DEMOKRACIJA Leto III. - Stev. 26 Trst - Gorica 17. junija 1949 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22 II - tel. (52-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Hiva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 1?. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 0-18127. Izhaja vsak petek 61.136 tržaških volivcev je glasovalo za našo neodvisnost in sraMo! Podeželani! S svojim nedeljskim flasovanjem povečajte to število in dokažite vsemu svetu, da hoče naš človek živeti svoboden na svoji zemlji! Pogumno naprejI Tržaške upravne volitve z dne ' 12. junija 1949 dokazujejo brez j najmanjšega dvoma vse bolestno neugodje, ki ga je povzročil viharni spopad druge svetovne voj- j ne v Evropi na splošno, prav posebno pa v našem življenjskem kotičku, na katerega z največjo pozornostjo gleda vsa Evropa. Volitve dokazujejo tudi popolno, .s/‘Oro bi rekli organsko nesposobnost sodobnih državnikov, da bi ustvarili zdravo podlago za politično ureditev naše zemlje. Vsi pohlepi in vse požrešnosti državnih in idejnih zmagoval cev, ki so sprti v neizprosni medsebojni tekmi, vsi upi in vsi obrambni poskusi državnih in idejnih poražencev, imajo svoj izraz v naših občinskih volitvah, v tako zvanih tržaških u-pravnih volitvah, ki so pa dejansko nič. drugega ko poskus merjenja tujih sil in iskanje tujih koristi na našem narodnem telesu in v našem življenjskem prostoru. h- mnev so nekateri hoteli predvsem . ugotoviti kakšne sile so vprežene v politični voz našega ozemlja, ki je naravno pomorsko izhodišče Podonavja in stična točka dveh narodnostnih in ideoloških svetov. Da bi se ti nekaterniki preveč ne izpostavljali, so dali našim volitvam zunanji videz upravne zakonitosti, čeprav so bile po svojem bistvu dejansko izključno političnega pomena. Tako vidimo, da je naše tržaško mesto v skladu z raznimi računi velikih sil enkrat predmet koloni-jalnega barantanja, drugič pa predmet izigravanja na račun Komin-forma in Titovega komunizma. Italijanske stranke so se igre s Trstom, udeležile z največjo obupano srditostjo zaradi izgubljene vojne, zaradi česar smo danes v Trstu nema priča organiziranega vstajenja neofašizma, ki se je pod obličjem MSI — italijanskega socialnega pokreta močno uveljavil s svojimi dobljenimi glasovi (10.222!) in s štirimi občinskimi sedeži, česar ni mogel doseči niti v Italiji s 45 milijoni prebivalcev o priliki zadnjih državnozborskih volitev dne 18. aprila 1948. Italijanski revizionizem, ki ga podpira z neomejenimi sredstvi italijanska vlada in vse italijanske stranke, ki uživa pomoč Vatikana in politično zaslombo zapadnih sil v obliki tristranskega predloga z dne 20. marca 1948, je skušal doseči za vsako ceno z našimi volitvami nekako plebiscitarno izjavo za ]Priključitev Italiji: Toda to mu ni uspelo! Nasproti 63 odstotkom glasov, ki so jih dobili revizionisti s pomočjo raznih tudi nečednih sredstev, stoji 37 odstotkov glasov tržaških borcev za neodvisnost, ki so jasno dokazali, da hoče Trst živeti svobodno življenje in da se kljub itali-janstvu večina prebivalstva noče odreči svxoji nalogi tržišča in obmorskega izhodišča za srednjo Evropo in Podonavje ter ne manj veliki evropski nalogi pomirjevalnega člena med Južnimi Slovani in Italijani. Borci za neodvisnost Trsta so (Dalje na drugi strani) Volitve v okoliških občinah Svobodnega tržaškega ozemlja V nedeljo bodo svojo besedo o I Svobodnem tržaškem ozemlju iz- ■ rekle tudi okoliške občine o priliki tako zvanih »upravnih« volitev, i Glasovalo bo okoli 15.000 voliv- j cev in izvolilo vsega skupaj 100 j nov»h občinskih svetnikov za obči- j ne Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje. Ni nobenega dvoma o tem, kako bodo izpadle te »upravne« volitve, saj so občine Zgonik, Repentabor in Dolina docela slovenske občine,, medtem ko je v Nabrežini samo 20 odstotkov italijanskega v zadnjem času priseljenega življa. Milje so pa občina z enakim številom Slovencev in Italijanov! Tudi tržaška okolica se bo torej izjavila 7a ohranitev STO-ja! Ni pa vseeno, kako bo to svojo voljo izrazila! Slovenska narodna lista je kot.. i?.raz trdue^ voljo mladega demokratskega gibanja na tržaških tleh dobila častno število glasov v neenaki borbi z mednarodnim komunizmom na eni strani in z italijanskim iredentizmom na drugi strani. Zato so naši narodni delavci okoli Slovenske narodne liste prepričani, da se bo sleherni naš podeželan v nedeljo opredelil za našo demokratično slovensko listo, če mu je res za svobodno, demokratično in narodno zavedno politično izživljanje v novih občinskih upravah našega podeželja! Velika večina od 15.000 podežel-nih volivcev bo volila slovensko in demokratično! Le na ta način se bo skupno število vseh volivcev STO-ja, ki so se izjavili proti priključitvi k Italiji, močno približalo količniku, ki so ga dobile italijanske stranke. Tržačani so s svojim glasovanjem Trst rešili! Sedaj leži na Vas, da to voljo Tržačanov po svobodi in neodvisnosti podprete s svojimi glasovi, ki pa naj bodo izraz Vašega demokratičnega hotenja, ne pa dokaz, da je tudi naše podeželje komunistično! Vsak glas, ki ga boste dali za Slovensko narodno listo, bo imel odločilen pom°n pri uveljavljenju mlade slovenske demokracije v no- vi tržaški politični stvarnosti! Zato glasujte strnjeno za Slovensko narodno listo v Nabrežini in Zgoniku! V Repentabru pa glasujte za Neodvisno gospodarsko zvezo in v Dolini za Neodvisno kmečko listo! 5'cvensiit! narodna lista v Nabrežini Zna&: lipova vejica s helebardo 1. TERČON Josip 2. KRALJ Oto 3. TERČON Ivan 4. LEGISA Jožef 5. LEGISA Franc 6. KRALJ Jožef 7. LUPINC Alojzij 8. ANTONIČ Ivan 9. BLAZINA Emilij 10. LEGISA Mirko 11. RADOVIČ Mirko 12. ZUZEK Franc I 13. GABROVEC Ivan 14. PETELIN Alojzij 15. REBULA Ladislav 16. PERTOT Lambert 17. PERTOT Adolf 18. KRALJ Marija 19. PECIKAR Ivan 20. PLESNIČAR Kazimir. S!o\)tnsha irarndns lisfa 1! Znali: lipova vejica s htlsbordo 1 GRUDEN Ivan 2. SCUKA Anton 3. EMILI - MILIC Jožef 4. GERLANI Ivan 5. BRESCIANI - BRISCEK Sta- nislav 6. DOLJAK Henrik 7. VERGINELLA Jožef 8. EMILI - MILIC Dušan 9. MILIC Anton, pok. Antona 10. OSTRUZZI - OSTROUSKA Emil 11. MILIC Anton, pok. Kristi- jana 12. CERNJAVA Karol. Heodvisna gospodarska zveza v Reprntabru Znak: grozd 1. GUŠTIN Emil 2. MILIC - EMILI Alojz 3. GUŠTIN Edvard 4. ZLOBEC Avguštin 5. ŠKABAR Karel 6. TAVČAR Marjan 7. ŠKABAR Jožef 8. ŠKABAR Ivan 9. ŠKABAR Leopold 10. GUŠTIN Franc 11. RAVBAR Franc 12. KOMAR Karel 13. RAVBAR Vladimir 14. ŠKABAR Anton 15. STOK Pavel. Od srede do srede Hesdnisna gospodarska lista v Ool'ni Znak: soncp, lopata in motika 1. PANGERC Ljubi 2. BEVK Milan 3. JERCOG Valentin 4. BANDI Lovrenc 5. STRAJN Ignac 6. HRVAT Andrej 7. SLAVEC Peter 8. RACMAN Fran 9. OTA Ignac 10. PAROVEL -Maks 11. ŽERJAL Lovrenc 12. STRAJN Avguštin 13. HRVAT Angel 14. RAPOTEC Avguštin 15. SMOTLAK Josip 16. SANCIN Karel 17. PEČAR Stanislav 18. ZAHAR Mihael 19. BANDI Alojz 20. PRAŠEK Josip. Kljub politiki generala Direyo in kljub milijardam iz Rima je shoro 40 odstotkov Tržačanov glasovalo za svobodni Trst n***' Met« Končni uradni izidi občinskih volitev v Trstu so naslednji: Vseh volivnih upravičencev je bilo 198.300. Volilo jih je 171.096 ali 86.3 odstotkov. Neveljavnih glasovnic je bilo oddanih 2.961 ali 1.73 odstotka. Veljavnih je bilo torej 168.108 glasov. Pri volitvah je nastopilo 12 strank in sicer šest takih, ki se zavzemajo za vrnitev Trsta Italiji ter šest takih, ki so za samostojno tržaško ozemlje. Med prve spadajo: Krščanska demokracija. Italijanski blok, Italijanska liberalna stranka, Italijanska republikanska stranka, Socialistična stranka za Julijsko krajino ter Italijansko socialno gibanja. Te stranke so prejele vsega skupaj 106.108 glasov in sicer: Krščanska demokracija 65.627 glasov ali 39.4 odst. Socialistična stranka 10.747 glasov ali 6.39 odst. Italijansko socialno gibanje 10.171 glasov ali 6.05 odst. Republikanska stranka 9.081 glasov ali 5.41 odst. Italijanski blok 8.252 glasov ali 4.91 odst. Liberalna stranka 3.095 glasov ali 1.84 odstotka. Za neodvisnost Trsta so se borile naslednje stranke: Komunistična partija za Svobodno tržaško ozemlje (kominformisti), Fronta za neodvisnost, Tržaški blok, Slovansko-italijanska ljudska fronta (titov-ci), Slovenska narodna lista (pod katero sta nastopili obe protikomunistični demokratični slovenski skupini, namreč Slovenska demokratska zveza ter Slovenska krščansko socialna zveza), ter Republikansko gibanje za neodvisnost. Te stranke so prejele vsega 61.136 glasov in sicer: Komunistična partija 35.548 glasov ali 21.14 odst. Fronta za neodvisnost 11.476 glasov ali 6.83 odst. Tržaški blok 4.860 glasov ali 2.89 odst. Ljudska fronta 3.957 glasov ali 2.35 odst. Slovenska narodna lista 3.004 glasov ali 1.79 odst. Republikansko gibanje za neodvisnost 2.291 glasov ali 1.36 odstotka. Na prvem mestu je torej Krščanska demokracija, na drugem Komunistična partija, na tretjem pa Fronta za neodvisnost. Stranke, ki se zavzemajo, za samostojni Trst, so dobile vsega skupaj 36.36 odstotka ali skoraj 37 odstotkov vseh oddanih glasov. Od skupnega števila 60 občinskih svetnikov jih bodo imele: Krščanska derrtokracija ... 25 Komunistična partija . ... 13 Fronta za neodvisnost ... 4 Socialistična stranka .... 4. Italijansko socialno gibanje . 4 Republikanska stranka ... 3 Italijanski blok....................3 Slovenska narodna lista ■ ■ 1 Liberalnti stranka..................1 Ljudska fronta .................... 1 Tržaški blok...................... 1 Republikansko gibanje za neodvisnost: nobenega. Stranke, ki so za samostojni Trst bodo imele torej v novem občinskem svetu 20 roesti ostale stranke pa 40 mest. Volivci in volivke nabrežinske občine ! Občinski volivni odbor Slovenske narodne liste Vas prosi, da pri volitvah pazite na sledeče: Znak lipe, ki je na glasovnici na prvem mestu, prekrižajte z malim križcem. S tem ste volitev izvršili. Ne pišite preferenčnih glasov, ker s tem lahko nastane zmeda. Drugače izpolnjene glasovnice se razveljavijo. Vsak glas je drag. Slovenci! Slovenke! Samo mal križ s svinčnikom čez znak lipe! Le tako voliš slovensko! Vsi na volišče in zmaga je naša! VOLIVNI ODBOR Slovenske narodne liste za obč. Devin-Nabrežina Preklic - izjava Ker sem bil premamljen od g. Kakeša Frana z nekakim »gospodarstvom«, podpisani PIPAN Ivan, bivajoč v Sesljanu št. 7. se tem potom odpovedujem kandidaturi na listi »KLAS-a« za prihodnje volitve v občini Devin - Nabrežina. Toliko v znanje volivcem. Sesljan, dne 13. junija 1949. PIPAN IVAN 10. JUNIJA: Zaključek letnega zbora britanske laburistične (vladne) stranke, na katerem so raz-pravljali o programu za volitve prihodnje leto. ■— Velika Britanija pošilja nova vojaška ojačenja v Hongkong, poslednjo evropsko kolonijo na kitajskih tleh. •— Sovjeti ojačujejo svoje zasedbene sile v Nemčiji. — Titova vlada zahteva razpust družbe »Justa« ter j.odje-tja »Juspnd«, preko katerih so Sovjeti imeli monopol nad letalskim in rečnim prometom v Jugoslaviji. — Mednarodna banka za obnovo preučuje možnosti za podelitev večjega dolarskega posojila Jugoslaviji, Češki in Finski, da bodo lahko izvozile na Zahod več lesa. - General Fran o je g :voril delavcem v Barceloni ter obsodil izkoriščevalski kapitalizem in dema-goški komunizem, nasproti katerima hoče Španija postaviti svojo rešitev socialnega vprašanja. — Novo madžarsko vlado je sestavil prejšnji predsednik Dobi. - Združene države hočejo mir, toda ne miru za vsako ceno, je govoril načelnik vrhovnega poveljstva ameriških oboroženih sil, general- Bra-dley. — Iz madžarske vlade so odstranili ■■— in najbrž zaprti dosedanjega zunanjega ministra Rajka, katerega so obdolžili, da je hotel postati madžarski Tito. — Smrt slovite' norveške katoliške pisateljice, Sigrid Undsetove, katere najslavnejše delo, »Kristina, Lavran-sotia hči«, je prevedeno tudi v slovenščino. — Predsednik italijanske vlade De Gasperi se je na volivnem shodu v Trstu zavzemal za sporazum med Italijani ter Slovenci in Jugoslavijo. — Komisija Združenih narodov za Balkan dolži Romunijo, da je povečala svojo pomoč grškim komunističnim razbojnikom. 11. JUNIJA: Češka komunistična vlada je ustanovila svojo »katoliško« akcijo, ki so jo cerkvene oblasti seveda takoj obsodile. —■ Albansko komunistično ljudsko sodišče je obsodilo na smrt bivšega podpredsednika albanske vlade in policijskega ministra Kočija Džodža, češ da je držal s Titom. — Združeni narodi niso doslej mogli doseči svojih ciljev, ker druga njihova največja članica, Sovjetska zveza, ni demokratična država, je govoril namestnik ameriškega zunanjega ministra Allen. — Amerika je povsem ustavila razdiranje japonskih industrij, češ, da bi nadaljnje uničenje škodilo obnovi in demokratizaciji Japonske. ■— Združene države protestirajo, da Velika Britanija sklepa z Argentino ir? drugimi državami dolgoročne dvostranske pogodbe, ki ovirajo razmah svobodne trgovine in konkurence. — Britanska vojaška uprava v Nemčiji je izdala poročiloi v katerem utemeljuje razdiranje nemških industrijskih naprav s koristmi nemškega gospodarstva. — Češka rdeča policija je zaprla tajnika prave Katoliške akcije, duhovnika Mandla. — Bolgarska vlada zavrača titovske obtožbe, da bi pošiljala v Jugoslavijo rovarit in vohunit pobegle jugoslovanske ko-minformiste. 12. JUNIJA: V Kantonu so sestavili novo kitajsko nacionalno vlado, ki ji predseduje Jen Usi Sang. — V Osijeku so usmrtili štiri kmete, ki so jih obsodili na smrt, ker so zastrupili na tisoče državnih prašičev. — Češka komunistična vlada je odpravila vse cerkvene praznike ter uvedla marksizem kot obvezni učni predmet v semeniščih. — Združene države so ustanovile posebno poveljstvo za obrambo ameriškega zasedbenega področja v Avstriji. — Poljski komunistični listi poročajo o vse obsežnejšem delovanju podtalne odporniške armade, ki jo vodijo izkušeni borci iz časa hitlerjanske Od srede do srede DE GASPERI IN TRST Zasedbe. — Dosedanji romunski poslanik v Švici, Franasovici, je odstopil, ker se na poziv vlade ni maral vrniti domov, vedoč, kaj ga tam čaka. 13. JUNIJA: Brezuspešen sestanekgos: oiarskih strokovnjakov štirih velesil v Berlinu, ki naj bi se bili sporazumeli o popolni odpravi zapore. — Sestra pobeglega ameriškega komunističnega prvaka Eislerja je izjavila, da je njen brat eden najnevarnejših agentov sovjetske politične policije in Komin-forma. — General De Gaulle znova napoveduje prevzem oblasti in odpravo vseh sedanjih francoskih strank, ki da so doigrale. — Kljub številnim javnim in tajnim sejam ni konferenca štirih zunanjih ministrov v Parizu zaradi sovjetskega nasprotovanja dosegla nobenega u-speha ter ji vsi napovedujejo bližnji konec. — Nemški delavci so okoli tovarn, ki jih hočejo Angleži razdreti, postavili barikade ter se pripravili na boj, tako, da do-zdaj ni bilo mogoče začeti s podiranjem. Odpor vodijo nemški sindikalni in cerkveni prrvaki. — Sovjetska vlada je zavrnila ameriško zahtevo, naj bi štiri velesile nastopile proti Romunski, Madžarski in Bolgariji zaradi kršitve mirovnih pogodb. — V Tirani so u-smrtili bivšega podpredsednika vla-dP, Titu naklonjenega Kočija Džodžti. — V Bratislavi je komunistično ljudsko sodišče obsodilo tri Slovake, med njimi sina bivšega poslanika v Washingtonu, dr. Slavika, na smrt, 22 obtožencev pa na ječo, ker so delali proti sedanjemu rdečemu režimu. Pogumno naprej/ (Nadaljevanje s prve strani) jasno izjavili, da se nočejo odpovedati ugodnostim mirovne pogodbe, ki jamči Trstu velike koristi svobodne trgovine, močne industrije in nove zdrave valute. Čeprav so večinoma Italijani, zakaj bi se Tržačani morali odpovedati ugodnostim, ki jih določajo- priloge VI, VIII, X, XIV, XV in XVI mirovne pogodbe, ki so bojno darilo, katerega je 21 zmagovitih zavezniških sil, podpisnic mirovne pogodbe z Italijo, po neizprosni vojni proti nacifašizmu izročilo ponosnemu Trstu? Le tako bo Trst z uvedbo predvidenega stalnega statuta v stanju, da se v nekaj letih razvije v mogočno mesto s skoraj podvojenim številom današnjega prebivalstva. O zagrešenih votivnih nepravilnostih nam govori že dejstvo, da je pri številu 273.000 prebivalcev, ki so po uradni navedbi tržaške občine stalno prebivali pri nas na dan 15. septembra 1947, vpisanih v volivne sezname nič manj ko 197.000 volivcev! To nam daje 72 odstotkov volivcev, medtem ko je bil v sosednji italijanski republiki o priliki zadnjih političnih volitev odstotni količnik med prebivalstvom in volivnimi upravičenci 50 - 52 odstotkov. To so neizpodbitni podatki! Če upoštevamo, da je bilo zaradi tega vpisanih v tržaške volivne sezname 30 - 40.000 volivcev, ki ne bi smeli imeti volivne pravice v Trstu, ker so prišli volit iz Italije, in vendar so ravno ti neupravi-čenci dvignili število italijanskih glasov!, prihajamo do točne in neizpodbitne ugotovitve, da uživajo v Trstu indipendentisti absolutno večino! Kako živa in življenjska je med Tržačani želja po svobodi in neodvisnosti, nam potrjuje dejstvo, da je Tržaški blok v samih petih tednih od svoje ustanovitve, brez vsakih sredstev, brez lastnega glasila in v navzkrižnem ognju italijanskega šovinizma dosegel lepo število 4.826 glasov! Kar pa zadeva borbo med Ko-minformom in Titom, je nemogoča fratelančna politika Titove Jugoslavije dobila strašen udarec! Lahko celo rečemo, da je ta fratelančna politika doživela tak polom In da ne bo prišla več k sebi, vsaj tako dolgo ne, dokler bo na oblasti v Jugoslaviji Titov komunizem. Titovemu komunizmu se morajo tržaški Slovenci zahvaliti, če je prišel v nevarnost obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja zaradi odklonjenega pravočasnega imenovanja guvernerja,. Slovenci se moramo Titovemu Italijanski ministrski predsednik De Gasperi spada h generaciji, ki je bila priča dvema strašnima svetovnima vojnama, kateri sta razr-vali ne samo narode in države, temveč ustroj sodobne družbe. In je ravno nauk tega zgodovinskega obdobja navdahnil De Ga-sperija, ko je v pozitivnem delu svojega tržaškega govora poudaril voljo italijanske vlade, da spoštuje mirovno pogodbo, prikazal vprašanje sožitja med Slovenci in Italijani, ugotovil potrebo po pomirje-nju med Jugoslavijo in Italijo in potrdil, da mora Trst služiti kot pomorsko izhodišče srednji Evropi in Podonavju. Z zadovoljstom smo čutili iz ust tako merodajne osebnosti obsodbo vsake zamisli nasilnih rešitev in obsojanje na novo se pojavljajočega italijanskega fašizma. De Gasperijev govor bi bil še mogočnejši in uspešnejši, ko bi ga bil govoril v Rimu z vladnih klopi v državni zbornici, in ne v Trstu o priliki volivne borbe za *r- ! žaške upravne volitve pred množico revizionistov, ki se od zgodovine niso ničesar naučili, ki jim nauki iz najbližnje preteklosti ničesar ne povedo in ki so od italijanskega vladnega predsednika pričakovali zgolj potrditev nekaterih praznih in nemogočih obljub. Tudi mi Slovenci in Hrvati Svobodnega tržaškega ozemlja se v polni meri zavedamo življenjske važnosti prijateljskih odnošajev med obema narodoma in ravno zaradi tega nas ne bo nobena sila odvrnila od prizadevanj po stalnem poglabljanju in negovanju teh vezi. Naj ves svet ve, da mi nismo anti - Italijani in da ne predstavljamo anti - Italije, kot nas hoče prikazati strupena propaganda, ki s svojo neumnostjo in zahrbtnostjo že pol stoletja rovari proti tržaškim Slovencem. Želeli bi samo, da bi tudi tukajšnja demokrščanska stranka vendarle začela slediti politično linijo svojega najvišjega predstavnika De Gasperija in prenehala s sovražno politiko v pogledu Slovencev in Hrvatov Svobodnega tržaškega ozemlja. • Demokrščani že štiri leta dejansko vodijo našo občinsko upravo in njim moramo zaradi tega pripisati vso kriwlo, če se še niso popravile razne krivice, ki jih je fašizem zagrešil proti slovenskemu narodu. Kot da to ne bi bilo dovolj, cela vrsta novih zakonskih ukrepov o rezidenci, delovnih knjižicah, državljanstvu, osebnih legitimacijah in volivni pravici, duši vsako najosnovnejšo politično pravico našega naroda, kateremu jemljejo s tem še oni košček vsakdanjega kruha, ki mu po vsej pravici pripada. Zato je jasno, da ni taka politika koristna in da jo je treba za vsako ceno spremeniti! Ravno tako je jasno, da s takim protislovenskim postopanjem italijanske stranke in zlasti demokrščani niso demokratično izvrševali svojega poslanstva v občinski u-pravi in v conskem predsedništvu, ki ga jim je bila poverila Zavezniška vojaška uprava. Se preden so nam demokrščani spregovorili medle obljube v nadi, da si pridobijo tu pa tam kakšnega slovenskega volivca, bi morali najprej dokazati svojo resnično dobro voljo, da zaščitijo Slovence, ki so ostali v Italiji, in prav posebno bi morali začeti z izvajanjem čl. 15 mirovne pogodbe, ki obvezuje italijansko vlado, da da Slovencem vse svoboščine in v prvi vrsti slovenske šole! Vedite, da 60.000 Slo- j vencev živi pod Italijo in da ima- j jo svoje šole samo goriški Slovenci, medtem ko beneški in rezijski Slovenci, ki čakajo na slovenske ! i šole že od 1. 1866., nimajo niti»svo- bode« govoriti v svoji lepi materinščini! Zato je nujno potrebno, da pridejo v tržaški občinski svet slovenski demokratični zastopniki, ker le na ta način bo morda prenehala nam sovražno razpoložena politika, ki jo premnogi izvajajo v duhu sejanja narodnostne mržnje in nestrpnosti. Le na ta način bomo mogli zaščititi naše osnovne človečanske pravice in omogočiti povratek med nas duha narodnostne dalekovidne strpnosti, kar bo v največjo korist za Trst in za evropski mir. Prepričani smo. da si naša naroda resnično želita začetek take modre državne politike! Zaključni volivni govor dr. 3osipa Sgneietta na slovenskem radiu Slovenci in Slovenke, bratje Hrva-, ti in Srbi! Kot nosilec Slovenske narodne liste naslavljam na vas zaključno besedo. Mi smo od vsega začetka izjavili, da so te volitve s svojim volivnim zakonom vred ilegalne, ker ne u-poštevajo, da je Tržaško svobodno ozemlje po mednarodnem pravu samostojna neodvisna državna tvorba, v kateri ne morejo imeti volivne pravice ljudje, ki niso njeni državljani^ najmanj pa oni, ki so v državnih službah drugih držav in bivajoči izven tega ozeml.;a. V zadnjih dneh so dokazale dolge vrste protestirajočih na ana-graiskem uradu, da je bilo veliko število Tržačanov izpuščenih iz vo-livnih imenikov. Zato ne pričakujte od teh volitev prave slike političnega mišljenja tržaškega prebivalstva, ne oziraje se na to, da nosi ves volivni aparat protitržaški značaj. To moramo pribiti pred vso svetovno javnostjo. Volivna borba je bila podobna bolj pustni maškeradi kot resni pripravi za volitve. Njen očitni namen je bil ubiti v volivcu treznost in razsodnost ter napraviti iz njega samo slepo orodje kričečih vo-livnih plakatov in zvočnikov. Taka volivna borba ni izraz demokracije, ker operira s psihološkim terorjem in ponižuje človekovo dostojanstvo. Da bi bila komedija kompletna, so vozile italijanske stranke kazat Tržačanom razne župane in ministre iz Italije. Dokler so hodili taki možje v Trst kot privatniki, je bilo to le stvar njihovega okusa. Zgodilo pa se je, da je prišel v Trst in držal tu agitacijske govore sam ministrski predsednik De Gasperi. ne kot privatnik, ampak kot predstavnik italijanske vlade! V tem svojstvu je bil tudi sprejet od Zavezniške vojaške uprave. Gospod De Gasperi je govoril za razveljavljenje mirovne pogodbe z Italijo, pogodbe, ki je postavila v življenje in sankcionirala STO s podpisom 21 zmagovalnih držav, poleg katerih je tudi podpis samega gospoda De Gasperi-ja, kot predstavnika poražene Italije. Naj so se le tri zapadne velesile izmed 21 podpisnic mirovne pogodbe izrekle za vrnitev Trsta Ita- liji, dokler so mednarodne pogodbe v veljavi, so obvezne za vse pogodbenike in vsakdo jih je dolžan spoštovati! Dokler so zavezniki v Trstu le zaupni upravitelji Svobodnega tržaškega ozemlja v imenu Združenih narodov, je po medna-i rodnem pravu, ne oziraje se na ka-j zenske določbe vsake države, nedo-j pustno, da uradni zastopnik države, ki stega roko po Svobodnem i tržaškem ozemlju, javno agitira v j središču tega ozemlja za ukinitev njegove samostojnosti in neodvi-| snosti! Tak postopek vsebuje kr-j šitev najenostavnejših pravil mednarodne obveznosti, ako že ne do ! STO-;'a samega, pa vsaj do onih I držav, ki so to Svobodno ozemlje ustanovile. Slovenci in Slovenke! S skrom-! nimi sredstvi, zbranimi med našim narodom, smo storili vse, kar je bi-j lo mogoče za te volitve. Vsem podpornikom iskrena zahvala! Slovenci in Slovenke vi veste, kako Vam je voliti. Slovenska narodna lista je edina slovenska in slovanska lista. Volite ljudi, ki so s svo-j jim življenjem dokazali, da se zna-! jo boriti in braniti pravice in ob-! stoj slovenskega naroda in ki tudi | verujejo v njegovo ohranitev tu ob obalah Jadranskega morja! Ali našli so se ljudje, ki niso naše gore list in ki so hoteli v zadnjem trenutku delati zmedo med tržaškimi Slovenci, * ne meneč se zato, da s tem sabotirajo našo sveto borbo proti komunizmu kakor tudi borbo za ohranitev Svobodne-! ga tržaškega ozemlja, katero nam j je edini pravi porok za naš narodni j obstoj. I Slovenci in Slovenke! Ako je še trohica narodne zavesti v Vas, ako niste potrgali vseh onih vezi, ki človeka vežejo na svoje prednike, na očeta in mater, na svoj rod in svoj dom, ne dajte se zavarati! Slovenska demokratska zveza se zaveda svoje odgovornosti do slovenskega naroda pred Bogom in pred ljudmi! Ona se je obvezala, da bo branila med drugimi vrednotami in socialnimi pravicami tudi vero naših očetov, ki je tudi naša katoliška vera. Zato volite ljudi, ki vam jih priporoča slovensko demokratska gibanje in ki so na 'Slovenski narodni listi! To je zaključna volivna številka »Demokracije«! Zaradi tega so izostale vse tržaške in goriške vesti, med katerimi tudi zelo važen članek o tragični noči v Novi vasi pri Opatjem selu, ki ga objavimo v prihodnji številki! Di*. Josip Agneletto zastopnik SNL v novem tržaškem občinskem odboru Na podlagi oddanih preferenčnih glasov za Slovensko narodno listo je bil izvoljen v nov občinski odbor predsednik Slovenske demokratske zveze za STO in nosilec Slovenske narodne liste Agneletto. Slovenska demokratska zveza in vsi demokratični tržaški Slovenci od srca čestitajo svojemu prvaku in neustrašnemu borcu za slovenske in slovanske pravice na Svobodnem tržaškem ozemlju! Slovenci in Slovenke iz nabrežinskega okraja Po tridesetih letih suženjstva in zapostavljanja naših svetih pravic in naše svobode, bodo vsi v nedeljo, dne 19. junija 1949 nastopili kompaktno na volišču. Se nekaj dni nas loči od tega velikega in zgodovinskega dogodka. Naša sveta dolžnost nam veleva, da gremo vsi na volišče. Devetnajsti junij 1949 mora nam Slovencem, svobodnim Slovencem ostati neizbrisen! Ostati nam mora mejnik, ki smo ga mi Nabrežinci in naši bratce okoličani premagali. Rojaki in rojakinje! Spomnite se na ta zgodovinski dan naših o-četov in pradedov, ki so že zdavno umrli, spomnite se naših trpečih mater, katere so mam dale življenje in kri in ki so nam zapustile oporoke, da moramo nadaljevati borbo, ki jo one niso mogle dovršiti. Zgodovina našega naroda je bila tudi na tej naši zemlji žalostna za nas Slovence, ki smo tu branili in se bojevali za naš gospodarski in kulturni obstoj že stoletja. Naša narodna in sveta dolžnost nam veleva, da smo dolžni izpolniti to voljo naših očetov. Ne bojte se tistih, ki nas na sestankih in shodih zmerjajo s podlimi izrazi, kot nas je zadnjič italijanski govornik Babičeve »frate-lance« zmerjal v dvorani kina v Nabrežini. Kar je pa najbolj žalostno je to, da so temu »fratelanč-nemu« govorniku, ki je govoril samemu sebi, ploskali nesrečni duševni revčki slovenske narodnosti. Na zborovanju, ki je bilo zelo klavrno, so bili samo Slovenci. Zadoščeno pa je bilo našim ljudem, ko so drugi dan zagledali naše volivne lepake, ko so videli čisto in ne-omadeževano slovensko trobojnico po zidovih. Naši vrli mladeniči so neustrašeno lepili, zavedajoč se, da delajo in izvršujejo ta. poklic za svoj ljubi slovenski narod. Slovenski fantje in dekleta, ljubite svoj narod, ne posnemajte onih, ki so se izneverili svojemu narodu in ki so v službi ljudi, kateri so zasužnjili ves slovanski svet. Neustrašeno in ponosno stopaj mladina po poti, ki te bo dovedla v lepše življenje, ki te bo dovedla v domovino svobode in sreče. Slovenski volivci in slovenske volivke bodo volili edino Slovensko narodno listo, zavedajoč se, da gledajo na nas milijoni naših zasužnjenih bratov, kateri čakajo, da bomo z našimi glasovi prižgali bakljo, ki bo svetila in katera bo glasnik in oznanjevalec svobode od Devinske skale in daleč tja do najzahodnejšega kotička, kjer prebiva naš rod. Lipova vejica, rojaki in rojakinje, nam mora biti vodnica Za dosego naših demokratičnih in človečanskih pravic na tem. ozemlju. Lipova vejica, znak našega boja proti tistim, ki nas hočejo zasužnjiti, da bi postali hlapci in številke komunistične diktature. Vse slovenske žene, volite slovensko, pokažite svetu, da tu prebiva slovenska žena, ki je delala čudeže v našem zgodovinskem razvoju med nami Slovenci. In ta žena je ostala in ostane za naprej voditeljica pri našem velikem delu, za dosego velikega cilja, ki mu pravimo družinska sreča. Bratje in sestre, pokoncu glave! Naš čas je tu! Brez strahu naprej, akoravno ponižani in razžaljeni od naših zapeljanih ljudi, od tistih, ki so bili rojeni od poštenih slovenskih mater. Ne ustrašimo se nikogar! Tu smo mi kovači svoje sreče! Na Svobodnem tržaškem ozemlju smo in hočemo biti svobodni, ne pr. šleve raznih opričnikov. Zato pa, bratje in sestre, vsi, prav vsi v nedeljo na volišče, kjer bomo volili našo SLOVENSKO NARODNO LISTO! 6eihral Gojite odhaja General Ridgely Gaither je 15. junija prepustil svoje odgovorno mesto glavnega častnika za civilne zadeve pri ZVU v Trstu generalu Clyde Davis-u Eddlemanu, ki je tik pred volitvami dopotoval v naše mesto iz ZDA. General Gaither je bival med nami dve leti, ugotoviti pa moramo, da ni pokazal nobenega razumevanja za borbo tržaških slovenskih in slovanskih demokratov proti komunizmu in fašizmu, ker ni uvidel, da je naša borba tudi borba za rešitev Zapada pred komunistično nevarnostjo in neofašistično zahrbtnostjo. Generalu Eddlemanu želimo v imenu našega slovenskega demokratičnega gibanja in v imenu vseh demokratičnih Slovencev STO-ja, da bi se zadovoljno počutil med nami pri izvrševanju svoje nove odgovorne naloge, pri čemer, upamo, bo tudi nam slovenskim demokratom izkazal potrebno razumevanje. Šolska prireditev v Gorici Ob zaključku letošnjega šolskega leta vabi goriška srednješolska mladina k akademiji, ki se j bo vršila v nedeljo dne 19. t. m. ob deseti uri predpoldne v 'dvorani j »Vittoria« na Travniku. . j Na izbranem sporedu so pevske ! točke, deklamacije in prizori. Pro-j stovoljni prispevki se bodo pobira-I li za kritje stroškov ter za dijaško i knjižnico. Prav posebno vabimo k j tej šolski prireditvi starše dijakov in naše okoličane. Sprejemni izpiti v Gorici l Sprejemni izpiti na slovenski srednji šoli v Gorici se pričnejo v petek 17. t. m. ob 9. uri na nižji srednji šoli v ul. Randaccio 22. Učenci, ki so se prijavili za ta izpit, naj pridejo v šolo vsaj četrt ure prej in naj prinesejo s seboj svinčnik in pero. Razpored izpitov je razviden na razglasni deski šole. Slovenski zdravniki in zobotehniki Slovenski zdravniki in zobotehniki, ki žele zaposlitve, naj se javijo na sedežu SDZ v ulici Machiavelli 22-11. Zaželjeno je tudi delno poznavanje angleščine. komunizmu zahvaliti tudi zaradi tega, ker je naš narodnostni obstoj na tej zemlji izpostavil najresnejši nevarnosti, ki nam je kdaj pretila od VIII. stol. p. Kr. dalje! Porazni Titovi politiki moramo pripisati dejstvo, če smo Slovenci na podlagi izida sedanjih tržaških volitev vsaj navidezno izginili kot narodnostna celota. Toda to je le političen videz, saj živimo Slovenci na tej zemlji v razmerju 28 - 30 odstotkov!, kajti nihče ne bo mogel reči, da more 3017 volivcev Slovenske narodne liste pošiljati v tržaške slovenske šole skoro 6.000 otrok! Navidezno izginotje slovenskega volivnega življa si razlagamo ravno s porazno Titovo politiko, zaradi katere so naši ljudje porazdeljeni na različne liste, s posebnim ozirom na komunistično, indepen-dentistično in italijansko demok:-ščansko. Komunistično listo s 35.563 glasovi sestavljajo kandidati obeh nasednosti v enakem številčnem razmerju, zaradi česar moremo logično sklepati, da je za Kominform glasovalo najmanj 15.000 Sloven-oev, ki mislijo, da jih bo ta masovna stranka uspešneje ščitila od ostalih tržaških strank. Ravno tako ni nobenega dvoma o tem, da je za listo Fronte za neodvisnost, ki je dobila 11.514 glasov in 4 občinske sedeže, glasova- lo preko polovice slovenskih volivcev. Od 7 do 8 tisoč slovenskih volivcev si je pridobla italijanska demokrščanska stranka s pomočjo vplivanja na verski čut, ki je, zlasti pri naših ženah zelo močno razvit, in s pomočjo strahu pred komunizmom, ki je med Tržačani še močnejši, odkar sta se spoprijela Ko-minform in Tito. Demokrščani so mogli računati celo na pomoč ne- katerih naših nezanesljivih votivnih sodelavcev. O tem pa bomo spregovorili kasneje! Naš narod naj ve, da se je italijanska demokrščanska stranka v današnji borbi namenoma izpostavila proti nam kot Slovencem, da bi dokazala našo številčno neznat-nost v svoje revizionistične namene! Demokrščani, ki imajo že od l. 1945 v svojih rokah tržaško občino in consko predsedništvo, so krivi, da so pahnili naše pošteno delavstvo v naročje komunizma! Naše delavstvo si je na žalost poiskalo pri komunistih zaščite zaradi stalnega političnega in narodnostnega preganjanja in zanikovanja naših najosnovnejših pravic na tem o-zemlju. Dodajmo še vsega obžalovanja vredno dejstvo, da 15.275 votivnih pozivov ni bilo dostavljenih volivnim upravičencem! Prizadeti so v veliki večini skoro izključno Slovenci, ki so zaradi tega izgubili mnogo tisočev glasov! Zares čudno je, da je tako marljivim občinskim uradnikom, pristašem italijanskega političnega koordinacijskega odbora (»Giunta d’intesa«), ušlo izpod peresa toliko naslovov slovenskih volivcev, medtem ko se jim to ne dogaja, ko je treba slovenskim davkoplačevalcem dostavljati plačilne pozive!... Vse to je bilo v Trstu mogoče zaradi nerazumljivega postopanja ZVU, ki je ves upravni in volivni aparat pustila izključno v revizionističnih rokah. S tako kratkovidno politiko smo dosegli čudovit uspeh, da se je v Trstu proti pričakovanju zelo okrepil komunizem in nevarno razpasel neofašizem, dva največia sovražnika demokracije, od katerih je bil drugi ravnokar poražen z drugo svetovno vojno, medtem ko se moramo prvega še- le resno lotiti! V takih skoro obupnih okoliščinah je volivni izid za slovenske demokrate s 3.017 glasovi in enim občinskim sedežem pozitiven u-speh! Pred dvema letoma nas je bilo le par oseb, ko smo postavljali na noge naše gibanje. Danes nas je regiment, ki je na pohodu! Osvobodil nas bo vseh naših sovražnikov! Regiment koraka po pravi poti in kmalu bodo vsi Slovenci Svobodnega tržaškega ozemlja zbrani pod njegovimi demokratičnimi prapori, s čimer bodo dosegli vse narodnostne in politične pravice, ki jim pritičejo po naravnem pravu in po določbah mirovne pogodbe z Italijo. S pogumom in z vero v boljšo bodočnost naprej! REGIMENT PO CESTI GRE!... F. VESEL Sporazum med Slovenci in Hrvati (Volivni govor dr Josipa Agneletta na italijanskem radiu v Trstu) Italijani, na STO-ju Kot nosilec Slovenske narodne liste pozdravljam italijanski narod. Politične smernice za sožitje dveh narodov se ne postavljajo danes za jutri, ampak za stoletja naprej! Odnošaji med Italijani ter Slovenci in Hrvati tvorijo nujen državno-politični problem, preko katerega ne more noben pravi rodoljub, noben stvarno misleč državnik, bodisi Italijan, Slovenec ali Hrvat. Sporazum med Italijani, Slovenci in Hrvati na STO-ju je pogoj za politični in narodni sporazum v vsej Julijski krajini kakor tudi za sporazum med Italijani in jugoslovanskimi narodi sploh. Bolj ko se ta problem študira in pretresa, trdnejše postaja prepričanje, da je sporazum med Italijani in Jugoslovani neodložljiva potreba za obe državi in njih narode, ako hočeta živeti v trajnem miru, ako hočeta biti kos novemu položaju in složno zavzeti svoje stališče nasproti novim višjim problemom, ki stopajo z vso silo z vstajanjem Nemčije v ospredje srednjeevropske in svetovne politike. Tak sporazum bi bil nemogoč ali vsaj neizvedljiv z današnjim komunističnim režimom v Jugoslaviji. Ali ta komunistični režim je le prehoden pojav in že vnaprej obsojen, da bo šel kot totalitaren režim za fašizmom in nacizmom. Med demokratično Italijo in med demokratično nekomunistično Jugoslavijo pa ne bi bilo nikake resne o-vire takemu sporazumu. Italijanski in jugoslovanski življenjski prostor Italijanski življenjski prostor se bistveno ne križa z življenjskim prostorom jugoslovanskih narodov. Prvi obsega apeninski polotok, sredozemski bazen in severno Afriko. Jugoslovanski življenjski prostor pa gre od Koroške in južne ogrske nižine preko vzhodnega dela Julijskih alp do Jadranskega morja ter preko Balkana do Egejskega morja. Ta dva prostora ne segata drug v drugega, kakor samo v Julijski krajini in na severnem Jadranu. Stična točka obeh prostorov, ki je obenem stičnica med Slovani in Italijani, je Julijska krajina. V tej narodno mešani pokrajini žive Slovenci, odnosno Hrvati v Istri, Furlani in Italijani. Toda Julijska krajina je v primeri z obema življenjskima prostoroma, vzhodnim jugoslovanskim in zapadnim italijanskim tako edinstvena, sama zase od narave ustvarjena in skozi stoletja izoblikovana, da spada po svoji miselnosti, življenjskim tradicijam in običajih svojih pebiv&l-cev k svojemu srednjeevropskemu zaledju. Ona služi vsemu Podonavju kot vrata skozi tržaško pristanišče. In ravno zato, ker ne spadata Julijska krajina in Trst v italijanski ekonomski prostor, ker ni Trst za Italijo življenjsko potreben izhod v svet — Italija ima v izobilju morskih luk! — bi bil mogoč med ; Pogoj Za Sporazum Italijani in Jugoslovani prijatelj- je ohranitev Sl O-ja zapadnih držav. Takrat bodo demokratske vlade vzpostavljene tudi v ostalih slovanskih državah in koliko bi tedaj pomenilo za Italijo trajno iskreno prijateljstvo svojih vzhodnih sosedov! ski sporazum v pogledu Julijske krajine. Z ustanovitvijo samostojnega tržaškega ozemlja je bila pokazana pot in storjen pvi korak do takega sporazuma, ki naj bi imel za predmet Julijsko krajino, ki je zlasti za Italijo predvsem prestižnega in čustvenega značaja kot pa življenjskega. Z združitvijo Julijske krajine s Svobodnim tržaškim ozemljem v svobodno in neodvisno državno telo, bi se za vedno odstranil edini kamen spotike med Italijo in jugoslovanskimi narodi v očitno korist višjim skupnim življenjskim interesom. Ako bi bile Francija in Nemčija tako pravočasno rešili r.roblem Alzacije in Lorene, koliko gorja bi bilo prihranjenega njima samima in vsemu svetu! Oba življeniska prostora se gospodarsko spopolnjujeta Ker se oba življenjska prostora, jugoslovanski in italijanski, kot gospodarski enoti ekonomsko izpopolnjujeta, bi imel trajen sporazum med obema narodoma za nujno posledico močan razmah gospodarskih in trgovinskih odnošajev. Ako ni prišel ta gospodarski čini-telj do praktičnega izraza med o-bema vojnama (1918 - 1941), je bila kriva fašistična Italija s svojo imperialistično ekspanzivnostjo in slepo avtarkično gospodarsko politiko. Zraven pa je z megalomanskim poskusom poitalijančenja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini vzbujala med Jugoslovani preko državne meje skrajno nezaupanje in odpor, ki je pognal to mlado državo v Italiji nasprotni tabor. To so bile težke zablode fašizma! Danes pa je Italija demokratska država, ki si je mogla nabrati dobrih naukov iz fašistične-j ga eksperimenta. Komunistične nevarnosti ne bo več! Prišel bo čas, ko komunistične nevarnosti ne bo več. Takrat ne bo več Italija benjamin zapadnega sveta. Začela bo znova čutiti pritisk na svoja morja in stare rival-nosti bodo oživele. Sredozemlje je italijanski življenjski prostor, kamor ne segajo jugoslovanski interesi, pač pa segajo tja interesi vseh Ali neobhoden pogoj za tak sporazum med Italijani in jugoslovanskimi narodi je ohranitev samostojnega tržaškega ozemlja. Krvava borba za svobodo slovenskega in hrvatskega naroda v teku pet in dvajset let italijanskega režima nad Julijsko krajino in desettisoči najboljših sinov, padlih za končno zmago so zgovoren dokaz, da se slovenski in hrvatski narod, ki sta po dobljeni zmagi s težavo sprejela v Parizu sklenjeni kompromis in z njim STO, se Svobodnemu tržaškemu ozemlju nikakor ne moreta odreči. Spremeniti mirovno pogodbo in vrniti Trst Italiji, bi pomenilo znova zanetiti ono strašno borbo, ki jo je slovenski in hrvatski narod v Julijski krajini bojeval do končne zmage 1945. leta! Zakaj živeti v večnem so 'raštvu? Vprašam vas, možje, ki ste odgovorni za usodo italijanskega naroda, ali je v interesu italijanskega „Siovenska nevarnost** Končno naj mi bo dovoljeno naglasiti, da so pričele periferične glave, ki niso sposobne, da bi pojmovale visoki pomen lojalnega, trajnega sporazuma med italijanskim in jugoslovanskim svetom, borbo proti slovenskemu življu v Trstu in na Goriškem pod pretvezo »slovenske nevarnosti«. Ali ta nevarnost ne obstoja in ni nikoli obstojala! Pod pretvezo te namišljene nevarnosti zanikajo lokalni faktorji slovenskemu narodu tega ozemlja najosnovnejše jezikovne in narodne pravice! Brezpomemben slovenski napis, novo dovoljenje za obrt ali podjetje Slovenca in Hrvata, prošnja slovenskega delavca Za delavsko knjižico, da si zasluži skorjo kruha, prošnja Slovenca za stalno bivališče, vse to se proglaša za »slovensko nevarnost«! In pod silo tajnih navodil se odrekajo sedaj Slovencem pavice, ki jih niti fašizem ni odrekal!... Skozi preko 1300 let živijo Slovenci in Hrvati skupno z Italijani na tej trdi primorski zemlji in delijo skupno dobro in zlo, trpljenje in veselje, ki jim ga težko življenje prinaša. Skozi vso to dolgo dobo stoletij niso Slovani na Primorskem nikoli vodili nasproti sosedom Italijanom nobene agresivne ali osvajalne politike. Nasprotno — 75 odstotkov slovanskih tržaških priimkov, ki jih je dala Italija od 1924 do 1932 poitalijančiti, da izbriše dokaz o poreklu velikega dela Tržačanov, pričajo, da so bili Slovani izpostavljeni italijanski asimilaciji, ne pa obratno! Politike med dvema sosednima narodoma ne sme voditi ulica, am- Iz govora dr. Sfiligoja na volivnem shodu v Nabrežini in jugoslovanskih narodov živeti v , najtreznejši sinovi in državni-večnem sovraštvu samo zato, ker j fc. naroda To ni poutika čustve-hočejo ekstremistični elementi med Italijani, da se vrne Trst Italiji? Ali ne bi morda bolj odgovarjalo italijanskim koristim, ako se spoštuje mirovna pogodba in ako se uporabi energija, ki se trosi v boju proti STO-ju, rajši za priključitev Istre in cele Julijske krajine k STO-ju, kjer bo zajamčena italijanskemu narodu narodna eksistenca, vse negove pravice in svoboda ravno tako kakor v matični državi? nosti hipnega razpoloženja, marveč globokega in stvarnega razglabljanja. To ne sme biti politika dneva, temveč politika generacij in stoletij! ' Taka bi morala biti politika med Italijani ter Slovenci in Jugoslovani! Sarpo taka politika bo v stanu rešiti < italijansko - jugoslovanski problem Trsta in Julijske krajine v očitnem interesu obeh narodov! Ze ko je dr. Sfiligoj stopil na | oder ga je vsa zbrana množica pozdravila s ploskanjem. Vedela je. da bo dal pravi odgovor neznatni peščici komunistov, ki so hoteli shod motiti. »Ti le Titovi ali Stalinovi hlapci so dobili ukaz — je začel dr. Sfiligoj — naj raztrobijo, da sem zapustil OF, ker mi je »ljudska oblast« vzela veliko premoženje z vsemi kmeti. Jezni so. ker sem jih v Sv. Križu porazil. Vsakdo ve, da nisem nikoli imel niti peščice zemlje in da preživljam svoje otročiče izključno s trdim delom. Ravno tako vsakdo ve, da sem prestal osem let zapora pod fašizmom, ker sem ljubil svoj narod, ne pa osebno korist.« Nato je govornik opomnil volivce in volivke, naj jih trde besede vseh naših govornikov proti komunizmu ne motijo, ,ker mi stojimo v prvi borbeni črti in ne smemo o-pustiti nobene prilike, da primemo v živo rdečo pošast, ko gre za usodo našega naroda, ki doživlja odločilne trenutke, kot so ravno sedanje volitve. Mi nimamo ničesar proti tistim nesrečnim bratom in sestram, ki so morali upogniti hrbtenico za košček neslanega kruha. Otroci zahtevajo pač kruh m jim ga je treba, dati. Taki bratje in sestre, ki so kljub vsemu ohranili čisto srce in dušo in se niso drugače onečastili, so vredni našega razumevanja. Saj so tudi oni žrtve komunizma! Drugače pa je s tistimi štirimi bivšimi voditelji našega odpornega gibanja proti fašizmu, ki so se potem udali komunistom, ker. so zahlepili po stoličku in po udobnem življenju! Tem ni bilo treba storiti tega usodnega koraka in pomagati krvnikom našega naroda. Te štiri -v- je ognjevito poudaril dr. Sfiligoj — izločite iz vrst našega naroda, ne štejte jih več naše brate! Izgubili so čast, zavrgli vso svojo preteklost in z njo vse morebitne zasluge. V ostalem pa vedite, da se mi borimo zato, da bo delavec zaslužil pravičen kruh, da prinese mož ženi domov zadosten zaslužek, da z ženo in z otroci sede k polni mizi, ki sta jo njegov trud in ženina ljubezen blagoslovila. Poglejte Nabrežinci in Nabre-žinke! Pravijo, da sem zapustil OF, toda jas sem, kakor vi vsi, v OF že od leta 1920, ker je pravo, resnično in narodno osvobodilno, fronto ustvaril naš primorski narod takoj po prvi svetovni vojni! Ono drugo pa prepuščamo njim, Slovenska narodna lista Kaj mar’ mi je ščit; kzaj zvezde lažnjive; kaj fasjo prikrit; kaj srp, kaj bršljan? Le z; lipo Brdavsa je vkrotil Krpan! ki žvižgajo, ker morajo kot hlapci ubogati višjim hlapcem. In kakor si je komunizem izposodil pojem o-svobodilne fronte od nas, tako ,ie našemu narodu ukradel tudi pojem ljudske oblasti. Ljudska oblast je bila in je le pod znamenjem, lipove vejice! Ali niso naši očetje in naše-matere sklepali o svojih vprašanjih pod lipo, sredi vasi? (Burno ploskanje. Zvižgači se umikajo, ko jim dr. Sfiligoj večkrat zasoli neizpodbitne očitke in končno ponovi še ono iz Sv. Križa: »Lepo je tukaj žvižgati, ko imate trebuh poln ameriške pašte in našega vina, a v »raj«, v vaš »raj« pa le nočete!«) Tudi zvezdo so komunisti oskrunili. »Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je« — je pel Gregorčič. Le ta je naša prava narodna j zvezda — poudarja govornik — ne | pa ona, ki so jo komunisti s krvjo I pomazali. Krvava zvezda naj le bo I njihova, naša je Gregorčičeva, ki nas je vedno vodila, nas vodi in ne bo nikoli utrnila! Dr. Sfiligoj,je omenil v glavnem obrisu še borbo človeštva za napredek. »Kristus je bil prvi in največji revolucionarec, ker je rešil človeka iz poganskih verig. Francoska revolucija je dala človeku pisane zakone in postavila načelo: I »Pred zakonom so vsi enaki.« O-i svobodila je tudi narode, zato je ; bilo leto 1948., leto revolucije na-i rodov. Tretja revolucija je tista, ki i jo bijemo vsi delavci za gospodarsko enakopravnost, proti vsem iz-| koriščevalcem in krvosesom, bili j to odurni kapitalisti ali krvoločna i tirana Stalin in Tito. V tej revoluciji smo tudi mi, ker smo tudi mi delavci, in čutimo globoko usmiljenje in ljubezen do vseh izkoriščanih, do vseh mučenikov dela v vseh vekih človeštva. zlasti pa do naših bratov Slovanov, ki jih komunizem nečloveško izkorišča in mori. Zato najprej v narobni nekomunistični osvobodilni fronti, v znamenju ljubezni, z duhtečo lipovo vejico in z našo Gregorčičevo zvezdo. Naše orožje so glasovnice, dragi nabrežinski kamnoseki in kle-sarji, in s tem orožjem bomo zmagali kakor je res. da danes kličemo z Gregorčičem: »Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod.« Govor dr. Sfiligoja je ta veličasten zbor volivcev in volivk iz Nabrežine in okolice pozdravil z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Podlost Da si vsakdo lahko sam »ustvari svoje mnenje, kako daleč sega podlost in slepota naših sovražnikov v tej volivni borbi, prinašamo v celoti ponarejeno pismo, ki so ga prejeli po pošti naši somišljeniki pred nekaj dnevi in ki ga je »Primorski dn.« z veseljem objavil: Vsem dobromislečim članom SDZ Pred vsemi poštenimi Slovenci in Hrvati v STO-ju izjavljamo, da ni nas mogoče istovetiti s SDZ, da to kar velja za SDZ ne velja za SKSZ. Ze od vsega začetka ni bilo poštenih odnosov med nami in liberalnim vodstvom SDZ-ja in to ne po naši krivdi. Liberalci so vse skozi z viška gledali na nas, nas izpodrivali in skušali izigrati. Dr. Agneletto je izjavljal: »Klerikalci se postavljajo na nemogoče politično stališče, z njimi ni mogoče sodelovati«. Spletkarili so proti nam preko župnika Malalana, Fileja in Škabarja, nad vsemi so hoteli imeti monopol in nas tlačiti ob stran. V veri, da bo le prišlo do iskrenega in poštenega sodelovanja smo čakali na izboljšanje. To se pa ni zgodilo. Ker zahrbtno in neiskreno zadržanje liberalcev prinaša o-gromno škodo svobodoljubnim Slovencem na STO-ju in olajšuje pot komunizmu, najodločnejše obsojamo‘ delovanje tajnega političnega odbora SDZ in vodstva s čigar vednostjo je deloval. Izjavljamo, da nismo imeli in nimamo nič Česa naši delavci ne vedo o komunizmu (Govor dr. Frana Vesela na Italijanskem radiu v Trstu) Smatram za svojo dolžnost, da se kot Slovenec in kot predstavnik Slovenske narodne liste obrnem danes na delavce in delavke našega ozemlja z govorom o komunizmu, kajti nihče bolje od nas ne ve, kaj je komunizem in kako o-gromno škodo je ravno komunizem povzročil našemu narodu! Predvsem moram pribiti, da ne obstoji noben slavokomunizem, marveč samo mednarodni marksistični komunizem, izrodek socializma in zagovornik njegovega političnega borbenega sredstva, namreč razredne borbe, ki je peklenska iznajdba za notranje razkrajanje sodobne družbe. Ruska revolucija je bila potrebna. Največji ruski sinovi so jo napovedovali in zagovarjali, kot n. pr. izvoljeni misleci in pisatelji Tolstojeve, Dostojevskijeve in So-goljeve veličine. Revolucija naj bi prinesla ruskemu narodu svobodo, človečansko vzajemnost in demokracijo. Širokopotezno izvedena a-grarna reforma bi morala zadostiti vsem potrebam kmečkega življa, ki tvori ogromno večino ruskega naroda. Tragedija ruskega naroda je bila ravno okolnost, da je revolucija izbruhnila ali bolje rečeno, da so jo povzročili v trenutku, ko se je ruskega naroda polastila potrtost zaradi vojaškega poraza v vojni 1914 - 17. To je bil zgodovinski razlog, da je mogla peščica mednarodnih revolucionarnih teroristov zaseči miselno bogastvo ruske revolucije. Te teroriste, ki so bili večinoma neslovanskega porekla, je ščitil nemški generalni štab z namenom, da bi preprečil že v kali vsak no- vi pojav ruskega vojaškega odpora; zato je v plombiranih vagonih odpotovala iz Švice v Rusijo skupina fanatičnih komunističnih teoretikov z Leninom na čelu. Tem pustolovcem, ki so bili le neznatna manjšina in ki v ničemer niso mogli zagovarjati demokratične in svobodoljubne nazore ruskega naroda, je šlo v glavnem ia to, da najprej uresničijo na račun ruskega človeka svoje fanatične teorije o integralnem marksizmu, da bi se mogli nato polastiti vseh dohodkov ruskega naroda, namreč sadov dela več ko 150 milijonov ljudi, da bi prišli na ta način do potrebnih sredstev za svetovno revolucijo. Ker jih je podpiralo le malo pristašev, so se morali zateči k naj-podlejšim sredstvom, namreč k laži in nasilju, da so se obdržali na oblasti. Lenin je obljubil ruskemu kmetu zemljo plemičev, cerkve in vladarja, da ga je pripravil do oboroženega upora. Ruski kmet si je vedno želel, da bi postal lastnik zemlje, ki jo je obdeloval. Zato se je uprl in se boril v vrstah rdeče revolucionarne armade. Po svoji zmagi pa je boljševizem, ki je medtem organiziral najstrašnejšo tajno policijo, namreč zloglasno GPU, uničil ravno te kmete, navdušene vojake rdeče revolucije. Nad deset milijonov Rusov je bilo pobitih in komunistični režim se je polastil zemlje, jo spremenil v kolhoze in istočasno izločil vsakega možnega nasprotnika. Tako je nastal novi zemljiški proletarijat, ki je najslabši od vseh proletarijatov. Boljševizem je delavcem obljubil tovarne. Po svoji zmagi pa so boljševiki oropali te delavce, ki so prelili največ krvi za svojo boljšo bodočnost, vseh najosnovnejših človečanskih pravic. Stavka je v boljševiškem režimu kaznovana s smrtjo in delavec nima niti pravice, da zapusti delo v državni tovarni in da si izbere drugo delo po svoji prosti izbiri. Najmanjša kršitev urnika in delovnih predpisov se kaznuje s prisilnim delom v koncentracijskih taboriščih, v katerih se nahaja danes več ko petnajst milijonov oseb. Boljševizem je zasužnjil razumnika in mu odvzel najosnovnejšo pravico, to je svobodo misli. Ra- zumnik je v komunističnem režimu robot brez duše in v stalnem strahu, da pide ob svoj košček kruha. Torej vse obljube, ki jih je marksistični komunizem napravil ruskemu narodu, so bile samo laži — uspešno sredstvo v borbi za oblast! Marksizem se je v zadnjih 31. letih sodobne zgodovine s stalnim prizadevanjem polastil vseh slovanskih držav in še drugih, povsod je ustvaril isti sistem strahovlade, nasilja in totalitarnega izžemanja podjarmljenih narodov. V pravem pomenu besede je paraliziral misel in voljo nad 250 milijonov oseb in s tem uresničil Stalinov nauk: »Diktatura proletari-jata temelji predvsem na strahovladi.« To je resnica! Komunizem je treba presojati, ko je trdno na oblasti, ne pa tedaj, ko je v opoziciji, kot n. pr. tu pri nas, kjer se na vse mogoče načine potvarja pod krinko zvestega narodnega služabnika in zaščitnika. Velike misli o svobodi, člove-čanstvu in demokraciji pa niso mrtve. Nasprotno! Žive so in delujejo med. nami, ker smo mi edini avtohtoni Slovani, ki so se rešili prijema komunistične hidre. Zato so te misli dobile političnega izraza v ustanovitvi Slovenske demokratske zveze na Svobodnem tržaškem ozemlju. Glavne misli, ki nas vodijo pri zagovarjanju našega socialnega programa, so naslednje: Socialno vprašanje se rešuje na podlagi socialne pavice. Zaslužek za izvršeno delo naj se odmerja vestno in pravično, da bo vsakemu delavcu zagotovljena življenjska raven, ki bo dovoljna in dostojna zanj in za njegovo družino. V primeru delovne nesposobnosti in starosti naj se mu omogoči dostojno življenje iz sredstev socialnega skrbstva. Posebno pozornost je treba posvetiti vajencem, mladoletnim, ženam, sezonskim delavcem in brezposelnim. Življenjsko raven delovnega ljudstva je treba dvigniti, ne pa ponižati kot se dogaja v komunističnih režimih. Treba je zmanjšati delovni urnik v skladu z gospodarskimi zahtevami. V borbi za gospodarske družabne koristi delavcev je treba delavcem piznati pavico do stavke in pavico do združevanja v svobodnih sindikatih, katerim mora biti glavno vodilo korist delavstva in zaradi tega ne smejo biti izraz političnih strank. V velikih podjetjih ima delavec pavico do nadzorstva in tudi pavico do soudeležbe pri dobičku. Delavec mora ohraniti svojo duševno in politično samostojnost. Ne smemo ga podvreči diktaturi nobene stranke ali ideologije. Delavec mora razpolagati s svojim prostim časom, da se posveti družini, lastni vzgoji in zabavi. Delavcu je treba omogočiti, da si s pihranki od svojega dela zgradi lasten dom! . Na Svobodnem tržaškem ozemlju, kjer delo za procvit našega mesta druži napore delavcev slovenske in italijanske narodnosti, mora služiti delo tudi kot vez za ustvaritev potrebnega medsebojnega razumevanja in za strpno sožitje obeh narodov na podlagi enakosti pavic in svobodnega razvoja obeh narodnostnih skupin. To so načela, ki bodo našemu delavcu vrnila blaginjo! Ker smo ta načela popovedova- li, so tukajšnji komunistični p-vaki proglasili, da smo Marshalli-zirani plačanci. S tem seveda pozabljajo, da so se mogli naši delavci rešiti ped lakoto samo zaradi pomoči, ki nam jo nudi Marshallov obnovitveni načrt. Lahko je tem udarnim narodovim služabnikom, ki se prevažajo po STO-ju v razkošnih limuzinah siti bele pašte, izdelane z ameri-kansko moko, grmeti poti Marshallovemu načrtu! Ali vedo, da je onstran železne zavese mnogo izmozganih slovanskih mater, ki nimajo koščka kruha, da bi ga dale svojim jokajočim otrokom? Mi hočemo rešiti ravno one matere in one otroke! Zato smo izbrali to borbo v neomajnem prepičanju, da bomo pri tem našem plemenitem pizadeva-nju uživali vsestransko zaslombo in neomejeno pomoč vseh tržaških delavcev in delavk! skupnega s tajnim političnim odborom, s tajno policijsko četo, s špijonažo, to je popolnoma nič skupnega z ljudmi, ki so danes v vodstvu SDZ, z ljudmi, ki so poverili razširjanje propagandnih letakov SDZ emigrantom iz »Silosa«. Pozivamo vse poštene Slovence in Hrvate na STO-ju, vse naše simpatizerje, da se v današnji orjaški borbi med komunizmom in kapitalizmom pridružijo nam in skupno z nami obsodijo tako delovanje liberalnega vodstva SDZ. Pozivamo vse naše somišljenike in simpatizerje, da na volitvah volijo le kandidate SKSZ. Naj ne bo člana SKSZ, niti simpatizerja, ki bi dal svoj glas dr. Agnelettu, dr. Veselu itd. Združimo se pod geslom, da je za Slovence danes rešilna le ena, to je slovenska in katoliška misel. POŠTENI ČLANI Slovensko - Krščansko - Socialne Zveze Pismo izda na prvi pogled, da je moglo biti pisano samo od komuni-j stične Titove klike, ki se je hinav-! sko skrila pod ime članov SKSZ. Iz poštnih pečatov se da sklepati, j da je bilo pismo pripravljeno ta-] koj po izidu postojnskega procesa, j ko ni bila o njem javnost sploh še i obveščena. i Marsikaj smo v tej volivni borbi I doživeli, ali tako perfidnih voliv-I nih sredstev se ni doslej poslužila ! še nobena stranka! Sodbo o teh ljudeh prepuščamo ! našim' slovenskim volivcem! Volivni odbor Slov. nar. liste Volivci „lipe“ pozor no homuni- stisno partijo! SEMPOLAJCI NA PLAN! Naši komunisti in njih časopisa »Delo« in »Primorski« nekam čudno molčita in požirata mirno vse, kar se le požreti da. Zavedamo se, da je našim resnicam težko odgovarjati, vemo pa, da so zmožni vsega, samo da bi spet' premamili ljudstvo. Hitler piše v svoji knjigi »Moj boj«: »Ako hočeš, da ti bo ljudstvo ver'elo, zlaži se debelo, neverjetno debelo. Malim lažem ljudstvo ne verjame!« Tega pravila se je tudi j držal in nemško ljudstvo (in tudi < marsikateri sedanji naš komunist!) Sempolajci se tudi oglašamo v naši »Demokraciji«, da ji malo povemo, kako je kaj pri nas. Ce prideš v našo vas, se ti zdi, da si prišel v rdeči raj. Vse je v zvezdicah. Pa se ne smeš ustrašiti. Sempolajci nismo rdečkarji! Večina nas je prebolela to nevarno rdečo bolezen. Kar jih pa še vedri pod obema rdečima fratelančnima marelama, je neznatnapešč ica poklicnih koritarjev in plačancev o-beh rdečih kolonij. Ta bratovščina rdečih čednosti si je medsebojno v laseh in druga drugo zmerja z lepimi cvetkami ljudsko demokratičnih naprednih slovarjev. Sempolajci imamo pri tem veliko zabavo. Res prijazni so agenti teh rdečih veličin, da nam skrbe za razvedri- lo. Skrbi pa nas, kako bo po volitvah, ko bodo Vidalijevi rdečkarji iz gostilne in njimi podobni iz frontnega gnezda z dolgimi nosovi poklopljeni hodili po vasi in preštevali redke pristaše. Sempolajci jim to štetje privoščimo. Našim domačim tovarišem in »compagnom« pa povemo, da ima »dolarska zveza "izdajalcev« tudi v Sempolaju mnogo svojih pristašev, katerih vrste se iz dneva v dan j množe in se bodo še množile. To S bodo pokazale volitve! Narodno zavedni Sempolajci odklanjamo i zvezde, za katerimi se skrivajo ve-| letoki krvi, preliti po komunistič-‘ nih trinogih. Sempolajci nočemo raja, ki ga nam oznanjajo mlečno-I zobi in mlečnozobe rdeče glavice. Sempolajci ljubimo svojo slovensko zemljo in ne bomo dopustili, da nas še naprej vlečejo za nos rdeči fašisti iz fratelančne gnojnice. obeh rdečih hlevov. Sempolajci bomo šli pod lipo, tisto lipo, ki je bila in je še vedno svetinja vsem i Slovanom in bomo oddali glas lipi Slovenske narodne liste. Rdečkar-I jem povemo še to, da bomo primer-j jali glasove za rdeče fašiste z gla-i sovi oddanimi za črne fašiste pri zadnjih volitvah. Ne motimo se, če rečemo, da bodo prav gotovo isti glasovi za zvezde, kot včasih za I I snope!... mu je verjelo. Med nacizmom, fašizmom in komunizmom je le majhna razlika. Prva dva sta bila nacionalna komunizma, komunizem pa je internacionalni fašizem. Iste ideje, isti načini, isti manevri, iste silovitosti, iste nakane isti cilji, iste zahrbtnosti in iste lumparije! Opozarjamo naše podeželsko ljudstvo, naj ostane trezno in pametno. Ta teden bodo vrgli komunisti —■ eni in drugi! -— vse svoje sile na deželo. Zadnje dneve bodo prišli na dan z vsemi mogočimi | zvijačami, sleparijami in lažmi — j kot Hitler. Ne verujte jim! Enkrat so zape-I Ijali naš narod z največjo lažjo, da je OF zveza vseh poštenih Slovencev, zveza sedmerih narodnih ju-I goslovanskih strank. Sest strank i so bile kafra, edino jedro je bila j in je še komunistična partija! I Lagali vam bodo zopet!!! Njihov j boj proti »Lipi« je obupen, ker vidijo, kako poštena lipa raste in bohotno cvete..., oni se pa sušijo! Na njihove laži ne bomo imeli časa odgovoriti p'-ed volitvami in oni se tega zavedajo. Zato hranijo vse laži za zadnje dneve! Odgovorili jim bomo po volitvah točko za točko!. Stojte trdno kot skala za svojo lipo! Slovenci, Slovenke! Govorite, prepričujte! Naša :stvar je slovenska, je narodna, je sveta! Prepričajte cincarje, da gredo vsi volit! Vsi v boj za našo lipo! Lipa cvete, neverjetno cvete! V Trstu je zmagala cikorja. Naša dežela je slovenska in tu mora zmagati slovenska lipa in zmagala bo! Vsi Slovenci v boj! Živela lipa! Živela Slovenska narodna lista! Slivno in rdeča bratovščina Še o nabrežinski prosveti Na naš članek o prosvetnih iri golpodarskih društvih v Nabrežini se je »Delo« pod rubriko »Tu pa tam« spravilo na urednike »Demokracije«, češ da se skrivajo za »babje čenče«. Tako torej se pere resno, možato »Delo«, v katerem čenč, moških čenč kar mrgoli. Naš članek je bil nadvse objektiven, še preveč objektiven, čeprav gre za samo njegovo veličino socialista g. Marizzo, ki kandidira na komunistični listi. »Delo« bi lahko in po vsej pravici imenovalo »babje čenče«, čenče g. Marizze, ker^se je na shodu sam sebe poveličeval, pozabljajoč, da se lastna hvala pod mizo valja! Naš članek je imel namen, in to lahko vsak uvidi, da smo povedali javnosti in tudi g. Marizzi samemu, da so bili in so še v Nabrežini res zaslužni možje in da med te on gotovo ne spada. Kot zaslužne može smo imenovali mrtve in še žive. Med njimi nismo imenovali naših pristašev, čeprav bi jih lahko, pač pa le socialiste in celo komuniste. Bolj objektivni kot tako... Nabrežinci! Sodite sami o govoru g. Marizze in o našem članku in povejte, kje je resnica. Zakaj se pa g. Marizza sam ne oglasi in ne pobije naših čenč? Moti se tudi »Delo«, da napadamo mi, ker bi radi skrili, kaj je po raznih občinah. Mi nimamo kaj skrivati! G. Marizza je pričel z napadi, z lažnjivimi napadi, ravno na naše kandidate in zato smo menda ime- li pravico povedati mu resnico, če je on sam ne pozna! Nabrežinci čakamo na odgovor »Dela« na poziv našega volivnega odbora, da naj imenuje ime našega kandidata, ki je »Marcia su Roma«. Čakamo zaman! Vemo, da »Delo« meče svoje čenče v svet, ko je pa klican na odgovor, se skrije z molkom za nove čenče... Vprašali bi »Delo«, če mu je znana brošura »Fedeli militi dell’idea fascista«, v kateri se žigosa z največjim fašizmom štiri njegove kandidate v Trstu? Ce mu ni znana, najde material, ki ga vsebuje, v posameznih številkah »Primorskega«. So to čenče, tokrat čenče »Primorskega«, drago »Delo«? Kar nas najbolj zanima je, kje so do sedaj spala v tej brošuri priobčena pisma teh štirih »fedelih militov« fašizma, sedaj komunizma. Jasno je, da so bila ta pisma, priobčena v omenjeni brošuri brez imena izdajatelja in tiskarne (tiskarna, ki jih je izdala in »izdajalci« te brošure kar kričijo iz sno- vi same); jasno je torej, da so bila ta pisma odnešena iz tržaške kvesture v majskih dneh leta 1945. Kdo je gospodaril takrat v Trstu, vedo tudi tisti, ki se bodo rodili. Po štirih letih — je pač moral priti polom med kloroformom in titoformom '■— so ta pisma zagledala spet beli dan. Bog ve koliko takih pisem hranita bodisi »Delo« ali »Primorski« o svojih pristaših in medsebojnih nasprotnikih. Zato tudi vedno bolj razumemo strah pred partijo raznih partijcev, ne-partijcev, »somišljenikov« in sopotnikov, ki mislijo po večini vsi, kot mi »lipovci«, a imajo vezane roke z bodečo žico in stoje na robu prepada pod večno grožnjo: če le zineš, če se nam odmakneš te razgalimo pred narodom... Tako vemo, da kdor je s komunizmom, je z njim, ker se ga boji ali ker ima kaj na vesti... Ljudje, ki se ne boje, so naši, so lipovci in bodo volili, kot jim ukazuje vest, volili bodo za lipo. So to tudi čenče, drago »Delo«? Misliš? No, pa počakaj 'in videlo boš, kako bo cvetela lipa pri volitvah! »Urednik« Demokracije Prosimo g. urednika, da nam o-prosti zaradi tega podpisa, saj je le v navednicah! Majhna je naša vasica, a kljub temu je v teh dnevih prizorišče polomije rdečih agit-propovcev o-beh smeri kloroformske in tito-formske. V petek 10. t. m. je pripeljal svoj rdeči totiteater igralec vseh vlog in plesalec na vse melodije tovariš Košuta, da bi privabil peščico rdečih kalinov, ki ne znajo j in morejo misliti s svojo glavo, j Toda vaba je bila preslabotna. Nanjo so zvabili le kakih deset va-i ščanov s kandidatom in njegovo j družino vred. Tem slivenskim rde-j čim vranam je delalo družbo se ; kakih 20 došlecev iz Jav, Prečnika i in drugod. Pa še ta »ogromna« | množica delovnega ljudstva se je 1 med govorom tovariša Košute red-j.čila. Tovariš Košuta je tako lepo \ govoril o svoiem bivšem gospodar-| ju Titu, da je ganil do solz tova-; rišico S., ki je občudovalka rdeče-! ga maršala, da je vsa objokana zapustila zborovanje. Shod, ali bolje rečeno, rdeča komedija se je jalovo zaključila in dokazala rdečkar-ju »z ulce« in njegovim pobratimom s klanca, da so njihove sanje o zmagi splahnele v nič. V soboto je pa poskusila svojo i srečo v Slivnem Ljudska fronta. : Samozavestno so se pripeljali v I vas na tovornem avtomobilu »tova- riši«. Tri zvočnike so imeli s seboj, da bi Slivenci lahko razločno slišali šiagerje iz Titovega kotla Ljudske fronte. Toda tovariši fronte so imeli smolo! V prazno so doneli zvoki »Internacionale« in »Bandiera rossa«, zaman so fron-taši udarniško navijali »Na juriš«, j nikogar niso privabili!... Dve uri so frontaši moledovali Slivence, da 1 bi jih poslušali. Nikogar niso privabili. Slivenci so jim jasno pokazali, da nočejo več zvezd in njihovih hlapcev, ker niso še*pozabili j na čase, ko je še gospodovala ljudska \;olja rdečih priganjačev. Rdeči petelinčki »z ulce« in njihovi »compagni« iz soseščine, naj vedo, da jih je delovno ljudstvo v i Slivnem izpljunilo iz svoje srede ! in da jim ne bo dalo svojih glasov. I Zavednih Slivencev ne premamijo I in prestrašijo ne obljube puhlih | glav sklofutanih kandidatov ko-| minforma in njihovih papaeajev, I niti ne grožnje s fojbami. Volje poštenih vaščanov ne bodo omajali ne s tem. da razni B-či. F-ni, M-či in podobni trgajo naše letake. Vsf ti junaki rdeče leme, naj vedo, da bomo v Slivnem vsi poštenjaki oddali svoj glas slovenski lipi in njenim kandidatom, ker so edino ti naši pravi zastopniki. Iz nabrežinske občine Te dni je »Žitni klas« pod nadzorstvom svojega poglavarja gospoda Kakeš-a, lepil svoje volivne proglase. Javnosti prepuščamo sodbo nad celotno vsebino teh lepakov, v katerih trdi, da je uspeh zagotovljen. Pripomnimo le gospodu Kakešu, da ni priporočljivo ne dostojno in povrhu še kaznivo i-skati »alibi« pod tujim imenom. Osebno je namreč trdil, ko so mu volivci predbacivali razne opazke glede »klasove liste«, da je vse e-no: »Lipova vejica« ali »Klas«. Kukavica! S tem priznavate, da niti sam sebi ne verujete! Pravite tudi, da niste prišli na kandidatno listo SDZ in da ste zato ustanovili svojo listo. Kandidate za »lipovo vejico« ni določala SDZ, kakor ste baje sto- rili Vi za »Klas«, temveč izbralo jih je ljudstvo na res demokratičen način! Ce pa ste Vi padli skozi rešeto pri tem izbiranju, pripisujte j krivdo pregovoru, ki pravi: »Vsaka reč en čas traja!« Ako bi bili res to, kar trdite v proglasih, da ste skozi desetletja razvijali blagostanje in delili do-( brote, potem ne verjamemo, da bi Vas narod kar tako pustil na cedilu! Sicer bodite prepričani, da Vam bode tudi v tem oziru zgodovina, ta neusmiljena ocenjevalka, izdala zasluženo izpričevalo. Volivce pa opozarjamo, da »lipova vejica« nima prav nobene vezi | s «klasom« gospoda Kakeš-a, in vsak glas, oddan tej skupini, po-| meni razkrajenje naše slovenske ! skupnosti. POSLANO Na moj poziv KP STO-ja v Nabrežini sem dobil odgovor, kot sem ga pričakoval. Po znani navadi, ko je ta v škripcih, se skrije za razne zavese. Sedaj je uporabila zaveso SIAU. Toliko o Okrožnem komi-tetu KP za Nabrežino! V isti številki (25) »Dela« je članek »Kako protestirajo«, ki naj bi bil nekak odgovor na moj poziv, najbrže od UAIS-a. V tem se ne odgovarja na moj poziv, pač pa vzbujajo znova sum-nje in me sprašujejo, od kod imam denar za zidanje hiše. Ponavljam Vam, in to brez vsake sumnje in bojazni, da so vsi občinski računi in izplačani mandati v občinskem uragu in na Pred-sedništvu cone v Trstu. Čudim se, da Vam ni znano, da mora biti vsak znesek predhodno odobren od Predsedništva cone in potem šele izplačan! To velja za vsak vinar občinskega denarja! Ce pa misli »Delo«, da bom jaz nosil občinske račune v uredništvo »Dela« v ulico Montecchi 16 — se zaenkrat moti! Potrpite! Po vaši »zmagi« pri teh volitvah — in če bodete zmagali, bodete imeli na občinskem uradu vse račune na razpolago in se bodete zabavali z njimi lahko noč in dan. Vsem je znano, da sem hotel zidati bar-buffet na štivanskem bloku št. 1 še preden sem postal župan, a nisem mogel tega storiti, ker mi ni hotela nabrežinska občina izdati tozadevnega dovoljenja. Kot je to moja osebna zadeva, tako je tudi vprašanje, od kod imam denar za zidavo hiše, čisto moja zadeva, ki ne briga nikogar in najmanj »Delo«, kot ne briga tudi mene, kje jemljejo drugi denar za razne zidave. Za moja pojasnila ne potrebujem Vaše hvaležnosti. Namesto Vaših predvolivnih namigovanj prinesite na dan raje dejstva! Dokler ta ne pridejo na dan, ste zame — eni in drugi — še vedno le navadni obrekovalci! Nabrežina, dne 10. junija 1949. KRALJ OTOKAR župan občine Devin - Nabrežina Resnica o odstopitvi obč. preds. g. BCakeša V štev. 35 drugega letnika je »Demokracija« priobčila v članku ; »Iz nabrežinske občine« sledeči stavek: »Pač pa ne razumemo, kako je prišel v ta svet (občinski) bivši I predsednik občine, ki je bil od zaveznikov odstavljen«, in opombo, da se g. Kakes in (sedanji njegov drugi kandidat) g. Zaccaria Ange- lo, oba poslužujeta celo v javnosti italijanščine kot občevalnega jezika z lastnimi člani družine. G. Zaccaria vedoč, da je to resnica, je previdno molčal. G. Kakes pa je protestiral v uredništvu »Demokracije« in grozil s tožbo. »Demokracija« je v dobri veri in ne da bi vprašala predhodno dopisnika, priobčila v št. 38, leta II. pod istim naslovom popravek, ki je zelo značilen in nam pride po 9. mesecih zelo prav. V tem »popravku« se preklicuje, da g. Kakas Franc, večkratni (v resnici dvokratni, enkrat za časa Nem:ev n drugič pod zavezniki) predsednik občine Devin - Nabrežina, nikakor ni bil odstavljen od Zav. voj. uprave, marveč je sam zaprosil, da ga odvežejo od pred-sedniitva. ker so se nekateri trmoglavi elementi vmešavali v. zadeve občinske uprave. Priobčuje nadalje sprejetje odstopitve od strani ZVU s pismom št. 430-89, podpisano od g. A. H. Gardner-ja. Temu pismu sledi izjava g. Kakesa dobesedno: »Da je on (g. Kakes) prišel zopet v občinski svet, je bila to želja višjega oblastva, katero je tako hotelo«. Predno pridemo na odstopitev prostovoljno ali prisiljeno, preči-ta.imo še enkrat zadnji stavek, ki nam zelo mnogo pove. Torej, g. Kakeš, po vaši odstopit- vi ste se Vi znašli zopet kot član in ne več kot predsednik v novem občinskem svetu po želji in tudi po volji od Vas imenovanega VIŠJEGA OBLASTVA, kljub temu, da so bili na občini še vedno oni trmoglavi elementi, ki so se pa u-pravičeno vmešavali v občinske posle. Nekaj vprašanj, na katera nam ne bo g. Kakeš nikoli odgovoril, zato naj si nanja odgovarjajo s; snooe in trdih l e s o o, trame, oezai ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje tel. C