LOŠKI POTOK
V LUČI FRANCISCEJSKEGA
KATASTRA IN CENILNEGA OPERATA
TER MATIČNIH KNJIG (OD 1801 DO 1840)
Mojca Šifrer-Bulovec
IZVLEČEK
V prispevku je na osnovi podatkov iz
franciscejskega katastra (1.1824), nemško-
slovenskih vprašalnic (1.1930), cenilnega
operata (1.1833) in matičnih knjig (od 1801
dol840) prikazano, kako so v 40. letih 19.
stoletja živeli in gospodarili prebivala Loškega
potoka.
ABSTRACT
The articles describes how the people
of Loški potok lived and worked in the forties
of the 19th century. It is largely based on
data from the land-register of Francis I
(1824), German-Slovene questionnaires
(1930), crop-yield assessment (1833) and from
the registers of births, marriages and deaths
from 1801 to 1840.
Loški potok obsega kraško podolje na skrajnem zahodnem delu Dolenjske oziroma
že na njenem prehodu na Notranjsko. Na jugozahodu ga omejujejo strma pobočja Racne
gore, na vzhodu pa se svet preko kraških planot postopoma dviga proti najvišjim vrhovom
Travne gore in Velike gore nad Ribniško dolino. Na severozahodni strani ga omejuje
kraška planota, imenovana Bloke, na jugozahodu pa se podolje nadaljuje mimo IDrage
do Trave, kjer se približa dolini Čabranke, levega pritoka Kolpe.
Podolje Loškega potoka reliefno rü povsem enotno, saj ga grič Tabor deli na dva
dela: južnejši del odmakata pordkakiici Loški potok in Mežnarjev potok, severozahodru
pa se razširi v pravo kraško uvalo z mokrotium dnom. Ob taljenju snega spomladi in ob
večjih deževjih zalijejo dno tega kraškega polja poplavne vode. Zaradi sorazmerno visoke
nadmorske lege (710 m - 840 m) in kotanjaste oblike je tukaj podnebje zelo neprijazno.
Zime so dolge in zaradi toplotnega obrata še posebno mrzle, pozne slane pa pomladi
velikokrat narede na polju veliko škode. Poleti tudi toča ni nobena redkost.
Loški potok z vseh strarü obdajajo obsežni gozdovi in ga povsem ločujejo od
sosednje Loške doline, Blok in Ribniške doline, tako da ga lahko upravičeno uvrstimo
med najbolj osamljene soseske v vsej Sloveniji. To izolacijo je nekdaj še poudarjalo
neposredno sosedstvo tedaj predvsem z Nemci poseljene Kočevske in bližnje meje na
Kolpi. Vse to je povzročilo, da se je v Loškem potoku skoraj do današnjih dni v živi
197
Mojca Šifrer - Bulovec
198
govorici ohranilo obilo arhaizmov in drugih posebnosti. (1)
V tem prispevku bi želela na kratko prikazati, kako so prebivalci Loškega potoka
živeli in gospodarili na začetku 19. stoletja. Pri svojem delu sem se oprla na podatke iz
franciscejskega katastra, nemško-slovenskih vprašaMc in cerulnega operata (2), ki so
nastali v letih 1824-1833 kot pripomoček za pravilno odmero zemljiškega davka,
pregledala pa sem tudi matične knjige (krstno, poročno in mrHško) iz let 1801-1840. (3)
Loški potok je bil po franciscejskem katastru razdeljen na tri katastrske občine
(k.o.): Hrib, Retje in Travnik. Prva (k.o. Hrib) je obsegala osrednji del tega podolja z vasjo
Hrib in zaselkom Tabor ter s Srednjo vasjo in Šegovo vasjo, drugi (k.o. Retje) je pripadal
njegov razširjen severozahodni del z vasema Retje in Mali Log, tretja (k.o. Travrük) pa se
je širila v jugozahodnem delu te doline ter vključevala vas Travnik in nekaj višje ležeči
zaselek Bele Vode. Osrednji položaj vasi Hrib je še poudarilo stičišče poti, ki so odtod
vodile proti Ložu, Blokam, Ribrüci in Čabru. Na markantni vzpetinici Tabor stojita dve
cerkvi, župnišče, včasih pa je bila tukaj tudi šola. V1.1829-1843 je tu župnikoval Franc
Kramer, ki nam je v svojih spominih ohranil marsikatero zanimivost iz tedanjega življenja.
Takole je zapisal: " ...ob nedeljah in praznikih (sem) učil po dvakrat branje in skrbel, da se
je vsak otrok pred prvim obhajilom dobro podučil v branju in krščanskem nauku". (4)
Loški potok je bil zelo oddaljen od vseh bližnjih trgov. Še najbližja je bila cca 12 km
oddaljena Sodražica, kamor so ljudje odhajah na semenj aU po drugih opravkih. Po
podolju je tedaj vodila okrajna cesta iz Ribnice proti Čabru, ki je bila, kot poročajo, v kar
"zadovoljivem stanju", vzdrževali pa so jo domačini sami. Poti med vasmi pa so bile
slabe in komaj prevozne.
Po cenilnem operatu je bilo v naštetih vaseh Loškega potoka 1.1830 274 stanovanj-
skih hiš, v katerih je istega leta živelo 2121 ljudi ( ob štetju 1.1991 jih je bilo le še 1635),
torej povprečno 7,7 vaščanov na eno hišo. Poleg stanovanjskih hiš so 1.1824 našteli še
226 hlevov, ki so staU ob njih ali pa v njihovem podaljšku, 94 še drugih gospodarskih
poslopij, 94 skednjev, statistika pa navaja tudi 57 "prostorov za mlačev" (v k.o. Travnik),
dve kašči in tri kleti. Ob potoku v k.o. Travnik je tedaj delovalo pet mlinov in tri žage, v
vasi Travnik pa je stala tudi kovačija (5). Hiše premožnejših domačinov so bile zgrajene
iz skal in krite s skodlami ali slamo, vse druge in gospodarska poslopja pa so bila lesena
s slamnatimi strehami. Poslopja so bila v precej dobrem stanju, le nezaščitena pred
požarom.
TABELA ŠT. 1: Stanovanjska in gospodarska poslopja v Loškem potoku 1.1824
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičiuh knjig
199
V šestih vaseh in dveh zaselkih na območju Loškega potoka je, kot smo že omenili,
1. 1830 živelo 2121 ljudi, od tega 1031 mošui in 1090 žensk. Največja vas je bila tedaj
Travnik (692 prebivalcev), sledile so mu Retje (560), Hrib (353), Mah Log (239), Šegova
vas (140) in najmanjša med njuni Srednja vas (125) ter zaselek Tabor (12 prebivalcev).
Od skupno 411 družin se jih je 372 ukvarjalo samo s kmetijstvom, 4 le z obrtjo ter
35 z obema dejavnostima hkrati. S katerimi obrtmi so se tu domačini tedaj ukvarjali,
cerdlni operat žal ne poroča. Omenja le mline, žage in kovačijo. Domača obrt pa je bila
verjetno tudi v Loškem potoku, tako kot v sosednji Ribniški dolirü in še kje, pomemben
dodaten vir zaslužka. To potrjuje tudi domači župruk Kramer, ki piše, da so "od nekdaj
imeli Potočani pravico sekati les v bližnjem gozdu, napravljati leseno posodo, obode,
škatle, kuble in sploh suho robo, voziti jo po Hrvaškem in Ogerskem na prodaj." (6)
Zgodilo pa se je, da je novi ribniški graščak Rudež v Taboru ob cerkvi in župnišču
postavil veliko poslopje in zapovedal, "naj vso leseno robo njemu (seveda po nizki ceni)
prodajajo,...in od njega zopet kupujejo" (7). Domnevamo lahko, da ta ukrep ni vplival
vzpodbudno na nadaljnji razvoj izdelovanja suhe robe. Domačini pa so si pomagali tudi
s sezonskim delom. Potoški možje so pozimi redno odhajali na Hrvaško in v "turške
dežele" sekat les. Kramer piše: "Že ob mojem času (tj. v 1.1829-1843) so bili primorarü
skoro vsi moški od 12.-50. leta na jesen iti z doma, in šele pomladi so se vračali z večjim
ali manjšim zaslužkom. Kajpada so tudi s seboj prinesH še marsikako napako, katero
smo le težko doma zatrli." (8)
Podrobne podatke o rojstvu in snu^ti, boleznih, porokah itd. sem črpala iz matičnih
knjig. Po njih povzemam, da se je v 1. 1801-1840 v Loškem potoku rodilo 2624 otrok
(1320 fantkov in 1304 deklice), umrlo pa 1809 oseb (840 moških, 962 žensk, pri 7 osebah
pa spol ni označen). Zanimivo je, da so se v prvih dvajsetih letih 19. stoletja rodili le trije
nezakonski otroci, v letih 1821-1840 pa kar 41.
Zelo poučni so podatki o umrljivosti dojenčkov in majhnih otrok do šestega leta
starosti, ki po svoje dobro karakterizirajo tedanje socialne in zdravstvene razmere. Od
2624 otrok, rojenih v tem obdobju, je bilo 41 (1,5 %) mrtvorojenih, 303 (11,5%) dojenčki so
imuU v prvem letu, 446 (17%) otrok pa še do svojega šestega leta starosti. To pomerri, da
v 1.1801 -1840 skoraj tretjina novorojencev ni dočakala šestega leta starosti. Tako hitro so
umirali predvsem zaradi telesne šibkosti, pa tudi božjast, griža, gHstavost in razne otroške
nalezljive bolezni so močno kosile med njimi. Zanimivo je tudi, da je na porodu v
obravnavanem obdobju v Loškem potoku imirlo le 15 žena.
Podatke o vzrokih smrti sem črpala iz mrliških knjig, ki so jih vodih župniki, zato
gotovo niso strokovno neoporečni, služijo pa nam vseeno lahko kot zanimiva informacija.
V prvih 40. letih 19. stoletja so v Loškem potoku imüraU (skupaj 1809 oseb) predvsem
zaradi bolezni dihal, med njimi sta biH posebno neusmiljerü jetika (174 prim.) in astma
(71). Po številu umrHh jim sledijo živčne in duševne boleziü, med katerimi sta največ
ljudi pobrali božjast (244 prim.) in "živčna mrzlica" (Nervenfiber, 68 prim.). Kar 226
Potočanov je umrlo zaradi starostne oslabelosti, 154 pa so jih pokosile bolezni prebavil,
med njimi posebno v posameznih letih zelo pogosta griža (63 prim.).
Ljudje so umiraH tudi zaradi raznih epidemij, ki so bile v tistih časih pogosto
usodne. Tako so v prvih dvajsetih letih preteklega stoletja v Loškem potoku kar 3-krat
razsajale koze. Leta 1801 so pobrale 82 vaščanov (v Travniku 29, Retjah 15, Hribu 12,
Malem Logu 11, Šegovi vasi 10, Srednji vasi 5), leta 1807 59 ljudi, od tega polovico (30) v
Retjah (Mah Log 9, Travnik 8, Hrib 5, Šegova vas 4, Srednaj vas 3) in 1.1812 še 11 Potočanov.
Mojca Šifrer - Bulovec
TABELA ŠT. 2: Starostna struktura umrlih v Loškem potoku (od 1801 do 1840
Ljudje so umiraH tudi zaradi kolere. Župnik Kramer je zapisal, da je "1.1836 tukaj kolera
hudo vihrala in v kratkem podavUa veliko ljudi, tako, da je bUo pokopališče še premajhno."
(9) Kolera je črevesna nalezljiva bolezen z bljuvanjem, hudimi driskami in hitrim telesnim
pešanjem. Ker s tem imenom v mrliških knjigah sploh ni omenjena, je pa 1.1836 kar 27
Potočanov umrlo zaradi driske, ki je druga leta skoraj niso zabeležili, lahko domnevamo,
da je šlo tega leta dejansko za kolero. Sorazmerno malo pa je bilo tedaj smrtnih primerov
zaradi kapi (13) ali raka (3 prim.), ki sta danes poglavitna vzroka smrti. Kot zanimivost
naj še navedem, da se rak kot bolezen v mrliški knjigi prvič omenja 1.1826.
200
Loški potok v luči franciscejskega katastra in ceniLnega operata ter matičnih knjig
TABELA ŠT. 3: Pregled bolezni, zaradi katerih so xmiirali ljudje v Loškem potoku
v 1. 1801-1840. Omenjene so le tiste, zaradi katerih je umrlo več kot 15 ljudi.
201
Mojca Šifrer - Bulovec
V Loškem potoku se je v letih 1801-1840 poročilo 521 parov. Točnejše podatke o
tem, kje so si mladi ljudje izbirali svojega zakonskega partnerja, navajajo poročne knjige
šele od 1.1816 dalje. Iz njih lahko razberemo, da si je 138 mladih (39%) poiskalo svojega
življenjskega sopotnika v isti vasi, 152 (43%) pa v ostalih vaseh Loškega potoka. To
pomeni, da si je velika večina mladih (82%) poiskala svojega zakonskega partnerja v
domačem okolišu. Le 63 (18%) tukaj poročenih je prišlo iz sosednje Ribniške doline, s
Slemen, z Blok, Loške doline ali Babnega polja. Poročali so se sorazmerno mladi. Kar
43,8% fantov in 33,2% deklet se je prvič poročilo med svojimi 15.-20. leti, 30% moških in
37% žensk pa med 21.-25. leti. Do 25. leta starosti je torej stopilo v zakoriski stan že 73,8%
moških in 70,2% žensk, do 30. leta starosti pa še nadaljnjih 18,2% fantov in 13,8% deklet.
V vsem 40-letnem obdobju so tukaj poročili tudi štiri štirinajstletnike: enega fanta in tri
deklice. Ker so moški hodili pozimi drvarit v hrvaške gozdove, so kar polovico vseh
porok (51%) sklenili v času od maja do julija, precej pa so jih vezali tudi v predpustnem
času meseca februarja (18%) in jeseru (oktobra 7%, novembra 11,5%). V adventnem času
meseca decembra se niso poročali.
Potočani so se v začetku 19. stoletja hranili predvsem z doma pridelano hrano.
Jedli so krompir, zelje, repo, korenje in fižol ter püi mleko. Kuhali so ječmenov, ovseni ali
ajdov močnik in tudi kruh so pekli iz istih vrst moke. Meso in vino je bilo na nuzi le ob
izredno slovesnih priložnostih. Vse kar so pridelali, so porabui sami, pa še so morali
ponavadi žito dokupiti. Ponj so hodili v dve uri hoda oddaljeno Sodražico.
Na koncu tega poglavja naj na kratko prikažem še velikost zemljiških posesti, kot
sem jih lahko povzela iz franciscejskega katastra (1.1824). V Loškem potoku je bilo tedaj
277 posestnikov, ki so imeli različno velike zemljiške posesti. Skoraj tretjina zemljiških
posestnikov (31,8 %) je premogla 11-16 ha, četrtina (25,2%) pa je imela 5-10 ha zemlje.
Najtrdnejša kmeta sta bila Anton Debeljak iz Šegove vasi (čez 30 ha) in Knavs Mihael iz
Hriba (čez 45 ha). Skoraj četrtina Potočanov (23,1%) pa je imela manj kot 5 ha posesti, od
tega kar 10,5% niti 1 ha. Vedeti moramo, da ta zemlja leži na kamnitih kraških tleh,
zaradi visoke nadmorske višine pa so tudi klimatski pogoji za kmetovanje neugodni,
zato so si morali ljudje poleg kmetovanja poiskati še dodatni vir zaslužka (sezonsko
delo v gozdovih, izdelovanje suhe robe). Cenilni operat navaja, da so večji kmetje imeli
po enega hlapca in eno deklo, kar 59 kajžarjev (25 v k.o. Hrib in po 17 v k.o. Travnik in
Retje) pa se je preživljalo z vsakodnevnim delom pri večjih kmetih.
202
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
TABELA ŠT. 4: Velikost zemljiške posesti v vaseh Loškega potoka 1. 1824
KMETIJSTVO V LOŠKEM POTOKU V ZAČETKU 19. STOLETJA
Podatke za predstavitev kmetijstva v Loškem potoku v tem obdobju sem prav
tako črpala iz cenilnega operata in iz nemško-slovenskih vprašalnic iz 1. 1830. Da bi
namreč pravilno ocenili vrednost in donosnost kmetijskih zemljišč za odmero zemljiškega
davka, so le-ta takrat razdehU na ustrezne zemljiške kategorije in te še naprej v kakovostne
razrede. Tako so ločiH: njive (razdeljene so büe na tri kakovostne razrede tj. KR), travnike
(34 KR), travnike s sadnim drevjem (1 KR), travnike, ki jih delno porašča drevje (1 KR),
pašnike (1 KR), pašnike, ki jih delno porašča drevje (1 KR), iglasti visoki gozd (1 KR), mešani
visoki gozd (1 KR).
Med vsemi zemljiškimi kategorijami so imeh največji obseg travniki, ki so (vse tri
kategorije skupaj) zavzemali skoraj polovico (45,82%) celotne površine Loškega potoka.
Slede jim gozdovi, ki skupaj poraščajo tretjino vsega ozemlja (32,32%), veliko manj je
bUo pašnikov (skupaj 12,97%) in še manj njiv (7,83%). Ti odstotki pa se po posameznih
k.o. med seboj seveda precej razlikujejo.
203
Mojca Šifrer - Bulovec ]
204
TABELA ŠT, 5:
Zemljiške kategorije v Loškem potoku po cenilnem operatu iz 1.1833
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
205
NJIVE
Njive so v Loškem potoku tedaj obsegale površino 482 ha 46 a 4,59 m^, to je 7,83%
celotnega ozemlja. Razdeljene so bile na 4221 parcel. V posameznih k.o. so bili odstotki
njivskih površin med seboj seveda nekoliko različni. Največ so jih imeli v k.o. Retje
(10,48%), le neznatno manj v k.o. Hrib (10%) in daleč najmanj v k.o. Travnik (4,68%).
Razdeljene so bile na tri kakovostne razrede. Najboljše njive 1. kakovostnega razreda so
pokrivale le 7,2% vseh njivskih površin, drugorazredne že 21,4%, daleč največ pa je bilo
njiv 111. kakovosti, ki so zajele skoraj tri četrtine vseh njivskih površin (71,4%).
TABELA ŠT. 6: Obseg njivskih površin po kakovostnih razredih v posameznih k.o.
Njive so bile v glavnem majhne in razdrobljene, najbolj oddaljene so ležale tudi
uro hoda od vasi. Obdelovali so jih vsako leto in jih niso puščali v prahi. V navadi je bilo
petletno kolobarjenje. V tem času so njive trikrat pognojili s hlevskim gnojem, le njive
III. kakovostnega razreda v k.o. Retje samo dvakrat. Tako so na en oral (5744 m^) njivskih
površin v k.o. Hrib zvozih 44800 kg, v k.o. Retje 36960 kg, v k.o. Travnik pa samo 26880
kg gnoja. Gnoj so najprej raztresli po njivah, jih nato preorali in še pobranali (z leseno
brano z železnimi zobmi). Na slabših glinenih tleh so zemeljske kugle še razbili z motiko.
Za oranje so vpregah dva konja ali štiri vole oziroma krave, za brananje pa le dva vola ali
kravi. Vsi kmetje niso imeli dovolj vprežne živine, zato so jo najemali pri sovaščanih. Za
en "vprežru dan" so v vseh k.o. plačevali 2 gld. Z dobro vprego so v k.o. Hrib in Retje v
enem dnevu preorali in zbranali 500 ki. (1795 m^) njivske površine, v k.o. Travnik pa le
400 ki. (1436 m^).
V nemško-slovenskih vprašaMcah lahko preberemo, da so na njivah sejali zimsko
in jaro pšenico, ječmen, oves in proso, v neznatnih količinah pa tudi rž ter ajdo. Posebno
pomemben je bil krompir, ki so ga npr. v k.o. Travnik sadili kar na četrtini vseh njivskih
površin. Uporabljali so ga predvsem za lastno prehrano, slabšega pa za krmo prašičev.
Od gomoliüc so sadili tudi repo in korenje, od stročnic pa predvsem bob (v k.o. Hrib so ga
na 1 oralu pridelali 5 mernikov, za ostali k.o. ni podatkov). Deteljo so kot kolobamo kul-
turo sejah le v k.o.Hrib in Retje za prehrano živine. Lanu so v Loškem potoku predelalili
malo.V k.o. Hrib in Retje so lan in proso sejali na njive, ki so bile v preteklem letu pogno-
jene in posejane z deteljo. Zelje so sadui v zelnikih, kjer so zemljo gnojili vsako leto.
Spomladi v začetku aprila so najprej posejali bob, jaro pšenico in ječmen, nato pa
še oves ter posadili krompir. V začetku maja so sejali lan in nekaj prosa. Julija so sadui
zelje in repo. Ozimno pšeruco so v k.o. Hrib in Retje sejali zgodaj jeseni v kvatmem
Mojca Šifrer - Bulovec
206
tednu (14. september), v k.o. Travnik pa že 24. avgusta, zimski ječmen pa 20. avgusta.
Zimsko pšeiuco so požeH julija, jaro pšenico, ječmen in oves pa v začetku septembra.
Avgusta so populili lan, konec septembra so pobrali krompir, proti koncu oktobra pa še
repo in zelje. Na splošno je veljalo, da so pridelki v Loškem potoku slabše kakovosti.
Pri večjih kmečkih delih, kot so žetev in mlačev, okopavanje, osipavanje in pobiranje
krompirja, so kmetje najemaH tudi dodatno delavno silo. Moškim so plačevali po 40 kr.
dnevno, če pa so dobili še hrano, le po 20 kr., medtem ko so ženske na dan zaslužile po
20. kr., s hrano pa le 10 kr. Kako veliko površino je na dan požela ena žanjica, nam kaže
naslednja tabela:
k.0.	pšenica	oves	ječmen
Hrib	160 ki (574,4 m')	200 ki (718 m')	160 ki (574,4 m')
Retje	200 ki (718 m^)	220 ki (789,8 m')	200 ki (718 m')
Travnik	200 ki (718 m^)	250 ki (897,5 m')	200 ki (718 m')
Štirim žanjicam sta pri žetvi pomagala še dva človeka, od katerih je eden vezal
snope, drugi pa jih je postavljal v kopice.
Ob mlačvi so štirje mlatiči v enem dnevu pomlatili:
k.0.	pšenica	oves	ječmen
Hrib	6 kopic	8 kopic	8 kopic
Retje	6 kopic	10 kopic	10 kopic
Travnik	6 kopic	10 kopic	8 kopic
Ena kopica je štela 60 snopov žita.
Na njivah so kmetje posamezne kulture kolobarili po določenem petletnem
zaporedju, kot nam prikazuje spodnja tabela.
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
207
TABELA ŠT. 7: Petletno kolobarjenje na njivah L E. in IIL kakovostnega razreda
ter njihov povprečni letni donos na oral
Iz cerulmh operatov lahko ugotovimo, da je bü krompir tedaj najpomembnejša
prehrambena kultura, saj so ga sadili na njivah vseh treh kakovostruh razredov. Vedno
so ga sadili le v pognojeno zemljo. Med žitaricami so pšenico, ječmen in oves sejali na
njive vseh treh kakovostnih razredov, vendar so le pšenico vedno sejali v pognojeno
zemljo. Proso so v večjih količinah sejali le v k.o. Retje in to le na pognojeni njivi prve
kategorije, na njivah LH. kakovostnega razreda pa so v k.o. Hrib in Retje sejali tudi ajdo.
TABELA ŠT. 8: Cenitev povprečnega donosa na oral po kakovostnih razredih
Mojca Šifrer - Bulovec
208
Iz cerütev povprečnega donosa na oral njivskih površin je razvidno, da so bili le-ti
na drugorazrednih njivah za 20-22% manjši kot na prvorazrednih, na njivah 111. kakovost-
nega razreda pa so za najboljšimi zaostajaU kar za 40-45%. Povprečru letni donos na
njivah posameznih kakovostnih razredov se med tremi k.o. bistveno ne razlikuje, manjša
se le v sorazmerju z nižanjem kakovostnega razreda njivskih površin.
V začetku 19. stoletja so tudi potočanski kmetje še redno plačevali desetino. V k.o.
Retje je vsa zemlja zapadla desetini. Tako so v vasi Retje oddajah desetino v naravi
gospostvu Ribnica (1/3) in posestvu HoUerstein (2/3). V Malem Logu so plačevali 1/3
desetine fari v Velikih Blokah, 2/3 pa gospostvu Ribruca. Tudi v k.o. Travnik so plačevaU
davek od vseh pridelkov gospostvu Ribnica in Kočevje, le da je bil na služnostaiih njivah
kočevskega gospostva iz dajatev izvzet krompir. Gospostvo Ribrüca je pobiralo desetino
tudi v k.o. Hrib in to v denarju; znašala je 5% od vrednosti njivskih pridelkov. V Srednji
in Šegovi vasi so del desetine odvajali posestvu HoUerstein, 1/3 pa je dobil župnik v
Velikih Blokah. Od njiv niso plačevali nobenih drugih dajatev.
TRAVNIKI
Travnike so tedaj razdelili na tri kategorije: (čiste) travrüke, travnike s sadnim
drevjem in travnike, na katerih so rasla tudi drevesa. Vse tri kategorije skupaj so poraščale
slabo polovico (45,82%) celotne površine Loškega potoka.
Travnikov niso gnojili, le spomladi so jih očistili in pograbili, v krčevinah in lazih
so populili grmovje ter pobrali suho vejevje. Nekatere travnike je spomladi in jeseni
poplavila voda in nanje nanesla blato, na gorskih travnikih pa je močan dež pogosto
odnašal zemljo. Boljše travnike so kosili dvakrat letno, julija in septembra, laze in krčevine
pa le enkrat, in to meseca avgusta, nakar so jih še popasU. Z njih so dobili sladko in kislo
seno. En kosec je v enem dnevu pokosil od 200 ki ali 718 m^ (k.o.Travnik) do 400 ki. ah
1436 m^ (k.o. Hrib in Retje). Za sušenje in spravilo sena so za oral travniške površine v
k.o. Hrib in Retje potrebovali tri delavce in en vprežni dan, v k.o. Travnik pa štiri delavce
in dva vprežna dneva.
(Čisti) travniki so tedaj v Loškem potoku poraščaH 1271 ha 89 a 57,15 m^, to je
20,65% celotnega ozemlja. Razdeljeni so bih na 3298 parcel. Največ travnih površin je bilo
v k.o. Retje (38,6%), veliko manj v k.o. Hrib (14,63%), najmanj pa v k.o. Travnik (11,09%).
TABELA ŠT. 9: Obseg travniških površin po kakovostnih razredih posameznih k.o.
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
Iz tabele je razvidno, da so se ti travniki delili na štiri kakovostne razrede. Površina
prvega, najboljšega, je zavzemala le 1,04% travniške površine, slede mu ti-avniki II.
(21,94%) in IV. (28,82%) kakovostiiega razreda, daleč največ, skoraj polovica, pa je bilo
travnikov tretje kakovosti (48,2%).
Dvakrat so kosili vse travnike I. in H. kakovostnega razreda, z izjemo k.o.Retje,
kjer so jih, kot vse travnike tretje in četrte kakovosti, kosili le enkrat. Po kvaliteti je bilo
seno v posameznih k.o. različno. V k.o. Retje je bilo seno sladko, v k.o. Travnik kislo, v
k.o. Hrib pa so pridobivali obe vrsti.
TABELA ŠT. 10: Vrste sena (ali otave) in povprečni letni donos na oralu
travniške površine po kakovostnih razredih
Donosi sena, izraženi v denarju (goldinarjih in krajcarjih), so se v glavnem nižali v
skladu s padanjem kakovosti travnikov. Na drugorazrednih (v k.o. Hrib in Travnik) so
bih donosi za 21% nižji kot na prvorazrednih, na tretjerazrednih za 68%, na najslabših
travnikih četrte kakovosti pa že za 75%. Le v k.o. Retje so donosi s travnih površin II. in
in. kakovostnega razreda enaki tistim s tretjerazrednih in četrtorazrednih tiavnikov v
k.o. Hrib in Retje.
Travniki s sadnim drevjem, danes bi jim rekli kar sadovnjaki, so v začetku 19.
stoletja v Loškem potoku zavzemaU 2 ha 51 a 4,87 m^ kar pomeni le 0,04% celotnega
ozemlja, razdeljeni pa so bili na 47 parcel. Nekaj več sadovnjakov je bilo v k.o. Hrib
(0,07%) in k.o. Travnik (0,05%), v k.o. Retje pa jih sploh ni bilo.
209
Mojca Šifrer - Bulovec
Tri četrtine površine so pri tej zemljiški kategoriji predstavljali sami travniki, ki so
jih po kakovosti enačih s prvorazrednimi (čistimi). Tudi kosih so jih dvakrat letno in z
njih dobih v obeh k.o. po 756 kg sladkega sena (13,5 ztt, vrednih 11 gld. 45 kr.) na oral
površine. Na preostah četrtini površine pa je raslo sadno drevje, predvsem jabolka in
češplje, ki pa zaradi ostrega podnebja pogosto ni obrodilo.
Travniki, ki so bili deloma porasli z drevjem. Ta kategorija travnikov je v Loškem
potoku obsegala 1547 ha 72 a 8 m^ to je četrtino (25,13%) celotnega ozemlja in je bila
razdeljena na 1211 parcel. V posameznih k.o. so ti odstotki seveda odstopah od povprečja.
Največ jih je bilo v k.o. Hrib (44,8%), veliko manj v k.o. Travnik (21,73%) in najmanj v
k.o. Retje (14,3%).
Z ozirom na lego in sestavo tal so ti travniki povsem podobni travnim površinam
III. kakovostnega razreda (čistih) travnikov. Kosili so jih le enkrat letno in na oral nagrabili
336 kg (6ztt) sladkega sena, vrednega 2 gld. 24 kr.
Tre^ino površine te kategorije travnikov so poraščale smreke in bukve v razmerju
1:1. Posekali so jih, ko so bile stare 50 let. Smrekovino so uporabljah kot gradbeni les,
bukev pa za kurjavo. Letni prirastek lesa je tako pri smreki kot pri bukvi znašal po 1,43 m'
(0,21 ki), skupaj torej 2,86 m^ (0,42 ki) lesa na oral, s skupno vrednostjo 5 gld. 15 kr.
PAŠNIKI
Pašniki so na območju Loškega potoka v začetku 19. stol. zavzemali 798 ha 82 a
70,55 m^ kar pomeni 12,97% celotne površine. Po cenünem operatu so bih razdeljeni na
dve kategoriji: na (čiste) pašnike in pašnike porasle z drevjem.
(Čisti) pašniki so zajemali večji del pašniške površine. Obsegali so 480 ha 59 a 11,46 m^
to je 7,8% celotnega ozemlja, razdeljeiu pa so bili na 189 parcel. V posameznih k.o. so bih
pašniki seveda različno veHki: najobsežnejši so bih v k.o. Retje (18,18%), veliko manjši v
k.o. Hrib (5%) in še posebno v k.o. Travnik (1,91%).
Te pašnike so erücrat letno tudi kosili. Seno je bilo v k.o. Hrib in Retje sladko, v k.o.
Travnik pa kislo. V vseh k.o. so na oral pridelah 140 kg sena (2,5 ztt v vrednosti 1 gld.).
Živino so na njih pash spomladi do srede maja (v k.o. Travnik do Biitkošti) in nato po
košnji meseca juhja s pašo zopet nadaljevaU, vse dokler ni zapadel prvi sneg.
Pašniki porasli z drevjem so obsegaH 318 ha 23 a 50,09 m^ ah 5,17% celotne površine,
razdeljeni pa so bih na 18 parcel. Najbolj prostrani so bih v k.o. Hrib (12,5%), veliko manj
pa v k.o. Travnik (2,85%) in k.o. Retje (2,57%).
Tudi te pašnike so kosih enkrat na leto. V vseh k.o. so nagrabiU le še po 112 kg
sladkega sena (2 ztt v vrednosti 48 kr.) na oral.
Tretjino teh pašniških površin je poraščalo drevje: v k.o. Hrib in Travnik predvsem
smreke, v k.o. Retje pa bukve. Ko je drevje doseglo starost 50 let, so ga požagah. Letni
prkastek lesa na oral je znašal 2,25 m' (0,33 ki) v vrednosti 5 kr. pri smrekah in 31/4 kr.
pri bukvah. Slabše smreke so oklestih in veje polagah živini za steljo. V ta namen so
uporabljah tudi praprot.
210
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
GOZD
Gozd je za travruki najobsežnejša zemljiška kategorija. Poraščal je kar 1990 ha 87 a
75,8 m^ to je tretjino (32,32%) celotne površine. Ves gozd je bil last gospostva Ribnica.
Kmetje so si lahko le z dovoljenjem v njem nasekali les za lastne potrebe. V njem niso
pasU živine in tudi Ustja rüso grabUi.
Visoki iglasti gozd je v primerjavi z visokim mešanim gozdom zavzemal veUko
manjšo površino. Poraščal je le 238 ha 94 a 21,43 m^, to je 3,88% celotne površine in bU
razdeljen na 37 parcel. V k.o. Retje pa čistega iglastega gozda sploh ni bUo.
V tem gozdu sta rasU snu-eka in jelka, ki so ju sekali, ko sta dosegU starost 90 let.
Letni prirast lesa na oral je v k.o. Travrük znašal 10,23 m' (1,50 ki) v vrednosti 22 2/4 kr.,
v k.o. Hrib pa je bil prirast nekoUko slabši (8,52 m' tj. 1,25 ki, kar je veljalo 18 3/4 kr.).
Visoki mešani gozd je poraščal veUko večjo površino kot čisti iglasti gozd, saj je z
1751 ha 93 a 54,37 m^ pokrival dobro četrtino (28,44%) celotne površine Loškega potoka.
Razkosan je bU na 51 parcel. Daleč največ ga je bUo v k.o. Travrük, kjer je poraščal več kot
polovico celotne površine (52,13%), veUko manj pa v k.o. Retje (14,7%) in še manj v k.o.
Hrib (4,4%).
Drevesna sestava gozda je bila med posameznimi k.o. nekoUko različna. V k.o.
Travrük in Hrib sta polovico površine pokrivaU smreka in jelka, polovico pa bukev,
medtem ko je bilo v k.o. Retje iglavcev več (2/3 površine) kot bukve (1/3).
Mehki les iglavcev so uporabljaU pri gradnji, za skodle, deske ter za "razne stvari",
ki so jUi potrebovaU v ladjedelništvu, v k.o. Retje pa so iz njega izdelovali tudi lesene
posode za vodo in vino. Bukev in slabši iglavci so dajaU les za kxirjavo, z vejami slednjih
pa so tudi postiljaU živilu. Najvišji letiii prirastek lesa na oral so tedaj zabeležiU v k.o
Travrak (9,41 m', to je 1,38 ki v vrednosti 12 2/4 kr.), nekaj manj pa v k.o. Retje (8,52 m^
1.25 ki, 16 3/4 kr.) in k.o. Hrib (8,45 m^, 1,24 ki, 15 2/4 kr.).
ŽrVINOREJA
Živinoreja. Po podatkih cenilnega operata so imeU kmetje v Loškem potoku 1.
1833 2229 glav živine: 1392 govedi (612 krav, 540 volov, 240 mlade govedi), 520 ovac, 270
svinj in 47 konj. Največ živine je tedaj imela k.o. Retje (915 glav, 41%), sledita ji k.o.
Travrak (684 glav, 30,7%) m k.o. Hrib (630 glav, 28,3%) s precej nižjim števUom.
TABELA ŠT. 11: Vrsta in število živine v Loškem potoku 1. 1833
VRSTA	K.O. HRIB	K.O. REIJE	K.O.TRAVNIK	SIOTAJ
konji	16	23	8	47
voli	160	196	184	540
krave	180	236	1%	612
mlado govedo, teleta	60	100	80	240
ovce	134	260	126	520
svinje	80	100	90	270
skupaj	630	915	684	2229
Na večjih kmetijah so navadno imeU dva vola aU dva konja, dve kravi, dve glavi
2W
Mojca Šifrer - Bulovec
212
mlade goveje živine, pet ovac in dve svinji. Prašiče in konje so kupovali na Hrvaškem,
govedo in ovce pa so bili domače pasme. Vole in konje, pa tudi krave, so uporabljali kot
vprežno živino. Konji so samo ob težkih delih dobih nekaj ovsa, sicer pa so jih, kot
govedo in ovce, pozimi hranih s senom in slamo, poleti pa pasU po travnikih in pašnikih.
So pa morah tudi v tem letnem času konjem in govedi krmo še dodajati, saj sama paša ni
zadostovala. Za steljo so uporabljah snu'ekove in jelkine veje, brinje in praprot. Stare
konje so prodajah konjedercem, vole pa so dohranih in oddah domačim mesarjem, enako
tudi krave. Mlado govedo so vzredih in ga nekaj tudi prodah "brgovskim špekulantom".
Iz kravjega mleka so izdelovah surovo maslo. Prašiče so krmih s pomijami in "odpadki
iz skednja", z otrobi, v času pitanja pa s slabšim krompirjem in korenjem. Ovce in svinje
so redih za domače potrebe, nekaj pa so jih tudi prodah "najboljšim ponudnikom".
Iz tega kratkega pregleda lahko razberemo, da življenje Potočanov v začetku 19.
stoletja ni büo lahko. Kamnita kraška zemlja, ki so jo izrabih do zadnje možnosti, jim je
rezala le tanek kos kruha, zato so morah iskati še dodatne vire zaslužka, da so lahko
preživeh. Bremenilo jih je tudi plačevanje desetine in dežehioknežjih davkov ter tiaka.
Hranili so se zelo skromno, umrljivost dojenčkov in majhnih otrok je bila visoka, večkrat
pa so med njimi kosue tudi razne nalezljive bolezni, kot koze, kolera in druge.
Kmet takrat ni imel nobenih možnosti niti volje, da bi si pridobil znanje o
naprednejšem in bolj donosnem kmetovanju, s katerim bi si lahko vsaj deloma izboljšal
svoj gospodarski položaj.
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
OPOMBE
1. Melik, Anton: Posavska Slovenija. - V Ljubljani 1959, str 533.
2. Franciscejski kataster, nemško-slovenske vprašalnice in cenilni operat:
- za k.o. Hrib, fascikel št. 99
- za k.o. Retje, fascikel št. 233
- za k.o. Travnik, fascikel št. 309
Vse hrani Arhiv republike Slovenije v Ljubljani.
3. Matične knjige:
- krstne knjige za leta 1798-1807, 1808-1837,1838-1866
- poročne knjige za leta 1785-1807,1808-1815, 1816-1848
- mrliški knjigi za leta 1787-1807,1808-1846
Vse hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani.
4. Kramer, Franc Ks.: Življenje in delovanje Franc-a Ks. Kramer-ja. Drobtinice, Ljubljana: letn.
XXV (1891), str. 101.
5. Franciscejski kataster za k.o. Travnik, fascikel št. 309, seznam hišnih lastnikov:
Wenshina Jurij (Bencina Jurij), Travnik 42, lastnik mlina
Levstik Simon, Travnik 43, lastnik mlina
Kordisch Mathias (Kordiš Matija), Travnik 62, lastnik mlina
Wessev Lucas (Vesel Luka), Travrük 63, lastnik mlina in žage
Wenschina Jera (Bencina Jera), Travnik 64, lastnica mlina in žage
Wessel Andrej (Vesel Andrej), Travrük 23, lastnik kovačije
6. Kramer, Franc Ks.: Življenje in delovanje Franc-a Ks. Kramer-ja. Drobtinice,
Ljubljana: letn. XXV (1891), str. 96.
7. Isto, str. 96.
8. Isto, str. 97.
9. Isto, str. 101.
MERE:
1 oral = 1600 kvadratnih klafter = 5744
1 kvadratna klaftra = 3,59 m^
1 kubična klaftra (mera za les) = 6,82 m'
1 metzen = 2 mernika = 61,45 1 = 56 kg
1 cent (ztt) = 100 funtov = 56 kg
1 goldinar = 60 krajcarjev
213
Mojca Šifrer - Bulovec
BESEDA O AVTORICI
Mojca Šifrer-Bulovec je dipl. etnologinja
in zgodovinarka. Zaposlena je v Loškem
muzeju v Ško^i Loki kot kustosinja za etno-
logijo.
ABOUT THE AUTHOR
Mojca Šifrer-Bulovec is an ethnologist
and historian. She is employed at the Loški
muzej in Škofja Loka as curator of ethnology.
SUMMARY
LOŠKI POTOK IN THE LIGHT OF THE LAND-REGISTER OF FRANCIS I,
CROP-YIELD ASSESSMENT AND THE REGISTERS OF BIRTHS,
MARRIAGES AND DEATHS FROM 1801 TO 1840
Loški potok encompasses the Karst plain {dolina) in the westernmost part of
Dolenjska which continues into Notranjska. It is surrounded by vast forests on aU sides
and thus completely separated from the adjacent Loka Valley, Bloke and Ribnica Valley;
it is therefore rightfully considered to be one of the most isolated populated areas in
Slovenia.
The article aims to present the hfe and work of the people of Loški potok in the
forties of the 19th century. It is largely based on data from the land-register of (Austrian
emperor) Francis I (1824), the crop-yield assessment (1833) - both were aids introduced
for the purpose of assessing property taxes - as well as of the registers of births, marriages
and deaths from 1801 to 1840.
In 1830 the six villages of Loški potok (Travnik, Retje, Hrib, Mah Log, Šegova vas.
Srednja vas, and the hamlet Tabor) together coimted a population of 2121 people (1031
males, 1090 females). They hved in a total of 274 houses, either wooden or stone-built,
with thatched or shingled roofs, and there were 487 outbuildings (among them 5 mills,
3 sawmills and 1 smithy).
Between 1801 and 1840 2624 children were bom and 1809 persons died in Loški
potok. Of the new-bom 30% survived less than six years. The principal causes of death
were physical weakness, epilepsy, dysentery and helminthiasis. Adults came to their
end mainly due to respiratory diseases (tuberculosis, asthma) epilepsy, undulant fever,
old-age infirmity and digestive diseases. In the mentioned period Loški potok was stmck
by smaUpox Üiree times (in 1801,1807 and 1812) takmg a toU of no less tiian 152 people;
in 1836 27 people died of cholera. 82% of the young chose a partner for life from their
own village.
The people of Loški potok lived mostly by working the land, hi the said period the
area encompassed 6159 hectares, 80 ares and 45,7 m^ of land. The greater part were
meadows (45,82% of the total surface), followed by forests (32,32%), much less pastures
(12,97%) and even less fields (7,83%). The land was worked in a five-year rotation of
crops witii no fields laying faUow. The fields were sown with wheat, barley, oats, miUet,
rye and buckwheat, clover and a httle flax; the most important food staples were potatoes
and cabbage, turnips, carrots and broad beans. Crops were generally poor and hardly
Loški potok v luči franciscejskega katastra in cenilnega operata ter matičnih knjig
225
sufficient for the farmers' own needs.
Better meadows were harvested twice a year, poor ones and pastures only once
and then left to be grazed. In 1833 the people of Loški potok owned 2229 head of livestock
(1392 cattle, 520 sheep, 270 pigs and 47 horses).
Most of the forests belonged to the category of mixed forests (spruce, fir and beech)
and were the property of the landed gentry in Ribnica. Peasants had the right to cut
wood for their own needs but only after obtaining permission from the landowner.
The rocky Karst soil, though exploited to the utmost, provided but a poor living
and additional sources of income had to be sought for. Men between the ages of 12 and
50 went to work as loggers in the forests of Croatia and Slavonia whilst those who
stayed at home engaged in woodworking. People were heavily burdened by tithes, the
sovereign prince's taxes and corvée. The peasants of those times had neither the
opportunity nor the will to acquire knowledge about advanced farming with higher
yields which might have improved their economic position to some extent.
RÉSUMÉ
LOŠKI POTOK - A LA LUMIERE DU CADASTRE DE FRANCOIS 1ER, DE
L'ACTE DE TAXATION ET DES REGISTRES DE L'ETAT CIVIL (ENTRE 1801
ET 1840)
Situé au fond de la vallée karstique. Loški potok est a l'extreme ouest de la région
de la Dolenjska, a l'endroit ou commence le passage qui conduit a la région de la
Notranjska. Entourée de vastes forets, cette localité est completement séparée de la vallée
voisine. Loška dolina, de Bloke et de Ribniška dolina. Ainsi, Loški potok peut-il etre
considéré comme l'un des paysages les plus isolés de la Slovénie.
Dans cet article, mon intention est de présenter la vie et l'économie des habitants
de Loški potok dans les années quarante du XIXe siecle, en m'appuyant sur des données
trouvées dans le cadastre de François 1er (premier empereur autrichien) datant de 1824,
et dans l'acte de taxation de 1833. Les documents susmentionnés ont été élaborés pour
établir l'assiette de l'impôt foncier et les registres de l'état civil (bapteme, mariage, déces)
entie 1801 et 1840.
En 1830, les six villages de Loški potok (a savoir Travnik, Retje, Mali Log, Šegova
vas. Srednja vas et le hameau du Tabor) comptaient 2121 habitants (1031 hommes, 1090
femmes). Cette population était répartie dans 274 maisons de bois ou de pierre, couvertes
de chaume ou de bardeaux, a côté desquelles se trouvaient différents bâtiments
d'exploitation, en tout 487, dont 5 moulins, 3 scieries, 1 forge...
Enb'e 1801 et 1840, Loški potok a enregistré 2624 naissances et 1809 déces. 30% des
nouveau-nés n'ont pas atteint l'âge de 6 ans. L'épilepsie, la dysenterie, une maladie causée
par des vers et la sous-alimentation sont la principale cause de mortalité infantile. Parmi
les adultes, la mort est le plus souvent causée par des maladies d'origine respiratoire
(phtisie, asthme), l'épilepsie, la fievre des nerfs, la vieillesse et des maladies touchant des
organes digestifs. Pendant cette période, il y a eu trois épidémies de petite vérole (1801,
Mojca Šifrer - Bulovec
216
1807 et 1812) qui ont entraîné la mort de 152 persormes a Loški potok. En 1836, le choléra
a tué 27 persormes. 82% des jeunes gens ont trouvé leur conjoint ou conjointe dans les
villages locaux de Loški potok.
La principale activité de la population était l'agriculture. A l'époque. Loški potok
comptait 6159 ha 80 a 45,7 m de surface, essentiellement des prés (45,82% de la surface
globale) et des forets (32,32%). 11 y avait peu de pâturages (12,97%) et encore moins de
champs labourés (7,83%). L'assolement quinquénal sans jachere se pratiquait couramment.
Parmi les produits cultivés figurent le blé, l'orge, l'avoine, le millet, mais aussi le seigle,
le sarrasin, le trefle et un peu de lin. Pour leurs repas quotidiens, les habitants de Loški
potok cultivaient surtout la pomme de terre, le chou, la betterave, les carottes et la feve.
La récolte était souvent tres maigre et suffisait a peine aux besoins de la population.
Les meilleurs prés étaient fauchés deux fois par ans, les autres prés ainsi que les
pâturages n'étaient fauchés qu'une seule fois. Les pâturages étaient ensuite laissés aux
betes. ALoški potok, on comptait, en 1833,2229 tetes de bétail (1392 bovins, 520 moutons,
270 cochons et 47 chevaux).
Les forets, propriété des seigneurs de Ribrüca, étaient essentieUement des forets
mixtes (épicéas, sapins, heties). Ce n'est qu'avec l'autorisation des propriétaires que les
paysans pouvaient couper le bois qui servait a leur besoins personnels.
Bien que travaillée avec acharnement, la terre rocailleuse et karstique n'offrait aux
gens de Loški potok qu'une maigre pitance. Ainsi, nombreux étaient les habitants qui
devaient chercher des sources de revenus supplémentaires. Des hommes, âgés de 12 a 50
ans, partaient, pendant l'hiver, couper le bois dans les forets croates et slavoniennes,
pendant que ceux qui étaient restés au village fabriquaient différents articles en bois
(connus sous le nom de «suha roba»). En plus de tout cela, les habitants de Loški potok
devaient fahe la corvée et payer les dîmes et les impôts prescrits par les princes régionaux.
A cette époque, le paysan n'avait ni la possibilité rü la volonté d'apprendre conmnent
cultiver la terre de façon plus productive ce qui lui aurait permit d'améhorer, au moins
en partie, sa position économique.