Korak naprej v Ženevi? (ON HONDO FERVOR PATRIOTKO CELEBROSE LA FIESTA PATRIA VSA ARGENTINA JE Z GLOBOKIM RODOLJUBLJEM PROSLAVILA NARODNI PRAZNIK file de largas columnas de alrededor de 200.000 de reservistas de las tres armas alcanzo magnificos contornos. La mu- chedumbre saludaba entusiastamente a las 17 agrupaciones de reservistas, es- pecialmente a la columna motorizada de 400 vehiculos, conducidos por reservistas y una formacion de 1.000 ciclistas y 500 motociclistas. Vivamente fueron aclama- das tambien las largas columnas de las enfermeras de la Fundacion Eva Peron, la Cruz Roja Argentina, las Escuelas Grierson y Raggio y la de aprendices Manuel Belgrano. Aviones civiles y mi- litares volaron sobre el total recorrido del desfile. Durante la marcha de los reservistas rindieron honores al presidente de la Na- cion general Peron al su pašo por el palco oficial y luego al general Jose de San Martin frente al monumento que perpetua la memoria del Capitan de los Andes en la Plaza Grand Bourg. Por la noche se realizo en el teatro Colon la funcion de gala en conmemo- racion de la fecha patria. stov je napravil na vse mogočen vtis. Množica je posebno navdušeno pozdrav¬ ljala motorizirani oddelek rezervistov, nato kolono 1000 kolesarjev in 500 mo¬ tociklistov. Prav tako so bile deležne navdušenih ovacij bolničarke ustanove Eva Peron, Argentinskega Rdečega kri¬ ža, Sole Grierson y Raggio in učencev šole Manuel Belgrano. Nad dolgo avenido, po kateri so na¬ stopale dolge vrste rezervistov, so kro¬ žila civilna in vojaška letala. Pred čast¬ no tribuno so oddelki rezervistov izkaza¬ li predpisane časti predsedniku generalu Peronu, na trgu Grand Bourg pa gene¬ ralu Jose de San Martinu pred njego¬ vim spomenikom, ki ovekovečuje spomin na Andskega kapitana. Zvečer je bila y proslavo narodnega praznika gala predstava v gledališču Colon. ADENAUERJEVE TEŽAVE Predsednik zahodne nemške vlade dr. Adenauer je bil dosedaj gotovo med ti¬ stimi vodilnimi evropskimi državniki, ki so najbolj toplo zagovarjali delo za ev¬ ropsko zedinjenje; njegov parlament v Bonnu je ratificiral pogodbo o Evropski obrambni skupnosti in volilci so to nje¬ govo politiko pri zadnjih volitvah odo¬ brili s presenetljivo veliko večino. Ta večina je nato celo izglasovala tisto iz¬ popolnilo k ustavnim določilom, ki o- mogoča zahodni Nemčiji primerno obo¬ roženo silo, ki naj bi bila vključena v EOS. Daši je vsem Nemcem zadeva Po¬ sarja'zelo pri srcu, ker je Posarje nem¬ ška dežela, je Adenauer vendar mogel iti tako daleč, da je pristal na sporazum s Francijo v tej smeri, da naj bo Po¬ sarje izven Nemčije samostojno pod enotno evropsko kontrolo. Toda ta ko¬ rak v Franciji še ni prelomil tistega ne¬ zaupanja, ki ie vlada v Parizu proti ratifikaciji EOS. Nedavno so v Stras¬ bourgu nemški in francoski zastopniki izdelali končno osnovo za sporazum o Posarju — in v Bonnu so nato nemški zastopniki skušali ugotavljati, da je za¬ deva Posarja s tem urejena — toda že takoj naslednji dan so v Parizu začeli s staro pesmijo, da zadeva še vedno ni urejena in da se motijo tisti, ki menijo, da je v Franciji s tem odstranjena zad¬ nja ovira na poti za ratifikacijo pogodbe o EOS. Nad tem, da bi kdaj v Parizu prhlo do tega, da bi pogodbe ratificirali, ne obupujejo samo v zahodni Nemčiji, am¬ pak tudi v Angliji in ZDA. Ameriški zastopniki, še bolj pa angleški, so po¬ novno zagovarjali misel, da bo treba za¬ hodno Nemčijo vključiti v atlantski ob¬ rambni blok — NATO, ako kmalu ne pride do zvaritve EOS. Toda v Bonnu dobro vedo, da je le malo upanja, da bi mogla zahodna Nemčija postati članica NATO, dokler je tam članica tudi Fran¬ cija; vsaka članica NATO ima namreč pravico veta pri glasovanju o tem, ali naj se NATO razširi in kdo naj bo novi član. Brž ko bi ZDA in Anglija zahodno Nemčijo predlagali, bi zastopnik Fran¬ cije mogel s svojim vetom izvedbo tega načrta preprečiti. Ker bi zahodna Nem¬ čija tako v ta zahodni obrambni blok ne mogla priti, so zlasti v Londonu mislili na to, da bi sklenili z zahodno Nemčijo posebno zavezniško vojaško pogodbo; tej pogodbi bi se nato priključile še ZDA. Toda za ta primer bi zahodna Nemčija morala imeti svojo oboroženo silo, te pa zahodna nemška vlada ne mo¬ re organizirati, dokler vsi trije zavez¬ niški visoki komisarji ne dado svojega pristanka. Francoski visoki komisar pa bi pristal na tako zahodno nemško obo¬ roženo silo samo tedaj, ako bi zahodna nem.ka vojska bila vključena v Evrop¬ sko obrambno skupnost, ki pa je ne mo¬ re biti, dokler Francija ne ratificira po¬ godbe o EOS. Berlinska konferenca je dokazala, da sovjeti še dolgo ne bodo pristali na kak¬ šno zedinjenje Nemčije. Zahodni zavez¬ niki pa so na konferenci v Ženevi prav¬ kar pokazali, kako šibka je njih poveza¬ nost proti komunističnemu bloku.. Med tem pa se vzhodna Nemčija hitro bolj- ševizira in sovjetske oblasti so odredile, da mera biti v vzhodni Nemčiji izpraz¬ njenih 12.000 stanovanjskih hiš, da bo- . do, lahko v njih prišle stanovat druži¬ ne sovjetskih častnikov in uradnikov, ki so v službi pri sovjetskih okupacijskih oblasteh v Nemčiji. Gotovo je, da so sovjeti izračunali, da bodo še dolgo osta¬ li v Nemčiji in ker so sovjetski zastop¬ niki na Dunaju začeli tudi tam privijati svoj vijak nad avstrijskimi oblastmi, je jasno, da smatrajo sovjeti črto ob želez¬ nem zastoru za svojo dokončno mejo v Evropi. že med berlinsko konferenco je Molo¬ tov iskal stikov z zastopniki zahodne nemške vlade za uvedbo kulturnih sti¬ kov med Bonnom in Moskvo. Pred nekaj tedni pa je imel dr. Adenauer v Ham¬ burgu govor, v katerem je omenil, da bo morala začeti njegova vlada realno ra¬ čunati s sovjetsko navzočnostjo v Sred¬ nji Evropi — napovedal je, da bo verjet¬ no kmalu prišlo do uvedbe rednih diplo- Konferenca v Ženevi prehaja v svoj drugi mesec zasedanja. Tisti, ki so na¬ njo zrli z velikim pesimizmom, so napo¬ vedovali prav te dni, da bo propadla; a- meriški delegati so celo vedeli povedati, da bo konferenca imela samo še dve se¬ ji. Vendar se je začel koncem prejšnje¬ ga tedna položaj razvijati nekoliko u- godneje. Tisti, ki so pristali na vsaj ne¬ kaj koncesij, so bili komunisti. Ko je bi¬ la kriza na višku, je prišlo nenadoma do “nadvse tajnega razgovora” med sovjetskim zunanjim ministrom Moloto¬ vom in ameriškim glavnim delegatom generalom VValterjem Bedellom Smit¬ hom. Ali bo ta konferenca med glavni¬ ma delegatoma rešila konferenco? INDIJA KOT POSREDOVALKA že med pripravami za sklenitev pre¬ mirja na Koreji je Indija igrala vlogo posredovalke — in nazadnje so tam res v glavnem pristali na indijske predloge za podpis premirja. Tokrat je v času največje krize Nehru poslal v Ženevo svojega zastopnika Menona, ki se je ta¬ koj sešel z Edenom, da podpre njegove napore — saj je Anglija tista, ki hoče usodo konference v Ženevi na vsak na¬ čin ugodno zaključiti. Anglija in Indi¬ ja imata glede zvez s Kitajsko enako stališče — obe imata redne diplomat¬ ske zastopnike v Pekingu, v Moskvi pa skušajo upHvati na indijsko zunanjo po¬ litiko tako, da podpro Nehrujevo nazi- ranje, da se mora s komunisti v Aziji doseči tako sodelovanje, ki da bo Vse nevarnosti za mir v tem delu sveta od¬ stranilo. Kakor na Koreji, tako prinaša indijski delegat v Ženevo v prvi vrsti predloge za ustavitev sovražnosti v In- dokiui — ko bo to doseženo, se bodo po¬ gajanja za premirje in politično uredi¬ tev Indokine mogla začeti. Med tem je tudi Molotov v imenu komunističnega bloka predložil, da naj se najprej skle¬ ne sporazum o ustavitvi sovražnosti, nato pa se bodo lahko začela pogajanja za premirje. Kakor so začeli komunisti popuščati v Indokini, tako so pristali tudi na to, da naj volitve na Koreji nadzira poseb¬ na mednarodna komisija nevtralcev. Za¬ hodni zavezniki so skupno z zastopni¬ ki severne Koreje sicer terjali nadzor¬ stvo komisije OZN, toda tudi oni sedaj pristajajo na tak predlog o komisiji nevtralcev. KOMUNISTIČNA OFENZIVA PROTI HANOIJU Med tem pa komunistični general Giap v Indokini hiti s svojo ofenzivo proti Hanoiju; brž ko bi to mesto padlo, bi komunisti imeli v rokah celo pokra¬ jino Tonkin. V slučaju sklenitve pre¬ mirja hočejo imeti komunisti zaseden tak del Vietnama, da bi mogli ob meji Kitajske imeti zase slično področje, ka¬ kor ga že imajo na meji Kitajske in severne Koreje. Proti temu, da bi imeli kom. v Indokini tako združeno področje zase, so bili vedno zlasti v Washingto- Ameriške vojaške baze v Etiopiji Na povabilo predsednika ZDA genera¬ la Eisenhowerja je prispel na obisk v Severno Ameriko etiopski imperator Haile Selasie. Po časopisnih poročilih bo med njegovim dvomesečnim bivanjem v Severni Ameriki podpisana vojaška pogodba med Severno Ameriko in Etio¬ pijo, po kateri bo Severna Amerika do¬ bila v Etiopiji vojaške baze za 99 let. Že od lanskega leta pa ameriški častni¬ ki vadijo etiopsko vojsko v uporabljanju modernega ameriškega orožja. matskih stikov med Bonnom in Moskvo. Vlada v Bonnu je sicer pomen teh izjav kmalu nato začela zmanjševati — toda dogodki v Ženevi se razvijajo tako, da je le malo kazno, da bi se zunanja poli¬ tika vlade v Bonnu mogla odreči nazi- ranju, da se v zmedi, ki se uveljavlja, mora vsaka odgovorna vlada usmerjati le po svojih lastnih vidikih in interesih. nu, kjer so napovedovali, da bi komuni¬ sti s takega področja mogli počasi vpli¬ vati na razvoj v vsej Indokini tako, da bi vso deželo vendarle dobili pod svojo kontrolo in oblast. Padec Hanoija pa bi bil tudi velik udarec vsej zavezniški vo¬ jaški politiki v vzhodni Aziji — zato na¬ povedujejo, da bi ZDA vendarle skušale podpreti francosko obrambo Hanoija pod pogojem, ako Francija pristane na to, da bi vrhovno poveljstvo nad proti¬ komunističnimi silami v Indokini pre¬ vzel ameriški general. V Parizu pa go¬ vore samo o tem to, da je treba vojsko¬ vanje v Indokini zaključiti in težko je misliti, da bi francoski ponos mogel pre¬ nesti, da bi ameriški general v Indokini “popravljal” napake dosedanjega fran¬ coskega poveljnika. In vendar imajo a- meriški poveljniki že primerne izkušnje in tudi srečo. Kapitulacijo komunistov v Grčiji je 1. 1948 dosegel ameriški po¬ veljnik; na Koreji so tudi ameriški po¬ veljniki v veliki meri spremenili vojaški položaj, potem ko so izvežbali in opre¬ mili domačo korejsko vojsko za boj proti komunistom. NOVI PAKTI V JUŽNI AZIJI Priprave za konferenco južnoazijskih držav, ki se pod vodstvom ZDA hočejo povezati v obrambno zvezo proti komu¬ nistom, so še v teku. V Angliji se še ni¬ so izrekli proti tem načrtom in dočim je bila dosedaj zlasti Indija tista, ki je svarila London pred kako tako zvezo, se sedaj odločno izreka v prid taki obram¬ bni zvezi drug angleški partner — No¬ va Zelandija. Poleg NZ sta za tako zve¬ zo zlasti še Siam in Filipini. Toda vojaški,neuspe;: ; aveznikov v In¬ dokini je po svoje vplival na nekatere druge države v tem delu sveta. Tako govore o tem, da sta se Indonezija in Birmanija odločili s komunistično vlado v Pekingu podpisati posebne pogodbe o medsebojni varnosti in nenapadanju. Sklenitev takih pogodb pa bi bil hud udarec proti stavbi, ki jo grade s svo¬ jimi pripravami zahodni zavezniki. Volitve predsednika v Zahodni Nemčiji Dne 12. septembra t. 1. bo potekel predsedniški mandat sedanjemu pred¬ sedniku zahodnonemške republike dr. Heussu. Volitve novega predsednika bo¬ do 16. julija. Novoizvoljeni predsednik bo prevzel predsedniške funkcije dne 12. septembra t. 1. v Berlinu. Poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo V zadnjem tednu je nepričakovamo prišlo do poslabšanja odnosov med Ju¬ goslavijo in Italijo. Tokrat ne zaradi Trsta, ampak zaradi ribolova v Jadran¬ skem morju. Prejšnji teden je jugoslo¬ vanska patrolna ladja zasledila neko ita¬ lijansko ladjo pri ribarjenju v jugoslo¬ vanskih teritorialnih vodah. Poveljnik jug. ladje ie pozval kapitana it. ladje naj mu z ladjo sledi v bližnje jugoslov. pristanišče. Kapitan it. ladje na to ni pristal ter je hotel z ladjo odpluti. Da bi posadka jug. ladje to preprečila, je oddala več strelov v smeri proti it. lad¬ ji. Nato so se štirje člani jug. ladje vkrcali na it. ladjo. Na palubi je prišlo do spopadov s člani it. posadke. V tem trenutku se je pojavila v bližini it. voj¬ na ladja, nakar je jug. patrolna ladja pobegnila. Zaradi tega incidenta je prišlo med vladama v Beogradu in Rimu do izme¬ njave ostrih protestnih not. Te dni je na istem mestu v Jadran¬ skem morju prišlo do novega incidenta. Jug. patrolna ladja je zasačila zopet drugo it. ladjo “Arturo Pomello” pri ribarjenju že v jug. teritorialnih vodah. Posadka jug. ladje je odvedla it. ladjo Con diversos aetos y hondo fervor pa- triotico ! se recordo ayer en todo el Pais el 144? aniversario de la Revolu- cion de Mayo. La celebracion de la fiesta patria se inicio en la Capital Federal con iza- miento de la bandera nacional en el mastil de la Plaza de Mayo. A las 11.30 se canto en la catedral metropolitana el solemne tedeum con asistencia del presi¬ dente de la Nacion general Juan D. Pe¬ ron y el presidente del El Libano doetor Camille Chamoun. A ambos presidentes acompanaron desde la Časa de gobierno hasta la catedral los ministros y altas autoridades civiles v militares y les die- ron los honores correspondientes efecti- vos de las fuerzas armadas. Al solemne aeto religioso asistieron tambien todos los miembros del cuerpo diplomatico. Por la tarde en la avenida del Liber- tador General San Martin se realizo el tradicional desfile del Dia del Reservis- ta, al que asistio el presidente de la Re- publica general Juan D. Peron y espe- cialmente invitado el presidente de El Libano doetor Camille Chamoun. El des- Po vsej republiki so se z različnimi proslavami spominjali 144. obletnice Majske revolucije. Proslava narodnega praznika v prestolnici se je začela zju¬ traj z dvigom narodne zastave na drog na Majskem trgu. Ob 11.30 uri dopoldne je bil y katedrali slovesen Te Deum, ka¬ teremu je prisostvoval predsednik repu¬ blike general Juan D. Peron, z njim pa tudi predsednik Libanona dr. Kamil ča¬ rnim. Oba predsednika so na poti iz vladne palače v katedralo spremljali mi¬ nistri ter visoki državni civilni in voja¬ ški dostojanstveniki, pred vstopom v ka¬ tedralo so jima pa vojaški oddelki izka¬ zali predpisane časti. Popoldne je bil na avenidi Libertador general San Martin tradicionalni defile rezervistov. Navzoč je bil predsednik re¬ publike general Peron, povabljen je pa bil tudi njegov libanonski predsednik. Defile dolgih vrst okoli 200.000 rezervi- 9 v šibeniško pristanišče, kjer so posadko it. ladje izpustili na svobodo, ladjo pri¬ držali, kapitana pa prav tako. NEPRIJETNI SPOMINI... Italijani in Španci so v zadnjem času ponovno začeli obujati Churchillu nepri¬ jetne spomine iz časov druge svetovne vojne, ki jih pa stari angleški lisjak se¬ veda nikjer ne omenja v svojih Spomi¬ nih. Tako je italijanska revija “Oggi” ob¬ javila celo vrsto pisem, ki jih je pisal Churchill Mussoliniju. V njih mu je ob¬ ljubljal vse mogoče ugodnosti in tudi osebno varnost zanj in vse člane njego¬ ve družine v Angliji, če mu doma ne bi bilo mogoče obstati. Pisma so pisana v zelo toplem in prisrčnem tonu jer je Churchill vsa leta delal na tem, da bi prišel do njih in s tem preprečil njiho¬ vo objavo. V zadnjem času so pa Churchilla opo¬ zorili na njegove obljube med drugo sve¬ tovno vojno Španiji v Madridu, špansko zunanje ministrstvo je namreč uradno objavilo, da ie Churchill med zadnjo sve¬ tovno vojno obljubil Španiji vrnitev Gi¬ braltarja, velike koncesije v Afriki ter celo v francoskem Maroku in vse to pod pogojem, če Španija med to vojno osta¬ ne nevtralna. Španija je med drugo svetovno vojno ostala nevtralna. Svojo obljubo je drža¬ la, Churchill pa ne, kakor že nešteto drugih ne. . . Novo komunistično žarišče nemirov ? Centralna ameriška država Gvatema¬ la je pod komunističnim vplivom. Ne¬ davno je vlada te države dobila iz Polj¬ ske okoli 2.000 ton raznega orožja in streliva. Vojaški material je pripeljala v to državo švedska ladja Alfhelm, nato¬ vorili so ga pa v poljskem pristanišču Stetin. Zaradi načrtnega oboroževanja Gvate¬ male se smatrata ogroženi sosednji re¬ publiki Nicaragua in Honduras. Pa tudi severnoameriška vlada smatra najnovej¬ še dogodke v Gvatemali za resno ogro¬ žanje miru v tem delu Amerike., Zaradi tega so ameriški vojaški krogi izdali ta¬ kojšnje protiukrepe ter so začeli z letali nemudoma pošiljati vse vrste orožja v Nicaraguo in Honduras. Med Gvatemalo in republiko Honduras so se odnosi v zadnjem času tako po¬ slabšali zaradi obmejnih incidentov, ki so jih povzročali gvatemalski komunisti, da po pisanju lista “Chicago Tribune” lahko med obema državama izbruhne vojna. Prispevaj kar največ moreš za slovensko hišo Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20.— Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije v vsa¬ ko slovensko družino! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. V. 1954 PROGRAM SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Slovenski ljudski stranki je med dve¬ ma svetovnima vojnama pri njenem de¬ lu za svobodo slovenskega naroda v okviru Združene Slovenije,' in pri nje¬ nem mogočnem razvoju služil kot osno¬ va program, ki je bil sprejet na zboru zaupnikov leta 1919. Razvoj življenja pa je prinesel v tej dobi kakor tudi v dobi vojne in revolucije, zlasti ob pomemb¬ nih dogodkih, času in razmeram primer¬ ne formulacije hotenja Slovenske ljud¬ ske stranke. V tem pogledu je bila brez dvoma najmočnejša in najjasnejša Slo¬ venska deklaracija z dne 1. januarja 1933, ki je bila nazvana tudi Koroščeve punktacije. Med vojno in med revolucijo so zaup¬ Čl. 1. SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKA DRŽAVA Slovenski narod sestoja iz Slovencev po rodu in jeziku, po narodni zavesti, običajih, izročilih in kulturi. Člani na¬ rodnega občestva so tudi tisti Slovenci, ki žive izven narodne države kot manj¬ šine ali kot izseljenci. Posvečati jim je treba trajno skrb, da bodo deležni demokratičnih svoboščin in uživali vse pridobitve narodne kulture ter ostali zavedni člani svojega naroda. Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da vstopa v držav¬ ne zveze ter sodeluje v družini svobod¬ nih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo pra¬ vico in se ves združil v slovenski drža¬ vi. Čl, 2. SVOBODA IN DEMOKRACIJA Slovenija bodi urejena po krščanskih načelih spoštovanja pravic cfeebe in družine, svobode v družbi, demokracije in socialne pravičnosti. Zajamčena bo¬ di samouprava ozemeljskih in poklicnih enot. Naloge, ki jih morejo opravljati nižje upravne enote, naj bodo v njiho¬ vem samoupravnem delokrogu. Svoboda državljanov, ki ni v opreki s krščanski¬ mi nravstvenimi načeli, z zakoni in ob¬ čimi narodnimi koristmi, je nedotaklji¬ va. Zajamčena bodi svoboda vere in ve¬ sti, vzgoje in pouka, besede in tiska, Zborovanja in združevanja, strokovnega, stanovskega, kulturnega, gospodarske¬ ga in političnega uveljavljanja ter ne¬ odvisnost sodstva. Volilna pravica bodi enaka za’ vse državljane obeh spolov. Trdnost države je odvisna od vere v Boga in od nravne vrednosti državlja¬ nov. Cerkvam in verskim združenjem država varuje svobodo delovanja. Drža¬ va ščiti javno moralo. Razmerje med državo in verskimi skupinami urejajo pogodbe. Čl. 3. DRUŽINA Družina je osnovna celica narodovega življenja. Družbeni in državni red naj jo ščiti in pospešuje njen napredek. Zako¬ nodaja naj varuje svetost zakonske zve¬ ze. Država naj prizna cerkveno poroko. Družine z mnogimi otroci naj imajo pri¬ merne prednosti in ugodnosti. Žena naj bo čim bolj osvobojena pri¬ dobitnega tekmovanja, da se more po¬ svečati svojim naravnim, materinskim, vzgojiteljskim in gospodinjskim nalo¬ gam. Družinske plače naj omogočajo u- stanavljanje družin, jim zagotavljajo primemo življenje in omogočajo prido¬ bitev družinske imovine. Čl. 4. KULTURA, VZGOJA, IZOBRA¬ ZBA, SKRB ZA MLADINO Kulturni razvoj naroda je pospeševati z vsemi sredstvi na vseh področjih na¬ rodove kulturne dejavnosti. Država naj podpira vzgojne, kulturne in znanstve¬ ne ustanove ter naj skrbi, da se kultu¬ ra in umetnost širita med ljudske mno¬ žice. Starši imajo pravico in dolžnost skr¬ beti za vzgojo otrok. Šola jih dopolnju¬ je. Zato bodi šolstvo, kakor tudi vsa osta¬ la narodna vzgoja in izobrazba zgraje¬ na na temeljih družinske vzgoje, ki je krščanska in narodna, in ji je namen ob¬ likovati človekovo osebnost za življenje in delo v družbi. Dekliška vzgoja bodi usmerjena v družinsko in žensko javno udejstvovanje. S pametno razdelitvijo učnih zavodov naj se izpopolni strokov¬ na in poklicna izobrazka kmetske mla¬ dine ter krepi industrijski in obrtni na¬ raščaj. Mladini naj se poleg verskega pouka in obče izobrazbe zagotovi tudi socialni pouk, združen s poklicno vzgojo in izob¬ razbo v strokovnih šolah, pri katerih sodelujejo stanovi. Zasebno šolstvo bo¬ di izenačeno z državnim. V šolstvu odlo¬ čajo šolski odbori, sestavljeni iz zastop¬ nikov staršev, veroizpovedi in države. niki stranke v domovini ponovno raz¬ pravljali o programu SLS ter svoje skle¬ pe in zaključke javljali slovenskim pred¬ stavnikom v inozemstvu. Po drugi svetovni vojni nasilje pre¬ prečuje svobodno politično delo v Slo¬ veniji. Samo izseljenci morejo izraziti svoje politično prepričanje, pa še ti z manjšo možnostjo delovanja v strankini skupnosti. Da dajo tudi zunanjega izraza nepre¬ kinjenemu delu in življenju Slovenske ljudske stranke, so strankimi zastopniki sklenili po zaslišanju in v soglasju s strankinimi funkcionarji in somišljeniki v izseljenstvu objaviti naslednji Primerna organizacija naj skrbi za po¬ klicno zaposlitev mladine in za zagoto¬ vitev gospodarske eksistence. Z mladin¬ sko zaščitno zakonodajo bodi mladina varovana pred izkoriščanjem. Podpirati je treba mladinske vzgojne, telovadne, športne in poklicne organiza¬ cije, ki mladim ljudem pomagajo duhov¬ no in materialno. Umazano čtivo, nedo¬ stojne prireditve in filme je nadomesti¬ ti z neoporečnimi. Zasebno mladinsko skrbstvo bodi deležno javne pomoči. S primerno politično vzgojo je treba politično življenje izčistiti sodobnih zmot in narod vzgajati k strpnosti in vzajemnosti. Čl. 5. NARODNO ZDRAVJE Razširijo in izpopolnijo naj se zdrav¬ stvene ustanove z vporabo sredstev mo¬ dernega napredka na polju zdravstva in zdravstvene vzgoje. Zdravstvene ustano¬ ve morajo biti dostopne vsem slojem, revnim na javni trosek. Pod državnim nadzorstvom naj bodo zdravstveni viri, zdravilišča, okrevališča, otroški zavodi, hiralnice in podobne ustanove. Za laj¬ šanje socialne bede se poskrbi s primer¬ no zakonodajo. Državna oblast sodeluje z verskimi in drugimi zasebnimi orga- I nizacijami in pobudami za preprečeva¬ nje zdravju škodljivih pojavov in za od¬ stranjevanje vzrokov za take pojave. čl. G. GOSPODARSKO IN SOCIALNO ŽIViLJENJE Z javnimi ukrepi na polju gospodar¬ stva in socialne politike hoče SLS stre¬ meti k izvrševanju naslednjih nalog, oziroma k dosegi teh — le namenov: a) pospeševati in izboljševati kmetij¬ sko proizvodnjo in proizvodnjo srednjih stanov; b) dvigati in poceniti industrijsko proizvodnjo; c) dvigati življensko raven vseh pla¬ sti naroda in ustvarjati možnosti za pri¬ dobivanje zasebne lastnine; d) uvajati socialno zaščito za vse državljane. Socialno in gospodarsko življenje naj se gradi na organiziranih delovnih sta¬ novih z zajamčeno samoupravo. Vsakdo imej možnost zaposlitve po svojih spo¬ sobnostih in takšno plačilo za delo, da si more zaslužiti primerno vzdrževanje sebe in družine ter z varčnostjo prido¬ bivati in množiti zasebno lastnino. Brezposelnost je omejevati z vsemi sredstvi. Zasebna lastnina, ki je temelj osebne neodvisnosti in dostojanstva ter osnova gospodarskega reda in napredka, mora biti zakonito zajamčena. Pravni in go¬ spodarski red mora zahtevati, da zaseb¬ ni lastniki izpolnjujejo socialne dolžno¬ sti, mora preprečevati kopičenje bogast¬ va v rokah nekaterih in tako težiti k ustvarjanju splošne blaginje. V okviru občih koristi bodi zasebna pobuda ne le svobodna, marveč deležna javnega pri¬ znanja. Zdravo tekmovanje v zmoglji¬ vosti z uporabo racionalizacije se do¬ voljuje, zavira pa se nedopustna konku¬ renca. / a) Kmetski stan. Zemlja bodi last kmeta, ki je nosilec fizične moči, dru¬ žabnega reda in duhovnih prvin v na¬ rodu. Agrarno-politična zakonodaja naj ščiti in pospešuje družinske kmetije, nekmetsko posest primerno omejuje, v državni ali samoupravni lasti pa naj pušča le posestva in kmetijske ustano¬ ve, ki služijo splošnim koristim. Kmeti¬ je se zakonitim potom zaščitijo pred razkosavanjem, prezadolževanjem in prehajanjem v tuje roke. Kmetski stan bodi deležen socialne zaščite. Javna uprava naj pospešuje dvig in izboljšanje kmetijske proizvodnje z mo¬ dernizacijo in mehanizacijo kmetovanja; primerni prevozni in tržni ukrepi naj po možnosti izenačujejo cene na raznih trgih in ■ ščitijo višino in stalnost cen. Pospešuje se zložba, osuševanje in zbolj¬ šanje zemljišč. Zadružništvo je pospeše¬ vati zlasti s širokopoteznim zadružnim šolstvom. Davčne olajšave naj vzpodbu¬ jajo k uvajanju novih tehničnih sredstev v gospodinjstvu. b) Srednji stanovi. Obrt in trgovina sta neobhodno potrebna stanova za prav razčlenjeno družbo. Z vzgojo spo¬ sobnih in odgovornih ljudi za vodstvo lastnih podjetij se ohranja in razvija ta spojni element v družbi; primerna davč¬ na in kreditna politika pa naj omogoča potrebna sredstva za investicije v svrho modernizacije in racionalizacije obra¬ tov. Pri javnih nabavkah je pod enakimi pogoji upoštevati mala in srednja pod¬ jetja. Socialna zakonodaja naj ščiti sa¬ mostojne male podjetnike ter njihove vajence in pomočnike. c) Industrijski stan. Industrija bodi redoma v zasebni lasti. Pospešujejo naj Se taka nova podjetja, ki predelujejo domače surovine in so zmožna zaposli¬ ti tudi člane kmetskih družin. Podjetja monopolnega značaja naj bodo v lasti družbe. S primerno udeležbo na dobičku je delavcu omogočiti, da postane solast¬ nik proizvajalnih sredstev in sodeluje pri upravi podjetja. Socialna zakonoda¬ ja naj ščiti delo, delavca in njegovo družino ter jamči svoboden dogovor med delavci in delodajalci, kakor tudi med stanovi. Delavske in delodajalske or¬ ganizacije imajo v okviru zakona svo¬ bodo delovanja. Z vsemi močmi se naj ščiti socialni mir in ustvarjajo-pogoji za spojitev delavcev in delodajalcev v eno¬ ten industrijski stan. č) Javni in svobodni poklici. Zakoni naj ščitijo pravice svobodnih poklicev in urede njih socialno zaščito. Javni na meščenci (uradniki) in duševni delavci naj bodo tako plačani in zaščiteni, da bodo mogli vse svoje moči posvetiti delu za javno blaginjo. Splošno socialno zavarovanje naj bo po možnosti zgrajeno na zasebnih, sa¬ moupravnih ustanovah. Zavarovanje za starost naj jamči najnižji življenjski trošek. Uredi naj se tudi zavarovanje zoper ujme, požar ter nezgode in bolez¬ ni pri živini. S posebnimi ukrepi naj se pospešuje graditev lastnih domov vsem slojem -Ariroda. Davki naj bodo postopni, pri čemer je upoštevati doho¬ dek, dobiček in številčno stanje družine. Najnižji življenjski trošek mora biti dav¬ kov prost. Kot smo že poročali, bodo predstav¬ niki vseh katoliških narodnostnih izse¬ ljenskih skupin v Argentini priredili dne 30. maja t. 1. popoldne mogočno Ma¬ rijansko proslavo v Buenos Airesu, pri kateri bodo sodelovale naslednje narod¬ nostne skupine: Belorusi, Čehi, Estonci, Francozi, Holandci in Flamanci, Irci, I- talijani, Japonci, Hrvatje, Letonci, Lit- vanci, Madžari, Poljaki, Slovenci, Slova¬ ki, Španci in Ukrajinci. Člani omenjenih narodnostnih skupin se bodo v nedeljo popoldne zbrali na zanje določenih prostorih ter se bodo na¬ to uvrstili v mogočno procesijo, ki se bo po Avenidi de Mayo pomikala proti ka¬ tedrali, v kateri bo ob 17. uri sv. maša. Pri sv. maši bodo vsi navzoči peli Miša de Angelis, v procesiji bo pa vsaka na¬ rodnostna skupina pela lurško himno v svojem jeziku. Na čelu vsake narodnosti bodo nosili argentinsko zastavo in narodno zastavo dotične narodnosti. Vsaka narodnost’ bo Generalna direkcija za kulturo v zvez¬ nem prosvetnem ministrstvu tudi letos nadaljuje s prirejanjem komornih glas¬ benih koncertov. Tako je za letošnjo koncertno sezono pripravila tretji ciklus sodobne komorne glasbe, ki obsega 6 koncertov. Prvi koncert tega ciklusa bo meseca oktobra. Tretji ciklus sodobne argentinske glasbe obsega tudi 6 koncer¬ tov, Prvi koncert tega ciklusa bo 24. avgusta. Razen teh dveh ciklusov je Državni sinfonični orkester pripravil 12 sinfonično koralnih koncertov. Direkcija za kulturo pa je poleg na¬ vedenih koncertnih ciklusov za let. koncertno sezono pripravila še pose¬ ben ciklus komorne glasbe, ki je posve¬ čen koralnim delom. Ta ciklus koncertov se je začel 18. maja in vsebuje 13 kon- certov, ki jih bo izvajalo naslednjih 12 zborov s skupno 600 sodelujočimi člani: Vseučiliški zbor iz mesta Eva Peron, Slov. pevski zbor “Gallus”, “Sursum Corda”, Zbor Direkcije za slepce, Zbor “Lagun Onak”, Vseučiliški zbor, Zbor vseučilišča Cuyo in Zbor madrigalistov Čl. 7. JUGOSLAVIJA Slovenci smo po svobodni odločitvi vstopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južno-slovanskimi na¬ rodi (Majska deklaracija). Zemljepisne, geopolitične in gospodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potreba za obrambo ozemlja kažejo in utemeljuje¬ jo usodno življenjsko povezanost sloven¬ skega naroda z ostalimi južno-slovan¬ skimi narodi. Predpogoj vsake njihove bodoče sreče pa je svoboda. Čl. 8. DRŽAVNE ZVEZE Svetovne in evropske razmere ukazu¬ jejo tesnejšo povezanost narodov in dr¬ žav za skupno obrambo miru, za pospe¬ ševanje kulturne rasti in za razvoj go¬ spodarstva. SLS smatra, da je svobodna poveza¬ nost držav na slovanskem jugu najna¬ ravnejša in najboljša. Narod sam pa od¬ loči s splošnim, enakim in tajnim glaso¬ vanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav. Stranka pozdravlja in podpira graditev in organizacijo Združenih držav Evrope. Čl. 9. PREHODNA DOLOČILA SLS odobrava in podpira vsako delo, vstopa v zvezo z zastopniki in politični¬ mi skupinami lastnega in drugih naro¬ dov in sodeluje pri vsakem podjetju, či¬ gar namen je čimprejšnje osvobojenje in zagotovitev možnosti, da narod svobod¬ no odloči o svoji državi in svobodno vo¬ li svojo vlado. SLS smatra za nezakonite in nevel¬ javne vse spremembe, ki jih je izvršila okupatorska, revolucionarna in komu¬ nistična diktatorska oblast brez svobod¬ nega pristanka državljanov. V mejah možnosti je treba popraviti škodo in vrniti zaseženo imetje upravičenim last¬ nikom ali pa dati primerno odškodnino. Krivci, ki so povzročili ali izvršili hu¬ dodelstva nad človeškim življenjem ter nasilje nad javno in zasebno imovino, odgovarjajo po zakonu. Narodni borci proti nacističnim;, fa¬ šističnim in komunističnim nasilnikom morajo dobiti narodovo priznanje. In¬ validi in borci, ki bi obnemogli za pri¬ dobivanje in bi bili v revščini, kakor tu¬ di svojci padlih, dobe državno pomoč. V mejah možnosti se povrne škoda tistim, ki so bili pregnani zaradi politič¬ nega ali verskega prepričanja in. delo¬ vanja. Prehod iz komunistične tiranije V nov red pravičnosti in demokracije se izvrši mirnim potom, brez nasilja in o- sebnega maščevanja. v procesiji imela tudi svoja cerkvena bandera. Prav tako bo vsaka narodnost poskrbela, da bo v procesiji čimveč nje¬ nih članov v narodnih nošah. Tega naj se zavedajo tudi Slovenci. Vsi, ki imajo narodne noše naj se procesije emigrant¬ skih narodnostnih skupin udeleže v na¬ rodnih nošah. Storimo vse, da bo slov. narodnostna skupina dostojno zastopana. Kraj preobleke za slovenske narodne no¬ še je v župniji sv. Ignacija, Bollvar, es- quina Alsina, dve kvadri od Plaza de Mayo proti postaji Constitucičn. Na tej fari deluje č. g. Jože Guštin. Zbirališče za Slovence je pa v ulici Bernardo de Irigoyen med Avdo de Mayo in Hipolito Irigoyen. Zbrati se je treba do IG. ure. Emigrantske narodnostne skupine bo¬ do korakale po abecednem vrstnem re¬ du. Prvi bodo Nemci (Alemanes), drugi Čehi (Checos), tretji Hrvatje (Croatas), takoj za njimi pa Slovenci (Eslovenos), za njimi pa ostale emigrantske narod¬ nostne skupine. iz Tucumana, Delavski zbor tovarne Philips, Zbor “Terra Nosa” centra Ore- sano, Zbor Nemške evangeljske kongre¬ gacije v Buenos Aires, Koralno združen¬ je Bs. As. in Vseučiliški zbor fakulte¬ te za pravo in socialne vede v Bs. Airesu. Kot omenjeno so ta koncertni ciklus začeli izvajati dne 18. maja ter je s svo¬ jim koncertnim sporedom nastopil Vse¬ učiliški zbor iz mesta Eva Peron. Kot drugi bo nastopil v tem koncertnem ci¬ klusu Direkcije za kulturo Slovenski pev¬ ski zbor Gallus, ki bo imel svoj koncert v torek 1. junija v gledališču SMART, Corrientes 1286 ob pol sedmi uri. Ta koncert Gallusa obsega tri dele. V prvem delu bo izvajal zbor Gallusovo mašo, v drugem delu pesmi sodobnih slo¬ venskih skladateljev Lajovica, Ravnika in Tomca, v tretjem delu so pa pesmi argentinskega skladatelja Lichius-a ter Maria Draga in slovenske narodne v prireditvi Geržiniča, Sijanca in Tomca. Tretji del zaključi Visoki rej v Marolt- Osanovi priredbi. Zbor bo dirigiral g. dr. Julij Savelli. Program Slovenske ljudske stranke Emigrantska Marijanska proslava v Buenos Airesu Koncert slovenskega pevskega zbora follus ARGENTINA Predsednik libanonske republike dr. Kamil Čamun je od prejšnjega četrtka gost generala Perona in dr¬ žave. V Bs. Aires je prispel iz Sao Paola v Braziliji z argent. vojaškim letalom, ki sta ga pilotirala letalska pobočnika generala Perona. Visoke¬ ga gosta je na buenosaireškem leta¬ lišču sprejel in pozdravil general Pe¬ ron. Navzoči so bili tudi vsi ministri, visoki državni civilni in vojaški do¬ stojanstveniki ter člani diplomatske¬ ga zbora. Ob pristanku letala je vo¬ jaška godba odigrala argent. in li¬ banonsko nac. himno. Z letališča se je dr. Kamil Čamun v spremstvu ge¬ nerala Perona odpeljal v odprtem avtomobilu v libanonsko veleposla¬ ništvo. V petek dopoldne je s svojim spremstvom obiskal generala Perona v vladni palači. Visoki gostje so se vozili v vladno palačo v 6 gala ko¬ čijah, pred vladno palačo pa so vo¬ jaški oddelki izkazali časti libanon¬ skemu predsedniku. Istega dne po¬ poldne je bila na čast dr. Kamilu Čamunu skupna seja parlamenta in senata. Lib. predsednik je prišel v kongresno palačo v spremstvu gene¬ rala Perona. Poslanci in senatorji so obema priredili navdušene ovacije. Za pozdravne govore več poslancev se je zahvalil dr. Kamil Čamun s kraj¬ šim govorom, v katerem je med dru¬ gim povdarjal, da delo in napori ge¬ nerala Perona za zmago načel so¬ cialne pravičnosti v notranje — in zunanjepolitičnem življenju vzbuja¬ jo v svetu resnično občudovanje. V ponedeljek sta general Peron in dr. Kamil čamun podpisala deklaracijo o potrebi tesnejšega sodelovanja obeh držav na gospodarskem, socialnem in političnem polju. Ob tej priliki je ge¬ neral Juan Domingo Peron izročil svojemu gostu visoko argent. odliko¬ vanje. Istega dne popoldne je gene¬ ral Peron priredil v čast dr. Kamilu Čamunu velik sprejem, na katerega so bili povabljeni vsi ministri, visoki državni funkcionarji te r cerkveni predstavniki in člani diplomatskega zbora. Zun. minister dr. Remorino in min. za gospodarstvo Dr. Morales sta v času svojega bivanja v Londonu ime¬ la več razgovorov s člani angl. vlade o novem trgovinskem sporazumu med obema državama. O teh razgo¬ vorih sta dejala, da so potekali v du¬ hu tradicionalnega gospod, sodelo¬ vanja med obema državama. Z ozi¬ rom na bojazen angl. gospodarskih krogov, da bo Zahodna Nemčija po¬ polnoma izrinila angleške industrij¬ ske izdelke z argentinskega trga jim je gospod, minister dr. Morales dal zagotovilo, da bo Argentina v krat¬ kem nabavila v Angliji večjo količi¬ na angleških strojnih naprav. Predno sta zapustila London sta bila spreje¬ ta pri predsedniku vlade Churchillu. Uradno sporočilo o sedanjih razgovo¬ rih v Londonu navaja, da bo Anglija Argentini dražje plačevala meso kot pa doslej. V Londonu so se angl. fi¬ nančni krogi zanimali tudi za mož¬ nost plasiranja angleškega kapitala v Argentini. Iz Londona sta argent. ministra odpotovala dne 26. t. m. v Bonn, da vrneta obisk, ki ga je ne¬ davno napravil Argentini nemški go¬ spodarski 'minister prof. Erhard. V Buenos Aires bo prispela te dni večja trgovinska delegacija iz sed. Jugoslavije. Vodi jo zna¬ ni hrvatski komunist Jakov Biaževič. V zvezi z njegovim prihodom v Ar¬ gentino je buenosaireški hrvatski kat. polmesečnik “Glas sv. Antuna” obja¬ vil daljši protestni članek, ki ga je v celoti ponatisnil argent. kat. dnevnik “El Pueblo” pod naslovom: “Como jefe de una delegacion llega a la Ar¬ gentina el hombre que encarcelo al Cardenal Stepinac”. Glas sv. Antuna prikazuje Blaževica kot besnega pre¬ ganjalca kat. Cerkve in povdarja, da je bil ravno on kom. tožilec v pro¬ cesu proti kard. Stepincu. 1’otniško letalo Convair — LV-ADN — je te dni preletelo razdaljo med Cordobo in Buenos -Airesom v eni uri in 22 minut, kar predstavlja rekord. Letalo ie letelo v višini 4.500 metrov s hitrostjo 550 km na uro. Tovarna za izdelovanje električnih žarnic OSRAM, ki spada pod min. za industrijo in trgovino, je v letu 1953 izdelala 5,100.000 komadov žarnic, ki so na trgu za 20% cenej¬ še kot pa žarnice ostalih znamk. To¬ varna bo proizvodnjo električnih žarnic se zvbala ra 10 milijonov ko¬ madov letno. Buenos Aires, 27. V. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, 'Jlmice i/z SčcMetiije^ V Ljubljani sta Izvršni svet Slovenije in skupščina sprejela “družbeni plan” in proračun za leto 1954. Vrednost družbe¬ nega produkta v letu 1954 znaša nekaj manj kot 158 milijard din ter je za 7% večja od lanskega. Družbeni produkt je razdeljen na narodni dohodek v znesku skoraj 133 milijard in na amortizacijo v znesku nad 25 milijard din. Predvideva¬ jo, da se bo industrijska proizvodnja le¬ tos v povprečju povečala za 10% ter da bodo nanovo lahko zaposlili okcjli 10.000 ljudi v industriji, prometu, gostinstvu in trg*ovini. Družbeni plan predvideva na¬ dalje povečanje kmetijske proizvodnje za 5%, izvoza pa za 12%, da bo dose¬ gel znesek okrog 12 milijard din. Za in¬ vesticije predvideva družbeni plan 4 mi¬ lijarde 640 milijonov. Od tega zneska je določenih 2 milijardi 140 milijonov za investicije v gospodarstvo perazvitih o- 'krajev Primorske, Kočevja in Dolenjske, 2.5 milijard je določenih za investicije v zdravstvu in prosveti. Sam proračun iz¬ datkov za zdravstvo, prosveto, sodstvo, promet in administracijo dosega višino 5 milijard 142 milijonov din ter je ne¬ koliko višji od lanskega zaradi pove¬ čanja plač uslužbencem v državnih ura¬ dih in ustanovah. Za smotrnejše finan¬ ciranje izdatkov za varstvo gozdov in za vzdrževanje objektov ob vodah sta pred¬ videna gozdni in vodnogospodarski sklad, v katerega bodo plačevali zlasti korist¬ niki gozdov in voda določen prispevek. Vodnogospodarski sklad bo znašal okrog ene milijarde din, gozdni pa ogrog 700 milijonov. V nedavni proračunski razpravi v beograjskem zveznem parlamentu, je bil govor tudi o dolgovih, ki jih je na¬ pravila sed. komunistična vlada v ino¬ zemstvu. Ker je treba te dolgove sedaj začeti odplačevati, titovi komunisti so se pa v zadnjih letih navadili dobivati iz zahodnega sveta ogromne denarne in blagovne pošiljke popolnoma zastonj, je v parlamentu med drugim jadikoval tu¬ di Boris Ziherl o težkem položaju, v ka¬ terem se je znašla Jugoslavija zaradi gospodarskega bojkota informskih dr¬ žav in seveda-zaradi suše. Naglašal je, da bi morali “tisti, ki so imeli od nas med vojno velike koristi, upoštevati naš položaj.” V Užicah' v Srbiji, kjer so komunisti med drugo svetovno vojno najprej pro¬ glasili svojo republiko, je “Odbor za ugotavljanje zgodovinskih krajev, ki so vezani na dogodke iz NOB” sklenil, da se muzej “vstaje 1941 v Titovem Užicu spremeni v centralni muzej vstaje jug. narodov.” V Brežicah je bila nedavno okrajna konferenca “ljudske mladine krškega okraja”. Na njej so obsodili primere podcenjevanja mladine kot n!, pr. v Tržišču, kjer je tajnik občinskega od¬ bora zaklenil mladinsko sobo in na vra¬ ta pribil napis “Mladini vstop prepo¬ vedan”. Ukazal je izprazniti tudi knjiž¬ nico. Brežiška mladina je pa dobila u- kor zaradni nedelavnosti, čeprav ima na razpolago vsa sredstva. Sloven-stha hiša, mam Je p&trebma Na občnem zboru Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani so ugotovili, da šteje društvo 113 članov in 42 kandidatov. Sklenjeno je bilo, da djrušitvo spremeni, svoje ime iz dose¬ danjega v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Težišče razprave je bil teža¬ ven, materialni položaj slovenskih li¬ kovnih umetnikov, ki je tako občuten, da postaja že pereč kulturni problem. Velike težave povzroča ‘tudi .vzdrže¬ vanje Male galerije, velik problem, je pa tudi vprašanje ateljejev in slikar¬ skega materiala. Za predsednika dru¬ štva je bil izvoljen akad. slikar Riko Debenjak. V Ljubljani je bilo nedavno zase¬ danje Glavnega odbora Prešernove druž¬ be, ki so jo komunisti ustanovili kot protiutež Mohorjevi družbi za propa¬ giranje knjig s komunistično tendenco. Zborovanje je vodil Boris Ziherl. Tajnik družbe Srečko Dimeč je poročal o teža¬ vah pri sestavljanju knjižnih zbirk za¬ radi pomanjkanja ( ?!) dobrih doma¬ čih del. Navajal je, da bo posebnost v novi zbirki knjiga “Dežele sveta”, ki bo izšla v velikosti koledarja z vrsto zem¬ ljevidov. Prešernova družba ima pri vsej komunistični propagandi in priti¬ sku ter agitaciji samo 1001 poverje¬ ništvo 497 ustanovnin je plačalo 295 ustanovnih članov. Vseh članov pa ima družba 41.841. V vsem je družba razpe- čala svojo zbirko v ca 47.000 izvodih. Tajnik družbe je tudi navajal, da druž¬ bo samo stane zbirka knjig 420 dinar¬ jev, naročnino zanjo je pa pobirala sa¬ mo 240 dinarjev. Odkrito je Priznal, da je razlika bila krita z dotacijo. Za re¬ vijo “Obzornik” so na zborovanju ugo¬ tavljali. da “doslej ni izpolnila svojega namena”. Posamezniki so se na sestan¬ ku zavzemali za izdajo predvsem do¬ mačih del. Umrli so. V Ljubljani: Leopold Kuž¬ nik, uslužbenec Litostroja, Leopold Mo- horč, Ana Supan, Ciril Potočnik, zdrav¬ niški pomočnik na kirurgični kliniki, An¬ ton Šalamun, žel. upokojenec, Ernest Leskovec, knjig-ovodja v p., Ivana Zorc, roj. Mauri, Franc Pišler, upokojeni di¬ rektor biv. TPD, Ivana Murko, Eliza Koren, roj. Čarga, Fani Hvale, roj. Ško¬ fič, Niko Goleš, šofer podjetja “Izolir- ka”, Ivan Pelan, sodni oficial in Marija Kremžar, diplomirana babica v p. v Št. Vidu, ing. Franjo štefe, šef jamomerni- ce in direktor rud. tehnikuma v Trbov¬ ljah, Ivan Gale, pos. v Grosupljem, An¬ ton Petek, direktor podjetja “Klasje” v Kranju, Zofija Slag, roj. Reich v Polju, Apolonija Omahen, roj. Šubic na Viču, Tonica Cuder v Čezsoči in Josip Gradiš- Daneš, biv. član Ljubljanske drame v Za¬ grebu. V krškem okraju je sedaj 48 šol in to 18 osnovnih ter 30 osemletnih. Te šole obiskuje 7799 učencev. Poleg tega je v tem okraju še 9 nepopolnih gimnazij ter popolna gimnazija v Brežicah. Nižje gimnazije obiskuje 2085 dijakov. j Planinstvo v Idriji je staro nad 200 ! let. Tako ugotavlja lib. časopisje, ko po- j roča o turističnem udejstvovanju idrij- | skih rudarjev. Pionir planinstva v Idri- j ji je bil Tirolec Scopoli, ki se je sredi I 18. stoletja naselil v Idriji kot rudarski zdravnik. Drugi pionir v idrijskem pla¬ ninstvu je bil pravtako zdravnik in sicer znani naravoslavec in prvi naskakovalec Triglava Boltežar Hacquet. Ta je v Idri¬ ji prebil 7 let, nato je pa živel v Ljub¬ ljani. Zanimivo je, da se je prav temu Hacquetu po nekaj neuspelih poskusih prvemu posrečilo priti na vrh Triglava v družbi še enega domačina dne 23. av¬ gusta 1782. Ljb. časopisje poroča, da bodo še letos začeli graditi v Ljubljani palačo za ljud¬ sko skupščino LRS. Palača ljudske skup¬ ščine bo po sklepu kom. vlade stala v središču mesta ter je načrte zanjo izde¬ lal ing. arh. Vinko Glanz. Sodijo, da bo¬ do vsa dela dokončana prihodnje leto. Svoj čas smo poročali, da je načrte za slovensko skupščino izdelal tudi naj¬ večji slovenski arhitekt Plečnik. Kot je pa iz gornjega poročila razvidno, komu¬ nisti njegovega načrta, ki je predvideval postavitev palače za slov. parlament v Tivoliju, niso sprejeli. Sed. kom. parla¬ ment je v Ljubljani prejšnja leta zasedal v prostorih Slovenske filharmonije, letos so pa zanjo preuredili prostore v palači Kazina. Slovenci v Argentini SSuem&s Aires MAŠA ZADUŠINICA ZA POK. PRELATA DR. ODARJA Ob obletnici smrti prelata dr. Alojzi¬ ja Odarja je bila zanj sv. maša zaduš- r.ica v torek, 25. maja ob pol deseti uri dopoldne v kapeli Salezijanskega zavo¬ da na Belgrano. Žalno opravilo za pokoj duše pok. pre¬ lata dr. Odarja je opravil č. g. Anton Orehar, direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini. Po cerkvenem opravilu so od¬ peli “Reši me, Gospod”, č. g. Orehar je pa ob asistenci čč. gg. Klemenčiča in škrbe- ta izmolil predpisane molitve za dragega pokojnika. Requiema za pok. prelata dr. Odarja se je udeležilo lepo število slovenskih vernikov, predvsem članov društev in organizacij, v katerih se je pok. slo¬ venski kulturni in javni delavec udej¬ stvoval. Vsi so se ga spominjali v po¬ božni molitvi. V Radio Excelsior je bila v nedeljo 23. 23. t. m. ob 9. uri dop. slovenska ura. Oddajali so koncertni program Slov. pev¬ skega zbora Gallus. Oddajo bodo pono¬ vili v Radio del Pueblo v soboto, 29. ma¬ ja ob 9. uri zjutraj ter v Radio Portena istega dne ob 18. uri. zv. IV. Kulturni večer Slovenske kultur¬ ne akcije je bil 20. maja v župnijski dvorani v Ramos Mejia. Posvečen je bil stoletnici rojstva Antonina Dvoraka. Za uvod so na plošči zaigrali Slovanski ples. G. prof. Geržinič je govoril o živ¬ ljenju in delu Antonina Dvoraka ter o njegovem vplivu na slovensko glasbo. Po njegovih izvajanjih so znova zavrte¬ li ploščo s krajšim Dvorakovim delom. Predno so na tem večeru na ploščah odigrali Dvorakovo peto sinfonijo, jo je razčlenil in pojasnil g. Božo Fink. Kul¬ turni večer sta zaključila dva glasbena filma. Prvi je prikazal Paderevskega ob igranju Lisztove Ogrske rapsodije, dru¬ gi pa Boehma pri dirigiranju uverture k Wagnerjevemu Tannhauserju. Na IV. kult. večeru je bilo navzočih okoli 50 oseb. V nedeljo, 23. maja, je imela Sloven¬ ska Fantovska Zveza svoj redni meseč¬ ni sestanek, na katerem je imel odlično predavanje o “Skrivnosti mladeniške dobe” univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin. Že¬ leti je, da bi mladina, ki ga je posluša¬ la, tudi v življenju tako vneto sledila njegovim naukom kot mu je ploskala po predavanju. Omembe vredna je tudi ve¬ lika udeležba fantov, s katero so doka¬ zali, da jim ni vseeno, če rešijo svoje probleme po slovensko in krščansko ali pa v duhu, ki “veje” okrog njih v vsak¬ danjem življenju. OSEBNE NOVICE Duhovniške spremembe, č. g. Alojzij Legan, ki je skoro dve leti deloval v Flo¬ ridi kot kaplan, je prestavljen k fari sv. Poncijana v mesto Eva Peron. Za hiš¬ nega kaplana v Kolegiju “Sagrado So- razon” v Castelarju je imenovan č. g. Matija Lamovšek, ki je dosedaj več let bil kaplan y Quilmesu ter pridno skrbel za dušni blagor tam raztresenih Sloven¬ cev. Župnijo Pontevedra pri Merlo je pa dobil č. g. Janez Markič. Po slovesnem instaliranju v župni cerkvi Brezmadežne so mu farani priredili v veliki dvorani Kluba Pontevedra prisrčen sprejem z banketom. Vsem želimo obilo božjega blagoslova na njihovih novih mestih. Poroki. V župnijski cerkvi v Ciudadeli sta se poročila g. Rudolf Drnovšek in gdč. Marija Malovrh. V San Martinu sta pa v soboto, 22. t. m. stopila pred oltar g. Vinko Lazar in gdč. Zofka Kavčič. Mladima paroma ob vstopu v novo živ¬ ljenje želimo vso srečo ter obilo božje¬ ga blagoslova. Družinska sreča. V družini g. Stanka Bitenca in njegove gospe Gioconde so dobili dvojčka, ki bosta pri krstu dobila imeni Peter in Pavel. Sinček je prav tako razveselil družino g. Alojzija škode in njegove ge Marije roj. Kunaver v La- nusu. Pri krstu je dobil ime Janez-Karol. Iskreno čestitamo. Lams Slovenska skupnost v Lanusu ob četrti obletnici. 31 maja se izpolnijo 4 leta, od¬ kar je slovenski Lanus začel svoje siste¬ matično delo. Ta dan je bil slovesen sprejem župnika Janeza Hladnika, ki je prevzel faro sv. Jožefa in naslednji dan, bila je to bikoštna nedelja, je bila prvič slovenska maša v Lanusu. Za to obletnico ima slovenska skup¬ nost že kupljen lastni harmonij. Ta dogodek bomo proslavili 30 maja s zahvalno sveto mašo ob 10.30 in po¬ sebno slovesnostjo ob 19 uri, skupno z župnijo. Poročila sta se Milena Stres in Ambro- sio Rossi. Nevesta je iz Kanala, česti¬ tamo. Krščeni so bili v Lanusu: Jože Požes, kateremu je botroval Tone Boštjančič z ženo in Ivan Karel škoda, kateremu sta botrovala stric Carlo Kumar in stara mama Perina Kumar. Slovenskim duhovnikom se za njihov prispevek v znesku 200 pesov ter za do¬ kaz razumevanja za materialni napredek slovenske naselbine v Lanusu iskreno zahvaljuje odbor za Sociedad de Fomen- to Villa Eslovena. S L © VENCI, S E O V E N K, E! V nedeljo 6. junija 1954 obhajamo SPOMIN ŽRTEV REVOLUCIJE Udeležite se vsi Spominske svečanosti w svetiš©« Marije Pomočnice (Dom Boseo) v liamos Mejia A vda de Majo Na svečanosti sodelujejo: Slovenski pevski zbor "GALLUS" pod vodstvom g. dr. JULIJA SAVELLIJA; na orgijah g. prof. JOŽE OSANA; govornik preč. g. dr. IGNACIJ LENČEK Začetek svečanosti ob 17.30 uri zvečer Vabi B tt.U & T V O S E O V E m £ E V v Severno MLINARJEV JANČE Iz Južne Pravzaprav nikdar nisem nameraval V južno Ameriko. Nikoli nisem nič do¬ brega slišal o njej, pa me zato ni vlek¬ lo tja. Pa tedaj je bilo že tako, da je človek moral tja, kamor je mogel in ne tja, kamor je hotel. Vsaj meni se je ta¬ ko godilo in prepričan sem, da mnogim drugim tudi ne bolje. Prav nič čudno ni, če^ se je človek pri tem včasih še prenaglil, kajti tudi največja potrpežlji¬ vost ima svoje meje. Ko smo se tedaj po tisti nesrečni, vso bedo in gorje prinašajoči osvoboditvi vseh telesnih in duševnih dobrin umak¬ nili v Avstrijo, sem nemudoma pričel iskali možnosti, da grem dalje v sever¬ no Ameriko. Pa ni šlo. Počakati da je treba, so rekli povsod, kjerkoli si po¬ trkal, pa tudi, če si jim molil pod nos cel šop “affidavitov”. Potem pa se je pričelo gibanje za Argentino. Tako sit je že bil človek “dipijevstva”, da je hotel kamorkoli, samo da preneha biti števil¬ ka in da postane zopet 'človek. Ko sem vprašal ameriškega konzula glede Ar¬ gentine, mi je izjavil, da bom vsekakor pri el od tam prej v severpo Ameriko, kakor pa iz Avstrije. Prav, tedaj pa na¬ okoli, če ne gre naravnost! Tako sem se torej znašel v južni A- meriki. Četudi sem slejkoprej namera¬ val v severno, sem potihem le sklenil, da ostanem v južni, če mi bo ugajalo. Pa mi ni! Zato sem se že po nekaj ted¬ nih prijavil pri konzulatu za v severno. Slabo so me potolažili. Da nisem več be¬ gunec, odkar sem stopil na suho tostran luže, so rekli, da moram na redno kvo¬ to, ki pa je zelo obremenjena in bom moral zato čakati več let, predno bom prišel na vrsto. Šmentana reč! Toda kaj hočeš, bratec, ko pa je potrpežljivo ča¬ kanje že tako v navadi v življenju na ju¬ gu sploh, pa naj bo to potem v Evropi ali pa Ameriki. Pa smo čakali! Toda vsake stvari je enkrat konec in tudi našega čakanja je bilo. Precej let je sicer trajalo, dosti dre¬ ganja ie bilo treba, vendar smo po mno¬ gih križih in težavah končno le dobili dovoljenje, da se lahko preselimo v se¬ verno. Prav, tedaj pa le zopet na pot! Okoli Božiča je v južni Ameriki na¬ vadno najbolj vroče, v severni pa naj¬ bolj mraz. Pa pravijo, da človek težko prenese tako hitro izprememfco, iz vro¬ čice na .mraz še težje, kakor pa obratno. Zato nismo pohiteli s potovanjem, kajti prav za Božič smo dobili dovoljenje. Si¬ cer pa se človeku niti ne mudi več tako, kadar ima enkrat dovoljenje v žepu. Le dokler se peha za njim, je kakor na trnju. Kako pa bomo šli, z zrakoplo¬ vom, z ladjo? Vse prehitro in še predra¬ go zraven, prijatelj! Odločili smo se za navadno Holandsko tovorno ladjo, ki si¬ cer res rabi skoro cel mesec, da dospe, vendar je zato tudi najcenejše sredstvo, ki te prepelje iz južne v severno. Pa kaj zato, če SO 1 cel mesec vozariš poi morju? Kot izseljenec prav gotovo nič ne za¬ mudiš, lepo odpočiješ in opomoreš si v čistem morskem zraku, več obalnih mest, kjer ladja pristane, si lahko ogle¬ daš, pa še lepih par tisočakov si prihra¬ niš pri tem, lažje in hitreje, kakor kjer¬ koli drugod in kakorkoli drugače. Zato pa kar lepo počasi torej! Tako smo se sredi preteklega svečana vkrcali v Buenos Airesu na še kar mogo¬ čen Holandski tovorni brod in odpluli počasi proti severu. Počasi, pravim, ven- -dar to niti ne bo držalo tako dobesed¬ no. Taka ladja namreč ne vozi prav nič počasi, ker jo reže tudi po osemnajst vozlov na uro; počasna je le zaradi te¬ ga, ker v mnogih lukah pristane, da tovori, kar pa vedno vzame dosti časa in. le zato tako dolgo ne dospe r.a svoj končni cilj. Srečno torej, Južna! Kdo ve, če in kaj se zopet vidiva? Mogoče pa je vse, kajti svet je danes majhen, silno maj¬ hen, da ga z rokami lahko objameš, ka¬ kor mlado smreko. Vsekakor ti zahvale ne bom pozabil, kajti dobrohotno si me sprejela in mi še celo vse preveč topline nudila. Toda ljubezen stara ne zarjavi, vedno se vrne ter obnovi in prav ta me vleče na sever. Če pa nama je usoda na¬ menila. da se zopet srečava, ej, kot sta¬ ra prijatelja se bova pozdravila in prav prisrčno objela! Slovo ni bilo lahko. Mnogo znancev in prijateljev je prišlo k odhodu broda in poslavljanja ni bilo ne konca, ne kraja. Prav iskreno zahvaljeni vsi še enkrat! Res si človek želi proč. Toda, ko končno odhajaš in se začneš poslavljati, prija¬ telj, pa te začne nekaj grabiti tam okoli srca, nekam čudno toplo ti postaja, mravljinci se ti začno izprehajati po hrbtu, v grlu te prične daviti in rosa ti sili na oči. Človeško je to, bratec moj in solza ob slovesu se ni treba nikomur sramovati! Ostani torej srečno, južna, ponovno iskreno zahvaljeni vsi, za vse! Končno smo torej odrinili ter odpluli počasi proti severu. Potom pa smo pristajali. Najprej v Montevideo, nato pa v Paranagua, San¬ to, Rio de Janeiro in Victoria v Brazili¬ ji. Povsod smo zapeljali v luko in to¬ vorili, le v Rio de Janeiro smo ostali kar zunaj in so nam druge, manjše ladje pripeljale tja naš tovor ter zato tudi na suho nismo mogli. Pa nam je bilo res žal, ker je bil prav pustni čas in ob tem ravno v Rio de Janeiro naj¬ bolj nore. Tako smo torej le od daleč sli. ali ves pustni trušč in vrišč, videti pa ga nismo mogli. V ostalih pristani¬ ščih pa smo šli na suho, si ogledali me¬ sto in se zanimali zlasti za plaže, kaj¬ ti vročina je pritiskala, da je bilo ve¬ selje, pa si je človek res z užitkom pri¬ voščil prijetno morsko kopelj. Plaže imajo povsod prav lepe, ona v Montevi¬ deo pa je menda svetovno znana. Sicer pa je Montevideo sploh lepo mesto, ne tako obsežno sicer, pač pa nekam bolj domače, po evropsko, zgrajeno. Poleg tega ima tudi boljše podnebje. Vroče je sicer tudi tam, kakor menda povsod r.a jugu, vendar vročina ni tako težka in moreča; izgleda, da tam le toplomer kaže kakor drugod, vlagomer pa nepri¬ merno manj. Paranagua je bolj majhna luka, za¬ to. pa Santos prav velika in dobro ure¬ jena; pa je tudi razmljivo, ker je San¬ tos glavna luka za San Pablo, lci je go¬ spodarsko najbolj razvito mesto v Bra¬ ziliji. Victoria je prijetno mestece tik ob morju. Prav na pustni torek smo bili tam in z zanimanjem gledali, kako no- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. V. 1954 SLOVENCI Kanada Družine prihajajo v Kanado. V prvi polovici meseca aprila t. I. je prišla v Toronto družina Franca Mušiča iz Mengša. Sredi aprila družina Ivana Su¬ hadolca iz Dobrove pri Ljubljani ravno tako y Toronto. V Timmins pa družina Milka Božnarja iz Polhovega Gradca. Proti koncu aprila so pa prišle v To¬ ronto družine: Ivana Marna iz D. M. v Polju pri Ljubljani, Jožeta Genorja iz Stične na Dolenjskem in Pavla Kokalja iz Žirov. V prvi polovici maja je prišla v Toronto družina Janez Krnca iz Loške¬ ga Potoka. Vsem srečnim možem po 9 letih pri¬ silne ločitve iskreno čestitamo, novodo- šlim pa želimo, da bi se dobro počutili v novi domovini. Veseli smo pa tudi, da naša slovenska skupnost v Torontu na¬ rašča. SKAS — Kanada v Torontu je imel v petek dne 7. maja svoj mesečni sesta¬ nek. Na programu je bil referat g. J. Levstika “Kako naj se katoliški izobra¬ ženec v tujini skuša ohraniti na višini”. Povabljeni so bili vsi člani in tisti štu¬ dentje, ki študirajo na univerzi v To¬ rontu. Udeležba je bila zelo zadovoljiva. Pri sestanku je sodeloval tudi zaradi odda¬ ljenosti nenavzoč član g. J. Gydrkos, ki je k referatu poslal svoje misli v poseb¬ nem dopisu. Po referatu se je razvila ži¬ vahna debata, ki je bila ob čaju in pe- P O SVETU civu. Debatirali smo o treh izobraženče- vih področjih: o versko-nravnem inteli¬ genčnem in ideološkem. Zanimiva je bi¬ la ugotovitev zlasti študirajočih udele¬ žencev, da je organizacija, kot je SKAS, potrebna in da je lahko s svojim delom v veliko pomoč. Sklenili smo, da se bomo kmalu zopet sešli. Občni zbor. Cerkveni odbor slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu je sklical za nedeljo 2. maja občni zbor v italijanski cerkveni dvorani ob 11. uri po slov. službi božji. Udeležba je bila komaj zadovoljiva, vendar se je spored občnega zbora lepo razvijal. Stari odbor pod predsedstvom g. Jo¬ žeta Turka je podal poročila o delu. Iz njih je bilo razvidno, koliko sta naša dušna pastirja čč. gg. dr. Kolarič in Ko¬ pač Janez C. M. s sodelovanjem cerkve¬ nega odbora storila, da bi Slovenci že v Marijinem letu prišli do svoje lastne cerkve. Veliko je bilo narejenega in da¬ nes že imamo vsa potrebna dovoljenja za dograditev cerkve in tudi najpotreb¬ nejša sredstva so že na vidiku. Pri volitvah je bil izvoljen novi od¬ bor, ki mu predseduje g. Viktor Trček. Novi predsednik je navdušen cerkveni pevec, priljubljen družabnik in vodi po- pravljalnico čevljev na 101 1/2 Ronces- velles Ave, v Torontu. Novemu odboru želimo sodelovanja čim širših plasti slovenskih župljanov in veliko pomoči Marije Pomagaj! NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Medtem ko merodajni krogi v Sever¬ ni Ameriki izjavljajo, da je po mnenju zahodnih bankirjev dovolj osnovan zrel optimizem, kar zadeva preprečenja več¬ je gospodarske krize v USA in na za¬ hodu sploh, časopisi pišejo med drugim, da je brezposelnost padla v USA za 260.000 oseb v teku meseca aprila, s či¬ mer .prvič od oktobra lani nastopa pa¬ danje brezposelnosti. Vendar je še pri 60 milijonih zaposlenih 3,5 milijone brezposelnih. V prvih treh mesecih tega leta je bilo v sev.-amer. tovarnah 800 stavk, katerih se je udeleževalo okrog 300.000 delavcev, kar v primeri s 1276 stavkami v preteklem letu (od jan. do konca marca) pomenja velik napredek. Težave z izvozom so predvsem priza¬ dele Anglijo, katere zastopniki, bolj za¬ sebniki kot drž. predstavniki, se na vse načine trudijo, kako bi povečali trgovi¬ no z državami onstran železne zavese. Med te najbolj resne kupce spada rde¬ ča Kitajska, s katerimi se Angleži zgo- varjajo v vzhodnem Berlinu. Kot pravi¬ jo, so vsi angl. trgovci navdušeni nad sijajnimi izgledi. Angl. vlada sama pa se resno trudi, da podpiše s sovj. vlado dogovor o gradnji tov. ladij v angl. la¬ djedelnicah. Poslanci so se namreč v angl. parlamentu pritožili, češ zakaj pušča vlada tako sijajne dogovore vne¬ mar, ko je vendar znano, da so holand¬ ske tvrdke prevzele vsa naročila od so¬ vjetov, katere so prej Angleži zavrnili zaradi znane prepovedi trg. s sovj. blo¬ kom. Z istim blokom se dogavarja tudi čilska vlada, ki bi rada spravila v pro¬ met okrog 3 milijone litrov vina, za ka¬ terega ne najde kupca v svobodnem sve- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na predvajanje slovenskih filmov: 1) Tres Picos 2) Bariloche in Catedral 3) Slovenska steza in smuk 4) Postavitev in blagoslavitev križa slovenskih planincev na planini Capilla 5) Okolica groba pok. Tončka Pangerca v gorovju Paine 6) Ribolov v Bariločah 7) Barvni film: Romanje Slovencev v Lujan 1. 1953. Filme bo pojasnjeval s predavanjem predsednik Slov. planinskega društva v Bariločah g. France Jerman. Prvo predavanje s prikazom nave¬ denih filmov bo 30. maja ob Vi 8 uri zvečer v župnijski dvorani v Ramos Mejia, v drugič bo pa isto predavanje s filmi dne 4. junija ob Vi 8 uri zvečer pri Deklevi, Jorge Newbery. Vsi iskreno vabljeni! Odbor SPD tu. Nikjer pa ne potrjujejo nekaterih ve¬ sti, po katerih naj bi Čilenci bili priprav¬ ljeni prodajati sovjetom svoj baker. Spri¬ čo zadnje izjave generala Ibaneza, da so vseh nemirov krivi komunisti, je prav malo verjetno, da bi to, za vojno tako važno kovino, prodajali eventualnemu bodočemu nasprotniku. Nihče pa ne stavi nikakih ovir trgo¬ vanju FLRJ s svobodnim svetom. Tako so pred kratkim prispeli v Brazilijo čla¬ ni uradne jug. misije pod vodstvom dr. Jakova Blaževiča, predsednika izvr. od¬ bora hrv. ljudske skupščine, da se dogo¬ vore o povezanju izmenjave blaga med obema državama. Ta misija bo obiskala tudi druge južnoameriške republike. Nemško gospodarstvo se je zadnje ča¬ se ponovno opomoglo, in to tako, da je Adenauer upravičeno in s ponosom de¬ jal, da “bo v avgustu letos nemška va¬ luta popolnoma krita z zlatom in amer. dolarji, če bo razvoj še nadalje tako u- goden”. Nemci, ki so na marsikaterem svetovnem trgu že krepko spodrinili An¬ gleže — in ponekod tudi Amerikance, so zadnje čase pričeli industrializirati tudi v Indiji. Tako bo Daimler Benz skupno z neko indijsko firmo fabriciral Diesel tovorne vagone, za katere bodo vse se¬ stavne dele izdelovali v Indiji. Po sovj. zgledu se tudi rdeča Kitaj¬ ska v sedanji petletki industrializira. Po poročilih iz tamošnjih uradnih krogov bodo v teku leta spravili v pogon 70 no¬ vih objektov, med katere štejejo rudni¬ ke, jeklarne, petrolejske rafinerije ter nove tekstilne tovarne in papirnice. Na težko industrijo odpade po načrtu 44% novih gradenj; država je udeležena s 66% kapitala pri vseh obratih, kar je 18% več kakor pred petimi leti. Kot končni cilj sedanje petletke je predvi¬ dena popolna odprava zasebne iniciative. Marsikdo še ne ve... .. .da se je svetovna trgovina povečala za 250 odstotkov v času od leta 1938 do 1952. Svetovna in¬ dustrijska produkcija pa se je dvignila od leta 1930 do danes za 189 odstotkov. Ne odkloni prispevka za slovensko hišo Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital T. E. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 4. do 6. ure za žen¬ ske bolezni in kirurgijo v ulici Pasteur 66 — drugo nadstropje (konzultorij dr. Rubin), druge dneve pa po predhodnem tele¬ fonskem dogovoru. Rentgen, diatermia, inhalacija kisika. Izredna priložnost nakupa zemljišta 5 minut od to¬ varne Buder, vis-a-vis tovarne Hidro File. Informacije: Alvear 1071 Florida (Estado) FCNGB Tmprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je v pe¬ tek, dne 21. maja 1954 umrla v Buenos Airesu v 43 letu starosti po dol¬ gotrajni bolezni, zadeta od kapi, naša dobra mati, žena, hčerka, sestra, te¬ ta in svakinja gospa OLGA KUKOVO, roj. POLAJNAR Pogreb drage pokojnice, ki zapušča moža Antona ter sinčka Matjaža in Janezka, je bil v soboto, 22. maja ob 14.30 na buenosaireško pokopa¬ lišče Chacarita. Vsem jo priporočamo v molitev. Bog ji daj večni mir in pokoj! Družine Kukoviča, Poštajnar, Šabič Buenos Aires, 23. maja 1954 Dne 21. maja 1954 je po dolgotrajni bolezni zadeta od srčne kapi umrla članica Društva Slovencev gospa OLGA KUKOVIČA, roj. POŠTAJNAR Pokopana je bila v soboto 22. maja 1954 na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu. Ohranimo pokojno gospo v lepem spominu in molimo za pokoj njene duše! DRUŠTVO SLOVENCEV Buenos Aires, 27. maja 1954 ZAHVALA Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nas tolažili v urah žalosti vsled nenadne smrti naše drage matere, žene, hčerke, sestre, tete in svaki¬ nje gospe OLGE KUKOVIČA, roj. POŠTAJNAR, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo č. g. Jožetu Juraku, namestniku direk¬ torja slov. dušnih pastirjev v Argentini, za vodstvo pogreba iz hiše žalo¬ sti v ulici Eamon L. Falcon 4158 na pokopališče Chacarita, tajniku Dru¬ štva Slovencev g. Francu Pernišku ter ostalim rojakom, ki so blago po¬ kojnico spremljali k njenemu zadnjemu počitku. Družine Kukoviča, Poštajnar, Šabič OBVESTILA Tečaj o državno pravnih vprašanjih bo v nedeljo, 6. junija točno ob pol de¬ veti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Na sporedu je važno in zanimivo pre¬ davanje “O odgovornosti v javnem živ¬ ljenju”, ki ga bo imel g. dr. Milan Ko¬ mar. Vabimo vse slušatelje tečaja, pa tudi vse druge, ki se zanimajo za jav¬ no življenje in javno delo, da pridejo k temu predavanju. Vse samostojne slovenske obrtnike in one, ki. se pripravljajo na osamosvoji¬ tev, toplo vabimo na predavanje o ar¬ gentinski davčni zakonodaji (kako se izvršijo davčne prijave itd.), ki ga bo imel g. Stanko Jerebič na drjjgem disku¬ sijskem večeru o gospodarskih vpraša¬ njih na Granaderos 61 v soboto, dne 29. maja točno ob 19 uri. OHRANIMO SI ZDRAVJE! je pred¬ met letošnjega tretjega socialnega dne, ki se vrši v nedeljo, 27. junija dopoldne v dvorani v Ciudadeli. Slovensko planinsko društvo, Bs. As., bo dne 30. maja in 4. junija t. 1. predva¬ jalo 6 zanimivih planinskih filmov slov. planincev v Bariločah ter barvni film o romanju Slovencev leta 1953 v Lujan. Filme bo pojasnjeval predsednik SPD v Bariločah g. France Jerman. Prvi planinski večer bo 30. maja ob pol 8. uri zvečer v župnijski dvorani v Ramos Mejia, drugi pa ob isti uri dne 4. junija pri Deklevi v ulici Jorge New- bery. "ČASA BO¥IJ” — iirarna iis zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) (Nadaljevanje s 3. strani) ri staro in mlado, moško in žensko, da človek res ne ve, pri čem je. Sicer pa je treba vedeti, da je pust v Braziliji naj¬ večji narodni praznik celega leta in da je n. pr. pust ali karneval v Rio de Janeiro tako na glasu, da pridejo rado¬ vedneži iz celega sveta ob pustnem ča¬ su radi pogledat tja, kako znajo nore¬ ti Brazilci. Razumljivo je, da si potem: tudi vsa manjša mesta prizadevajo, da bi čim manj zaostajala za glavnim. Ta¬ ko je torej tudi v Victoriji bilo nore¬ nja na pretek. Povsod, kjer smo pristali, smo tudi tovorili in sicer predvsem kavo in pa les, cele hlode. Je to neke posebne vrste tropski les, ze¬ lo drag, ki se rabi le za najfinejše po¬ hištvo, klavirje itd. Victoria je bilo naše zadnje pristanišče v Braziliji in južni Ameriki sploh. Pustno noč smo prebili še tam, prihodnje jutro pa že opremili ladjo za dolgo plovbo, odrinili na širo¬ ko morje in jo s polno brzino rezali na¬ ravnost proti New York-u. Dokler smo pristajali po raznih pri¬ staniščih, se za našo ladjo niti nismo to¬ liko zanimali. Spat in včasih jest smo .e prišli tja, sicer pa se zadrževali le bolj na suhem. Sedaj pa je bilo temu pohajkovanju konec. Odpluli smo na ši¬ roko morje in najmanj kakih deset dni bo pomenila ladja za nas cel svet, četu- dile majhen otočič sredi nepregledne vodne površine. Zato ni čudno, da smo se sedaj končno le pošteno razgledali, da ugotovimo, kako smo pravzaprav sprav¬ ljeni. Kakor že omenjeno, je bil naš brod iz¬ razito tovorna ladja, prav nič oprem¬ ljena za prevoz potnikov. Ker pa je slučajno ostalo od posadke par kabin praznih, so pač strpali tja nekaj potni¬ kov, da se čim bolje izrabi prostor. Ko¬ maj sedem nas je bilo vseh skupaj, dva Poljaka, mlada zakonca, trije mladeni¬ či, Hrvat, Irec in Argentinec ter midva. Argentinec je imel svojo kabino v sredi ladje, kjer so bili sploh glavni stano¬ vanjski prostori, prav tam, le eno nad¬ stropje nižje, sta bila spravljena tudi Poljaka, Hrvat je delil kabino z Ircem zadaj na krmi, kjer sva bila nastanjena tudi midva. Sredi ladje, v prvem nad¬ stropju, je bila obednica za častnike, aspirante in tudi za nas. To je bil obe¬ nem tudi edini prostor, kjer se je dalo nekoliko posedeti, pa še tu so nas pre¬ ganjali, ker se je jedlo v več obrokih in je bilo zato, cesto zasedeno. Naši prostori zadaj na krmi so bili seveda najslabši, vendar zato tudi najcenejši. čeprav ti na takem tovornem brodu res ne nudijo prav nobene udobnosti, imaš vendar to prednost, da so ti do¬ stopni vsi prostori in si tako lahko po¬ lteno ogledaš prav vso ladjo. Seveda pa moraš biti za gibanje, postopanje in bi¬ vanje na taki ladji tudi primerno oble¬ čen. Vse je namreč vedno umazano in sveže namazano z oljem, raztopljeno smolo ali pa barvo, pa naj bodo to po¬ tem že vrvi, ograje, držaji pri stopnji- cah, stene ali pod. Ker bi vsako boljšo obleko docela uničil, se moraš pač po¬ služevati le navadnih prtenih, pralnih oblek, kakor dela to v ostalem tudi po¬ sadka. Parade namreč na taki ladji ni prav nobene. Sicer pa kako in čemu tu¬ di ? Posadka ima svojega posla dovolj in teh par potnikov ji je očividno le v nad¬ lego in napotje pri vsakem koraku . Ladje se grade dandanes večinoma iz železa in ne več iz lesa, kakor ne¬ kdaj, pa je tako tudi na naši ladji bilo vse iz železa, še stene kabin; le nekaj lepših vrat je bilo lesenih in pa pod. Škoda, da niso že davno gradili ladij iz železa, ker tedaj Benečani ne bi bili rabili hrastovine ter ne bi bili opusto- šili našega Krasa. Tako so ga pa prav do golega, slično kakor danes pustošijo “tovariši” Kočevske gozdove in pa zele¬ no Pohorje. Ko je naš svetniški Baraga potoval v Ameriko’ in ni premogel denarja za i prevoz, se je vdinjal za kurjača in ce- l lo vožnjo metal premog pod kotle. Da¬ nes bi se že moral vdinjati za kako drugo delo, ker ladje za dolgo plovbo že davno nimajo več parnih kotlov na premog, temveč parne turbine, ki jih kurijo s surovim oljem. Nobenega kur¬ jača več ni treba, ker gre vse avtoma¬ tično in takorekoč en sam strojnik goni celo ladjo š silo deset tisoč konj, ki brzi z osemnajst vozlov na uro in tovo¬ ri nad desettisoč ton teže. Tak je bil naš brod, pa tudi pri še mnogo večjih tozadevno ni nobene razlike. Zato pa je tudi celokupna posadka na e ladje s ka¬ pitanom in kuharjem vred štela komaj petdeset mož, pa bi bila lahko še manj, če ne bi bilo raznih vajencev in dijakov praktikantov. Hrana na ladji ni bila slaba, četudi zelo enolična, tako, da smo se je kma¬ lu eden za drugim naveličali. Najbolj revež je bil naš Argentinec, kajti ku¬ hinja je bila Holandska in o poštenem asadu ali čurasku ni bilo niti govora. Vročina je držala neprestano in šele zadnji dan pred New York-om je posta¬ lo naenkrat hladno, da so na mah izgi¬ nile kratke hlače ter gole noge in brez- rokavne srajce. V nedeljo zjutraj je bi¬ lo, ko smo zagledali že od daleč spome- I nik svobode, pa nebotičnike ter suho ! zemljo in smo končno pristali v New York-u. Nevv York. Nekam pust in prazen je , bil videti, pa seveda, nedelja je bila in poleg tega še stavka v pristanišču. Osebni in carinski pregled je bil kaj hitro opravljen, i seveda, kaj pa naj takle izseljenec tudi posebnega vozi s seboj, papirje pa ima itak vedno v re¬ du. Tako smo se brez večjih ceremonij takoj izkrcali in jo mahnili vsak svojo pot. Pozdravljena torej, Severna, pozdrav¬ ljena! Kaj si mi le ti dobrega nameni¬ la? Ko sva se prvič srečala, si mi vse najboljše obetala, toda dolgo je že od tedaj, marsikaj se je izpremenilo in Bog sam ve, če se nisi premislila, prav ka¬ kor mlada nevesta, ko se ji ženin po dol¬ gih letih, star in izmozgan, vrne iz voj¬ ne! Velike so bile moje zahteve ob na- I jirem prvem srečanju in na vse si pri¬ stala, danes pa sem skromen in z vsaj kolikor toliko udobnim pribežališčem se bom zadovoljil. Mrka si in molčiš, toda že bližnja bodočnost bo pokazala, v ko¬ liko še spadava skupaj. Zaenkrat vse¬ kakor pozdravljena, pozdravljena v ve¬ selem upanju, da sva si slejkoprej soje¬ na! (Nadaljevanje v prihodnji štev.)