjatvi, nastali iz trgovskega opravila. Koikovini zavezani računi morajo vsebovati podatke o vrsti blaga in ceni. Dobiti ga mora oni, ki je kupil blago (destilator). Ako manjka eden teh pogojev, odpade kolkovna dolž-nosi. Zaraditega so prepisi računov, ki jih napravi trgovec za lastno evidenco ali ki jih priloži tožbi ali priglasitvi terjatve kot računi kolka prosti, pač pa so zavezani, kadar se prilagajo tožbam ali priglasitvam terjatve, kolku za priloge (2 Din — tar. post. 2.). Prepisi in duplikati računov se morajo istotako kolkovati, kakor originalni računi. Tudi ako se račun vplete v tekst trgovske korespondence ali se ga sestavi na koncu pisma, je zavezan koikovini. Podpis je za kolkovno dolžnost brez pomena, zadostuje že, ako se iz računa samega more posneti iz nadpisa ali iz štampilije, kdo ga je izdal. Računi in konsifjnaerje o blagu, ki se pošlje na ogled ali na izbiro, niso zavezani koikovini, ako ne utemeljujejo nobene terjatve, pač pa so zavezani koikovini dobavni listi, ako vsebujejo podatke o vrsti in množini blaga in o enotnih cenah. Računi, ki jih izdajajo osebe, ki niso trgovci ali obrtniki, ali tudi ti o opravilih, ki ne spadajo v njihovo stroko, niso zavezani koikovini. Taki računi se kolkujejo, ako so saldi-rani edino s pobotniškim kolkom po tar. post. 33. (1/2%). Pri računih, obstoječih iz več pol, se kolkuje vsaka pola enako po višini v celotnem računu izkazane terjatve. Za račune se smatrajo tudi izpiski računov, note, popisi blaga in njih prepisi. Višina kolkovine. 1. Do 1. oktobra 1916 je znašal računski kolek: pri računu do 20 K . . . — vin pri računu do 100 K . . . 2 vin pri računu nad 100 K . . 10 vin 2. Izza dne t. oktobra 1916 do 6. aprila 1920: pri računu do 20 K . . . 2 vin pri računu od 20 do 100 K . 10 vin pri računu od 100—1000 K 20 vin pri računu nad 1000 K . . 50 vin od vsake pole. 3. Od 6. aprila 1920 do 1. septembra 1921 so bile pristojbine pod 2 povišane za 100%. 4. Izza dne 1. septembra 1921: pri računu do 100 Din . . 10 pai pri računu nad 100 Din . . 20 par Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam onih naprav, ki so v upravi države, ako se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tar. post. 33. (pobotniškemu kolku, ki znaša V2%). Ako se predložita račun in priznanica, se plača za račun računski kolek, za pobotnico Pa pobotniški kolek. Računi zasebnim strankam so zavezani le računskemu koleku tudi, oko se na njih v katerikoli obliki potrjuje prejem v računu izkazane vsote. Za knjižice, na katere jemliejo posamezniki blago od trgovcev ali obrtnikov, ki jim blago zapisujejo v te knjižice, bodi da jim blago neposredno oddajajo, bodisi da ga jim pošiljajo, se plačuje taksa 1 Din na leto, ki se prileplja na prvi strani knjižice in uničuje s tem, da se Čez kolek napiše ime (trgovčevo ali obrtnikovo) in dan, ko sc je prilepila. Uničenje računskih kolekov. Zakon o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 sam ne določa ničesar, kako naj se računski koleki prilepljajo in uničujejo. Le v pravilniku k temu zakonu je v členu 56., štev. 3 določeno, da se prilepljanje in uničevanje kolekov vrši na enak način, kakor za priznanice. Glede teh pa določa člen 55., št. fr pravilnika, da se koleki prilepljajo. na priznanice v privatnem prometu, preden se napiše listina, pod nad-pis listine tako, da nadpis ni spisan čez koleke, nego nad njimi, uničujejo pa se s tem, da se prva vrsta vsebine listine napiše čez prilepljene koleke in sicer tako, da se pričae pisanje na čistem papirju in nadaljuje čez koleke. S tem je v smislu člena 25. zakona o taksah in pristojbinah razve-lidvljen razpis bivšega finančnega » ministrstva z dne 18. septembra 1916, drž. zak. št. 313, ki je vsebovalgle-de prilepljenja in uničevanja računskih kolekov za interesente izdatne olajšave. Te olajšave so obstajale v tem, da je bilo uničevonje dopustno tudi s štampiljko firme, dalje da se je smelo dati računske koleke razvrednotiti uradno ali pa, da se je uporabljalo za račune računske golice ali prazen papir z uradno natisnjenim računskim ko-lekom. Preje veljavni način razvredno-titve računskega koleka je veliko bolj vstrezal interesom trgovcev in obrtnikov. Zaradi tega so ga pridržale Češkoslovaška in Avstrija, pa tudi pri nas se uničevanje računskega koleka s štampiljko še vedno tolerira; toda priporočljivo je, držati se novejših predpisov. K. I iefengruber: Svetovni pomen radio -brzojava. Do novejše dobe še je bila izraba brezžičnega brzojava več ali manj pridržana armadi in mornarici, stvar je bila za privatne podjetnike deloma predraga, deloma pa celo ustrojstvo ni bilo za občni promet sploh prikrojeno. I flkoj po svetovni vojni se opaža razvoj radio-tehnike tudi izven vojaških krogov, v prvi vrsti kot posredovalni pripomoček za trgovska poročila. Posebno ugodnost nudi ta velepomembna iznajdba za take slučaje, kjer treba poročila iste vsebine hkrati razširiti na večje število naslovnikov na raznih krajih. Brezžično omrežje se razpenja danes do malega čez celo površino zemeljske oble ter služi v prvi vrsti posredovanju komercijelnih poročil iz trgovskih središč po celem svetu. Tehnično in gospodarsko pomeni radio-služba ogromno prednost napram običajnemu brzojavu. Na evropski celini je danes postaja Nauen na Nemškem najimenitnejša in največja radio-centrala; od tam segajo brezžični valovi nepo- sredno do Moskve, v Rim, sploh po celi Evropi. Pred kratkim so premostili z brezžičnimi zvezami Atlantski ocean, tako da postaja Nauen direktno občuje s Severno in Južno Ameriko, z iztočno Azijo ter ima stalno zve/o s Pekingom. Za poročevalno službo med ruskim zapadom in ostalo Evropo je brezžična zveza danes merodajna. Od Moskve naprej je brzojavni promet namreč precej nezanesljiv, brzojavke se večkrat posredujejo, pogostorna cenzurirajo in včasih celo inhibirajo ali pa popačijo. Vseh teh ovir radio-brzojav ne pozna. Brezžično-brzojavno omrežje posameznih držav stoji v medsebojni zvezi ter tvori kontinentalno celoto, ki je spojena zopet s svetovnim omrežjem, tako da se posredovanje vrši skoraj brez zamud. Iz brezžičnega brzojava se je v najnovejši dobi izcimila brezžična telefonija, od katere pričakuje ves kulturni svet nepreglednih ugodnosti za napredek prosvete. Ta panoga modernega prometa se je razvila iz takozvane »ftroad-Casting« službe Štev. 9. n- -rinnr.nrrn- imn u nmmg.miimiaoi«im. neVjorške brezžične telefonske družbe. Glavna postaja tega ameri-kanskega podjetja izdaja znanstvena, trgovska, politična in druga poročila na naročnike, kojih število in oddaljenost nikakor ni omejena, trenutno ima podjetje preko 1 milijon strank, katere redno postreže potom mnogoštevilnih podružnic z brezžičnimi telefonskimi poročili. Oddajalm aparati brezžičnih postaj »Broad-Casting« podjetja delujejo vsak dan neprenehoma, naročniki si svoje sprejemne aparate postavijo v soglasje s poljubno oddajno postajo. Nekaj časa posluša naročnik razne dnevne novice, borzne tečaje itd., potem kretne preje-malnik, da uživa razvedrilo z godbo ali petjem, predavanjem ali kar si bodi. Zvečer se omogoča naročnikom, da doma poslušajo umetne koncerte, gledališke predstave, sploh vse, kar ugaja ušesu; to pa brez najmanjšega truda v dovršeni izvirnosti. Večje število kino-podjetij je pridruženo brezžičnemu telefonskemu okrožju; predstave se vrše na brezžično znamenje, godba pa jim svira za vse enakomerno od oddajne postaje. Prej ko marsikatera druga evropska država si je današnja Rusija prisvojila vrline brezžične službe. Spoznala je kmalu neprecenljivo socialno in gospodarsko korist te epohalne iznajdbe ter jo na vse mogoče načine pospešuje. Brez ozira na neprimerno visoke stroške gradi Rusija preko cele obširne države brezžične naprave, celo železnični brzojav je deloma z brezžično napeljavo nadomeščen. Zanimanje za to tehnično stroko je ravno v Rusiji slednji čas jako živahno postalo, skoraj gotovo, da bo kmalu ta država v tej panogi prometa uspešno z ostalim svetom tekmovala. Radio-postaja v Moskvi je spojena z vsemi trgovskimi središči lastne države, z važnejšimi mesti za-pada ter sega daleč notri v azijsko Sibirijo; sicer je to šele začetni pojav, brez dvoma se razvije ta tehnika do dovršenosti, in upajo merodajni krogi, da sc polagoma centralizira vsa poročeva.lna služba na brezžični sistem. Rusiia, ki je ostala doscdaj od za-padnega sveta precej osamljena, poseže s posebno vnemo po sredstvih se kulturno zbližati naprednim narodom; v tem stremljenju jo podpira vlada, ki uvideva, da je treba znanosti, osobito tehnični, odpreti vsa pota ter ji omogočili dostop do skrajnih mej mogočne države. Višjega deželnega sodišča svetnik dr. Edvard Pajnič; Kolebajoča vrednost denarja in pravne razmere. (Nadaljevanje.) Uvoz in izvoz vina iz Čehoslovaške. rpnblike v prvi polovici leta 1923. Statistični podatki o uvozu in izvozu vina in Češkoslovaške republike v prvi polovici 1. 1923. kažejo, da se je uvoz nasproti isti dobi v letu 1922 silno zmanjšal. Tako se je n. pr. iz Madžarske v letu 1922 uvozilo vina za 28,183.190 Kč in v isti dobi 1. 1923 samo za 3,880.314 Kč. Ta padec uvoza pa ne gre samo na račun zvišane vrednosti češke valute, kar sledi že iz tega, da se je v letu 1922 do konca junija, torej v 6 mesecih uvozilo vsega vina za 45,401.225 čeških kron, 1. 1923 do konca julija, torej v 7 mesecih pa le za 12,874.726 čeških kron. Največ vina se je v dobi prvih 7 mesecev 1. 1923 uvozilo v Čehoslova-ško iz Madžarske (za 3,994.880 Kč), nato iz Italije (za 3,267.570 Kč) in končno iz Francije (za 1,451.436 Kč). Na vse ostale države odpade ostanek v vrednosti 8,660.840 Kč uvoženega vina. Koliko od tega odpade na našo državo, poročilo ne navaja, brez dvoma pa razmeroma malo, medtem ko bi lahko naša država velik del na Madžarsko in Italijo odpadajoče množine uvoženega vina potegnila nase, ako bi vlada in drugi merodajni faktorji storili svojo dolžnost in z vso silo pospeševali naš vinski izvoz, mesto da ga z raznimi carinskimi in tarifnimi neugodnostmi še ovirajo. Nasproti temu se jc izvozilo vina, od katerega pa odpade največji del na sadno vino, mošt in sadni sok, v prvi polovici 1. 1922 za 3,867.000 Kč, v isti dobi 1. 1923 pa za 582.686 Kč, in do konca julija 1923 za 654.457 Kč, torej tudi znatno manj kot pretečenega leta. Največ od tega, skoraj ena tretjina vsega čehoslovaškega izvoza gre v Avstrijo (5,278.939 Kč), v drugi vrsti pa pride v poštev Švica (139.668 Kč). Ako prodaja Oehoslovaška, ki ima nadprodukcijo vina, svoje vino v Avstrijo in Švico, bi to tem lažje storila naša država. Pa tu je treba zopet vsestranske podpore vlade in pa smotre-ne organizacije vinske trgovine, kar nam — žal — oboje primanjkuje. Mi se n. pr. še do uanes nismo potrudili, da bi se z našimi vini udeležili niti enega praških velesejmov in tako vsaj pokazali češki publiki, kaj produciramo in kaj imamo na prodaj. Pri taki letargiji ne bodemo dosegli ničesar in naša izvozna bilanca bo šla vedno bolj — rakovo pot. listi sr dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. LISTEK. Gustav Frevtag Dati ■ Imeti. (Nadaljevanje.) TRETJA KNJIGA. 1. Veliko razburjenje je zavladalo po našem mestu. Od ust do ust se je z bliskovito naglico razširjala vest: »Revolucija je izbruhnila v Vzhodni provinci!« Prebivalstvo, kjer se je vstaja začela, je bilo namreč skrajno nezadovoljno z obstoječo upravo ter je že dolgo skrivaj godrnjalo nad prevelikimi davki in drugimi dajatvami, ki mu jih je nalagala država. Na ta način niso imeli težkega dela nekateri hujskači, ki so naščuvali ljudstvo do tega koraka, kajti iskrica je že dolgo tlela, in bilo jo je treba le razpihati, da je izbruhnil plamen. Uporniki so si izvolili svoje poglavarje, se oborožili s starimi puškami, kosami, kar je pač kdo premogel, ter se skušali vojaško organizirati. Zasedli- so že več mest, m bilo se je bati, da ne pričnejo prodirati še dalje. Vesti o teh dogodkih so v živo zadeli tvrdko Schroter. Pred kratkim časom ji je namreč odposlal neki podjetni trgovec veliko pošiljko komisijskega blaga, koje vrednost je znašala okrog dvajseltisoč tolarjev; bil mu je po tamkajšnji navadi večji del zneska plačan potom menice v naprej. Karavana voz, ki bi imela pripeljati io blago, je morala potovati skozi sedanjo uporno provinco in se je po zadnjem poročilu, ki ga je prejel Schroter, nahajala zdaj v nekem mestu sredi nevarne dežele. 2e pozno zvečer stopi v Antonovo sobo sluga in mu javi, da želi principal še danes govoriti ž njim. Anton urno sledi slugi. Principal ga je pričakoval stoje pri mizi, poleg njega na stolu se je nahajal potni kov-čeg. Sebina je molče prinašala razne stvari, o katerih je menila, da so koristne na potovanju. Urno je vrgla pogled na Antona ter zopet povesila oči, ko je na njegovem obrazu čitala isto, kar je njo samo navdajalo s temno slutnjo. Principal jc s prijaznim smehljajem sprejel Antona: »Oprostite, da vas tako pozno nadlegujem, toda upam, da ste bili še pokoncu. — Znano vam je, da se nahaja večja VI. Vpliv padle vrednosti denarja na perijodične vzdrževalnine, rente, alimentacije, živežne nadomestke se je po naših sodiščih v obče v tem smislu priznaval, da je potreba skladno z naraščajočimi draginjski-mi razmerami te perijodične dajatve zvišati. Avstrijska sodišča, posebno najvišje sodišče na Dunaju, stoje pa še v pretežni množini takih slučajev, da vsaj pogodbeno določene preživnine ni zvišati, češ da se v notranjosti države vrednost denarja zakonito ni izprernenila. Tako je avstrijsko vrhovno sodišče določilo glede pogodbeno določenega denarnega nadomestka za prevžitek. Ta denarni nadomestek sc je bi! določil po notarskem pismu prevžit-karju za slučaj, da ne bi hote! ali ne mogel več prebivati pri svojem 3inu (tu obvezancu) na predvojnih 200 K na leto. Vžitkar je v povojnem času zahteval, da naj se ta nadomestek primerno glede na silno padlo vrednost denarja zviša. Vrhovno sodišče na Dunaju pa je mnenja, da nadomestka ni zvišati, da ga pogodba sama ne predvideva m da je ostala krona pač krona, kakršna je bila preje. Seveda taka odločba bije naravnost pravici v obraz. Saj je vendur preživežni nadomestek v denarju po volji strank, ki so ga pogodbeno določile, namenjen v to, da da prejemalcu-vžitkarju potrebna sredstva za preživljanje. Beseda nadomestek vendar že sama znači, da se je gotova denarna vsota določila v primerjanju dolžnih naturalnih dajatev. Ce bi teh predmetov, potrebnih za vsakdanje preživljanje, vžitkar ne mogel več kupiti za tako vzdrževalnino, ne ustreza le-ta več nje namenu, ki sta ga stranki imeli pri sklepu pogodbe pred očmi. Priznanje gre našemu stolu sedmorice, ki je po smislu ravno povedanih načel tak predvojni živežni nadomestek primerno padli vrednosti denarja za sedaj določil v 70 kratni predvojni višini. Ravno tak ali zelo podoben je položaj, kadarkoli se je v pogodbi izven sodišča ali v poravnavi pred sodiščem določila taka vzdrževol-nina, ki jo imajo dobiti n. pr. otroci od staršev, nezakonski otroci od nezakonskega očeta, žena, živeča ločeno od moža, od naslednjega. Vse take pogodbe in poravnave se sklenejo pod neizraženim, a samo-obsebi umljivim pogojem, da 3e pravne razmere nepričakovano ne izpremene (§ 1389 o. drž. zak.). Pa opomniti je še, da so deloma iz javnopravnih razlogov obvezanci dolžni drugega pogodnika vzdrževati in da se le-ta (velja to osobito glede otrok) niti nc more odpovedati takim pravicam, posebno če ima zadostnega lastnega premoženja. Dogajali so se često slučaji, da je nezakonski oče izplačal nezakonskemu otroku po odobritvi varstvenega sodišča enkrat za vselej odpravnino, hoteč se tako izogniti nadležnemu plačevanju mesečnih alimentacijskih zneskov. Po mojem mnenju so naša sodišča opravičeno tudi v takih slučajih z ozirom na padlo vrednost denarja in naraščajočo draginjo določila zopet plačevanje zvišane vzdrževalnine na mesec. Kar se tiče zakonske žene, ki je glede vzdrževanja v prihodnje t§ 91 o. d. z.) sklenila s svojim možem poravnavo, v tej sprejela enkrat za vselej odpravnino in se celo njenemu zvišanju odpovedala, odločila so naša sodišča v konkretnem slučaju, da tudi glede na izpremenjene razmere rie gre zvišati te preživnine. Pripomniti je seveda, do je tožite-ljica imela še dokaj lastnega premoženja za preživljanje, razen tega pa je zadevno poravnavo sklenila z možem že v povojnem času, ko jc bilo možno, da pade vrednost denarja še nadalje, predvidevati. Sicer pa bi bilo tudi tu zvišati preživnino glede na padlo vrednost denarja. Dodati je le še, da je istim potom možno doseči pri nas tudi zvišanje po sodnih sklepih v izvenspomem postopanju ali po pravomočnih sodbah določbe vzdrževalnine. Glede rent, določenih trajno v zaslužku in pridobitku oviranemu poškodovancu (§ 1325 o. d. z.), naj bi ravno tako veljala gorenja načela. (Dalje prihodnjič.! Trgovina. Zveza trgovcev v Zagrebu prod neopravičeni prisilni poravnavi. Zveza trgovcev v Zagrebu je poslala listom sledeči komunike: »Osrednji upravni odbor Zveze trgovcev ua Hrvaškem in v Slavoniji, pomnožen z načelniki zveznih sekcij, je na svojem sestanku dne 14. t. m. razpravljal o neprijetnem pojavu zadnjih mesecev, da zahteva neprimerno mnogo trgovcev prisilno poravnavo. — Zvezna uprava obsoja vsakega trgovca, ki izkorišča obstoječe nedostatke današnje zakonodaje, da se obogati potom prisilne poravnave in je v te svrhe že infei-jativno podvzeta akcija pri društvu m zaščito upnikov z zahtevo, da se vsakega, ki ne more opravičiti prisilne poravnave, brezobzirno prisili v konkurz. Ra-zun tega bo vsak trgovec, kateri zahteva lahkomiselno in brez dokazane in neizogibne potrebe prisiluo poravnavo, zapadel preziranju drugih solidnih trgovcev, ker jim krši ugled in škoduje trgovski množina našega blaga v deželi upornikov. Jutri zjutraj sem se odločil, odpotovati do meje, da se po možnosti informiram, kaj je z blagom in da nato podvzamem nadaljnje korake.« Z boječo nopeiostjo je poslušala sestra njegove besede ter skušala z njegovega obraza razbrati, česa iz ozira do nje ni izgovoril. Anton pa je pričel takoj z gotovostjo slutiti, da namerava iti principal čez mejo v revolucijonarno deželo. Stopil je bliže ter s prosečim glasom dejal; »Ali bi ne mogel jaz napraviti tega pota mesto vas? Sicer vam nisem dal še nikoli povoda, da bi mi mogli zaupati v tako važni stvari, vendar vam zagotavljam, gospod Schroter, da se bom do skrajnosti potrudil.« »Lepo je to in zahvaljujem se vam za te besede,« je odvrnil trgovec; »vendar ne morem sprejeti vaše ponudbe; s tem potovanjem bodo združene razne težkoče in ker je dobiček moj, je naravno, da tudi ves trud jaz sam nase vzamem. — Nameravam pa vas pustiti tukaj z nekim naročilom, v slučaju, če bi se še ne vrnil pojutrišhjem zvečer.« Sabina, ki ju je do zdaj v strahu poslušalo, je prijela brata za roko ter mu tiho dejala: »Vzemi ga seboj!« Ta podpora je dala Antonu nov pogum. »Ako me že samega nočete poslati, mi vsaj dovolite, da vas spremljam; morda vam še koristim v kaki stvari.« »Vzemi ga sebojI« je proseče ponovila Sabina. Trgovec počasi obrne pogled od sestre na pošteni Antonov obraz, ki je žarel notranjega navdušenja, ter končno odvrne; »Naj bo! Jutri zgodaj zjutraj torej odputujeva. Do mojega povratka prevzame Jordan ce- lo vodstvo. Lahko noč, gospod Wohlfart, in pripravite sel« Ko je zjutraj korakal Anion iz hiše, ga je pri izhodu pričakovalo Sabina ter ga prijela za roko: »Wohlfart, varujte mojega brata pred nevarnostmiI« — Anton ji to najsvetejše obljubi, se potiplje še za svoji nabiti pištoli, ki ju je podedoval od Finka, in stopi v voz. Bil je vesel, srečen in ponosen na zaupanje svojega principala in čutil se je vzvišenega, da ga je ta priložnost tako zbližala z rodbino. * * * (Dalje sledi.) Stev. 9. -•K«Nmwasma«Mn TRGOVSKI LIST, 19. januarja 1924. ra> umwnmmmmwm»< \ \mmmmmm m 'm—mmwimhmw«bmwbhbmbmwi Stran 3. ?asti. — Zvezna uprava bo, zvesta svojemu temeljnemu načelu, najenergičneje ščitila interese vsakega solidnega trgovec, medtem ko bo nesolidne pojave v trgovskemu stanu prepustila zasluženi usodi.« Sejmi. Ministrstvo trgovine in industrije oddelek v Ljubljani, je odbilo prošnjo občine Planina za dovolitev nadalj-nih 4 letnih živinskih sejmov. Cehoslovaška uvaža žito neposredno iz Rusije. Tržaški listi poročajo, da se v tržaškem prostem pristanišču •izkrcava ladja, ki je priplula iz Odese in ki je privozila 8000 ton ruskega žita. Blago je določeno za neko tvrdko v Pragi. Prevoz v Trst je trajal 15 dni, izkrcevanje se vrši normalno. Trgovinska pogodba mod našo kraljevino in Japonsko. Pregovori, ki so se*vodili na Dunaju med našo kraljevino in Japonsko za sklenitev trgovinske pogodbe, so se končali in projekt pogodbe, katerega so naši delegati podpisali že v drugi polovici meseca novembra, vsebuje sledeča vprašanja: 1. Vzajemni blagovni promet. 2. Vzajemno tretiranje državljanov, k. Plovitba. Rok trajanja ni predviden in dogovor traja tako dolgo, dokler ga ena izmed strank ne odpove, nakar ostane v veljavi še 6 mesecev. Čeheelovaška so pripravlja na novo trgovinske pogodbe. Čehoslovaški trgovinski minister pripravlja načrte za sklepanje trgovinske pogodbe med Švedsko in Čehoslovaško, ki bo slonela na klavzuli večje ugodnosti. Z druge strani se pripravlja materijal za sklenitev analognih pogodb s Finsko in z Dansko. Tudi se bo že v kratkem izvršila izpopolnitev že podpisane grško - čehoslovaško trgovinske poggdbe. Obrt Zadrugam v vednost! Oddelek mini-.strsiva trgovine in industrije v Ljubljani je prideiii v smislu odst. 1. § 112 o. r. konjske mesarje in prekajevalce konjskega mesa k obrtnim zadrugam mesarjev. v krajih pa, kjer zadruga mesarjev ne obstoja, onim zadrugam, pri katerih so včlanjeni mesarji. Obenem je odde- ! lek potom obrtnih oblasti I. stopnje pozval v poštev prihajajoče zadruge, da 'tozadevno spremembo brez sklepa zadružnega občnega zbora vpišejo v zadružna pravila ter pet primerkov istih predložijo oddelku ministrstva trgovine *n industrije v Ljubljani. Denarstvo. Prvo letošnje poročilo nase Narodne banke. Prvo poročilo, ki ga je izdala letos naša državna Narodna banka, je v glavnem zadovoljivo. Cirkulacija nov banic se je sicer od 1. do 8. pomnožila «a 70,647.410 Din na 5.860,880.033 Din, toda zato se je tudi bančna metalna podlaga ojačila' za 21,322.433.31 Din na 460,141.696.30 Din. Znižanje bančnih kondieij v Avstriji. V Avstriji se je napravil začetek za znižanje zelo visokih bančnih kondicij. Vršila se je seja kartela bank, ki je za sedaj sklenila, da se zniža provizija v deviznem poslovanju od 8 na 6 promille. Delnico kot plačilno sredstvo. Budim-r poslanski poslovni krogi so uvedli novo metodo piačanja. Večina trgovcev je v svojih izložbah razobesila razglas, da sprejema namesto denarja tudi delnice, ki se obračunavajo po zadnjem povprečnem tečaju. Sicer zgubi s tem država davek na promet vrednostnih pa-: pirjev, toda trgovina si je tako opomogla iz zagate in prišla do novega prometnega sredstva. ■Ukrepi francosko vlade za ustalitev franka. Ministrski svet je odobril predlog finančnega ministra de Lasteyrie glede ukrepov za ustalitev franka. Ti ukrepi stremijo za efektivnim ravnotežjem bilance državnih stroškov. To bilanco je težilo finančno breme 100 milijard frankov, ki jijj je uporabila Francija za upostavitev opustošenih krajev »n ki bi jih morala plačati Nemčija; toda ker ni Nemčija plačala, je morala najeti notranje posojilo, ki ni ravno ugodno uplivalo na finančni položaj države. Ker Francija noče čakati na Nemčijo, da bi plačala ie dolgove, je finančni minister ' izdelal načrt, na podlagi katerega se bodo zvišali vsi duvki za 20%. Poleg tega se ne bo dovolil nikak povišek državnih stroškov. Kavno tako bodo zaenkrat opuščeni vsi načrti socijalnega zavaro-’ ’«nja in pokojnin. Davki. Gostilniški računi. Na razne govorice, da je finančni minister naknadno oprostil gostilniške in kavarniške račune, ki ne presegajo vsote 10 Din, takse po tar. posl. 34. pristojbinskega zakona [20 par), objavljajo hrvatski časopisi uradni komunike, ki ugotavlja, da so te govorice neosnovane. V komunikeju se interesenti opozarjajo, da je za vsaki tudi najmanjši potrošek jedi ali pijače v iokalih, ki jih navaja tar. post. 34., izdati račun na uradnem monopolnem obrazcu. V primeru, da bi se spričo majhne vsote na zahtevo stranke * ne izdal formalni račun, se mora kljub temu uničiti en obrazec blankeia s tem, da se prečrta iaksina marka in na ta način prepreči ponovna poraba takega računa. izvoz in uvoz. Izvoz hrastovega losa. Po statistiki generalne direkcije carin je bilo leta 1923 izvoženih iz naše države 142.560 kubičnih metrov lesa. V Italijo je šlo te količine 96.420 kubičnih metrov. Glavni naš odjemalec hrastovega lesa je Francija, vendar je ta trgovina s hrastom med našo državo in Francijo po novem letu ze- lo nazadovala. Trgovski register. V trgovski register so se vpisale nastopne tvrdke: 10. Sedež: Kočevje. Besedilo firme: Carbonaria družba z o. z. za eksport oglja in drv v Kočevju. — Izbrisala se je nastopna firma: 24. Sedež: Brežice. Besedilo firme: Prvo Posavsko stavbeno podjetje in lesna trgovina War-letz, Pečnik in drug. Volitve v dohodninsko komisijo. Vsa gremijalna in zadružna tajništva prosimo, da nam po izvršenih volitvah v dohodninsko komisijo naznanijo izid volitev, da bomo mogli sestaviti popolno listo novoizvoljenih članov in namestnikov. Uredništvo »Trgovskega lista«. Vzorčni čehoslovaški muzej v inozemstvu. Cehoslovaška vlada namerava ustanoviti v Montrealu (Kanada) permanentni vzorčni muzej. Muzej iste vrste se bo ustanovil tudi v Londonu pod avspici-jami čehoslovaškega konzulata v Londonu. Prazniki v Italiji. Mussolinijeva -vlada je izdelala nov odlok, s katerim se je rešilo vprašanje praznikov. V odloku se določa: Clen 1. Seznam občnih in državnih praznikov ter slavnostnih dni je določen tako-le; a) Občni prazniki: vse nedelje, novo leto, sv. trije kralji, 21. april (obletnica ustanovitve Rima), vnebohod, sv. Rešuje Telo, dan sv. Petra in Pavla, vnebovzetje M. D., 20. septembra, vsi sveti, 4. novembra, spočetje M. D. m božič; b) državni prazniki: prva nedelja v juniju (proslavitev ujedinjenja Italije in ustave)^ 4. novembra (obletnica zmage); c) slavnostni dnevi: 21. april (obletnica ustanovitve Rima), 24. maja obletnica vojne napovedi), 20. septembra (obletnica zasedbe Rima s strani italijanske vojske), 11. novembra (kraljev rojstni dan), člen 2. Občine bodo morale praznovati državne praznike in slavnostne dneve po veljavnih določbah ter določiti v svojih proračunih za to potrebne svote. Člen 3. Preklicane so vse določbe, ki niso v soglasju s tem odlokom, ki bo predložen parlamentu, da ga izpremeni v zakon. Jubilej dunajske borze. Dne 16. t. m. je praznovala dunajska borza 75 letnico svojega obstanka. Slavlju je prisostvoval tudi Zvezni predsednik in kancler, ter generalni komisar Društva Narodov. Več javnosli. Pod lem naslovom objavlja »Julro« z dne 17. januarja t. 1. članek, ki zahteva glede poslovanja upravnega sodišča v Celju več javnosti, osobito glede objave razsodb, ki so za pravno pojmovanje, odnosno za interpretacijo zakonov velikega pomena. Z izvajanji tega članka se popolnoma strinjamo in želimo tudi od svoje strani, da se objavljanje razsodb čimpreje zadovoljivo uredi, ker so poleg uradov in oblastev ravno pridobitni krogi v prvi vrsti interesirani na tem, da se seznanijo z judikaturo upravnega sodišča. Povratek wcsifalskih rudarjev. Naša vlada je dovolila 200.000 Din kredita za vrnitev slovenskih rudarjev na West- falskem, ki so vsled velike brezposelnosti izpostavljeni največji bedi. Spomladi se vrne okoli 40.000 naših rudarjev, ki bodo dobili delo v Bosanskih rudnikih. Kakor čujemo, je tudi naša Trgovska in obrtniška zbornica uvedla pri domačih rudniških podjetjih pismeno anketo ali bi ne bilo mogoče zapustiti tudi nekaj rudarjev Sloveniji. Državna nabava morske goli. Uprava monopolov je sklenila, da v najkrajšem času izvrši nabavo milijona kg morske soli. Nabava se bo izvršila potom neke italijanske firme in to za ceno 93 frankov za 1000 leg. Pred ustanovitvijo Poljske banke. Ministrski predsednik je imenoval odbor 5 članov za organizacijo emisijske banke, ki se bo imenovala Poljska banica:. Za ravnatelja te banke je določen bivši finančni minister Stanislav Kar-pinski. Imenovani odbor bo najprej sestavil poslovnik za banko. Pošiljatve znamk v Rusijo. Ljudski komisar za pošto in brzojav Zveze ruskih sovjetskih republik sporoča, da tvori izmenjava poštnih znamk v svrho zbiranja znamk državni monopol. Kdor hoče poslati v Rusijo kako slično pošiljate v, naj jo naslovi na Dčlegue pour la philatelie et les bons de monnaie dans 1’Unicn des republiques socialiste:? des soviets, Moscou, Tverskoi Boulevard 12. V slučaju prestopka bo ruska vlada zaplenila pošiljatve, ki bodo brez označbe »Timbres poste«; one pa, na katerih bo stala ta označba, bo vlada vrnila pošiljatelju. Zračni promet Turin—Trst. V italijanskih aeronavtičnih krogih se dovr-šuje načrt za redno zračno zvezo med Turinom in Trstom. Promet se bo vršil s bidroavijoni v smeri jeke Po. Vmesne postaje bodo v Casalinonferralu, Paviji, Cremoni, Mantovi in Benetkah. Vožnja bo trajala 5 ur. Sprva bodo letala prenašala samo pismene pošiljke in blagovne vzorce. mt5&aaasaaaaaesa&sg&& MUlDDHAt f ........ —h TUADEMARK f......................... ....... Tržna poročila. Ljubljanski živinski sejem (16. f. m.l. Dogon 176 konj, 95 volov, 41 krav, 4 te-lela in 2 plemenska prašička. Cene za 1 kg žive teže v Din: goveda I. 14, H. 12.30, IH. n. buše in slabša živina 10 do 10.30, krave za klobase 6.50 do 9. Kupčija je bila precej živahna. Cene žitu. Novi Sad, 15. januarja. Pšenica 335-342.50, ječmen 275, za pivovarne 280-285, koruza 227.50 do 235, koruza 250-260, moka št. 0 530, šl 5 405, št. 6 320-330, št. 7 270-280, fižol 685—700, otrobi 145 do 180 Din. — Dunaj, 15. januarja. Pšenica, jugoslovanska 3450—3525, rž domača ali češkoslovaška 2725-2825, madžarska 2725—2775, ječmen češkoslovaški 3000 do 3350, ječmen za krmo 2300 — 2500, koruza 2900- 3000, nova 2750-2850, moka za kruh, domača 4000 — 4200, krušna moka prvovrstna 2350— 2450, urugovrsina 1900—2000, ržena moka demača, prvovrstna 4250—4350 avstrijskih kron. Tržne cene v Mariboru dne 15. januarja 1924. 1 kg govejega mesa 1. Din 25-27, 11. 22-24, III. 16-20; 1 kg svežega jezika 24; 1 kg vampov 7—10; 1 kg pljuč 9; l kg gobca 10; 1 kg mož-gan 20; teletina: 1 kg teletine I. 26—30, H- 24—25; 1 kg jeter 24; 1 kg pljuč 15; 1 kg prašičjega mesa 30—40; 1 kg sala 38; 1 kg pljuč 18; 1 kg jeter 20; 1 kg ledvic 25—30; 1 kg glave 20 —25; 1 kg slanine 35—40, papricirane 44, prekajene 41; 1 kg masti 40; 1 kg prekajenega mesa 40— 50. — Drobnica: 1 kg košlrunovega mesa 17.50—20. — Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 12—14, II. 8—10. — Kože: 1 konjska koža 150— 200, 1 kg goveje kože 17.50 do 22.50; 1 kg telečje kože 30; 1 kg svinjske kože 11.50; 1 kg gorenjega usnja 120; 1 kg podplatov 80 — 125. — Perutnina: 1 majhen piščanec 20—25, večji 20 — 40; 1 kokoš 45—55; raca 45—70; gos 80—140; golob 12—17; majhen do- mač zajec 20, večji 30. — Divjačina: I zajec 60—80, 1 kg srne 15—20. — Ribe: 1 kg krapov 35, belic 30, ščuk 30. — 1 liter mleka 3.50—4; 1 1 smetane 16 do 80; 1 kg sirovega masla 50; masla oO; 1 kg polementalskega sira 65, tra-pistovskega 30, grajskega 45, parmezana 150; 1 kos sirčka 6—10, 1 jajce 2—2.50. — Pijača: 1 I novega vina 8 do 11, starega 12—15, piva 6.50, 1 steki, piva 3.25; 1 1 žganja 30. — Kruh: 1 kg belega 7, črnega 6; 1 žemlja 0.50. — Špecerijsko blago: 1 kg kave 1. Din 65, II 40—55, pražene I. 48—70; 1 kg soli 3.50; 1 kg sladkorja 23.50; v kristalu 21, v kockah 23; 1 kg pšeničnega škroba 20, riževega 30; 1 kg riža 7.12; 1 1 olja namiznega 30, bučnega 37; I kos mila 18 Din. — Žito: 1 kg pšenice 3.25, rži 3, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, fižola navadnega 5—7, leče 14 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke ši. 0 Din 6.50; št. 2 Din 6; št. 4 Din 5.75; št. 6 Din 5; ši. 7 Din 4.25; 1 kg prosene kaše 7.50, ješprenja 6.25, otrobov 2; 1 kg koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6 Din. pšeničnega 7 Din; 1 kg ajdove moke Din 7—8 Din; 1 kg kaše 7, 1 kg ržene kave 10, 1 kg cikorije 25 Din. — Krma: 1 g sena 95—125, 1 g slame 70—75 Din. — Zelenjava: 1 kg salate endivije 1 — 1.25; 1 kg poznega zelja 0.75—1.25; 1 kom. karfijole 3—14; 1 kupček špinače 1; 1 kg paradižnikov 2.50—3; 1 kom. rdeče pese 0.50, repe 0.25 — 0.50, 1 kg kolerabe podzemnice 0.50; krompir 1—1.25, hrena 5; kislo zelje 3; kisla repa 2 Din. Tržišče stekla in porcelana. Na tržišču stekla je tendenca nespremenjena: Promet s steklom v ploščah je zdo slab, posebno s steklom za okna, ker se sedaj vsled zime in pomanjkanja denarja zelo malo zida in so se že začete stavbe ustavile. Živahnejši promet se pričakuje začetkom spomladi. Nekako živahnejši je promet s steklom za sve-tiljke, osobito za cilindre ter v gostilničarski stroki. — Cene notirajo na debelo: steklo za okna 1 — 1.5 mm debelo 53 Din za kvadratni meter; od 2 min debeline 56 Din, od 3 mm 80 Din; ornamentalno steklo 120 Din; zeleno slekto slabše kvalitete 2.25, boljše 3 Din, belo 3.50 Din. Cilindri št. 3 1.65 Din, št. 5 2 Din, št. 8 2 Din, št. 11 2.25 Din za komad. Steklene plošče 150 cm 35 Din, 210 cm 57.50 Din za 1 m*. — Na tržišču porcelana je povpraševanje še precej veliko in promet zadovoljiv. Težko pa je dobiti češko blago, ker ga bolje plačujejo Rusi in Amerikanci. Posebno ’ težko je dobiti belo blago, ker se veliko bolj izplača izdelovanje dekoracijskega blaga, ki ga osobito rabijo Amerika, Rusija in Francija. Drugi vzrok, da se iz Češke ne more dobiti blaga, je, ker tvomice nimajo nikakega blaga v skladiščih, temveč ga sproti odpremljajo na že naprej plačana naročila, ki so tako velika, da jim ne morejo sproti zadoščati. Pri nas je največje povpraševanje iz. Hrvatske in Slavonije. Vinski trg. Na svetovnem trgu prevladuje z malimi izjemami popolna stagnacija. Francoska pričakuje vsekakor padca cen na drugih tržiščih, vsled tega se zadržuje nakupovanje. V zadnjem času se opaža večji promet v Avstriji. Avstrija potrebuje inozemska vina in se obrača v zadnjem čisu na inozemske trge. Avstrijski vinogradniki, ki imajo v Jugoslaviji svoje vinograde, so zaprosili vlado za izvozne olajšave. Avstrijska vlada jim je dovolila prost uvoz za množino, ki jo bodo porabili za lastno potrebo. Med Avstrijo in Ogrsko je sklenjena konvencija, na podlagi katere uvaža Ogrska v Avstinjo 13% vina v mesečnih kontingentih po 16.000 hi po znižanem carinskem tarifu 30 zlatih kron pri hekiolitruu. Konvencija sc je sklenila za 6 mesecev, če kontingent ne bo izčrpan, se bo ista podaljšala. Italija se je obrnila na češkoslovaško za podaljšanje konvencije, ki je izgubila veljavo dne 5. decembra 1923. Rezultat pogajanj še ni znan. Kakor razvidno, se zanimajo za izvoz Italijani in Madžari, samo naša vlada se ne gane, akoravno bi Avstrija naša dalmatinska vina močnejše vrste zelo potrebovala, in sicer za zboljšanje domačih vin. Na naših trgih je po praznikih trgovina zastala. Kmetje so v stiski, ker so zadolženi, kljub temu pa ne pride do padca cen, ker ni nikakega zanimanja ne od strani trgovcev in tudi ne od gostilničarjev. Z otvoritvijo prometa s Sušakom je postalo povpraševanje po dalmatinskih vinih živahnejše. Cene so trdne in nespremenjene. Trg s.semeni. Zagreb, 15. januarja. Detelja, rdeča 32—33, lucerna 26—28, repica 50— 56, proso 3.50—4, laneno seme 8, leča 12—14, fižol 8—10, zgodnja karfijola 1900, zelje 100—120, koleraba 110—120, špinača 35, solata 110 — 120, čebula 90—120, kumare 120, jedilne buče 90—100 Din. Dunajski živinski trg, 15. januarja. — Svinje (mršave) 25—27, debele 26—27, domače svinje 24—26 tisoč avstr, kron za 1 kg žive teže. Hmelj. XXXVIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o hmeljski kupčiji v obče. Zateč, C. S. R., 12. januarja 1924. V minulem tednu je trajalo neprenehoma povpraševanje po hmelju. Dnevno se je prodajalo po 20 do 50 bal srednje dobrega hmelja po 3950 do 3980 čK za 50 kg, prima pa po 4000 do 4040. — Na kmetih se je tudi vse pokupilo, kar se je dalo dobiti po 3900 do 3950; sedaj se pa pod 4000 nič ne dobiva. Danes se gibljejo cene tu na trgu za prima od 4000 do 4050, za srednje blago pa od 3950 do 4000 ČK za 50 kg, vrhu tega plačujejo kupci še 2% promeinega davka. Tudi stari hmelj se je prodajal in sicer oni iz leta 1922 po 3000 do 3050, oni iz leta 1921 pa po 2200 čK za 50 kg. K,onečno razpoloženje skrajno čvrsto, cene rastoče. Dobava, prodala. Dobava olja za kurjavo. Pri odelenju za mornaireo v Zemunu se bo vršila dne 5. februarja t. 1. ponovna ofertalna liciia-cija glede dobave 1000 ton olja za kurjavo. Dobava pisalnih miz. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 8. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave iiO pisalnih miz. Prodaja ustnikov. Dne 5. februarja t. 1. se bo vršila pri Intendantskem slagali-šlu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dražba 99.077 komadov ustnikov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniški: zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. mmmasKMBmmmmm «■ hib ■■ ri"ir m bit iiw"h»iith inMamuaBagaaoaai Pri vseh »Državnih borzah dela« v ! jub-Ijani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo od 17. do 22. decembra 1923 dela 125 moških in 53 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 51 moških in 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 89. — Promet od 1. januarja do 22. decembra 1923 izkazuje 43.172 strank in sicer 19.384 delodajalcev in 23.768 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 12.633. — Dela iščejo: pri Državni borzi v Ljubljani: 1 steklar, 7 kovačev, 13 j ključavničarjev, 5 kleparjev, 1 zlatar, II i strojnih ključavničarjev, 1 kotlar, 2 mehanika, 2 avtomehanika, 3 elektromonterji, 22 • mizarjev, 5 kolarjev, 2 sodarja, 3 žagarji, 3 ; sedlarji, 3 tapetniki, 5 krojačev, 3 čevljarji, i 1 mlinar, <) pekov, 6 mesarjev, 1 natakar, i 11 zidarjev, 12 pleskarjev, 2 vodovodna in-' štalulerja, I tiskarski strojnik, il strojnikov j in kurjačev, 6 trg. sotrudnikov, 1 ekonom, \ 1 oskrbnik, 1 prejemalec lesa, 1 strojni teh-| nik, 3 knjigovodje, 1 trg. potnik, I bančni j uradnik, 1 godbenik, 21 uradnih slug, vra-! larjev, čuvajev, nadzornikov delavcev, 20 ! vajencev, 18 vajenk, 1 vzgojiteljica, 3 kon-| toristinje, 3 trg. sotrudnice, 3 natakarice, 1 i modistinja, 2 šivilji, 1 hišnica, 9 delavk. --j Pri Državni borzi dela v Mariboru: 3 go-| spodinje za na deželo, -25 hlapcev, dekel, 15 viničarjev, 6 rudarjev, 2 vrtnarja, 5 kam-] nosekov, 2 orodna kovača, 5 podkovskih s kovačev, 1 kotlar, 12 stavbenih in strojnih | ključavničarjev, 1 železolivar, 3 kleparji, 2 1 mehanika, 1 delovodja za žago, 14 zidarjev, ) 2 kolarja, 2 žagarja, 2 gaterista, I usnjar, S 6 sedlarjev, 1 torbar, 31 krojačev, šivilij, 1 S modistka, 14 čevljarjev, 2 brivca, 1 mlinar, | 6 pekov, 1 slaščičar, I mesar, 2 kuharja, i 2 laboranla, 8 zidarjev, 3 slikat ji, 5 tesarjev, : 4 strojniki, 10 slug, 136 tovarniških in po-j možnih delavcev, delavk, 16 trg. pomočni-S kov, 20 pisarniških moči, 2 uradnika, 1 šo- ! i fer, I boln. strežnica, 1 boln. strežnik, 14 vzgojiteljic, 102 kuharic, gospodinj, služkinj itd. — Pri državni borzi dela v Ptuju: 2 ekonoma, 6 viničarjev, hlapcev, 1 rudarski paznik, 3 kovači, 8 kjučavničarjev, 1 klepar, 1 zlatar, I clektrornonter, 3 mizarji, 1 kolar. 1 sodar, 1 usnjar, 3 sedlarji, 2 krojača, 4 čevljarji, 1 klobučar, 6 mlinarjev, 2 peka, 1 zidar, 1 slikar, 1 strojnik, 2 kurjača, 1 sluga, 1 nočni čuvaj, 9 dninarjev, 1 paradni kočijaž, 2 hišna hlapca, 1 natakarica, t prodajalka, 1 kuharica, 8 služkinj, 3 pisarniške moči, 24 vajencev, vajenk itd. — V delo se sprejmejo: pri Državni borzi dela v Ljubljani: 1 avtogenični varilec, 1 kovo-liskar, 1 mehanik pisalnih strojev, 2 lesna strugarja, 1 modelni mizar, 1 žagar, 1 pre-dilniški mojster, 2 predilnišku preddelavca, 1 starejši ključavničar, ki je obenem šofer. 1 čevljarski delovodja, 16 čevljarjev, 1 so-davičar, 3 tesarji, 2 dimnikarja, 1 majer, ki je izurjen v živinoreji, ! sirar, 13 vajencev, 1 hotelska kuharica, I štoparica, 1 perfektna sobarica, 4 služkinje. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: 49 hlapcev, dekel, 18 viničarjev, 2 Švicarja, 2 vrtnarja, 1 železo-strugar, 2 urarja, 4 žagarji, 1 galerist, 1 tkalec, 1 brivec, 1 krojač, 25 vajencev, I frizerka-manikerka, 1 dojilja, 2 kontoristinji, 1 natakarica, 2 varuški, 1 sobarica, 15 služ-kinj, 10 kuharic, 2 gospodinji, 2 postrežnici, I vajenka za v mlekarno itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: 3 pristavi za posestvo, II poljedelskih delavcev, viničarjev, 6 rudarjev, 1 vrtnar, 1 lončar, 4 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 krojač, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 7 kmečkih dekel, 4 kfiharice, 3 sobarice, 1 gospodinja, 6 služkinj, 13 vajencev itd. Wertheim - blagajne za vzidanje vloma- in ognjavarne, "v vsakem stanovanju ozir. prostoru z majhnimi stroški nevidno namestijive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA Bleiweisova cesta št. 18 1! Provizij ski zastopniki naj se javijo 11 Najfineje perilo za gospode in delavsko priporoča Tovarna perila »TRIGLAV* Cenjene trgovce v meslu in nn deželi se opozarja na priložnostni ogled sortirane zaloge perila v skladišču Kofiocivoa'sics3i ulica štev. 8 nasproti hotela „Siruke!j" SCISo KAMENO V KOSIH IN ZMLETO NltDI V VSAKI MNOŽINI NAJCENEJE ZA 5 TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA telefon 327 i S f$StA«ČA OFMISM - SOl.Nl MLIN - i ■ IHaHUBBHNmBBHBBHnnHMIBaBaHBBHUiami Stroški pri vporabi bencina Vozi Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor as patent. „ M &. g? - O e jts e r &. t o r J & ira ** Prospekt in reference «Saje Jugo-Hagr LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 Telefon S S. S«SO Stroški pri vporabi oglja Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Tečna Is solidna postrelila! Mtevaite cenik! iBBoanaBiBBiBii m Radi špedicijskih poslov, carinjenja, iarifiranja in vsldadiščenja obrnite se na: a a JHHr 1 d. za mednarodne transporte f ■ ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna [ zaslopslva v vseh trgovskih cenlrih kontinenta. 1^311 CD 11CD11 CD 11 CD1 I CD 11 CD 11CJJ o b&uisi g g oviti § x Prekajene rlfoe- E {BHoJtiirig«) Osfiseelierfiracj«^ K**ireiaiir čevljarje, sedlarje, rinčice, L’ podlogo (belgier), potreb- [ ščine za krojače in šivilje, g gumbe, sukanec, vezenino, ■ svilo, tehtnice decimalne g in balančne najceneje pri [■ JOSIP PETELIKC: J Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. | 9 ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH0 Priporočamo: f Ins. Peteline f LJUBLJANA, ;; Sv. Petra nasip 7. ■ ■ Najboljši šivalni stroji v vseli g B opremah Gritzner, Ailler za n * rodbinsko in obrtno rabo, g g istotam igle, olje ter vse po- g n samezne delo za vse sisteme, b En groš! Kbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb ~ Prva jugoslovanska induslrija =: 0 za konserve rib, sočivja in 0 0 sadja, družba z o. z, ~ Marilsor n ~ SiahlevejSe cenik 1 OthicdiicdiicdiicdiicdiicdiicD A. V I C E E Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinaslo in ulile posodo, porcelanasto, kameni-našlo in stekleno robo. Na debelo 1 Na drobno 1 AVTO bcncin, pnevmaiika olje, mast, vse. popravila in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nudi fugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. □ IS ■ Oglašajte v EBBBBBBHEBBBHBBBI TRGOVSKA BANKA D. D. UUBUANA PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunajska c. 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZITURE Konjice Meža-Dravograd i Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.