Leto VIL, štev. 4 („ Jutro« xiv., št. 19 a) Ljubljana, ponedeljek ti. januarja 1955
Cena t Dtt
lipravniAtvo. Lj ubija (m. Knsfljeva ulic* 6. - Telefon it 4122. 8123, «124 ST125, 3126 Immrauii xid«l«k: Ljubljana, delen* tmruuva uL - Tel 8492 to 2402.
Podružnica Maribor-. Aleksandrova
eonta it IS - Telefon it Podružnica Celje: Korenov« ulica
St l - Telefon it 190 Porli -»iniek Jesenice: pri kolodvor«
ti sm
Pod minira Ntm> mesto: Ljubljanska
cesta St 42 Podružnica Trbovlje: T biSi dr. Ban Jartn^rja
Ponedeljska Izdaja
r«ii'1nlftfc« tsdai* *Jtttra< tshs j«
ponedeljek »jutraj - Hsrota m poeebei to **»lj» P® pu«» P****" mana 4 Dm, po raina&ileih 6m> (tarljefis 6 Dto meeeino.
Uredniitvo: LfnKAna: Knsfljevs aH« i Tekla«
#13122. 8121 8124. 8126 to 81»
Maribor Aleksandrova eetsta	f*
tefoo St M40 (pono« 7Mt) Celje: K oceno va uL 8 Teletoo M. IflO
Rokopis« m oe rračajo. — Oglasi p*
tarihi
PROTESTNI TABOR V KRANJU
Včerajšnji shod v Kranju je bil med največjimi, kar jih mesto pemm — Gorenjci so in ostanejo neomajni poborniki nacionalne
misli
Kranj. 22. januarja.
V mogočnem zboru je spregovorila danes naša Gorenjska. vsa navdušena in odločna, izzvana v ponovnem boju za našo Jugoslavijo. Planine so zablestele danes v vsem svojem zimskem čaru m posijalo je solnce Kakor da se je tudi pri-roda pridružila svečanemu razpoloženju naroda: Naj živi nedeljiva in nedeljena Jugoslavija
Starodavni Kranj, žarišče iskrenega ju-goslovenskega čuvstvovanja. se je razgibal do nepričakovanih mej in dal duška svojemu ogorčenju zoper zločinske poskuse. zarezan v živo telo naroda in države V znamenju iskrenega patriotičnega čuvstvovanja je Kranj v svojem in v imenu vse Gorenjske nastopil v novi izzvani borbi za naše narodne svetinje za matere. ki so rodile slovenske in s tem jugo-s! o venske sinove, ki imajo enako pravico pr sluškovati šepetu na^ih gozdov in pesmi naših planin kakor bučanju Jadran- j skega morja, tužni popevki vetrov Koso- i ve ga polja in spevom o kraljeviču Marku. ) V borbi za nedeljivo državo je vstal danes Kranj z vso širno okolico, ki je prihitela na poziv Narodne Odbrane, Sokola m drugih nacionalnih in kulturnih društev v mesto in napolnila vse prostore Narodnega doma, pa še prostor pTed njim. Mnogo nad tri tisoč ljudi se je zbralo, delavcev, kmetov in meščanov. S polno upravičenostjo je ugotovil kranjski župan g. Pire. da Kranj še ne pomni takega zbora. Vse hiše v mestu so bile okrašene z narodnimi trobojnicami, tako da je bila gorenjska metropola tudi na zunai vsa svečana. — Veličastno zborovanje je otvoril '
kranjski župan Ciril Pire.
Izvajal je med drugim: V imenu starega nacionalnega Kranja, ki še ni nikdar k'onil pred škodljivci naroda, vas pozdravljam in pozivam, da daste na današnji dan duška svojemu razpoloženju. S potoki krvi se je zgradila naša Jugoslavija, uresničil se je stoletni sen. Trije krvni bratje Slovenci .Srbi in Hrvati, so se združili v skupni državi, enotni in mogočni. Slovenec, pastorek pod staro Avstrijo. jo danes v svoji dižavi svoj gospod ima urad, kjer se uraduje v njegovem jeziku, ima svoje učne zavode od zadnje gotske šole do svoje univerze v Ljubljani in nikjer mu ni zaviran svobodni razmah
Pa vam pride kriv prerok in zahteva, naj razbijemo to Jugoslavijo na kose. l/žaljeni dr. Korošec in njegovi trabanti žele na enkrat maio državico, v kateri bi vedrili in oblačili samo oni sami. Vse to je z.a nas prokletstvo.
Tusto nedeljo 8. t. m. v cerkvah niste slišali božje besede, pač pa se je čital s prižnic pastirski list, ki nosi v sebi samo ost proti Sokolu Sokol je bil ustanovljen z zakonom in zakone je treba spoštovati, pa naj bo to škof ali mežnar. Zbrali smo se danes da povemo, naj državna oblast postona brezobzirno proti ljudem, ki rušijo to našo s krvjo priborjeno Jugoslavijo. Manifestirati hočemo za to sveto nam državo in za svojega viteškega vladarja. kralja Aleksandra.
Govor g župana je bil ponovno prekinjen z bučnim odobravanjem, po zaključnih besedah pa je zajel val odobravanja vso dvorano m se prenese! pred Narodni dom. kjer je ovacije podkrepila^ še šen-čurska godba z državno himno Kot drugi je povze' besedo, burno pozdravljen, predsednik Narodne Odbrane v Kranju,
notar Fran Tavzes.
Izvajal je med drugim: Punktacije dr. Korošca izgledajo na prvi pogled skoro nedolžne. Ako jih pa natančneje pogledate, takoj opazite, da nikakor ne gredo tako proti režimom izven naših mej, marveč da imajo kopito samo proti jugosloven-stvu in naši državni enotnosti Z največjo ogorčenostjo odklanjamo zahtevo, da si Slovenci. Hrvati m Srbi šele zgradimo po svobodnem sporazumu državo ravno-pravnih edinic. od katerih naj bo ena Slovnija. To je zahteva, po kateri naj se i/briše iz zgodovine 14 let in več. Povra-tek v leto 1918 bi pomenil ogromno nevarnost za nas Slovence, ki bi zopet stali osamljeni na najbolj nevarnem terenu kot zaželjen plen vsem grabežljivim sosedom Če bi se hoteli rešiti, ki bi bili prt-s ijeni pogoditi se se znova s Hrvati in Srbi Kaj pa. če bi se ne mogli pogoditi.-' Odgovor je samo eden: Pogajati bi sc morali z Italijo! Verjetno je. da bi zapadni sosed obljubil Slovencem vsakršno avtonomijo v svojih državnih mejah, Saj je z enakimi obljubami zasedel naše Primorje. Kako pa je danes tam. vemo vsi.
G dr Korošec in vsi njegovi traban'je nai vedo. da nikoli ne bodo izvedli svojih načrtov Če pa bodo poskušali delati s silo. bo groza.
gimnazijski direktor dr. Simon Dolar.
Snet je sledil prekipevajoč aplavz in cule so se ogorčene besede proti podganam ki glodajo na koreninah naše državne šile "Pred zbo^ovalce je stopil zatem gimnazijski ravnatelj g- dr Simon Dolar, ki je pozdravi! zbor v imenu Sokola Navaja! e. da je delal in dela Sokol za telesno vzgojo naše m adine. v zdravem telesu na mora hrti zdrava duša zato uci Sokol vedno le ljubezen dobroto m lepoto Ali ie v tem kaj slabega? Kdo more očitati, da Sokol mladino pokvarja m jo
zavaja na kriva pota? Pa ste čitali in poslušali, da jo vzgaja v krivoverskem duhu, da je Sokol proti veri. Sam sem bil priča že neštetokrat, ko so v cerkvi vihrale tudi kakoršnegakoli odpora Sokola proti cerkvi. Kadar je prišlo do tožba v naših srceh, so bili vedno krivi nestrpneži v ✓rstah drugih, ki so nas hoteli žaliti in ponižati. Se nedavno, o Božiču, so se glasile iz cerkva besede »Mk ljudem na zemlji«, že 8. januar pa je iz božjih hramov veleval razkol in razdor. Sokol pa samo želi, da postane slovenski narod v družbi s Hrvati in Srbi močen narod.
Besede g. govornika so bile prekinjane in sprejete z gromkim odobravanjem. V imenu narodnega delavstva je spregovoril nato
Mihael Jereb.
Naše neomajno prepriftanje je, je izvajal. da je narodno in državno edinstvo največji in najsvetejši zakon za vsakega Jugoslovana. Mi vidimo v tem jamstvu neomajno osnovo svoje tako dolgo pogrešane in zaželjene nacionalne države. Zato delavstvo ne more in ne bo dopustilo, da bi kdorkoli rušil to s brvjo prepojeno in s tisočerimi žrtvami pridobljeno Jugoslavijo. Se nista pretekli dve desetletji, ko je vodstvo stranke, iz katere so sedaj izšle te punktacije, bilo v pravem pomenu zagrizeno avstrofilsko. Takrat se je vsa nacionalna mladina blatila in se denunci-rala kot veleizdajalska. Sedaj pa, ko je uresničen naš tisočletni sen in bi morali koncentrirati vse svoje sile za konsolidacijo države, vržejo v svet ti temni elementi nove krilatice v največje veselje naših zunanjih smrtnih sovražnikov, čemur dokaz so nam tuji, nam sovražni listi.
Govornik je zaključil z vzklikom državi in kralju, ki se mu je pridružila vsa tisočglava množica. Šolski upravitelj iz Cerkelj
Josip Lapajne
je v imenu učiteljstva naglašal. de ie učiteljstvu izročena v varstvo naša mladina. To mladino vzgaja naš učitelj v nacionalnem in državnem duhu in vsakogar bi klela slovenska mati, če bi vzgajal drugače. Nalik špartanski materi je dala slovenska mati svojega otroka narodu in državi in ne mara, da bi prišel kedaj izpod svobodnega solnca v tujčevo proklet-stvo. Kakor hodijo punktaši in ljudje iz njihove družbe po besede v evangelij, nai veljajo tudi besede: Vsaka država je od Boga in vsak je dolžan, da se pokorava državi. Tudi Kristus je dejal: Dajte Bogu kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega. Učitelji so prisegli državi in nikdar ne morejo in ne smejo prelomiti prisege. Učiteljstvo na deželi je danes ogroženo. Groze jim z mrtvaškimi glavami ter jih napadajo na najbolj rafinirane načine. Zahtevamo od države, da nas ščiti in varuje, da se obdrži morala našegi naroda i.a višku kot smo jo zsMiovali. Po vzklikih kralju in zedinjenju, ki niso
Spor za Mandžurijo
Ekspoze japonskega zunanjega ministra v odnosajih proti Kitajski — Kitajska spomenica Društvu narodov
hoteli prenehati, je povzel besedo podpredsednik oblastnega odbora Narodne Odbrane v Ljubljani
dr. Josip Cepuder,
ki je povedal, da so 'iam dr. Korošec in njegovi s svojimi punktacijami storiti | prav za prav uslugo. Spoznali smo jih in i tako sedaj volk ne ix> m^ol več hoditi j okrog v ovčjem kožuhu. Ce hočejo dr. j Korošec in njegovi traoanti izzivati, bodo i nosili posledice oni sami. Zadela jih bo obsodba vsega naroda. Nikoli in nikjer nimajo ti ljudje pravice govoriti v imenu slovenskega naroda. Dr. Korošca in njegove so obsodili tudi vsi oni radikali, s katerimi se je preje bahal.
Nato je g. dr Cepuder govoril še o škofovskem pismu in med drugim omenil, da je nad 360 katoliških župnih cerkev v državi, kjer duhovniki protisokolskega pastirskega lista niso prečitali. Po živahnem aplavdiranju besedam dr. Gepudra se je oglasil upokojeni
načelnik Ernest Vargazon,
ki je orisal težke momente ob prevratu, ko je služboval v že preje po avstrijskih četah zasedenem Beogradu in se dogovarjal z našimi srbskimi prijatelji. Čeprav j so mu neprestano grozile vislice, je sledil klicu svoje Irrvi in svojega srca m nudil vso možno pomoč srbskim bratom. Preveč je bilo tedaj pa tudi pozneje žrtev, da bi se kdo igral s to državo.
Narodni poslanec Ivan Lončar
je omenil bobneči ogenj zadnjih mesecev v sovražnem tisku v inozemstvu proti naši državi. Kakor strel v hrbet pa so odjeknile pozneje še Koroščeve punktacije in pismo katoliškega episkopata. Prepričan, da bodo oblasti storile svojo dolžnost, storiti pa jo moramo tudi mi vsi.
da branimo pridobljene dobrin«.
*
Pred koncem je prečital še dr. Stanko Sajovic krepko resolucijo, ki je bila sprejeta v duhu govorov in razpoloženja mogočnega zbora z dolgotrajnim odobravanjem. "Sprejeto je bilo tudi besedilo brzojavke ministrskemu t/r ;dsedniku dr. Srški-ču, v kateri se izraža, da Slovenci odločno zavračamo Koroščeve punktacije in vsako namero proti razdeljevanju države.
V imenu narodnega ženstva je pozdravila nato zborovalce ga. Janja Miklavči-čeva in izrazila solidarnost slovenskega ženstva z izvajanji govornikov.
Ob koncu se je zahvalil zborovalcem ponovno kranjski župan g. Ciril Pire, izjavljajoč, da tudi kot star borec ni še videl v Kranju tako mogočnega zbora in J opazil tako silne enodušnosti naroda kakor ob današnji priliki.
Po shodu se je pred Narodnim domom sestavil velik sprevod, ki je krenil po mestu in manifestiral ja nedeljeno, močno in enotno državo ter za njenega vladarja, kralja Aleksandra.
Tokio, 22. jan. AA. Na seji japonskega parlamenta je imel zunanji minister Ušida velik zunanjepolitičen govor, v katerem se je bavil s priznanjem Mandžurije po Japonski in s podpisom protokola, ki določa vzajemno obrambo obeh držav ter stalen kader japonskih čet v -Mandžuriji. S tem. je izjavil Ušida. se je doseglo novo in izdatno jamstvo za ohranitev miru na Daljnem vzhodu.
Zunanji minister je nato popisoval napredek in gmotno blagostanje Mandžurije ter dodal, da sta najboljši dokaz za upravičenost japonske intervencije.
Prepričan sem, je nadaljeval, da bodo Društvo narodov in vlade tujih držav prej ali slej priznale poštenost in upravičenost stališča, ki smo ga zavzeli.
Govoreč o vprašanju Jehola j^ naglašal, da je bil vso zgodovino kitajski zid meja, ki je ločila Mandžurijo od Kitajske. Zato je Jehol bistveni sestavni del nove države; nedavni neredi in prihod Cangsulijangovih čet v Jehol pa so Japonsko prisilile, da je poslala svoje čete Mandžurcem na pomoč, da se ohranita mir in red na vsem področju mandžurske države.
Nato je Ušida govoril o Kitajski, kjer postaja po njegovem politična kor.fuznost f>d dne do dne večja. Vesti iz raznih virov so ga prepričale, da je vso protijaponsko kampanjo na severnem Kitajskem sklenil in odobril kongres Kuomintanga meseca decembra lanskega leta v Nankingu, opozarjamo pa kitajsko vlado in narod, da se iz tega lahko rode usodne stvari in zato resno svarim, naj ne gresta predaleč.
Govoreč o Lyttonovem poročilu je Ušida obrazložil japonske pomisleke in izrazil željo po prisrčnem vzajemnem sodelovanju z Društvom narodov. V občevanju s Kitajsko bo DN prav storilo, če si ohrani prim elastičnost, ki je potrebna zaradi sedanjih nenormalnih okoliščin na Kitajskem.
Nato je Ušida naglašal. da bi bila temeljni kamen miru na Daljnem vzhodu zveza med Japonsko, Kitajsko, Mandžurijo in Rusijo. Samo zveza med Kitajsko in Rusijo je nevarna, her omogoča komunistično propagando na vzhodu, kjer bi utegnila postati resna nevarnost civilizaciji.
Nato je Ušida omenil pogajanja za za-ključitev pogodbe o nenap. z Rusijo in prešel na razorož. konferenco, kjer je Japonska predlagala znatno znižanje pomorskega oboroževanji. To je dokaz, je naglasil, iskrene želje Japonske po sodelovanju z Društvom narodov v korist miru na svetu.
Govoreč o gospodarskem položaju je zunanji minister obžaloval, ker trgovina s-ilno
Poset kralja in kraljice v Sina ji
Včeraj sta odpotovala Nj. Vel. kralj in kraljica v Sinajo na poset rumunskega kralja Karola
Beograd, 22. jan. M. Po prejšnjem dogovoru sta Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. Kraljica Marija odpotovala danes v Sinajo na neoficielen poset Nj. Vel. kralja Karola v spremstvu našega zunanjega ministra in dvorne suite. Nj. Vel. kralj in kraljica bosta ostala na potovanju le kratek čas. V zvezi s tem potovanjem je Nj. Vel kralj podpisal ukaz, s katerim izroča za svojega bivanja v inozemstvu v okviru predpisov čl. 40. ustave kraljevsko oblast ministrskemu svetu. Istočasno je podpisa] ukaz. s katerim se za namestnika zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča za čas njegovega bivanja v Bukarešti določa minister dr Albert Kramer.
S kraljem so odpotovali v Sinajo tudi vršilec dolžnosti ministra dvora dr. čolaii-Antič, kraljev maršal general Aleksander Dimitrijevič, kraljeva adjutanta generala
Hristič in Pavlovič ter kraljev tajnik Vla-dislav Markovič.
Čeprav je poset Nj. Vel. kralja in kraljice rumunskemu kralju neoficielnega značaja. vendar pomeni istočasno manifestacijo iskrenega prijateljstva Jugoslavije in Rumunije. Odhod zunanjega ministra Jevtiča bo obenem pospešil definitivno rešitev še nerešenih administrativnih vprašanj med Jugoslavijo in Rumnnijo. Vsekakor bo znatno ojačil že obstoječe prisrčne prijateljske odnošaie med obema državama.
Iz Bukarešte poročajo, da bo jugosloven-ski kraljevsKi par ostal v Sinaji dva dni. Prav tako poročajo, da je nocoj s posebnim vlakom odpotovala vsa rumunska vlada v Sinajo k svečanemu sprejemu jugo-slovenske kraljevske dvojice. Dvorni vlak, v katerem potujeta Nj. Vel. kralj in kraljica. bo prispel v Sinajo jutri ob 11. dopoldne.
Francosko-riiska pogajanja
Pariz, 22. jan. č. Pogosti poseti ruskega poslanika Dovgalevskega pri ministrskem predsedniku Boricouriu in p od tajniku v ministrstvu za zunanje zadeve Pierru Cotu so izzvali v tukajšnjem tisku veliko zanimanje. Kakor poroča »Petit Parisien«. se nanašalo ti ooseti na vprašanja, ki iih je treba rešiti, preden se sk'ene nova franco-sko-ruska trgov irska pogodl-a. Na sestankih ruskega poslanika z Boncouriem se je načelo tudi vprašan ie o sovjetskem sodelovanju v posredovalnem odboru, ki ima nalogo, da na miren način reši spor med Japonci in Kitajci.
Trgovinski dogovor Francije in Italije
Pariz 22 jan. AA. Parlamentarni carinski odbor ie sprejel zakonski načrt o odobritvi trgovinskega modusa vivendi med Francijo in Italijo, podpisanega v Ritmi 4. marca '932.
Tihotapstvo orožja na Madžarsko
Pariz. 22 jan, AA. V listu »La Renu-blique« niše Pierre Dominique o tihotapstvu orožj' v srednji Evropi in nravi med drugim: Tihotanstvo orožja kaže, da bi nekateri hoteli mirovne pngndbe nasilno izpremeniti. Dolžnost državnikov zapad-nih držav je zahtevati v interesu narodov, ki jih vodijo, d* se preprečita izdelovanje m zasebna trgovina z orožjem. Toda, se pisec na koncu vpraša, ah imamo na zapadu sploh še kaj državnikov.
Ženeva, 22. jan. g. Snoci so se v Ženevi sestali zastopniki Francije. Rumunije, Jugoslavije in CeškoslovasKe k razpravi o hirtenberški aferi in o tihotapstvu orožja preko Avstrije na Madžarsko.
Pet otrok zgorelo
Granada, 22. jan. AA. V skladišču neke tukaišnje drogeriie ie nastal silen požar. Ena ženska in pet otrok ie zgorelo.
pada. Opustitev zlatega standarda v več kot 40 državah in tekmovanje, kdo bo postavil višje carinske zidove, onemogoča svobodno izmenjavo blaga, ki je glavni temelj napredka in blagostanja. Japonska, je zunanji minister zaključil svoj govor, b•• stori-a vse, kar bo v njenih močeh, da bo svetovna gospodarska konferenca rodila sadove.
Kitajski protest
Ženeva, 22. ian. AA. Kitajska delegacija je izročila odboru devetnaistorice spomenico, ki pravi med drugm. da je Kitajska 16 mesecev dokazovala svoio prpravlie-nost, poravnati svoj spor z Japonsko v duhu sprave. Ravnala je tako predvsem zaradi miru. Podcbn^ dokaze je dala tudi v najnovejšem času. ko je predlagala take izpremembe spomenice odbora devetnaistorice. ki so povsem združljive s plemenitimi nameni tega odbora. Toda Kitajska v bodoče ne more iti preko načel. ki so osnova Društva narodov. Če v novi resoluciji odbora devetnaistorice ne bo izrecno poudarjeno načelo, da Društvo narodov ne more priznati sedanjega režima v Mandžuriji, tedaj Kitajska ne bo mogia sprejeti predlaganega spravnega postopka. Na drugi strani je kitajska delegacija mnenja, da nobena rešitev sedanjega spora ne bo trajna ali sprejemljiva brez sodelovanja Ze-dirajenih držav in Rusije, ki sta pri teh vprašanjih zelo prizadeti. Kitajska delegacija opozarja, da ie v Lyttonovi komisiji že bil zastopnik Amerike in da zato sedaj ni povoda, da bi Japonska odfkiomla sodelovanje ameriških in ruskih delegatov v spravnem pododboru. Kitajska jc čakala 15 mesecev in v tem času žrtvovala ljudi in materijalne dobrine samo zato. ker ie računala na Društvo narodov in stavila v to organizacijo vse svoje upe. Če pa se bo sedaj Kitajski svetovalo, naj se naravnost sporazume z Japonsko, bo tako rekoč kaznovana za to, ker je čakala na odločilno besedo Društva narodov. Kitajska ;e prepričana, da bodo vendarle članice Društva narodov smatrale za svojo dolžnost, da uveljavijo načela pakta o Društvu narodov tudi napram Japonski. Sprava z Japonsko ie mogoča samo s kolektivnimi spravrcnne pogajanji, pri katerih morajo sodelovati tudi zastopniki Zedinjenih držav in Sovjetske Rusije.
Hitlerjeva parada v Berlinu
Ogromna parada hitlerjevskih organizacij v Berlinu se je vršila pod policijskim varstvom in je potekla brez večjih izgredov
Berlin, 22. jan. č. Velika današnja hitler. jevstta parada na trgu Biilowa je potekla v okviru ogromnega policijskega aparata, ki je bil do zadnjega moža mobiliziran. Policija je podvzela izredno stroge ukrepe ter je cernirala ves trg in njegovo okolico. Po 11. dopoldne so smeli prihajati iz hiš na trgu in hoditi vanje stanovalci samo z legitimacijami, kdor pa se ni mogel izkazati, so ga spremljali policisti, oboroženi s karabinkami V bližini trga so bili pripravljeni trije policijski oklopni avtomobili. Opoldne je bil prepovedan ve« avtobusni promet. Okoli 2. popoldne se je pripeljal Hitler v spremstvu načelnika štaba svojih nanadalnih oddelkov stotnika Robma. dr. Gobbelsa, Goringa in drugih. Skupine na-
rodno-socialističnih oddelkov so prihajale na trg v spremstvu močnih policijsKih čet. Komunisti so v tem času v stranskih ulicah prepevali internacionalo, vendar pa je policija povsod zelo ostro nastopala ter jih je razgnala, pri čemer je uporabljala gumijevke in puškina kopita. Močne policijske straže so imele na ulicah tudi montirane telefone. Parada hitlerjevcev je bila zelo kratka. Hitlesr je imel kratek spominski govor padlemu narodnemu socialistu Horstu-Weselu in se je takoj nato odpeljal. Na-rodno-socialistični oddelki so po končanem zborovanju defilirali pred ostalimi člani vodstva svoje stranke. Prisoten je bil tudi princ Avgust Viljem. V spopadu s policijo je bilo ranjenih 31 oseb, aretiranih pa 70.
Poset slovitega španskega jurista
Beograd, i. . januarja AA. Ob koncu januarja ali v začetku februarja prispe v Beograd znameniti španski pravnik in sodnik mednarodnega razsodišča v Haagu Rafaelo Altamira, ki bo imel dve predavanji o mednarodnem prava.
Izvoz živine
Beograd. I. . januarja AA. Urad za nad-zorstvo nad izvozom živine razglaša da se na podlagi sklepa strokovnega odbora pri Zavodu za pospeševaaje zunanje trgovine do nadaljnjega ne bodo sprejemale nove prošnje za registracijo ne od prideloval, cev ne od izvoznikov Prav tako se opozarjajo vsi doslej registrirani pridelovalci, da se tudi od njih ne bodo sprejemala nova izkazila za svinje in govedo. Ta sklep bo veljal, dokler se ne izvozijo vsi doslej pr'javi jeni prašiči in govedo.
Izvoz opija
E«ograd, 22. ian. AA. Urad za opii trgovinskega ministrstva objavlja podatke o iz-vozrn mamil v letu 1932. Sirovega opija so izvozili 15.813 kg v vrednosti 5.103.970 Din, morfina 36 kg v vrednosti 181.500 Din, heroina 5.9 kg v vrednosti 42.000 Din, eil-morfina 8.5 fcg v vrednosti 42.500 Din. ko-deina 40 kg v vrednosti 160.150 Din in ihen-zil-morfina pol kg v vrednosti 2.000 Din. Skuono smo izvozili mamil za 5.532.120 Din. — Sirovega opija se je izvozilo v Nemci io 11.999. v Ameriko 1.907, v Francijo 1.550. v ČSR 110, v Italrio 110. v Avstrijo 95. na Portugalko 30, v Belgijo 12.50 in v Anglijo 115.14 kg.
Nove ameriške znamke
Washington, 22. jan. AA. Poštni minister je sklenil izdati nove znamke po 3 cente v spomin na Coolidgea.
Snežni zameti v Avstriji
Dunaj, ?f jan. s. Iz vseh delov Avstrije prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Polovica cest na avstrijskem ozemlju je popolnoma zasnežena. Na Semmermg so danes avtomobili še mogli priti s snežnimi verigami, vse gorske ceste v zapadnih Alpah pa so popolnoma zasnežene ter je na njih nemogoč promet V gozdnem okraju pa tudi v drugih delih Dunajskega gozda so ceste tako zasnežene, da je mnogo krajev popolnoma odrezanih od ostalega sveta Snežni zameti so tudi na železnicah povzročili težkoče Na p^ogi Parndorf Kitt-see sta dva stroja obtičala v snegu. Avtobusni promet na železniški progi med Dunajem in Gradcem je začasno ustavljen.
Ogromen primanjkljaj dunajskega tramvaja
Dvnaj. 22. jan Tu bodo v kratkem povišali cene voznim listkom na tramvajih in v avtobusih. Primanjkljaj teh podjetij znaša namreč v celoti 14 milijonov šilingov in ga je treba kakorkoli nadomestiti. Poleg povišanja cen bodo zmanjšali tudi število osebja.
Serum zoper hripo
London, 22. jan Listi poročajo iz Wa-shingtona, da se je zdravnikom Rockefel-lerjevega zavoda posrečilo najti serum zoper hripo k' učinkuje dobro posebno takrat, kadar prehaja hripa v nljučnico. ki se običajno konča s smrtjo. Kakor zatrjujejo. gre za mikrobe, ki so jih zdravniki označili kot »pneumokoki III« in so se pri cepljenju živali obnesli prav dobro.
Prometna stavka v Londonu
London, 2?. jan s. V londonskih avtobusnih družbah stavka sedaj 10 000 nameščencev. Skoraj polovica prometa lond^skih omnibusov je ustavljena.
PONESREČEN PREVRAT V BRNU
češkoslovaških fašistov je vdrla v vojašnico v Brnu ter hotela izvesti prevrat - V boju je bilo ranjenih pet oseb, 24 napadalcev aretiranih, ostali so pobegnili
Ljubljanska kronika
Praga, 22. januarja h. Snoči so vpri-zorili polit'čni pustolovci v Brnu majhen upor. ki je po vsej Moravski v jutranjih urah pa tudi v Pragi zbudil veliko vznemirjenje. Uradni krogi so bili zaradi tega prisiljeni izdati brezžično obvestilo. da ie upor zadušen in da ni povoda za razburjanje.
Pri akciji so bili udeleženi ljudje iz takozvanih fašistični krogov, pristasi b;vše Gajdine stranke in slični politični elementi.
O dogodku se ie urad<no in iz drugih virov izvedelo naslednje:
Ponoči ob pol 2. ie prispel pred vojašnico pehotnega oolka št. 43 v Zide-nicah, predmestju Brna, 70 mož močan oddelek, oborožen s ništolami in revolverji. Nekai izmed njih ie odšlo na zid dvorišča, ki so ga preplezali ter od zadaj napadli glavne straže pri vhodu. Preden se je straža zavedla nevarnosti, so jo napadalci razorožili in odprli glavna vrata, nakar je približno 50 mož vkorakalo v vojašnico. Tudi vojaštvo v sobah je bilo tako presenečeno, da se po večini sploh ni postavilo v bran in so se napadalci v kratkem času polastili v33ga poslopja. Telefonične zveze v vsej okolici so sami potrgali tako, da se je šele po daljšem iskanju odločilo nekaj vojakov na straži, da so odhiteli v mesto do prvega telefona. Po razmeroma dolgotrajnem iskanju so ga našli in najprej alarmirali policijo. S policijskega ravnateljstva je bil v Židenice
odposlan oddelek 200 stražnikov tako-zvane straže proti uporom. Istočasno je policiia obvestila o dogodku vojaška poveljstva. Med tem se je pred vojašnico vnela bitka med napadalci, ki so se utaborili v vojašnica, in policijo, ki se je med tem polastila vsega orožja in municije. Streljanje je tra?alo že več časa, ko so naenkrat nad Brnom počili štirje streli iz topov v znak, da je vsa vojaška posadka alamirana. V Židenice so med tem odkorakali novi oddelki vojaštva, drugi pa so zasedli vse ostale vojašnice ter vojaška in državna poslopja, kakor tudi tovarno za orožje (Zbrorjevko) v Brnu. Po dveumem boju se je policiji in vojaštvu posrečilo zadušiti upor.
Po uradni ugotovitvi je bilo med bojem ranjenih pet oseb, med njimi tri hudo. Eden izmed napadalcev, ki le bil hudo ranjen, ie že umrl, drugemu pa so morali amputirati nogo. Tretji, ki ie bil tudi smrtr one varno ranjen, se bori s smrtjo. Med vojaki je bilo hudo ranjen neki Henrik Kindermann, eden pa lahko. 24 napadalcev, po večini brezposelnih, so aretirali, vsi ostali pa so pobegnili v okolico.
O uprizoritvi tega upora se dozmava-jo naslednje podrobnosti:
Akcijo ie zasnoval 291etni rezervni nadporočnik Vladislav Kobzinek iz Kralovesa polja pri Brnu, znan politični agitator, ki ie bil zelo agilen med člani bivše Gajdine stranke. V glavnem
se Je preživljal s politično agitacijo in je Imel že več takšnih prestopkov na vesti. Kobz?nek je prišel v soboto v Bu-čovioe pri Brnu in je zbral svoje strankine pristaše pod pretvezo, češ, da se morajo zaradi zavarovanja nekega fašističnega zborovanja peljati v Brno. Vseh se mu je prijavilo 50 mož. Ta skupina se ie odpeljala na dveh tovornih avtomobilih proti Brnu, pri vasi Lišen pa avtomobila zaradi visokega snega ni s'a mogla dale in je posadka morala izstopiti. V bližnjem grmovju ie Kobzinek razdelil svofm pajdašem orožje te-i jim ta.koj izdal, da bo o polnoči po vsej republiki i/bruhnil upor in da imaio njegovi Iz Bučovic povelje, da morajo osvojiti >n do nada''ne?a braniti vojašnico v Zidenicab. Od tam so Ifude nadaljevali pot v Brno peš. Nekateri izmed nUh so izginili že, ko ie nočil prvi strel, večina pa je vendar vdrla v vojašnico. Kobzinek sam je brez sledu izginil in ga do 7. zvečer še niso našli.
Urednik CTK je vprašaj ministra za narodmo obrambo Bradača za mnenje o tem dogodku. Minister je izjavil, da temu dogodku ne prfoisuje nobenega pomena, ker je otroče delo potftično zapeljanih elementov. Pri tei priliki pa mora pohvaliti vzorno veden'e češkoslovaške vojske, predvsem moštva, ne glede na narodnost, ki naj tudi v bodoče služI za vzor, kavo se mora v takih primerih ve^ti vo'ak. Prav tako je minister pohvalil tudi hiter način alarmiranja policije in vo'aštva.
Beograjski Slovenci
Velika manifestacija beograjskih Slovencev za narodno in državno edinstvo ter za sokolsko idejo — Ostra obsodba protinarodnega početja dr. Korošca in njegovih
pristašev
Baograd, 22. jan. e. Nikakršne agitacije ni bilo. Samo »Jutro« je predvčerajšnjim objavilo kratko napoved in le tu pa tam so se po mostu videli letaki, ki so vabili beograjske Slovence na shod v dvorano Sa-veza nabavljalnih zadrug v Poincarejevi ulrci. Pa ie vendar bila danes dopoldne ob napovedanem času zasedena dvorana do zadnjega prostora. Odilično so bila zastopana vsa naša beograjska društva Cankar, Ed:nost. Prosvetno društvo Triglav, a poleg tega mnogoštevilni predstavniki vseh slojev ostale naše slovenske družbe, od naiviš e?a uradnika do preprostega delavca Videli smo tudi nekatere naše narodne ■poslance in pa kake naše ožje beograjske znance, k<i se globlje zanimajo za naša dejanja in nelvanša.
Spontano ie prišlo do stoVcanja tega shoda. Glas o separatističnih puniktacijah je toliko razburil duhove, da je bilo treba dati duška ogorčenju nemudo-ma, tako da ni bilo časa za velike priprave. Drugače bi se to slovensko zborovanje brez dvoma izpremenilo v ogromen protestni izbruh vse naše prestolnice, dočim smo mi kot neposredno prizadeti želeli in hoteli, da se pred vsem čuje naš glas. Iz dolgega današnjega zborovanja se je res čul naš glas resen in odločen kot skrajno svarilen opomin, nai se nihče ne drzne igrati z našimi svetinjami.
Trie govorniki, ki so nastopili, so v svojih izjavah dodobra razsv&tili razdiralni značaj punktacij in zborovalci so njihove izjave spremljali s toplim razumevanjem, ki se je tu pa tam izražalo v ogromnem ogorčenju in se končno razvilo v nepopisno manifestacijo navdušenja za narodno edinstvo, za sokolsko idejo in za fiašo neokrnjeno nedeljivo iugoslovensko domovino ter njenega viteškega vladarja.
Shod je otvoril odvetnik dr. Janko OHp, ki je pozdravil predstavnike oblasti in obrano občinstvo ter predlagal za predsednika g. Mirka Goriška. Kot prvi govornik je nasto nastopil
dr. Janko Olip.
Govornik je ugotovil, da se morda danes prvič zbirajo beograjski Slovenci na shodu, ki pa ni političen shod politične stranke. temveč shod globoko užaljenih in revidiranih Jugoslovanov zaradi napada na naše narodno edinstvo, izvršenega po bivšem vodji bivše SLS dr. Korošcu in njegovih orijate'ji:h. Punktacije zahtevajo povrnitev v leto 1918. da bi se začeli na novo pogajati s Srbi in Hrvati, kakšno državo hočemo imeti. Ta država bi morala biti po tej zahtevi federativna, torej država treh ali več malih državic. Vse ostalo v punkta-ciiah je le dekoracija k tei separatistični glavni zahtevi. Dr. Korošec hoče s to svojo zahtevo izbrisati vseh 14 let naših naporov. za konsoiidaoijo in napredovanje naše narodne države. Čudno je, da ravno dr. Korošec postavlja tako blazno zahtevo, on. ki je veljal Pri Srbih za treznega politika ter se v Beogradu predstavljal kot navdušen Jugosloven.
Treba bi bilo torej zabrisat« vse ln se na novo pogajati s Srbi in Hrvati. Toda, kaj bi bito potem, če se ne pogodimo? Odgovor ie enostaven, da bi to pomenilo za na§ Slovence, ki živimo ob zapadni meji naše države propast in novo suženjstvo. Takih eksperimentov ne dela strežen in pameten politik. Za take eksperimente pa tudi ne čuti potrebe noben pameten človek.
Mi Slovenci smo z z odtujen i em dobili na političnem, kulturnem in gospodarskem potki največje koristi. Postali smo gospodarji v lastni državi, zajamčena nam je enakopravnost slovenskega jezika, ki se dejansko tudi izvaja, in dobili smo slovensko univerzo, za katero smo se pod Avstrijo zaman borili
Slovenci uživamo v Jugoslaviji popolno enakopravnost in svobodo. Koliko svobode uživa tudi katoliška duhovščina, se najbolje vid! iz zadnjega pastirskega lista, v katerem se napada in obrekuje naše Sokolstvo Slovenci smo tudi na norodno-gospodar-skem polju po zedinJenju znatno napredovali. Vsem našim slojem je odprta pot po vsej državi. Slovenci se torej nimamo pritoževati nad zed.injeniem in nad svojo narodno državo. Naravnost nerazumljivo Je, zakaj se Je dr. Korošec odločil za nov program, k! je v absolutnem nasprotju z njegovim dosedanjim političnim delom. Mogoče je, da so punktacije samo političen manever, ki naj bi dr. Korošcu pomagal spet do ministrskega stoka. Toda narodno edinstvo ni igrača (burno odobravanje). Narodno edinstvo se ne sme izrabljati kot sredstvo za politične kupčije.
Dr. Korošec je napravil ve Irk o veselje našim škodoželjnim sosedom. Toda to veselje je bilo kratko. Trezno slovensko ljudstvo je že dalo zasluženi odgovor. Povsod se dvigajo ogorčend protesti in uspeh punktacij je ravno nasproten, kakor so si njihovi očetje želeli. Zato kličemo dr. Korošcu:
Roke proč od naše največ'© svetinje: edmstva trcimenega naroda. Ne izpndko-pavaite temeljev naše države!
Govor dr. Olipa so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim navdušenim odobravanjem, nakar je povzel besedo
g. Mirko Gorišek,
ki je izjavil med drugim:
Razen punktacii je povzročil zadnje dni razprave v naši javnosti ter izzval naše miroljubje še drug dokument Smatramo, da je več razlogov za razpravo o tem aktu, ki bi moral biti cerkven. Pred vsem se obrača pastirski list katoliških škofov proti Sokolstvu in Tyrševi ideologiji na način, ki nam sokolskim pripadnikom ne dvoljuje molčati, ker smo istočasno tndi pripadniki cerkve. ki nam pošilja to poslanico. Ta poslanica težava naše mirolirubje. Kako to, da zamore pastirski list cerkve miru in ljubezni izzvati med lastnimi pripadniki to razpoloženje? Kako ne bi, celi organizaciji očita pregrehe, ki n« obstoje, temveč še celo nasprotujejo osnovnim načelom Tyrševih naukov. Le en očitek bi držal, če bi ga škofje navedli, namreč ta, da je Sokolstvo versko strpao. Toda prav na ta osnovni nauk v Tyršavi ideologiji smo ponosni in ne odstopimo od tega, da spoštujemo vsako iskreno prepričanje, po katerem se tudi resnično živi. Brat je mio, koie vere bio. (Burno odobravanje).
Bili bi pa kratKOvidni, če bi mislili, da je ta poslanica naperjena samo proti Sokolstvu Jedro je globlje in se jasno izraža v njenem zadnjem stavku. Rimska kurija smatra za potrebno, da zaščiti v Jugoslaviji Hrvate in Slovence, da se ne bi raz-narodili v naši narodni državi. Ali kako se vendar strinja ta njihova skrb s skrbjo, ki jo posvečajo isti cerkveni krogi hrvat. skemu in slovenskemu narodu v Italiji? Zakaj ne nastopi tam rimska kurija proti resničnemu in splošno znanemu raznarodo-
vanju našega življa? Izposlujte, da se bo Vatikan tudi v Italiji zavzel za narodne pravice našega življa, ako zahtevate vero v iskrpnost svojih izvajanj!
Po burnem odobravanju, ki je sledilo izvajanjem govornika, je spregovoril še stari tržaški nacionalni borec
g. Ivo Golonič,
ki je zlasti v imenu primorskih rojakov ogorčeno obsodil in zavrnil separatistične punktacije. Punktaši zahtevajo povrnitev v leto 1918. Res, b:lo bi potrebno, da se povrnemo v leto 1918. toda samo za ."n dan, da počistimo in da pomedemo vse, kar je gnilega.
Nato je govornik govoril o prnHcnkol-skem pastirskem pismu m menil, da škofje na svojih sejah v Zagrebu niso sledili svojim velikim prednikom Gregorju Minskemu. Strossmayerju in drugim cerkvenim knezom. Govornik je zaključil: 300.000 Sokolov čuva zvesto nišo s tolikimi krvavimi žrtvami pridobljeno Jugoslavijo.
Tudi izvajanja zadnjega govornika so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem, nakar je predsednik g. Gorišek predlagal naslednjo
resolucijo:
Slovenci vidimo možnost našega nacionalnega obstoja edino v močni in nedeljivi Jugoslaviji pod žezlom našega viteškega kralja Aleksandra. Z vso odločnostjo odklanjamo vse separatistične pc-skuse rušenja te naše države in njenih temeljev. Pozivamo vse iskrene Jugo^lovene, da se združijo in s skupnimi močmi nadaljujejo delo za konsolidacijo in okrepitev naše narodne države, kraljevine Jugoslavije
Resolucija je bila sprejeta soglari" > z velikim navdušenjem, nakar je predi....iik zaključil lepo uspelo zborovanje.
Protesti sokolstva
Beograd, 22. jan. p. Po došlih poročilih so se danes vršili v mnogoštevilnih krajih odlično obiskani občni zbori sokolsuih društev, na katerih so bile sprejete protestne resolucije proti pastirskemu listu jugoslovenskega katoliškega episkopata. Tudi v Beogradu so imela vsa sokolska društva svoja zborovanja, ki so sprejela tozadevne resolucije ter izvolile obenem tudi nove uprave Tako je Sokol III v Beogradu izvolil novo upravo, v kateri so med drugimi po en pravoslavni, muslimanski in staro-katoliški svečenis.
Ljubljana, 22. januarja.
Lepo nedeljo smo imeli danes. Bila je pravi praznik belega športa. Mraz, ki je nastopil že v soboto, je danes še močneje pritisnil in zjutraj smo prvič beležili —S pod ničlo. Z Gorenjskega in Dolenjskega pa so prišla poročila o še hujšem mrazu. S prvim izletniškim vlakom na Gorenjsko se ni odpeljalo toliko smučarjev, kakor bi bilo pričakovati, ker je bila smuka dovolj ugodna v ljubljanski okolici. Kljub temu se je odpeljalo okrog 200 smučarjev proti Gorenjski, večji kader pa tudi na Dolenjsko. Popoldne je pa hitela prava armada smu-čarev in izletnikov proti Sv. Katarini in na Podutik. Vse holme in griče so okupirali smučarji
Nesreče
Zal je smučanje zahtevalo dve žrtvi. Tako se je popoldne ponesrečil na Rožniku 11-letni Marjan Cirman, sin uradnika iz Ljubljane. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Slična nesreča je pa doletela tudi dijaka Branka Varuho iz Kranja, ki si je pri smučanju zlomil desno nogo. Oba so morali prepeljati v bolnico, žrtev poledice je postala uradnica Olga Mekinova iz Ljubljane, ki je padla po stopnicah in si zlomila desnico.
Smrt litijskega puščavnika
Sicer pa kronika ne beleži posebnih dogodkov. Iz bolnice poročajo, da je tam snoči po krajšem trpljenju umrl znani litijski puščavnik Janez Mlirar, o katerem smo svoječasno poročali, da je živel prav po samotarsko v neki duplini blizu Litije.
Družabni večer
Ljubljanskega Sokola
Po koncertu v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola v filharmonični dvorani v soboto zvečer se je vršil v restavraciji Zvezdi prav prijeten družabni večer, ki ga je otvoril starosta br. Bogumil Kajzelj, ki je pozdravil vse odlične predstavnike Sokolstva in poudaril, da se s koncertom Glasbene Matice pričenjajo slavrosti jubilanta Ljubljanskega Sokola, ki bodo dosegle svoj višek s pokrajinskim zletom na Vidov dan. Izrekel je ponovno zahvalo vrli Glasbeni Matici, ki je vedno podpirala Ljubljanskega Sokola.
Burno pozdravljen je nato izpregovoril nekaj bodrilnih in lepih besed v čast Glasbeni Matici častni starosta Ljubljanskega
Sokola br. dr. Viktor Murnik. Kakor je Matica s svojo pesmijo ponesla čast in ime slovenske in jugoslovenske pesmi v tujino, tako je tudi Sokolstvo zaneslo s svojimi tekmovalci čast jugoslovenskega imena v tujino. Tako torej propagirata Matica s pesmijo, Sokolstvo pa s telovadbo čast jugoslovenskega imena v inozemstvu.
Govor br. dr. Murnika je bil sprejet z dolgotrajnimi ovacijami Glasbeni Matici. Enako prisrčno je bil sprejet govor n. namestnika staroste SKJ br. Paunkoviča iz Beograda, ki je čestital Glasbeni Matici in Ljubljanskemu Sokolu k jubileju. Vrsto govorov je zaključil za pevce Matičarje ba-novinski šolski nadzornik br. Rape. nato pa se je med petjem vrlega vokalnega kvinteta nadaljeval animiran družabni večer.
Zbor rožnodolskega
Olepševalnega društva
Danes popoldne je imelo rožnodolsko Olepševalno društvo letni občni zbor v gostilni g. Nereta. Zbor je vodil predsednik g. Klasinc, ki je pozdravil zborovalce in se spomnil pokojnih članov, predvsem pa g. Kollmanna, ki je zapustil društvu 5009 dinarjev. Iz tajnišKega poročila je povzeti, da ima društvo 363 članov. Med letom je pristopilo novih članov 36, te dni pa se jih je vpisalo nad 50, ki bodo sprejeti na prihodnji seji. Blagajnik je poročal, da je imelo društvo 11.985 Din dohodkov in 5615 dinarjev stroškov. Sedanje premoženje zna. ša 17.433 Din. Za pogrebni odsek je blagajnik poročal, da je bilo izplačanih za tri smrtne primere 4130 Din. V blagajni ima odsek 2680 Din. Na predlog revizorjev se ja podelila odboru razrešnica s pohvalo. Blagajniku g. Dereaniju in tajniku g. Tesarju sta se dali nagradi. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor: predsednik Janko Klasinc, podpredsednik polkovnik v pokoju Dragotin Masek, tajnik Franc Tesar, blagajni« Viktor Dereani, odborniki Jožef žigon, Alojzij Pretnar, Stanko Di-mic, Anton Ambrož, Ivan Scde-j, Josip Tur_ šie, Jakob Železnik in Andrej Re-anik. Glede pogrebnega sklada se je sklenilo, da se v teku dveh mesecev spre;me ne glede na starost vsakdo, ki je zdrav. Karenčna doba je eno leto. Po roku dveh mesecev se bodo sprejemale samo osebe do 65 let s ka-renčno dobo 1 Ma. Odboru se naloži, da po potrebi razpišp nagrade v denarju in pohvalnih pismih onim članom, ki bodo imeli najlepše urejene vrtove in okna.
Mariborski nedeljski dogodki
Repertoarji
DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 23.: Zaprto.
Torek. 24.: Carjevič Aleksej. Red A. «
Opozarjamo na reprizo »Carjeviča Ale-kseja«, ki bo v torek za A. »Carjevič Aleksej« je Izvrstna zgodovinska drama pisatelja Merežkov-skega. — Drama pripravlja kot prihodnjo novost angleško veseloigro »Dopust na Francoskem«, katere avtor je Berkeley Zabavna veselo gra obravnava epizodo, ki se vrši za časa svetovne vojne v etapi na francoski fr~nti. Premijera bo v petek za C.
OPERA Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 23.: Plesni večer Pije in Pina
Mlakarja. Izven. Znižane cene. Torek, 24.: Madame Butterfly. Red C. Sreda, 25.- Nižava. Red Sreda.
Zapeka. Po izkušnjah pridobljenih na klinikah za notranje bolezni, je naravna »Franz Josefova« grenčica izredno dobro delujoče odvajalno sredstvo.
Objave
Zveza mladih intelektualcev. Matično vodstvo v Mariboru bo imelo redno sejo v sredo 25. t. m. ob običajni uri v strokovnem tajništvu Udeležba strogo obvezna!
Komorni koncert. Ljubitel je intimne glasbe opozarjamo na današnji komorni večer »Sloge« ob 20. uri v Kino-dvorani Ljubljanskega dvora. Kvintet pihal izvaja skladbe Taffanela, Beethovna in Blummerja. Cene izredno nizke. Vstopnice v nredprodaji v trafiki Pugeli na Miklošičevi cesti,' palača Pokojninskega zavoda in v Matični knjigam'
Maribor, 23. jan.
Današnja nedelja je bila prava športna nedelja v okviru zimskosportnega tedna, ki ga je priredil Mariborski zimskosportni podsavez. Vršili sta se
dve večji zimskosportni prireditvi,
o katerih poročamo na drugem mestu. Dopoldne je pohitelo mnogo Mariborčanov v Radvanje. kjer sta b'!a start in cilj tekmovanja za prven-stvo Mariborskega zimsko-športnega podsaveza. Popoldne se je zgrnilo vse, kar v Mariboru čuti športno, k Trem ribnikom, kjer so bile velike propagandne mednarodne drsalne tekme.
Dopoldne je bil v velik« dvorani hotela »Orla«
občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico.
Zborovanje je otvoril in vodi! predsednik društva g. Meglič, ki je podal po pozdravu vseh navzočih obširno poročilo o delu odbora v preteklem letu. V obrambo interesov hiš. posestnikov sta b:.la lani sklicana dva izredna občina zbora, ki sta bila dobro obiskana. Odbor društva se je mnogo prizadeval za pridobitev koncesije za posredovanje pri nakupih in prodaji posestev. Mestna občina je to prošnjo zavrnila, nato pa se je odlbor pritožil na ministrstvo in pričakuje sedaj ugodne rešitve. Na zadnjem izrednem občnem zboru je odbor temeljito proučil letošnje občinski proračun in posvetil zanimanje zlasti občinskim dolgovom ter je v posebni spomenici zahteval od mestne občine, naj doseže čim nižjo obrestno mero zanje. Odločno so hišni posestniki nastopili proti vsakemu novemu najetju posojil. Zahtevali so tudi, na.j mestna občina proda svoje stanovanjske hiše, ker njihovi dohodki ne krijejo ne obresti in ne anuitet. Nadalje nai se izvede reorganizacija pri pogrebnem zavodu, kjer nai se nove imvesticfje delaio le iz lastirh rezerv podjetja. Opusti naj se tudi mestna plinarna, ki je pasivna in je tudi morebitna modernizacija ne bi spravila na zdrave noge. Nadalje je predsednik omenil, da je upravno sod šče v celoti razveljavilo pobiranje mestnih davščin na nezazidane parcele in da bo morala mestna občina pobrane zneske vrniti prizadetim lastnikom. Hrišni posestniki v Maf|boru so vneto sodelovali tudii pri pomožni akciji m pa pri zbirki za protituberktrlozno ligo.
Sledili sta poročili tajnika dr. Marina in blagajniško poročilo g. Marčuna. Društveno premoženje ie cenjeno na 100.000 Din, proračun društva za bodoče leto pa znaša 25.000 Din. Pri volitvah je bil na predlog g. Be>nka ponovno izvoljen dosedanji odbor. Pri slučajnostih je govoril o davčnem vprašanju in o vseh drugih perečih zadevah hi&Vh posestnikov predsednik pokrajinske zveze g. FreHh ks Ljubljane.
Policijska kronika
je precej skromna. PoMciji je prijavil zidarski pomočnik Avgust Nerat s Ptujske ceste, da ga je na povraflai iz Kamnice snoči napadel velik mesarski pes, ga podrl na tla in ugriznil v desnico in levo nogo, zaradi česar se bo moral dalje časa zdraviti v bolnici. Po lastniku psa poizvedujejo orožniki.
Včeraj popoldne !e vlomil nekdo v stanovanje posestnika Josipa Pravharta v Plin a miški ulici in odnese! iz podstrešne s^be črn pMSast ženski plašč Policija ie vlomilca kmalu izsledila v osebi 2S,etnega brezposelnega slikarskega pomočnika Josipa Maverja in ga po zaslišanju izročila sodišču.
Včeraj popoldne je padel pri smučanju 151etn; dijak Ervin Švajger s Koroške ceste tako nesrečno, da s; je zlomii desno nogo pod kolenom. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico. Reševalni oddelek je pripeljal v bolnišnico tud: 43-letnega železničarja Alojzija Vesela iz Tr-steniakove ulice, kn je padei in se nevarno poškodoval v boku, potem 431etnega posestnika Ignacija Bartenschlagerja in 28-Ietnega delavca Ivana Leskovška iz Gozdne ulice, ki sta se v prepiru drug drugega močno obdelala po glavi.
Občni zbor starešinskega društva »Jadrana«
Ljubljana, 22. januarja.
Danes dopoldne se je vršil v slavnostni dvorani na mestnem magistratu občni zbor akademskega starešinssega društva Jadrana. Zborovalce je pozdravil predsednik dr. Zalokar in predlagal, naj se pošlje Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, kar je bilo z navdušenim odobravanjem sprejeto. Nato je predsednik prav toplo pozdravil predsed_ nika Zveze naprednih stareein dvornega svetnika g. Gabrijelčiča, predstavnike starešinskega društva »Triglava«; gg. dr. Starata in Volčiča ter zastopnise JNAD ,Jad-ranas in starešinskega jPreporoda«. Medtem je prišel na zborovanje tudi minister dr. Albert Kramer, ki ga je predsednik prisrčno pozdravil z željo, da ostane vedno v tesnih stikih z organizacijo.
V	svojem obširnem poročilu je predsednik dr. Zalokar v uvodu poudarjal, da noče slikati internega delovanja, pač pa hoče nekoliko anaJizhati kulturne, gospodarske in socialne dogodke v našem narodu in u»-ši državi, ki so se na ta ali oni način zrcalili tudi v idejnem življenju društva in ki so v večji ali manjši meri vplivali na pozicijo slovenskega inteligenta, na njegoT miselni razvoj in na njegovo javno delov-nost. Dotaknil se je nato odnošajev med staro in mlajšo generacijo, ki morata storiti vse, da druga drugo razumeta. Zatilju-čil je s pozivom h koncentraciji vseh sil slovenske napredne mladine. Predsednikovo poročilo, iz katerega bomo naknadno objavili še nekatere markantne odstavke, je izzvalo splošno odobravanje.
K besedi se je oglasil minister g. dr. Albert Kramer, ki je v skoro enournem govoru očrtal naloge, ki so postavljene napredni slovenski inteligenci, in se dotaknil raznih aktualnih zadev našega javnega življenja. Zborovalci so se mu za njegova izvajanja zahvalili z iskrenim aplavzom.
Nazorno tajniško poročilo je podal g. inž. Stanko Zaje, blagajniško pa ravnatelj g. R e i s n e r. število članstva je naraslo za 45, tako da šteje dmštvo 343 članov. V minilem letu je društvo izplačalo akademikom in njihovim organizacijam 26.000 Din podpore.
V	imenu nadzornega odbora je poročal g. dr. Hinko Lučovnik Ln predlagal odboru absolutorij, ki je bil tudi soglasno izrečen.
Pred volitvami je predlagal g. dr. S p i 1-ler, naj se predsednikovo poročilo razmnoži, izpopolni z blagajniškim in tajniškim ter razpošlje vsem starešinam in članom »Jadrana«.
V	imenu JNAD »Jadrana« se je zahvalil starešinam za njihovo pomoč njegov predsednik g. France GerželJ, zlasti pa predsedniku g. dr. Zalokarju in ravnatelju g. Reismerju. V imenu starešinske organizacije »Preporoda« se je pa zahvalil za vse-stransico naklonjenost g Venturini. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves stari odbor s predsednikom prof. dr. Zalo-k ar jem na čelu.
Lepo uspelo zborovanje je bilo končano ob 13., nato pa so udeleženci odšli na skupno kosilo v »Zvezdo«, kjer so v prijateljski družbi z aktivnimi akademiki ostali skoro do večera.
»JUTRO« ponedeljska izdaja
3
Stavbinski delavci so s! ustanovili organizacijo
Izredno velika udeležba ustanovnega občnega zbora — Narodno delavstvo odločno obsoja rušilce državnega edinstva in napade na Sokolstvo
slikarja, ki se je držal no kaj Časa na površini, boreč se z valovi in viharjem, nato
pa je utonil, ker je bila vsaka pomoč izključena.
Za rudarji, ki so izmed vseh slojev najtežje prizadeti po gospodarski krizi, so stavbinski delavci od vseh delavskih panog prav gotovo na najslabšem. Se ni dolgo tega, kar je v vsej javnosti odjeknil spor med gradbenim podjetjem in delavci na Ljubljanici. Takrat je gradbenim delavcem v Ljubljani jasno stopilo pred oči, da jim predvsem manjka strokovna organizacija. Pri Narodni strokovni zvezi je bil že tedaj .organizirali poseben odsek za stavbinsko delavstvo in NSZ gre v veliki meri zasluga, da se je spor poravnal brez hujših incidentov in za delavstvo razmerno ugodno. A da se gibanje gradbenega delavstva ži-vahneje razvije, je treba močne samostojne organizacije, ki bo lahko vse sile posvetila interesom tega delavstva.
Danes dopoldne se je v predavalnici Delavske zbornice vršil ustanovni občni zbor Zveze zidarjev, tesarjev in delavcev gradbene stroke v Ljubljani. Dvorana je bila nabito polna, kar priča o živem zanimanju za organizacijo. Otvoril in vodil je zbor predsednik pripravljalnega odbora g. Simon Galjot, ki je pozdravil vse udeležence in podal kratko poročilo o pripravah in o delu doslej. Nato so bila prečrtana pravite in zbor jih je odobril.
V imenu Narodne strokovne zveze, v kateri je nova organizacija včlanjena, je gradbene delavce pozdravil strokovni tajnik g. Kravos. V daljšem poročilu je orisal položaj stavbinskega delavstva v Jugoslaviji in opozoril na kričeče primere izkoriščanja po
delodajalcih. Z ostrimi besedami je nato zavrnil akcijo rušilcev držav ega edinstva in obsodil nastop cerkvenih krogov proti So-kolstvu. Po njegovih izvajanjih je občni zbor sprejel naslednjo
resolucijo:
»Stavbinski delavci, zbrani na ustanovnem občnem zboru Zveze zidarjev, tesarjev in delavcev gradbene stroke, ki se je vršil 22. januarja 1. 1933. v Ljubljani, najodločneje protestirajo proti razdiralnemu delu sovražnikov države, kakor tudi obsojajo napade cerkvenih krogov na Sokolstvo. Zborovale! odločno zahtevajo, da se vsi ru-šilci državnega edinstva stavijo pod zakon in najstrože kaznujejo.
Nacionalno delavstvo, ki je vedno kazalo svoja nacionalna čuvstva, izjavlja, da 3e do ob vsakem času strnilo okrog svojega priljubljenega vladarja, ki modro vodi krmilo velike in močne Jugoslavije. Svojemu vzvišenemu kralju pošilja zbrano nacionalno delavstvo udanostne pozdrave in kliče: »Naj živi kralj Aleksander! Naj živi močna edinstvena Jugoslavija!«
V odbor nove zveze so bili izvoljeni: predsednik Galjot, podpredsednik Fekonja, odborniki: Humar, Vižintin, Petaros, Zabuko-vec, Košir, Futač, žnidaršič, Rojšek, Blaž in Rafael Pavlin, Uršič, Koren, Vizler in Jakončič, v nadzorstveni odbor pa Rapotec, Devetak, Oberdank in Benedetič.
Ob pol dvanajstih je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
Viški S0k®! js
Vič, 22. januarja
Obračun svojega dela v preteklem letu je polagal agilni viški Sokol danes dopoldne na občnem zboru. Zbor je otvoril starosta br. Janez Gašper in. Po uvodnih formalnostih se je -pominjal umrlih bratov, predvsem dobrotnika društva blagopokojnega br. Frana Kollmanna, ki je v svoji oporoki volil viskemu Sokolu 5000 Din. Spomin pokornih so zborovalci počastili s klici -.Slava«. Izrekel je nato zahvalo viški občini in vsem. ki so gmotno podprli društvo. Z največjim ogorčenjem so nato zborovalci od-klorili neosnovan napad jugoslovenskega episkopata na Sokolstvo in Koroščeve punktacije.
Po prečitani poslanici Saveza SKJ je podal izčrpno poročilo tajnik br. Ambrož, iz katerega je razvidno, da je bilo društveno delovanje skozi vse leto živahno in smotrno. Izredno sta uspeU Tyrševa proslava in proslava 1. decembra. Mimo tega je društvo ime1© več drugih orireditev in sodelovalo pri bratskih sosednih društvih. Društvena statistika izkazuje 194 članov, 51 članic, 24 moškega, 14 ženskega naraščaja in nad 120 oboje dece.
Zanimivo načelniško poročilo je podal načelnik br. Erunon Borštnik. Društvo je telovadilo v 6 oddelkih. Za izpolnitev pred-niakov se je vršil društveni prednjaški tečaj pod vodstvom br. V. Zaletla. Društvo se je udeležilo župnega zleta v Ljubljani, vsesokoiskega zleta v Pragi, samo pa priredilo uspel javni nastop. Na župm teK-mi si je vrsta nižiega oddelka priborila drugo mesto, med posamezniki pa prvo mesto. Pri bratskih društvin je društvo sodelovalo v Šiški, Zalogu, Ribnici in Poljanah. Lepe uspehe so telovadci dosegli tudi pri akademiji in na Silvestrov večer. S pozivom na delo v telovadnici, ker bo pokrajinski zlet v Ljubljani, je končal br. načelnik poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto.
Izčrpno je bilo poročilo prosvetarja br. Rudolfa Marinčifia. V uvodu je br. Marin-čič orisal pomen sokolske prosvete za izobrazbo našega naroda. Bilanca prosvetnega dela je bila v preteklem letu do.<aj uspešna in zadovoljiva. Prosvetni odbor je štel 14 članov ter je imel pevski odsek, godbeni odsek, knjižnico, mladinski, prireditveni, poročevalski, predavateljski m dramski odsek. Dramski odsek je uprizori. 17 predstav.
Poročilo o delovanju knjižnice je podala sestra Premelčeva. Iz poročila je razvidno, da je poselilo knjižnico 148 oseb, ki so pre-čitale 218 knjig. Knjižnica je vzorno urejena Za zabavo in razvedrilo dece se bo ustanovil lutkarski odsek. Člani prosvetnega odbora so se udeležili prosvetnega in dramskega župnega tečaja na Taboru. K poročilu br prosvetarja je dal pismen pre<i.orj ~led- vzgoje sokolske dece in naraščaja učitelj br. Pečenko ter ga bo uprava iztcusala po svojih močeh tudi uresničiti.
Blagajniško poročilo izkazuje kljub gospodarski krizi dokaj lep uspeh Ko je se nadzorni odbor izrekel razrešnico br. blagajniku in društveni upravi, ki je bila so-giasnu sprejeta, je pozdravil zbor .valce zup-ni delagat, podstarosta br. Milko Krapez, trne!-. društvu čim lepših uspehov m sioz-nrga sodelovanja.
Fr' volitvah je bila nato izvoljena naslanja uprava, ki bo predložena župm upravi v potrditev: starosta br. Franc Rems. podstarosta br. Paternost Metod, načelnik br. Bruno Borštnik, načelnica sestra Nataša Tičarjeva, prosvetar br. Rudolf Ma-nnčiC, člani uprave: Razinger Tone, Pod-logar Karel, Knez Mirko, Brodnik btane, Drenovec Lujo, Iva Premelčeva, Albina Thalerjeva, Milko Marinčič, Brodnik Bogo, Furlan Darilo in Pišlar Rudi, nadzorni odbor: Mesec Jože, Hartman Ivo. Jeločnik Viktor, častno razsodišče: dr. Stane Lesko-vic, Gašperin Janez in Zaletel Vinko, praporščak br. Stane Brodnik.
Žirovsko delavstvo obsoja punktacije in napade na Sokolstvo
2iri, 22. januarja.
V soboto zvečer se je v dvorani Sokolskega doma v ž reh vršil občni zbor podružnice Narodne strokovne zveze. Predsedniško poročilo je podal predsednik g. Rudolf D r m o t a, obširno pa je poročal o delovanju podružnice tajnik g. Franc Oblak. Občni zbor je počastil tudi spomin umrlega člana Jerneja Kokalja.
Po blagajniškem in nadzorstvenem poročilu je v imenu centrale pozdravil zborovalce tajnk g. Kravos. V svojem govoru je ostro obsodil Dunktaše in pozval, da se mora vse nacionalno delavstvo dvigniti proti rušilcem državne edinosti, in je izjavil solidarnost delavstva z vsemi, ki za vsako ceno hočejo enotno, močno Ju^osla-v jo. Prav tako je obsodil spomenico škofov proti Sokolstvu. Nato je zbrano delavstvo sprejelo zadevno protestno resolucijo.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom g. Lrmoto na čelu.
Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu, natrpanih črevih, abcesih, sečnem pritisku ^odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju napadih omotice, prinaša _ uporaba na 'avne »Franz Josefove« grenc.ce vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj ?n zvečer pol čase »Franz Jose-five« vode. »Franz Josefova« erenc.ca ee dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
Zbor akademsko izobraženih žen
Ljubljana, 22. januarja.
Danes dopoldne se je v restavraciji »Emona« vršil redni občni zbor ljubljanske sekcije Zveze akademsko zobraženih žen, ki ima svojo centralo v Beogradu in je včlanjena v posebni mednarodni zvezi. Organizacija se bavi predvsem s stanovskimi pa z vsemi kulturnimi in soc alnimi vprašanji.
Zbor je otvorila predsednica ga. dr. Ana Zalokarjeva, izč-pno tajniško poročilo pa je podala profesorica ga. Marija Perpar-jeva. Z zadovoljstvom je tajnica ugotovila dejstvo, da je žena — ga. dr. Alma Zupa-nec Sodn kova — imenovana za docentko ljubljanske univerze. Nato je poročala o intervenciji zveze, da se na ravnateljsko mesto ženske realne gimnazije v Zagrebu imenuje ženska. Intervencija je U3peia. Nekaterim ubožnim akaderaičarkam — viso-košolke lahko pristopijo k zvezi kot izredne član ce — je zveza priskrbela brezplačno hrano. Za ohranitev ljubljanske univerze in za izpopolnitev medicinske fakultete je ljubljanska sekcija poslala glavnemu odboru v Beograd posebno spomenico. Za reducirane, premeščene in predčasno upokojene profesorice je sekcija intervenirala z delnim uspehom. Zveza gospo, d njskih pomočnic in pa Zveza delavskih žen sla se obrmli na ZAIŽ za moralno podporo v nekaterih socialnih akcijah in zveza je sodelovala z njima.
Blagajniško poročilo je podala profesorica ga. Vida Vrtovčeva.
Po dališi debati o raznih aktualnih so-c alnih vprašanjih se je zbor opoldne zaključil.
Tragičen konec nemškega slikarja v valovih Jadrana
Split, 22. januarja.
Listi so io poročali o tragični smrti nemškega slikarja Willyja Kaphechsta v valovih Jadrana. Pokojnikova vdova, ki nikakor noče zapustiti jadrnice >Sv. Josipa«, na kateri se je z možem vozila po Jadranu in s katere je mož padel v morje v braškem kanalu ter utonil, pripoveduje nekatere podrobnosti nesreče.
Pokojni slikar je bil po rodu iz Hamburga. Spoznal se je s svojo ženo, po rodu Berli.nčanko, v Berlinu, kjer sta bila oba angažirana pri gledališču Grcsses Schau-spielhatis, on kot scenograf, a ona kot plesalka. Poročila sta se pred štirimi leti in tedaj odpotovala v svet. Na tem potovanju sta se ustavila v Splitu in odtod odpotova. la v Milno na Braču, kjer sta si kupila jadrnico »Tabu«, ki jo zdaj siromašna vdova namerava prodati in se vrniti v Berlin, ker po smrti svojega moža noče več potovati.	,
Nesrečna Sena j« vsa obupana. V času, ko je slikar padel v morje s fotografskim aparatom, je bila žena v notranjosti jadrnice in je skozi odprtino v palubi gledala, kako mož snema besne valove. Videla je udarec ogromnega vala, od katerega se je jadrnica silno zazibala in zaradi katere je mož izgubil ravnotežje, da je padel v morje.
Burja je gnala jadrnico vedno dalje od
XIII. slovanski večer na Taboru
Ljubljana, 22. januarja. Ena najlepših letošnjih plesnih prireditev je bil snečnji XIII. slovanski večer ni Taboru, ki je bil združen z akademijo, pri kateri so nastopni našj najboljši operni pevci. Večer je imel že zato posebno obeležje, ker je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam NTj Vel. kralj Aleksander.
Sokolska dvorana na Taboru je bila za sprejem gostov prav okusno okrašena. Nad odrom na balkonu je bil postavljen med zelenje in trobojnice lik Ni. VeL kralja pod ložami so pa visele dragoccue preproge. Med rimami, ki 9o počastil« •lovanski večer, so bili minister dr. Albert Kramer. ban dr. Marušič, artiljerijski general » Pekič.. senatorja gg. dr. Novak in dr. Rožič, g. inž. dr. Kral kot predstavnik univerze, če*ki konzul g mz. Sevcik, francoski konzul g. Neuville, avstrijski konzul g. grof Orsini-iRosenberg. župan g dr Puc, prvi podstarosta SK.J br. Gangl in številni drugi odlični gostje Z dežele so prispeli mnogi starešine »Jadrana«. Častno pokroviteljstvo je prevzela soproga ministra g. dr. kramerja ga. Anci
Kramerjeva-.	,	. . .
Ko je bila večina gostov m predstavnikov že zbrana, je prispel zastopnik Nj. Vel. kralja divizijonar general g. Luka-vac ki mu je vse občinstvo napravilo Spaiir. godba je pa zaigrala pozdravno koračnico. Zastopnika kralja je sprejel predsednik odbora za slovanski večer g. Matija Ro th, ki ga je prisrčno pozdravil m obenem prosil, naj tolmači na najvišjem mestu izraze hvaležnosti in vdanosti, nato pa je godba zaigrala »Bože pravde«. #
S tem je bil slovanski večer oficielno otvorjen in sledila je akademija, pri kateri je najprej zapel konservatonst g. Uve-to Svigelj tri pesmi, nato so pa po vrsti peli operni tenorist g Banovec, primado-na ga. Gjungjenac-Gavellova m operni pevec g. Betetto, ki so bili vsi deležni velikega odobravanja občinstva, ki je skoro do zadnjega kotička napolnilo prostrani
Tabor.	. ., .
Po končanem koncertu je stopil na oder predsednik J NAD »Jadrana« akademiK g. France G e r ž e 1 J. ki je najprej pozdravil g divizijonarja in nato vse odbene goste in predstavnike in dame častnega damske-oa komiteja. Zatem je govoril o mladi generaciji, njenem delu in njenih idejnih
smernicah.	„ _ _ ,. . ...
Govor predsednika Gerželja je bil sprejet s tolim aplavzom. Sledil je družabni večer. Orkester marljivega »Sj.nny boya« je zasviral kraljevo kolo, nato so pa divizijonar general g. Cukavac z go. Anči Kramerjevo, predsednik g. Rot z generalovo soprogo in drugi odlični gostje s svojimi damami s polonezo otvonli družabni večor. Prireditev je potekla prav animirano in v prijateljskem razpoloženju. Plesni aranžma je vodil g. Jenko. Urke-ster je sviral neumorno in mladina se je pridno vrtela ob njegovih zvokih._
Sreča mi je bila mila,
bil sem v družbi drage
Mtnke.
Jej, kako |e pohvalila
Slamičeve palačinke ?
Lep večer pri društvu »Soči«
Navzlic velikim prireditvam, ki so bile v soboto zvečer na sporedu ljubljanskega mesta, je društvo »Soča« tudi to pot vstra-ja!-o na svojem vzp-oredu, ki si ga je zastavilo kot naša popularna ljudska univerza. Dvorana pri »Levu« se ie dostojno napolnila. Večer ie otvoril s prikupnim nagovorom blagajnik društva g. Josip Sfili«oj. Poslušalci so z velikim zanimanjem poslušali prijetno, obenem pa zelo poučno in zanimivo kramljanje urednika g. Davorina Ravljena o Parizu, o veličini »n zanimivosti svetovne metropole. V enournem predavanju je g. Ravlijen podal sliko o Živ-iieni-u in nehan;u Panžanov, kakor ga motri gost Pariza na bežnem, hlastnem ogledu. Predavanju je sledilo toplo odobrava-nje. V zanosnih besedah o Parizu in Franciji pa je nato prof. Bačič »zrekel predavatelju zahvalo in v lapdarnih stavkih obeležil pomen našega zavezništva s Francijo.
V	vsesplošno zadovoljstvo so nastopili pevci mladega »Bežigrada« Pod vodstvom prizadevnega, glasbeno široko :zobražene ga svojega pevovodie g. Godca je 10 pevcev izpopolnilo ta večer z lepimi pesmimi. Nastop bežigrajskih pevcev je takoj osvojili vse poslušalce. Zlasti so bile deležne burne pohvale pesmi »Serenada«, »Zabe«, »Adrijansko morje« in »Doberdob«. Ponavljala se ie vsesplošno želja, da bi bilo takih večerov še . več. A kakor vemo. ima »Soča«, na svojem sporedu še celo vrsto zanimivih predavanj, ki bodo pritegnile poleg vedno zvestih članov društva tudi mnoge druge poslušalce, vedno dobrodošle goste in simpatizerje te naše čvrste ljudske univerze. _
Krvava bitka pri vaškem kolu
Banja Luka, 23. Januarja.
V	vasi Slabinji pri Bosanskem Novem so na pravoslavni praznik v petek plesali vaški fantje in dekleta pred cerkvijo kolo. Med drugimi jc bil v kolu tudi mladenič Miloš Grubišič iz vasi Davije, ki ga je nenadno zabodel od zadaj v hrbet domači fant Branko Savič. Grubišič se je zrušil na tla in v nekaj trenutkih izdihnil.
Ta zločin je razburil vso druščino, ki se je naenkrat razdelila v dva taboTa. Začela se je pravcata bitka z revolverji, noži m koli. Udeleženci pretepa so se naposled malo pomirili Ln se razbežali na vse strani, a na bojišču so obležali trije mladeniči v krvi Grubiši« je bil že mrtev Razen te. ga pa sta bila nevarno ranjena fanta Stanko Savič, ki je bil obstreljsn, ln Dušan Savič, ki mu Je nekdo prizadejal z noiein
globoko rano v hrbet.
Na pomoč poklicano orožmštvo je več pretepačev aretiralo in izročilo sodišču.
Ljubljanski Sokol
ob 70 letnici
Lepi uspehi v lanskem letu - Priprave za pokrajinski zlet — Odločen protest proti napadom na Sokolstvo
Ljubljana, 22. Januarja. Letošnji jubilant Ljubljanski Sokol, matica vsega jugoslovenskega Sokolstva, Je imel danes dopoldne &6. redno skupščino v telovadnici Narodnega doma. Zbor je otvoril starosta brat Bogumil K a j z e 1 j ter po uvodnih formalnostih pozdravil konzula bratske ČSR int. Sevčika, prvega pod-starosto SKJ br. Gangla, drugega podsta-rosto br. Paunkoviča, tajnika SKJ brata Brozoviča, starosto sokolske iup« beograjske br. 2ivkoviča, starosto sokolske župe ljubljanske br. dr. Pipenbacherja in tajnika br. Flegarja, starosto krškega Sokola br. dr. Borštnika, zastopnika JGL g. dr. Egona Stareta, zastopnika mestnega župana g. dr. Janka Rupnika, zastopnika »Soče« g. Trampuža, zastopnika Sokola I. br. Lozeja, starosto Sokola II. br. dr. šubiea, starosto Sokola 411. br. Sapljo, starosto Sokola IV. br. Pogačnika, senatorja g. dr. Gregorina in vse druge. Nadalje je poročal br. starosta, da Je dru&tvena uprava glede na napad cerkvenih krogov na Sokola kraljevine Jugoslavije odposlala protestni brzojavki Savezu SKJ in ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiču. Društveni podstarosta br. dr. Fran Kandare je nato prečital resolucijo naslednje vsebine, ki je bila x viharnim odobravanjem soglasno sprejeta:
»Sokoli, zbrani na rednem občnem zboru 22. januarja L 1933. izjavljajo glede na znane punktacije dr. Korošca, da najodločneje odklanjajo vsak poizkus rušenja temeljev naše države in nacionalne skupnosti ter da bodo z vsrmi svojimi močmi branili svojo skupno domovino Jugoslavijo in svojo narodno dinastijo.
Očitek pastirskega lista jugoslovenskih škofov z dne 17. novembra 1. 1932., s katerim se Sokolstvu očita brezversko in protiversko delovanje, pa zavračamo kot neresničen in tcndenciozen in obžalujemo, da je naš episkopat & svojim nastopom proti Sokolstvu in sokolski jugoslovenski vzgoji podprl razdiralno akcijo, naperjeno proti naši državi. Očitek pastiiskega lista sloni na napačnih premisah, katere smo že opetovano ovrgli pred sodiščem. Za nas je odločilna naša organizacija in tam izrečena načela, ki &o vse prej kakor brezverska in proti verska Teh načel se hočemo tudi v naprej držati v zavesti, da bodo naši pro-tivniki morali sami spoznati svojo zmoto.«
Starosta br. Kajzelj Je nato prečital pozdravno brzojavko dolgoletnega staroste senatorja br Ivana Hribarja in pismeno čestitko podbana br. dr. Pirkmajerja, medtem ko sta izrekla čestitke Ljubljanskemu Sokolu osebno na koncertu minister br. dr. Kramer in ban br. dr. Drago Marušič.
Iz obsežnega poročila brata staroste posnemamo, da je Ljubljanski Sokol dne 1. oktobra 1 1932. stopil v svoje jubilejno leto — TOletnico — ki se bo proslavila s pokrajinskim zletom v Ljubljani v Vidovih dneh. Vse priprave so v polnem teku ter bo zlet sijajna manifestacija sokolske in državne misli. Zanimanje za zlet je v vsem slovanskem Sokolstvu izredno ter bomo mogli pozdraviti v Ljubljani tudi zastopnike francoskih, luksemburških in belgijskih gimna&tov. Nadalje je omenil br. starosta vse važnejše dogodke v preteklem letu, tako vsesokol&ki zlet v Pragi, Tyršev0 proslavo, propagandni izlet v čabar in Ge-rovo, ki Je dosegel v vsakem oziru svoj namen. Važen dogodek je bila ustanovitev odseka za zgradbo Sokolskega doma, ki mu načeluje senator br. dr. Vladimir Ravni-har. Nato se je spominjal umrlih bratov, predvsem brata černeta, škofa, Pelana in pred dnevi tragično preminilega odličnega sokolskega tekmovalca Vilka Perdana. Spomin preminilih so zborovalci počastili s klici »Slava«. Naposled je brat starosta pozival članstvo, naraščaj in deoo na krepko sokolsko delo, nato pa Je prosvetar br. Viktor Markič prečital poslanico Saveza SKJ, ki je bila burno odobravana od zborovalce v.
Obširno tajniško poročilo je podal tajnik br. France A h č i n. V uvodu je orisal priprave za pokrajinski ilet v LJubljani in prireditve, ki se bodo vršile v okviru proslave TOletnice Ljubljanskega Sokola. V preteklem letu Je bil IX. vsesokolski zlet v Pragi, kamor je pohitelo lepo število naraščaja in članstva počastit lOOletnico Tyrševega rojstva. Izrekel je zahvalo ban-ski upravi, mestni občini in župi za podporo naraščaju in članstvu za udeležbo na zletu Zleta v Pragi se je udeležilo 26 na-raščajnikov obojega spola in 31 članov in 30 članic. Vseh ostalih pripadnikov društva pa se je udeležilo zleta 41 članov m 32 članic. Nato je poročal o izletu v čabar in Gerovo Društvo je imelo več prireditev in ie sodelovalo pri mnogih nacionalnih in kulturnih prireditvah in pri prireditvah bratskih društev. Naposled je izrekel toplo zahvalo naprednemu časopisju, ki je vsestransko poipiralo stremljenja Ljubljanskega Sokola.
O jezdnem odseku je poročal načelnik br. Vladimir Franke. Odsek se je v preteklem letu poživil Glavna ovira večjemu razmahu pa je pomanjkanje konj za sistematično vežbanje. Odsek je nastopil javno 4krat in se pripravlja za nastop na pokrajinskem zletu.
Izčrpno načelniško poročilo je podal načelnik br. inž. Gojmir Pehani. Prednjaški zbor Je štel 26 članov in 14 članic ter skrbel za redno telovadbo vseh oddelkov, ki se jc vršila v 9 oddelkih. Obisk telovadbe je bil skozi vse leto zelo P o voljen. Velika važnost se je polagala vzgoji obrtniškega naraščaja, ki ga vodi br. Gjuro Za-dravec. Društvo Je priredilo mladinsko akademijo, javni letni nastop, sodelovalo je na župnem zletu: pri tekmah, akademiji na Taboru in pri javni telovadbi. Pri iupnih tekmah Je vrsta članov v srednjem oddelku dosegla 2. mesto, v nižjem pa 4., članice so dosegle v srednjem oddelku 1. mesto, moški naraščaj in ženski naraščaj sta tekmovala z 2 vrstama ter dosegla 1. In 2. mesto, poedinci pa vsi prva mesta. Vsesokoiskega s le ta v Pragi so se udeležili telovadci v častnem številu. Taborjenje članstva in naraščaja je bilo v Ribnem pri Ble-dn Pri siavnosti otvoritve Sokolskega doma v Šiški je društvo sodelovalo korpora-tivno pri vseh prireditvah Tekem v odbojki za prvenstvo Saveza SKJ so Be udeležili člani, članioe in ženski naraščaj. Člani in članioe so dosegli 2 mesto, ženski naraščaj pa 1. mesto. Končno Je brat načel-
nik pozival na intenzivno in smotrno delo v telovadnici.
Prosvetar br. Viktor Marki« Je v svo jem poročilu omenjal važnost sokolske prosvete. Tyrševo leto je Sokol proslavil s predavanjem br Kajzelja o Tvrševem Sokolstvu, v telovadnici pa so se vršili nagovori pred vrstami. Idejna šola za novo članstvo je bila dobra priprava za vstop v sokolske vrste. L december je bil slovesno praznovaa s slavnostno sejo in zaobljubo novega članstva. Izredno živahno je bilo delovanje lutkarskega odseka Lutkarska razstava ob priliki saveznega lutkarskega tečaja je pokazala uspehe tihega, neumornega dela na polju lutkarske umetnosti. Bolj kakor kdaj je zdaj potrebno širiti sokolsKO prosveto preko telovadnice, da nas bo našel čas pripravljene, da nam bo zdrav duh v zdravem telesu, je zaključil br. prosvetar svoje poročilo.
Zanimiva so bila tudi poročila smučarskega odseka, ki ga vodi brat inž Nace Perko, odseka za taborjenje, ki ga vodi brat Mitja Svigelj, in zdravniškega odseka, ki ga vodi br. dr. Venčeslav Ar ko. Br. dr. Arko Je v teku leta preiskal vse telovadeče in ugotovil pri vseh prav povolj-no zdravstveno stanje.
•Iz poročila gospodarja br. Slava S i -mončiča posnemamo, da Je gospodarski odsek vršil svojo nalogo vsestransko skrbno in si prizadeval dvigniti društveno imovino. V glavnem je gospodarski odsek skrbel za adaptacijo telovadnice in stranskih prostorov, tako da danes ustreza;o vsem higieničnrm predpisom.
Kljub hudi gospodarski krizi je bilo blagajniško poročilo br. Straussa zelo zadovoljivo. članstvo se Je- r polni meri zavedalo svojih dolžnosti in poravnalo vso članarino za preteklo leto. Dohodkov je imelo društvo 101.000 Din, aktivno premoŽenje znaša 229.300 Din, za praški fond pa se Je nabralo 40.500 Din. Končno je izrekel zahvalo gradbenemu in gospodarskemu odseku, članstvo pa pozval, da točno plačuje svoje prispevke društvu, ki so v današnji dobi glavni vir dohodkov.
V imenu nadzornega odbora je predlagal br. Tu ječ razrešnico bratu blagajniku in upravi, ki je bila soglasno sprejeta in odobrena. Proračun za leto 1933. izkazuje 140.080 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Bil je soglasno odobren.
Iz statističnega poročila br. T revna ja bilo razvidno, da je imel ljubljanski Sokol 31 decembra članov 1095, članic 393, mo-škesa naraščaja 126, ženskega narašča;a 71 moške dece 181. ženske dece 70, skupaj vs?h pripadnikov 1936. Med letom pa ja bilo črtanih zaTadi neizpolnjevanja članskih dolžnosti 205 članov in 78 članic.
Na predlog br. F r a n k e t a je bila soglasno odobrena naslednja kandidatna lista ki bo predložena župni upravi v potrditev- starosta br. Bogumil Kajzelj, prvi podstarosta br. dr. Fran Kandare, drugi podstarosta br. inž. Albert Poženel, načelnik br. inž. Gojmir Pehani, načelnica s. Ada Kuharjeva, prosvetar br. Viktor Mar-kič, člani uprave: br. Franc Abcin, dr. Venčeslav Arko, Tomo Burgstaller, Leon - Čebular, Janko Milost, Josip Mulaček, polkovnik Ljuba Novakovič, Viktor Rus, Slavo Simončič, Viktor Tre ven; namestniki: Boris Germek, inž. Fran Fine, Val de. mar Hasclakiewicz, Janko Kocmur, Lojze Kovač. Alfonz Lorger, Lev Rogl, Rudolf Rudolf, I*o Rus; nadzorni odbor: Peter Klinar. Luce Strauss, Evgen Tuječ; namestniki: Veličan Fink, Miroslav Gregorka, Egon Planinšek, praporščak Žigon Štefan, častno razsodišče: dr. Oton Papež, dr. Dragotin Treo. dr. Miha Kambič, dr. Joža Bohinjec, dr. Egon Stare; namestniki: dr. Janko Lokar, inž. Leon Mencinger m Raslo Pustoslemtek.	__
V	imenu Jueoslovensko-českoslovaske lige je izrekel čestitke br. dr. Egon Stare, v imenu strelske družine pa br. Milan Ster-l&kar. Nazadnje Je bil soglasno sprejet predlog br. Gregorke, da se ustanovi socialni odsek s predsednikom br. dr. Murnu kom Starosta br. Kajzelj se je nato zahvalil vsem za udeležbo in zaključil uspeli zbor.	_
Seja vodstva Saveza Sokola * kraljevine Jugoslavije
V	soboto 21. t. m. se je vršila v Ljubljani seja načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, kjer se je razpravljalo o tehnično-vzgojnih vprašanjih našega So-kolstvjL
Naslednji dan, v nedeljo 22. t. m. se je vršila posebna seja sokolsk h delavcev iz vse Jugoslavije, ki jo je sklical in ji predsedoval načelnik Saveza SKJ br. Miroslav Ambrožič. Navzoča sta bila tudi prvi m drugi namestnik saveznega staroste, brata Gangl in Paunkovič; dalje člani in članice načelstva SKJ: Miroslav Vojinovič (Beograd) Dragutin šulce (Zagreb), Josip Je-ras (Ljubljana), Elza Skalar jeva (Ljubljana) Dana Dičeva (Beograd), štefica Bro-zovičeva (Zagreb), Joža Trdinova (Ljubljana); tajnik Saveza SKJ Ante Brozovič (Beograd), člau uprave Saveza SKJ Branko Zivkovič (Beograd) in člani tehn čnega odbora saveza ln načelniki žup: Stane Tr-ček (Ljubljana). Milan Todorovič (Novi Sad), Petar Colič (Mostar), Jože Smertnik (Celje), Fran jo Mačus (Maribor), Lojze Vrhovec (Ljubljana) Rafael Ban (Ljubljana), Marjan Boras (Sušak), Fran jo Lhotskd (Split), Franjo žic (Beograd). Miloš Kvapil (Osijek) in Ivan Prosenc (Ljubljana).
Anketa je razpravljala o vprašanjih, ki zadevajo današnjemu času primerno vzgojno delovanje Sokolstva po njegovem p»-kllcn in dolžnosti za svoj nared ln svojo
državo.
Visok sneg v Vojvodini in Sremu
Novi Sad, 22. Januarja. PredslnočnJim Je začel padati v Vojvodini in Sremu gost sneg. ki je do naslednjega 4ne zapadel pol metra visoko Zaradi snega so nastale precejšnje prometne ne-prilike Prvi vlaki so prihalali z zakasnitvami. a sedaj je vlakovni promet že zopet normalen. Telefonski in brzojavni nromet l je bil na nekaterih mestih prekinjen.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Japonska vojska je namodernejSe oborožena
Japonska bojna oprema na pohodu v Peking. Zgoraj: Japonski oklopni avtomobili na tračnicah. — Spodaj: Vagon najnovejšega japonskega oklopnega vlaka
Tihotapci ljudi
Kako se Izogneš priseljenskim predpisom
Veselje v zimskem snega
Krasen smučarski skok s Kochelbergove skakalnice na Bavarskem
Briandova prijateljica
V življenju ljubezen, po smrti pozabljenje
V kratkem se bo posvetovala ameriška poslanska zbornica o ukrepih zoper silno razpredeno organizacijo, ki se bavi z vti-hotapljartjem ljudi v Zedinjene države. O tej organizaciji je objavil zelo poučne podatke predsednik ameriške Zveze pomorščakov Furuseth, ki pravi, da se priseli na ameriška tla vsako leto do 1,250.000 oseb brez vednosti prišel jedkih oblasti. Samo v zadnjih treh mesecih je tihotapska organizacija spravila. 750.000 oseb po prepovedanih potih v Ameriko m sile, ki tu delujejo, predstavljajo sploh največje tihotapsko podjetje vseh časov.
Svoj posel vrši organizacija absolutno brez ovir. Deluje reko v roki s celo vrsto manjših francoskih, belgijskih in holand-skih brodarskih družb, ki izdajajo interesente za priselitev v Ameriko za člane svojih posadk. Tako se dogaja že dve leti, da prihajajo v ameriške luke majhna parniki teh družb z 200 do 300 članov posadke, kjer bi jih zadostovalo 20 do 30. čez nekoliko tednov izginejo ladie nenadoma z desetkrat zmanjšano posadko, a nikomur ne pride na um, da bi stikal za podrobnostmi. Mornarji namreč pri izkrcavanju
Mihail Kozi rjo v:
časnik
Avtobiografija: Moja avtobiogra-f ja vas zanima, kaj ne? Izvolite, prosim!
Rodil sem se 15. oktobra 1892 v Uhoslavlju, Tverska gubernija. Študiral sem najprej na tverski realki, pozneje pa na petrograjskem politehničnem institutu. Specializiral sem se za narodno ekonomijo, vendar pa tega v praksi n:sem nikoli rabil.
Pisati sem pričel že kot mlad fant — naprej pesmi, potem pa črtice. Moje prve pesmi so bile natisnjene 1909 v nekem tverskem listu Okrog 1914 leta So pričeli moja dela objavljati tudi »debel « petrograjski literarni listi. Tudi s svojimi stihi sem nekajkrat nastopil.
črtice pišem že od 1915. leta dalje. tod? prozi sem se končno veljavno posvetil šele 1921. leta. ko je bila nap:sana moja prva porevolucijska zgodba »Krokodil« — še do danes neocenjena in neobjavljena — ter dve povesti, ki sta kasneje prišli v knjigo »Prsv:h povesti« M K. Urejevati časnik in to še celo v kakem podeželskem kotičku — to ti je prava šiba božja.
Živiš od izrezkov, sotrudnikov ni, če pa so, tedaj so sami pijanci. Toda, čemu
na ameriška tla niso podvrženi preiskavam pr:seljenskih oblasti in karantenske postaje, pa je lahko pod to krinko spraviti v Ameriko poljubno število ljudi.
Razumljivo je, da tihotapci ljudi svojega posla ne vršijo brez ogromnega dobička. Vsaka evropska oseba, ki reflektira na to, da jo spravijo v Ameriko, mora plačati najmanj 8000 Din, v mnogih primerih pa celo do 50.000 Din! Ta organizacija je doslej mogoča ie na ta način, da ni zakona, ki bi omogočal ameriškim oblastim pogledati, kako je s posadkami tujih ladij, in ki bi ladjam nalagal da morajo odpluti z istim številom moštva s katerim so priplule. Videti pa je, da bo ameriška poslanska zbornica pri posvetovanjih o tej zadevi sklenila tudd zakon, ki bo onemogočal tihotapljenje ljudi v Ameriko vsaj v obliki, v kateri se je vrš lo že dve leti, ne da bi oblasti o tem kaj vedele.
Velika zaplemba opija
Na francoski ladji »Pierre Loti« 90 fj»o-ooske oblasti zadnje čase zaplenile 1000 kg opija, ka ga je ladja vtihotapila iz Carigrada.
ti tudi bodo, saj ves dan ni v mestu nobenega poštenega dogodka. Niti v smislu uspehov niti v smislu neuspehov. Navzlic temu pa silijo vate, od vseh strani te drezajo — daj kroniko našega kraja!
Nekega dne pa se je življenje v tem zakotju vendarle čudovito zaobrnilo.
Redakcijskemu tajniku je zbolela žena, edini reporter je ležal pijan ko mav-ra, vlak s časniki je zašel spotoma med snežne žamete in brzojavke so se zakasnile. Sam sedim v uredništvu, stavci čakajo na delo, jaz pa ničesar nimam. Naredi kaj, Če moreš! Človek bi se kar obesil!
Namah pa se odpro vrata in v moj kabinet stopi mlad možakar, — nu, kako bi ga opisal ? — nekaj srednjega med lakajem dobrih starih časov in med poklicnim govornikom nič manj dobrih novih časov, — na glavi ima klobuk inozemskega kroja s širokimi krajci, okrog vratu volneno ovratnico, na nosu na-nosnik, v rokah pa drži kljub zimskemu mrazu drobno palčico s koščenim držajem.
»Prav gotovo je iz prestolice,« si mislim.
V kabinet stopi in se razkorači:
»Pišem sem Bajka!jskij ... Feljtonist. Petdeset rabljev predujma ...«
Saj sem dejal, da je iz prestolnice.
Grčija prodaja umetnine?
Iz Aten poročajo, da je grška vlada r takšni zadregi za denar, da skuša za vsako ceno doseči potrebne kredite. Ker m od nScoder potrebnih sredstev je baje vlada sklenila prodati razne spomenike in umetnostne redkosti, de bi na ta način »pravila državni proračun v ravnotežje
Odločujoči črii-telji nameravajo predlo žiiti parlamentu osnutek posebnega zakona, čigar smisel naj bi bil v tem, da se dovodi prodaja in izvoz umetnin, ki so zdaj pod grško zaporo. Vlada ima m razpolago csbo konkretne primere in se bavi z mislijo prodaje Praksitelovega Hermesa. CM največjih umetnin stare dobe. T«k je v tem pogledu deljenega mnenja. Vlado podpirajo samo nekateri listi, drugi se odločno izrekajo zoper takšno postopanje za rešitev finančnih težav.
Gobavi Turek ozdravel
Pred časom se je pripeljafl na Dttnrj turški tmgovec L. Mose. Takoj po prihodu 9e je dal zdravniško pregledati. ZdTavnfki so ugotovili, da rna gobavost, ki je po današnjih podatkih zdravniške vede neozdravljiva. Zdravniki so smatrali primer turškega trgovca za smrtonosen slučaj, vendar so pa svetovali sprejem v bolnišnico Franca Jožefa, kjer n:so v začetku delali nič drugega kakor skušali Turku olajšati smrt. iMoše je že pozval k sebi sorodnike in se je poslovni od njih za vedno.
Toda zdravniki obračajo, bolezen obrne. Mošejevo statve se je komplicirano g pljučnico. ki je zdravnikom še jasneje pokazaki neizbežno smrt. Prav tedaj, ko so nekateri proglasili trgovca za izgubljenega, se mu je začelo obroča ti na bolje. Premagal je pljučnico, premagovati pa je jel tudi gobavost. Simptomi, ki so nezmotljivo kazali začetek konca, so se nenadoma sprrmen'li. Oteklina na nogah in rokah je začela upadati, živčne afekcije so popustile in v kratkem je moglo vodstvo bolnišn:ce javiti zdravstvenemu uradu, da se je bolnik docela popravil. Zato so dovolili Mošeju po-vrateh v domovino. Zaradi sigurnosti pa so ga le še prej odpeljali na preisdtavo v Budimpešto, kjer so takisto uigotovili, da je popolnoma zdrav, nakar so ga posadili v vlak, ki ga je odpeljal naravnost v Carigrad.
Sleparski bankir
Italijan Pul veren ti je imel ▼ Parizu, Boulevard Diderot, svojo banko, v kateri je poneveril v škodo vlagateljev 200.000 frankov tn izginil s denarjem neznano kani
Mošeja v Budimpešti
Budimpeštanski muslimani hočejo ia tako zvanetn Rožnem griou zgraditi veliko mošejo. Temeljni kamen bodo posvetili muslimanski veljaki v maju. ko bodo potovali skozi Madžarsko v London.
Epidemija hripe na Angleškem
Po vesteh iz Londona ima hripa, ki se je v zadnjem času pojavila na Angleškem, naravnost epidemičen značaj. Posebno na Škotskem in v severni Angliji je bolezen napadla toliko ljud. Ja so morali zaradi tega močno skričiti promet ker ni na razpolago dovoli transportnega osobja V bolnicah leži mnogo strežnikov in strežnic, tako da so morali ustaviti dotok bolnikov. Bolezen pa poteka navzlic epidemičnemu značaju brez komplikacij in smrtnih primerov je razmeroma malo.
Muzej za kinematografijo v Parizu
V torek so v pariškem Trocaderčju otvo-rili muzej za kinematografijo Muzej je otvoril državni tajnik Mistler. Ustanova bo v prvi vrsti zbirala gradivo o razvoju francoskega filma.
»Počakajte, tovariš,« pravi. »Morda jih bo celo sto.«
Pojasnil sem mu ves položaj.
On vrže ovratnico proč, sleče suknjo in sede k mizi.
»Tisto pa tisto, zakaj pa ne? Dostikrat sem bil že v takem položaju. Kje imate včerajšnjo številko?«
Dam mu številko in z zanimanjem opazujem, kaj bo storil.
On vzame škarje in izreze uvodnik:
»Tu imate uvodnik!«
»Drugič?!«
»Kaj pa mislite! Če se, recimo, bojite, ga lahko malce predelamo. Tu pri vas se zadnji odstavek začenja takole: »Naj mednarodni kapital ve, da ...« Postavimo ga na čelo članka. Na konec pa naj pride prvi odstavek: »Naj naši so-vragi opuste sanje o zmagoslavju ...« Sredi...«
»Opazili bodo! Kaj počenjate!«
»Kdo pa bere uvodnike, a? Sicer pa, kakor hočete! Včeraj ste pisali o angleških zadevah, predelajva jih v italijanske ... Dajte svinčnik ..«
Uklonim se hipnotičnemu vplivu nepričakovanega pomočnika in mu dam svinčnik, čisto počasi, ne da bi se mu kam mudilo, zamenja v članku besedo »angleški« z »italijanski«. »Vidite, čisto nov članek. Ce ga bo
Pariško sodišče se bo v kratkem havilo z interesen t no tožfbo. Povod za proces je dala oporoka Aristida Brienda. ki je za-piwbi.l svoje premoženje — več milijonov frankov — svojemu nečaku Charlesu Bil-tauu.
To poslednjo voljo pobija dva in sedemdesetletna gospa Jeanne Nouteau, dolgoletna Briandova prijateljica. Nad trideset let je bi'a zvesta pokojnemu državn ku, s katerim se je seznanila še v dobi, ko je Kri neznaten advokatič v St Nazaireu. Briand je tedaj vodil majfhne razprave za socialistično stranko m ie živel zelo bomo. Imel ni nič premoženja. V tem položaju se je obrnil za pomoč ua gospo Jeanno Nou-teaujevo, ki ga je podpirala z manjšimi, a dokaj čestitni zneski. Za Brianda pa so te vsotice vendarle pomenjale olajšanje Jeanne Nouteaujeve je namreč bila žena trgovca iz St. Nazairea in ko ie advokat Briand zapustil ta kraj, de bi se začel uspešnr,'še uveljavljati v veliki politiki, je Jeanne Nouteaujeva zapustila svojega moža in mu sledita v Pariz.
Mož jo je zaradi tega tožil, Češ, da je tazdrla zakon, ki je bil pozneje ločen po krivdi žene Posihmal je 9tala Nouteaujeva ves čas ob Bnendovi strani. Razmerje je trajalo desetletja. Ko pa je Briand dosegel visoko stopnjo na državniški lestvici, so se »njegova čustva za Nouteaujevo ohladila. Preselil se je iz dotlej skupnega stanovanja v Quei d* Orsav, ne da bi s tem tudi pozabil na svojo prijateljico. Nakazal ji je mesečno rento, ki jo je prejemala v redu, dokler je bil minister, šele ko je prišel na krmilo Pierre Laval, ki je izpod-
tudi kdo prečital, ne bo prav nič opazil. Zdaj pa telegrame.«
S kratkovidnimi očmi je naglo preletel včerajšnjo številko lista in izrezal kakih deset brzojavk...
»Takole napraviva: »Izdajstvo social-pntriotov« preneseva iz Belgije na Nemško... »Strajk v kovinski industriji« dajva v Belgijo... V Franciji napraviva snežne žamete.. .<
»Oprostite...«
»Nič ne oprostim... Ali mislite, da bodo v Franciji čitali naš časnik? Evo, prva stran je gotova. Na to stran spodaj dava podlistek. Takoj ga napišem. Sicer pa, čemu bi ga pisal, saj jih imam v žepu več ko deset... O trgu mesta Tule, kaj ne? Nu, saj prav tega ste imeli včeraj ...«
Sedel sem, mežikal z očmi in na vse pristal. Na drugo stran sva prilepila star govor Molotova, na tretjo poročilo o kongresu, ki se je vršil pred nekaj leti, pri čemer mi je moj sotrudnik zatrjeval, da so taki govori še zmerom sveži in sočni
»No, in krajevna kronika?« sem ga zlobno vprašal.
»Krajevna kronika?« Nič dosti ni premišljal, kar odgovoril je: »Kajpak, to je vendar najlažji oddelek! Tako ga na-
rinil Brianda v zunanjepolitičnem referatu, je prenehalo tudi nakazovanje rente gospe Nouteaujevi.
Ta je. čuvša, da je Briand hudo bolan, pohitela v Cocherel. kjer je skrbno negovala nefodanjega ljubljenca. Po državniko-vi smrti pa je doživela veliko razočaran ie. Briand ji ni zapustil niti bel;ča. Dedč Briandovega premoženja, državnikov nečak, noče priznati stričevi prijateli;ci nobene odškodnine, zato .se bo ta pravda rešila javno pred sodniki. Stvar zbuja v francoski javnosti razumljivo zanimanje.
Žalosten konec bivšega bandita
V osamelem gozdu ob reki Crati je umrl po 30-letni poipoini ločitvi od sveta nekdanji sicilijski band.it in vstaš Si Nicola, ki je v svoj h mladih letih daJ nmogo opravka političnim in civilnim oblastim. Po dolgoletni ječi zaradi težkega zloč na mu je neki pnsestn k ponudi) v bivališče gozd ob Cratiju pod pogojem, da r.e bo nikomur več skrivil lasu To je S: Nicola obljubil, toda pod pogojem, da tuidi njega ne bo nihče nadlegoval 30 let so se na obeh straneh držali te pogodbe in mož se je v popotni zapuščen osti bavil s poljedelstvom in živinorejo, živel je v koči, ki si jo je bil sam zgradil, oziroma v duplini, ki si jo je izkopal in jo napolnil s slamo. Mraz zadnjih dni ga je prisilil, da je v koči kuril tudi ponoči, koča se je vnela in ko so ogenj pogasili, so našU na ležišču zoglenelo starčevo truplo.
piševa, da se bo vsem zavrtelo v glavi. Ali imate telefonski imenik?«
Molče sem mu dal telefonski imenik. Naglo ga je prelistal in se tu pa tam ustavil pri naslovih vsakojakih tovarn, fabrik in delavnic.
»Pralnica Zavituškina — pišite, jaz bom pa narekoval:
»Ali bodo naše gospodinje še dolgo eksploatirale delovni pot in kri delavskega razreda in še posebej peric, ki morajo delati po šestnajst ur na dan? Če se katera pritoži, ji pokažejo vrata. Podpis: Perica Kuzmina ... Nak, rajši — Delavka ...«
»Oprostite,« sem ugovarjal in vrtel svinčnik med prsti, »kaj pa, če...«
»Kaj, če?... Ali mislite, da je vaš Zavituškin res tak pošten dečko in da prav nič ne eksploatira delavcev ... Naj se popraska za ušesi, prava reč... Ka-tunasta fabrika tovariša Kalinina... Naslov... »Kdaj bodo popravili ventilatorje ... V tem in tem oddelku...« Pustite za oddelek prazen prostor, bova že potem vrinila kako ime. — »V tem in tem oddelku se delavci duše v nra-hu... kje boste najprej popravili ventilator — v tem in tem oddelku ali v glavi delovodje...« Vidite, še s precej krepkim delavskim humorjem je zabe-I jeno...«
Nov francoski zrakoplov
/»red dnevi je v Franciji napravil prvo poskusno vožnjo zrakoplov, ki vsebuje 10.000
kubičnih metrov prostornine
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
miKA MANIFESTACIJA SLOVANSKEGA SMUČARSTVA
•.. v beli opojnosti
Včeraj je nastopila smučarska armada — Tekme so bile na treh frontah, ostali smučarji pa so užili krasno krstno nedeljo
28. in 29. januarja 1933
Cehi, Poljaki, Bolgari, Nemci, Norvet^, Avstrijci, Jugoslovani na startu.
Vožnja polovična.
Ljubljana, 22. jan.
Po dolgem pričakovanju je sneg pobelil vso banovino, tako da so danes lahko smučarji povsod razvili tudi svoje tekmovalne programe. Sneg je bil skoraj povsod odličen in tudi sicer je bilo vreme za tekmovanja kar najbolj ugodno. Današnja nedelja je prinesla prvenstvena tekmovanja v vseh treh domačih podsavezih, ki so bila vsa rekordno obiskana in spst zgo-
vorno dokazujejo, da gre smučarski šport z velikimi koraki svojo zmagovito pot.
Razen tekmovalcev se je danes radovala v krasni zimski naravi tudi armada ostalih smučarjev, ki so deloma snremiK teK-movalce, deloma pa drugod ~>cživili bela polja in gozdove. Z današnjo nedeljo se je sicer nekoliko pozno, toda tem bolj navdušeno pričela splošna smučarska sezona.
Prvenstvo LZSP
Prvak LZSP v kombinaciji je dosedanji prvak Bogo šramel (Smuč. ki. Ljubljana) s 455-5 točke — Kamnik je imel na startu 56 tekmovalcev za tek in IZ za skoke v kombinaciji — Joško Janša (Ilirija) je zmagal v teku
na 15 km v času 1:JJ:48
Kamnik, 22. januarja. .1
V	soboto in v nedeljo so se vršile v Kamniku prvenstvene tekme LZSP za leto 1933 v kombinaciji. Za tekme je vladalo veliko zanimanje. Tekme so se vršile pod pokroviteljstvom kamniškega župana g. Frana Kratnerja. Za zmagovalca v kombinaciji je kamniška mestna občina poklonila krasen srebrn pokal, za prve tri v vsaki disciplini pa je podsavez določil kot nagrade plakete in diplome.
V	soboto ob 15. popoldne so se pričele tekme na progi 15 km. Prijavilo se je vsega 56 tekmovalcev. Največ tekmovalcev je startalo za IUrijo, in sicer 22, za Ljubljano 14. za Logatec 6, za Zagorje in Kamnik po 4, za Tržič in Grafiko pa po 3. Od prijavljen h jih 7 ni startalo. Po robu Zapric je bil v dolžini enega kilometra sneg precej južen, na vsej ostali progi pa ie bil najidealnejši pršič. Po kratkem vzponu na Zamazico je šla prcga zdaj gori ■zdaj doli na Milji vrh in odtod po ostrih vijugah na Tunjiško mlako. Tu je bil posebno hud »šus«. kjer je večina tekmovalcev padla. V tem ?-šusu«, globokem kolovozu, se je pripet:la tudi prva nezgoda. Tekmovalec št. 60, dosedanji prvak podsaveza Bogo Šramel, si je tu zlomil smučko, vendar je kljub temu vozil naprej. Po treh kilometrih je pričel 850 m dolg strm vzpon proti Sidražu Tu je Janša, ki ie imel št 40. prenittl celo vrsto tekmovalcev. Med njimi je bilo že 5 tak h, ki so imeli defekte na smučkah. Kamničan Ku-mer si je zlomil levo smučko, Ilirijan Mirko Bračič je zlomil palico. Palme je od-krhnil od smučke precejšen kos. Zadnji del proge je imel večinoma smuk navzdol in vožnjo po ravnini za zidom smodnššnice.
Cilj je bil na vrtu g, dr. Meglerja na križ^ču tunjiške ceste in železnice, šele ob pol 1". je bilo sporočeno, da vozi proti ciju št. 4, Ilirijan Boris Jenko. Publika, katere se je zbralo na cilju par 100, je živahno pozdravila njegov prihod. Takoj za njim je privozil mladi Avgust Jakopič s št. 2. Po kratkem presledku je bil na cilju Nani Bervar s št. 24, za njim pa Vlado Bručan. Z napetim zanimanjem so pričakovali v» prihod našega najboljšega vozača Joška Janše. Ni trajalo dolgo, pa se je že pojavil na vrhu hriba in cb burnem ploskanju zavozil v cilj v zmagovalnem času 1:23.48. Za Janšo so privozili na cilj Bolje (Ljubljana) in prvi tekmovalci province (Trkman.) Logatec., Ankele (Tržič).
Tekmovalci so se po času plas.rali v naslednjem redu:
1.	Joško Janša (Ilirija) 1:23.48.
2.	Bervar Nani (Ljubljana) 1:27.52.
3.	Girandon Kari (Ilirija) 1:29.55!
4.	Jenko Boris (Ilirija) 1:32.26.
5.	Senčar Lado (Ljubljana) 1:34.22.
6.	Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:3-1.52.
Sledijo z majhnimi razlikami v času
7. Jaki (H.), 8. šramel (Lj.), 9. Bolje (Lj.), 10. Ankele (Tržč), 11. Šoštarič (II.), 12. švigelj (Lj.), 13. Bručan Viado (II.) in 14. Palme, ki je vozil 1:40.21. Prvi Logačan je prispel na cilj 16. Trkman; kot prvi Zagorjan 24. Zmrzlak, kot prvi Kamničan 32. Biško, kot prvi tekmovalec Grafike pa 35. Jenko Slavko. Cilj je pasi-ralo 46 tekmovalcev.
V nedeljo dopoldne so se vršile na kam-n:ški .skakalnici skakalne tekme za oceno v kombinaciji. Za kombinacijo je tekmovalo 12 tekmovalcev, med katerimi si je v teku pridobil največ točk Jakopič Avgust, nato Jakelj. šramel. Bolje. Bručan, Palme itd Skakalnica je bila zjutraj v prav dobrem stanju. Tekmovalci so absol-virali najprej en poskusni skok, nato pa dva za oceno. Najdaljši skok je dosegel
šramel s 27.5 m. Palme je skočil 24 m. Legovič je že pri poskusnem skoku zlomil smučko, pa jo je zamenjal in dosegel prav lep uspeh, v skupni klasifikaciji pa celo 5. mesto. Po točkah, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci v teku in v skokih je zasedel prvih 5 mest Smučarski klub Ljubljana, naslednja tri mesta pa Ilirija. V kombinaciji se je plasiral tudi en provinci jalec, in sicer Podjed iz Zagorja, ki je zasedel 9. mesto.
Naslov prvaka LZSP v kombinaciji za leto 1933 si je tudi letos osvojil naš državni prvak v skakanju Bogo šramel. Palme je zasedel tretje mesto. Končni rezultati v kombinaciji so b li naslednji:
1.	Bogo Šramel 455.5 točke.
2.	Stane Bolje 418.5 točk.
3.	Franc Palme 418.3 točke.
4.	Jakopič Avgust 391. točk, 5. Legovič 365 (vsi Ljubljana), 6. Bručan Vlado, 7. Jakelj, 8. Kosmač (vsi Ilirija), 9. Podjed (Zagorje), 10. Bračič (Ilirija).
Bogo šramel je torej tudi letos osvojil podsavezno prvenstvo v kombinaciji in si
priboril tudi pokal kamniške občine.
Popoldne so se vršili skoki v konkurenci. Skakalo je 14 tekmovalcev. Zanimanje je bilo ogromno in na kamniški skakalnici se je zbralo rekordno število publike. Ska^ kanje se je končalo brez najmanjše nezgode. Tekmovalci so zadivili publiko s krasno izvedenimi skoki. Posebno sta se odi kovala šramel in Palme, ki sta tekmovala, kdo bo napravil daljši skok. V konkurenci je skočil šramel 28. Palme pa 27.5. Izven konkurence pa sta oba skočila 28 metrov. Poznalo pa se je tekmovalcem pomanjkanje treninga, kar je zaradi kratke zime razumljivo. Iznenadil je mladi Pribošek (Ilirija), ki je pokazal krasen stil in je skočil 25.5 m.
Rezultat v konkurenčnih skokih je naslednji :
1.	šramel Bogo (Ljubij.) 331.5 točk.
2.	Palme Franc (Ljublj.) 310.9 točk.
3.	Pribošek Franc (Ilirija) 299.9 točk.
4.	šubic Milan (Ilirija) 272.2, 5. Bručan Lado (H.)' 247.4, 6. Strohsack (Ljubljanski Sokol) 226.3, 7. Bračič (H.), 8. Strgar Lado (Kamnik) 204. 9. Starman Lado (Ljublj.), 10. Jakopič Avgust (Ljublj.), 11. Podjed (Zagorje), 12. Lisjak Lado (Ljublj.), 13. Korošec Vekoslav (Zagorje).
Dober stil je pokazal tudi Strohsack (Ljubljanski Sokol) in Strgar (Kamnik), ki je od lani dosegel lep napredek. Mlada Zagorjana Korošec in Podjed »ta prvič skakala in sta popoldne vzdržala lepe skoke brez padca.
Po tekmah je bila v restavraciji Kumer objava rezultatov in razdelitev nagrad. Predsednik LZSP g Gnidovec se je po pozdravnem govoru zahvalil vsem tekmovalcem za udeležbo in izrekel SK Kamniku zahvalo za organizacijo, kd je bila res vzorna. Iskreno zahvalo je izrekel zlasti županu g Krat.narju. pokrovitelju prireditve. župan g. Kratnar je med burnim odobravaniem izročil pokal prvaku šram-lu, predsednik g. Gnidovec pa Je razdelil plakete in d^ome.
Prvenstvo MZSP
Rekordna udeležba — 100 tekmovalcev — Zmagovalec v teku na 15 km — Ljuban Mušič (SPD, Maribor) v času 1:04:55 — Med juniorji je na 12 km zmagal Emil Vo-denik (SPD, Maribor) v času 57 s 38
čelnik dr. Vidsnar; navzoč je bil tudi gosp. minister n. r. Mohorič s soprogo.
Skakalo je skupno 33 tekmovalcev; v skokih samih je dobil prvo oceno Markež (Bohinj) 114.6, 2. Zupan Jože (Kranjska gora) 113, 3. Torker Jože (Lesce) 103, 4. Zupan Ivan (Bratstvo) 84.8, 5. Selan Jože (Bohinj) 74.8.
Prvo mesto v kombinaciji si je priboril Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) s 299.6 točkami ter je s tem postal prvak GZSP za leto 1932/33 in si je pridobil v trajno posest pokal bana dr. Marušiča. Za njim so zasedli mesta: 2. žemva (Sokol Gorje) 281.9, 3 Markelj (Bratstvo) 275.4, 4. Sod-ja (Bohinj) 274.5. Najdaljši skok je dosegel Guttormsen Izven konkurence 32 m, v konkurenci pa Jakopič z 28 m. Zvečer so bili v hotelu »Triglav« razglašeni rezultati in razdeljena darila, ki jih je bilo skupno 17.
Zbrane tekmovalce so pozdravili pred-sedn k podsaveza magister žabkar, v imenu bana dr. Vidmar, v imenu JZSS pa dr. Pavlin.
Mladinska smučarska tekma
Smučarski klub Ljubljana je priredil včeraj mladinsko smučarsko tekmo na progah po 3 in 6 km. Na krajši progi so tekmovali od 12 do 15 let stari tekmovalci, na daljši pa od 15 do 18 let. Proga, ki je bila srednje težka, je tekla od travnika pod Streliščem po Večni poti in zavila pri drugem večjem ovinku po lahkem vzponu v gozd. V gozdu se je krajša odcepila na levo proti Glinščdci, daljša pa se je nadaljevala po gozdu do Ceste na Brdo, nato zavila na levo tako, da ste se obe progi ob Glinščici združili, nadaljevali po travnikih in preko Večne poti do cilja.
Na krajši progi je tekmovalo 18, na daljši pa 21 tekmovalcev. Zastopani so bili Smučarski klub Ljubljana, SK Ilirija, SK Reka, Sokol škofja Loka in SPD Zagorje.
Na krajši progi so bili doseženi naslednji uspehi:
1. Bevc Edo (Sm. k. Ljubljana) 13:31; 2. Konstantin Stane (Sokol škofja Loka) 15:20; 3. Stopar Branko (SK Ilirija) 15:23; 4. Malis Lado (Sm. k. Sjubljana) 16:18.
Na daljši progi:
1. Mihalek Otmar 18:07; 2. Klemene Stane 19:05; 3. Drmelj Mirko 19:35 (vsi
trije Sm. k. Ljubljana); 4. Brtoncelj Ivan 19 36; 5. Košir Milan 19:37 (oba SK Ilirija); 6. Močnik Zlato (Sm. k. Ljubljana) 20:12.
Smučarske tekme v Delnicah
Delnice, 22 januarja.
Danes je bil tukaj krasen športni dan. V Delnice je prispelo na stotine izletnikov iz Zagreba, Karlovca, Sušaka in tudi iz Reke. Na smučarske tekme se je prijavilo 220 tekmovalcev. V posameznih disciplinah so osvojili prva mesta naslednji tekmovalci:
Seniorji na 18 km: 1. Vlado Miloše vič 1:36:02.
Juniorji na 18 km: 1. Miho Majnerič (Sokol, Delnice) 1:38:38.
Dame na 6 km: 1. Draginja Soanovič (SoKol-Detnice) 42:41.
Juniorji od 14. do 18. leta na 6 km: 1. Josip Pleše (Sokol, Delnice) 37:07.
Drsalne tekme v Mariboru
Maribor, 22. januarja.
V okvirju mariborskega zimsko športnega tedna so se vršile danes popoldne pri Treh ribnikih mednarodne tekme v umetnem drsanju. Za to prireditev je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo tamkaj nad 2000 gledalcev. Nastopili so odlični in znani zastopniki drsalnega športa iz Ljubljane, Gradca in Maribora.
Ob zvokih reproducirane glasbe Je kot prvi nastopil Mariborčan Anton Majer, nato pa povrsti Karel Smertal (Ilirija), Jelka Severjeva (Ilirija), Josip Barlovič (Ra-pid), Kurt Biihl (Rapid), Planke (AGK Gradec) ter končno plesni par Herta in Be-no Maschek iz Gradca.
Po kratkem odmoru se je kot brzotekač produciral Marjan Avčin (Ilirija), za njim pa je mojstrsko predvajal Emanuel Tbu-ma (Ilirija) proste vaje. Za njim je dolgoletni državni prvak Paul Schvvab (Ilirija) s svojimi atrakcijami zadivil vse gledalce m dokazal, da prav nič ne zaostajal za najboljšimi drsalci sosednje Avstrije. Za njim so nastopili še v prostem drsanju ga. Dietz-Schrittwieser, plesni par Ridi-Pepi Jauer-nig in končno drsalec prvak Ewald Biichler, vsi iz Gradca. Prireditev je bila velik športni dogodek; žal so bile cene za njo, ki naj bi bila propagandna, previsoke, tako da. je zlasti naša mladina pridla ob redek športni užitek.
Maribor, 22. januarja.
Danes dopoldne se je vršilo s startom in ciljem v Radvanju tekmovanje za smučarsko prvenstvo mariborskega zimsko-sport-nega podsaveza ,in sicer skupno i.d. senior-je in juniorje.< Na startu in cilju je bilo zbrano mnogoštevilno občinstvo z zastopniki oblastev in okrajnim glavarjem Makar-jem na čelu.
Tekmovalna proga za seniorje je bila dolga 15 km. Proga je tekla od starta v smeri proti slovenski Kalvariji, nato mimo Peker proti Limbušu, kjer je zavila na Pohorje in tam v smeri proti Radvanju do cilja. Ju-niorska tekmovalna proga je znašala 12 km.
Na tekmo se je prijavilo 100 tekmovalcev, od katerih je startalo 97, in sicer 31 juni-orjev in 66 seniorjev. Na cilj je dospelo 94 tekmovalcev, 3 pa so med vožnjo odstopili.
1. Ljuban Mušič, (SPD Maribor) 1:04:55, 2. Herbert Juritsch (MSK) 1:06:34, 3. Ivan Heller (Rapid) 1:06:46, 4. Rozin Rozman (Sokol Ruše) 1:07:35, 5. Franc Hlč (MSK) 1:08:04, 6. Franc Pintar (žel.) 1:08:16, 7. Franc Fric (Sokol Ruše) 1:09:12, 8. Herbert Konig (MSK> 1:09:47, 9. Pljavec Adolf (Sokol Ruše) 1:10:49, 10. Franc Seidler (Maraton) 1:11:13.
Rezultati teka na 12 km: 1. Emil Vodenik (SPD Maribor) 37:38,
žoga na »belem" polju
Ljubljana je imela razen zimskega programa tudi nogometnega — Ilirija in Primorje sta spravila poraza — Hermes je končal svoj turnir in dobil kot zmagovalec
pokal
j •*	Ljubljana, 22. jan.
2»a udeleženci Hermesovega turnirja za brezposelne igralce se je tudi Pr morje — kljub snegu in mrazu — odločilo, da bo nekoliko poskusilo svojo enajstorico. V ta namen je za danes povabilo v goste mari-
2. Ervin Kralj (SK Slovenjgradec) 58, 3. . borske železničarje, ki so bili sicer za do
Rezultati teka na 15 km so bili nasled-
nji:
Josip Herič (žel.) 58:18, 4. Slavko Podbu-kovšek (Sokol Matica) 59:12, 5. Egon Let-ner (Rapid) 1:00:04 . 6. Janez Stepančič (SPD Maribor) 1:00:20, 7. Marjan Kožuh (Sokol Matica) 1:01:07, 8. MTlhleisen (Rapid) 1:01:14, 9. Leopold Kune (SPD Maribor) 1:03:38, 10. Helmut Zintauer 1:04:03.
Zvečer je bil v hotelu Orel družabni sestanek, na katerem so bili razglašeni rezultati, zmagovalcem pa razdeljena darila.
rvenstvo GZSP
Po sobotnem teku na 18 km, v katerem je zmagal Alojz Klančnik (Sm. ki. Dovje-Mojstrana) v času 1:16:12, so se včeraj vršile skakalne tekme za kombinacijo, v katerih je bil firvi Bohinjec Markelj — Podsavezni prvak v kombinaciji je Albin Jakopič (Sm. ki. Dovje-Mojstrana) s 299*6 točke
Mojstrana. 22. januarja.
Včeraj in danes so se ob krasnem sončnem vremenu vršile smučarske tekme za prvenstvo GZSP Tekmovanja se je udeležilo skupno 14 klubov, tri so postavili 54 tekmovalcev, od teh za kombinacijo 20, ostale pa za tek
V soboto se je vršil tek na 18 km: o rezultatu smo že včeraj poročali. Na c lj je prispelo 46 tekmovalcev. Plasirali so se: 1 Klančnik Alojz (Dovje-Mojstrana) 1:16.12, 2. Smolej Franc (Bratstvo) 1-16.54! 3. Jakopič Albin (D. M.) 1:18.18.
4	Odar Lojze (Bohinj) 1:18.39, 5. Žemva Lovro (Sokol Gorje) 1:18.52, 6. Žen (Bohinj), 7. Podlipnik (Bohinj), 8. Markelj (Bratstvo), 9. Rabič (D M.), 10. Sodja Maks (Bohinj). Izven konkurence je Norvežan Guttormsen dosegel najboljši čas 1:12.15. Za kombinac:jo so se plasirali: 1. Jakopič, 2. žemva, 3. žen, 4. Markelj,
5	Rabič, 6. Sodja.
Danes so se točno ob 11. pričele skakalne tekme, ki so jim razen fnukcijonarjev podsaveza prisostvovali tudi namestnik obolelega bana g. dr. Marušiča sreski na-
i-Ce pa sploh ...« sem poizkusil ugovarjati.
»Naj se popraskajo... »Kovinarska tovarna ... nima vroče, vode ...« »Tudi v mehanični delavnici so lepe razmere, posebno kar se tiče inštrumentov, ki jih je uprava kupila,« — vprašajte stavca, kaj bi uprava tam prav za prav lahko vse kupila — »vedoč, da so za nič in predragi..To vam je delavsko življenje. Zdaj pa še kratke opombe z naslovom: tTri vrstice tega in onega«. In še neka.i drobtinic: »Kdaj se bo nehalo pobalinstvo v pivnici št. 2...«, »Klubsko delo v tovarni šepa« ... »Zdravstveni nadzornik bi lahko enkrat pogledal v jedilnico št. 4.«
Na moje nejeverno kimanje je venomer ponavljal:
»Naj se popraskajo... Ali ste proti temu, da bi zdravstveni nadzornik malce pokukal v jedilnico? In vi bi bili radi urednik ? ... Jutri vsa bodo nosili na rokah . .. Uspeh bo ... Še nikoli ni bilo takega...«
Priznati moram, da sem se tega velikanskega uspeha kar malo bal. On pa
je pisal in pisal.
»Vaško življenje« ... »Med prazniki«. Poglejte na koledar... »V naši oblasti so tri zaklali« ... »Preganjanje vaških dopisnikov«... »Stroji so prišli,
toda rezervnih delov ni... vijakov je najbrž tudi v glavah premalo«... — grob kmečki humor. Podpišite: »Vaški dopisnik Glaz.«
Čez pol ure je bila tudi četrta stran končana. Niti važnih dogodkov nisva pozabila. V Glazovski ulici so povozili otroka, na Proletarki so kradli. Insera-ti, podpis odgovornega urednika — in list je bil gotov.
Nepričakovani pomočnik je izginil s 150 rublji v žepu in z neprestanim:
»Naj se popraskajo ...«
Sam sem ostal s svojimi grenkimi mislimi. Toda, kaj je vendar bolje, sem premišljal, da list sploh ne izide ali da izide v taki obliki? Če izide, bo škandal, če ne izide, bo spet škandal! Na repor-terja se ne morem sklicevati! Opil se je. Naj se popraskajo...
Noč sem sila slabo prespal. Sanjale so se mi vsakojake nepričakovanosti. Administracija tovarne me toži zaradi klevete; smetar, ki sem ga napadel zaradi njegove malomarnosti, je takisto protestiral, vsi tisti paglavci, ki sem jih krstil za Ivanove ali Petrove, stoje pod okni redakciie in mi groze s pestmi;
»Ti že pokažemo . •.«
Zgodaj zjutraj sem tekel v uredništvo, sedel v kabinetu ko ranjena zver in napenjal ušesa v težkem pričakova-
nju. Zdaj pa zdaj bodo pozvonili iz gu-bispolkortia* zaradi tistega lanskega govora, pozvonili bodo zastran telegramov iz inozemstva ...
Devet je že. Naročniki so list že dobili. Zdajle bodo pričeli zvoniti... Deset... Zvonec. Omedlel bi bil skoraj od strahu. Drgetaje sem prijel za slušalko.
»Halo!.,. Redakcija... Katunasta tovarna.«
ber rezultat nekoliko pretrd oreh, zato pa so v tem večji meri zadostili pravemu namenu te tekme. Materijalni uspeh prire-(fitve je vsekakor minimalen, kar je bilo spričo krasnega smučarskega vremena razumljivo.
Železničar : Primorje 4:3 (3:2)
Enajstorioi. ki sta nastopili skoraj v kompletnih postavah, sta imeli glavno težavo v terenu Sneg na igrišču so dan pred tekmo povaljali, tako da so se tla na zunaj zdela popolnoma trda. V resnici pa so bila le še toliko mehka, da so žoge z visokega kar obtičale po tleh, oddane pa so le redko dosegle svoj cilj. Zato je b la vsaka precizna akcija precej onemogočena in igra po tleh v naprej obsojena na neuspeh.
železničarji so se prej sprijaznili s temi ovirami ter so posebno po odmoru forsirali polvisoko ;gro dolgih pasov, s katero so z lahkoto ve^no znova prodirali na nasprotnikovo polovico. Moštvo se je razen tega v vseh delih izkazalo z veliko vztrajnostjo in nič manjšo požrtvovalnostjo, tako da je današnji uspeh proti trenutnemu podsa-veznemu prvaku
popolnoma zaslužil«.
S tehnične strani seveda niso mogli pokazati najbQljšega. kar pa je šlo — vsaj pri nekaterih prav dobrih močeh — samo na račun težkega terena.
Primorjaši so menda od vsega početka — posebno še, ko so jim Mariborčani podarili gol naskoka in vodstvo — vzeli
svojo nalogo prelahko. Napad je s'cer večkrat prodrl do nasprotnikove obrambe, tamkaj pa se je njegova prodornost nehala ali pa je šla žoga med oblake. V tem oziru je pred odmorom mnogo grešil Zemljak na desnem krilu, po odmoru pa Hassl, ki ga je zamenjal na tem mestu Po odmoru je moštvo zelo popustilo in je sem in tja (Slamič) poseglo že tudi po nedovoljeni igri. Sare v golu je bil priden in za dobljene gole tudi ni več odgovoren kot ožja obramba.
Igra je tekla mirno in brez večjega razburjenja ter je bila res prav koristna za
kondicijski trening. Kdor je vztraja! do konca — nad zasne-
6, Grafika z 2 in Korotan brez točke. Po končani tekmi je bil Hermesu izročen pokal, ki je bil razpisan kot nagrada za zmagoval- ., ca.
Svoboda : Graiika 1:0 (0:0)
Po obojestransko skoraj enaki igri je Svoboda z boljšim startom odločila tekmo v svojo korist. Obe moštvi sta precej trpeli zaradi težkega terena. Tekmo je sodil gosp. Jančigaj-
Reprezentanca II. razr. : Ilirija 9:2 (3:1)
Nepopolna reprezentanca drugorazrednih ljubljanskih moštev je danes slavila izredno visoko zmago nad Ilirijo, ki si je zaman prizadevala, da bi preprečila ta poraz. Reprezentanca je prav za prav zmagala brez posebnih težav in je celo pred odmorom za-streljala nekaj zrelih šans. Gole so zabili za reprezentanco Mokorel 5, škrajnar 3 ter Zupančič in Sluga po 1. Občinstva je bi'o precej.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Orijent (Sušak) 5:1 (1:1), Viktorija : repr. EL. razr. 5:4.
Pr»ga: Sparta : Nachod 8:2 (6:1), Sla-via : SK Kladno 3:2 (2:2), DFC : Sml-chow 10:1 (5:1), Bohemians : Liben 3:3 (1:1).
Tepliee: Teplitzer FC : Karlsbader FC 6:1 (4:1).
Pariz: Budimpešta : Pariš 4:0 (4:0).
Cur-h: Admira (Dunaj) : FC ZUrich 9:1.
ASK Primorje (vrhovni odbor). Dane® ob 18.30 važna seja v posebni sobi restavracije Slamič. — Predsednik.
SK Ilirija (veselični odsek). Drevi ob 18 30 t klubski sobi kavarne Evrope se«ta-nek veseličnega odbora. Dnevni red: Bo-hemski karneval. Vsi rn točno. Hazenska sekcija ima jutri ob 18.45 plenairni članski sestanek v klubski sobi kavarne Evrope. Navzočnost vseh članic je brezpogojno potrebna
Groza me je. Komaj stojim na nogah. ^^ igri§5em je bril še oster vzhodnik Direktor fabrike je znan komunist... — v opravil svojo nalogo zadovolj vo. Pri
____I	J _ ... ..__-.___.__•	In an
»Napišite v oddelku »List je pomagal«... Ventilator je popravljen«... Hvala bogu... Minilo je... Spet sedim in čakam. Dvanajst. Ura. Se ena ura mine. Nobenega zvonjenja. Ob treh vstopi prijatelj.
»Danes je pa vaš list res sila zanimiv... In kar je glavno, vse je tako zgoščeno. Krajevna kronika...«
Molčim. Štiri. Zdajle bo vsega konec. Nihče ne bo več pozvonil. Točno ob štirih pa zaslišim obupan glas iz krajevne milice:
»čemu vašega otroka niso povozili na kaki drugi cesti?«
• Gubernekij ispolniteljnlj komi tet = gubernski izvršni odbor.
tem so bili Mariborčani temeliitejši in so zato za uvod v pomladansko sezono beležili Se prav zasluženo zmago.
Za Primorje so streljali v gol: Slapar in fienica ter avtogol 2., za železničarje pa obe krili in srednji napadalec (2).
Tekmo Je sodil g. Lukežič v splošnem zadovoljivo; tretji gol za P. pa je bil močno sumljiv na offside
Na igrišču Hermesa
Ljubljana, 22. januarja.
Z današnjo tekmo med Svobodo ln Grafiko se Je zaključil Hermesov turnir za brezposelne igralce. V turnirju Je, kakor Je bUo kmalu po otvoritvi pričakovati, zmagal prireditelj Hermes. ki si je s 4 zmagami ln eno neodločeno igro zasigural devet točk in zavidljivo razliko golov 27:7. Za njim so se plasirali Svoboda s 7, Jadran in Slovan a
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dva nevarna zagrebška vlomilca pod ključem
Zagreb. 22. januarja.
2e skozi dva meseca »o se vrstili v vzhodnem delu Zagreba drzni vlomi. V vsem J« bilo izvršenih Sest vlomov v trgovine in obrtniške obratovalnice. Neznanci so kradli, kar jim je prišlo pod roko. V eni zadnjih noči je prijel stražnik dva možaka, ki sta poskušala vlomiti v trgovino suhomesnatih izdelkov Rabus in sin. Oba nepridiprava, StjePan Borgudan »n Valent Križek. sta pri zasipavanju priznala. da sta tista zlikovca. ki sta izvršila tugi omenjenih Sest vlomov.
>JUTRO« ponedefjska Izdaje

Ponedeljek, 23. januarja 1933
Po filmskem svetu
Kaj je novega?
Pravkar so začeli delati film »Havajska roža« po opereti Paula Abrahama. Glavni vlogi sta dobila Marta Eggerth in Sveti-
slav Petrovič.
Fritz Kampers in Paul Hortrger sta angažirana za glavni vlogi v novi komediji družbe Hafa »Dva dobra tovariša«. Film režira Max Obal.
»Veseli dediči« je nov naslov za film »šampanjska vojna«, ki pride kmalu v javnost.
Mady Christians bo igrala glavno vlogo v govoreči verziji filma »Manoiescu«. Razen nje so dobili pomembne vloge še Al-fred Abel, Julius Falkenstein in Fritz Kampers
Za film »Nauči me ljubezni!« so angažirani Willy Domgraf-Fassbaender, ki ga že poznamo iz »Prodane neveste«, Ery Bos, Trude Hesterberg in Paul Westerme-yer.
Film »Oporoka doktorja Mabusa«, ki ga
je režiral Fritz Lang, so že začeli igrati po nemških kinih.
Fritz Schultz se je vrnil iz Anglije v Nemčijo. Njegov naslednji film se bo imenoval »Madona, kje si?« Delal ga bo Pa-ramount. Glavno žensko vlogo bo igrala Liane Kaid.
Hči režiserja Mihaela Kertezsa je prišla z režiserjem Jacquom Feyderjem v Evropo. V Berlinu se bo učila v Reinhardtovi šoli.
V Mehiki se je osnovala filmska družba »Companio Nacional«, ki bo delala španske filme.
Družba Universal bo delala film »Pozdrav in poljub, Veronika!« Glavne vloge so dobili Franziska Gaal, Paul Horbiger in Otto Walllburg.
Lilian Harvey je odpotovala v Ameriko, kjer je dobila nov angažman pri Foxu. Z njo se je odpeljal tudi modni umetnik Joe Strassner, ki bo delal zanjo in druge Foxove zvezdnike osnutke za toalete.
Elizabeta Bergner se je omožila
Slovita filmska in gledališka umetnica Elizabeta Bergnerjeva se je 9. t. m. poročila v Londonu s svojim dosedanjim režiserjem in produkcijskim šefom dr. Pau-lom Czinnerjem. Bergnerica je v tri in tridesetem, Czinner pa v dva in štiridesetem .Letu.
*
Elizabeta Bergnerjeva, po rodu Dunaj-čanka. je iz meščanske družine. Proti volji matere, ki živi še zdaj na Dunaju, je šla h gledališču. Najprej je bila učenka na dunajskem konservatoriju. potem je odpotovala v Cur h. Po vrnitvi na Dunaj je igrala v »Novem dunajskem gledališču«.
Od ondot je šla v Monakovo. Odkril jo je šele ruski režiser Barnovsfci. Kmalu se je začela udejstvovati tudi pri filmu in je danes morda najboljša evropska igralka s platna. Pred vsem se je obnesla v vlogah. kjer Igra nežna dekleta. Njem prvi uspeh je bil film »Nju« z Janningsom in Veidtom. Potem so prišli še »Ljubezen«. j>Donna Juanna«, »Florentinski goslač«. Večino teh filmov je režiral njen sedanj; mož. Tudi v govorečem filmu je ostala na isti umetniški višini. Filma »Arijana« in »Zasanjane ustne« sta njeno slavo še povečala.
Bergnerjeva je dejala novinarjem, da misli še naprej ostati pri filmu. Z možem bosta prebivala v Berlinu.
Kje delajo? Kaj delajo?
V ateljejih:
Neubahelsberg: »Ja« bi cesarica«. Reži ser Friedrich Holl&nder. Igrajo: Conrad Veidt, Mady Christians, Friedl Schuster. »Pesem za tebe.« Režiser Joe May. Igrajo: Jan Kiepura, Jenny Jugo, Ralph Ar-thur Roberta, Paul Kemp, Ida Wust, Paul Horbiger, Jul:us Falkenstein.. »Bandit v jazzu«. Režiser Kurt Gerron. Igrajo: Hans Albera, Luise Rainer, Oskar Karlweis Oskar S ima. »Nedolžnost z dežele.« Režiser Carl Boese. Igrajo: Lucie Englisch, Ralph Arthur Roberts in Kurt Vesper-mann. »Vohuni pri delu.« Režiser Gerhard Lamprecht. Igrajo: Brigita Helm, Carl Ludwig Diehl, Oskar HomoHcu in Theodor Loos.
Uflnl ateljeji, v Tenapelhofu: »Kaj sanjarijo ženske.« Rež ser Geza von Bolva-ry. Igrajo: Nora Gregor, Gustav Frohlich tn Peter Lorre. »Havajska roža.« Režira Oswald.
jofinl ateljeji: »Ljubimkanje.« Režirata Ophiils ta Stemheim. Igrajo: Luise TT.lrich, Magda Schneider, Gustav Grildgens in Paul HSrbiger.
Paid Hartmaim v svojem prvem govorečem Rimu
Prvi govoreči film Paula Hart-manna, znanega dunajskega gledališkega igralca, je »F. P. 1 ne odgovarja ...« Evo pogovora z umetnikom:
Ko sem gostoval pred neltaj leti z Rein-hardtovc družbo v Newyorku, mi je pripovedoval neki nemški časnikar, da igrajo na Broadwayu film z govorjenjem in petjem. Takrat še niso dosti govorili o govorečem filmu.
Film, ki ml Je o njem govoril, je bil »Pojoči norec« z Alom Jonsonom. Nisem ga šel gledat. Ljubši mi Je bil Cha/plinov »Cirkus«.
Leto nato ml Je isti časnikar v Gastei-nu pripovedoval čudeže o govorečih fil-m h, ki jih je še potem videl v Ameriki.
Tako sem se začel za novo vrsto filma zanimati, čeprav so pravili vsi strokovnjaki, da je vse samo igračkanje, ki bo kmalu izginilo.
Toda usoda je hotela drugače. Govoreči film ni izginil. Preden smo se zavedli, je zmaga! po vsem svetu. Tudi v Nemčiji.
Prej sem večkrat igral pri nemem filmu, vendar mi je delovanje pri gledališču jemalo tolike časa, da sem bil v filmskih ateljejih vselej samo gost za nekaj dni. Dostikrat so me vabili, pa nisem igral.
Ko je prišel govoreči film, je filmska industrija izgubila glavo. Čudim se kar, da je mogla vso zmedo, ki je takrat nastala, tako hitro prebroditi.
Govoreči film mi je bil novost. Vsaka novost zahteva dosti časa, da se je navadimo ali priučimo. Ker mi je časa manjkalo, se nisem utegnil z njo ukvarjati. Precej vabil, da bi sodeloval v govorečem filmu, sem odklonil. Potem mi je nekega dne pisal režiser Hartl, naj bi prevzel eno glavnih vlog v filmu »F. P. 1 ne odgovarja ...«, ki ga misli Ufa napraviti po romanu Kurta Siodmaka. Igral naj bi poveljnika na plavajočem otoka. Ponudbo sem sprejel.
Ko sem prišel po dolgih leta spet v ateljeje v Neubabelsbergu, sem kar debelo pogledal Nekoč sem poznal vse ateljeje do najbolj skritih kotičkov. Zdaj sem bil v njih tujec. Vse se je izpremenilo, vse neizmerno povečalo.
Tam sem videl, kako čudovita Je zamisel tega filma. Prav rad priznam, da sem »imel precej treme, ko sem stopil prvič pred kamero ...
Najprej smo delali zunanje posnetke pri Hamburgu. Pri Warnemtindu smo delali posnetke z letali. Potem srno se preselili na otok Greifswalder Oie.
Delo je bilo naporno, ker Je postajalo že hladno. Vendar sem še danes vesel, kadar se nanj spomnim. In spominjal se ga bom, dokler bom živ.
Vsak dan, kadar je bilo lepo vreme, smo se vozili na otok. Delo se Je začelo že ob 6. ali 7. zjutraj
Občudovanja vredna Je bila organizacija dela. Vse je šlo v najlepšem redu. Nikdar ni bilo treba čakati.
Tudi s svojimi soigralci sem bil zadovoljen. Vsi, Hans Albers, Sibbylle Schmitz, Hermann Speelmans, Peter Lorre in Paul Westermeier so mi bili dobri tovariši, kakršnih bi težko dobil kje drugje.
Ameriški film o Kreugerju
Lili Damita igra vlogo Gret© Garbo.
Družba Waraer.Brothers se je lotila v svojem novem filmu zanimive snovi — življenje Ivarja Kreugerja. ki se je lani sam usmrtil. Film se imenuje »Kralj vži-
Osrčje otoka je iz jekla
Slika prikazuje strojno centralo plavajočega oporišča za zra-koplovni promet, kakor je predstavljeno v velikem filmu »F. P. 1. ne odgovarja«
Duša jeklenega otoka
Poveljnikovo bivališče plavajočega letalskega oporišča, glavno prizorišče filmskega dejanja.
galic«. Seveda je vsebina malo iapreme-njena.
Paul Kroll, tako se imenuje v njem bodoči »kralj vžigalic«, je začel kot snaži-lec na nekem športnem igrišču v Chicagu svojo ameriško karijero.
Z neznatno goljufijo si Je pridobil nekaj sto dolarjev in se z njimi vrnil v svojo domovino, švedsko. Kot bogat Američan reši tam tovarno vž galic svojega strica, ki je na robu propada.
Da poveča svoj kredit, si priskrbi nekaj denarja. Z njim reši švedsko industrijo vžigalic. Potem rešuje cele države finančnega propada.
Svojo palačo ix vžigalic gradi od nadstropja do nadstropja, da bi odvrnil pozornost ljudi od svoje slabosti.
Vse pa se podere, ko odkrijejo, da Je Kroll založil v Newyorku ponarejene italijanske državne papirje kot garancijo za neko posojilo. Te papirje si je pridobil z umorom. Na skupščini delničarjev se Kroll ustreli.
Ker še nI mrtev, se vrže skazi okno na ulico. Seveda samo zato, da ne bi mogli Kreugerjevi sorodpiki družbe tožiti, da je snov samo kopija Kreugerjevega življenja. Saj se Je nekaj podobnega zgodilo lani Metru, ko je delal film »Mata-Hari«.
Glavno vlogo je dob1.! Warren Williams, ki pa je, kakor vsaj trdijo, ni posebno dobro odigral. Več pozornosti pa je pokazalo občinstvo ob igri Grete Garbo.
Pa da ne boste mislili, da igTa res Greta Gaibo! V filmu je ena najvažnejših oseb neka filmska igralka, ki je bila dobra prijateljica »kralja vžigalic«. Taka je pač »pesniška svoboda«... In ker krožijo po Hollywoodu vesti, da je bila Greta Garbo Kreugerjeva intimna prijateljica in da je pri tem izgubila skoraj vse premoženje, je jasno, da je a to igralko mišljena »švedska sfinga«. Njeno vlogo Igra Lili Damita.
Reklama pravi zdaj: »Pojdite in poglejte, kako igra Lili Damita Greto Garbo!«
Režiser Cecil de Mflle filma goreči Rim
Najnovejši paramountov film »V znamenju križa«.
Mogočni Rim iz časa cesarjev, mesto, ki je bilo pred dvema tisočletjema središče sveta je spet vstalo za nekaj mesecev. Zgraditi ga je dal Cecil de Mille, Paramountov režiser, za svoj film »V znamenju križa« ki se godi v Neronovih časih.
Na ogromnih Paramountovib farmah blizu Hollywooda so zgradili rimske ceste ln celo vrsto javnih in zasebnih poslopij, kjer se je odigravalo življenje tedanjih dni. štiristo delavcev je delalo štiri mesece, da so zgrad li ta Rim...
že samo slovita arena, kjer so mučili kristjane, je znamenitost zase. Zgradili so jo po vzorcu cirkusa Maksima, kjer je prostora za več tisoč ljudi.
Čudovita kopalnica cesarice Pcpeje Sa-line, kjer se je kopala v oslič jem mleku, je zgrajena tako, kakor so b:le tedanje kopalnice, ki so jih odkrili v zasutih Pom-pejih.
Tudi zgodovinski Silvanov goed, kjer so se zbirali prvi kristjani, je spet oživel.
Med notranjimi dekoracijami bi omenili ves sijaj, ki ga je ljubil Neron. Posebno dobro so posnete rimske ječe in katakombe, ki so natančna kopija pravih.
Za areno so potrebovali veliko število zveri, ki so si jih izposodili po zooloških vrtovih in cirkusih.
Posebna trgovina s kovinskimi okrasi in dragulji, ki je v filmu potrebna, nam kaže vse, kar so tedaj v Rimu nosili.
Za cesarjeva vojake m gladiatorje je moral dobiti režiser pri zbiralcih in po muzejih staro orožje. Naj povemo, kaj vse je moral zbrati: 120 trizobov, 60 kratkih kopij, 108 dolgih kopij. 100 kratkih nožev za Neronovo telesno stražo. 300 lokov, 1000 puščic 300 torb za puščice, 100 gladiatorskih bodal in prav toliko mrež.
Gladiatorje 'n vojake je izvežfbal ruski general Ivan Skonikov in angleški kapitan Clifford Mc Laglen brat filmskega
igralca Victorja Mc Laglena.
Filmskega Rima. ki je stal milijone, ni več. Kar je deiaj človeški um mesece :n mesece, je izginilo v nekaj minut an
Zakaj Rim je moral zgoreti ker je Rim leta 64. pogorel. Ko so bili vsi prizori gotovi, je bilo treba filmati še požar »večnega mesta«. Na znaK Cecila de Milla se je začel valiti dim iz biš in strehe so zagorele. štiritisoč ljudi je med glasnim kr ča-njem zbežalo na ulice, štirinajst operaterjev je vrtelo kamere. In čez pet minut je zaklical de Mille: »Konec!«
Prizora ni bilo treba ponoviti. Kako naj bi ga tudi bili?
Kajti Rim je bil spet pepel — kakor pred dvema tisočletjema
Vremenski pregled
Kako je bilo pričakovati, je sprememba celotne vremenske situacije napredovala tudi v tem tednu. Vreme je dobilo zimski značaj sedaj domala po vsem kontinentu, po večini prav takega, kakor se spodobi za čas pred svetim Pavlom, za dneve trdo-zimcev.
Mraz, ki se je razčiril po Evropi, izvira iz Sibirije. Od tamkaj ga je potegnil vzho 1-ni zračni tok v Rusijo še v poprejšnjem tednu, sedaj se razteka odtod na vse stra-ni Pa tudi v tem tednu se je dotok sibirskega mrzlega zraka z ruske ravuine še nadaljeval in mraz se je tu še temeljito stopnjeval, zlasti še zaradi tega. ker se je zjasnilo in je odeja sveže padlega snega po. speševala silno izžarevanje v jasnih nočeh. Po vsej Rusiji vlada sedaj hud mraz, po veliki večini gospoduje temperatura 20 do 30 stopinj C pod ničlo, v severnovzhodnih ruskih pokrajinah in na Finskem celo 35 stopinj pod ničlo! V petek zjutraj s;* imeli na primer v Moskvi —29 stopinj, v Leningradu —23 in v Kazanji —31 stopinL Le južna Rusija ima nekoliko milejšo *»-mo, vendar pa sega mraz prav do Crnesa morja in celo tam je pričakovati, da sa bo naslednje dni močno shladilo.
Ugodna barometrska situacija, ki pro*» stanovitne vzhodne vetrove, je ruski mrajt potegnila tudi čez Baltiško morje in v vsej Skandinaviji se je znižala temperatura pod ničlo, celo na norveški obali, ki je navaie-na na topli oceanski zrak. Ruski mraz i« preplavil Poljsko in Nemčijo ter Podur.sv-je, kjer je povsod močno snežilo. OJUmI prodira na Sredozemsko morje, kjer je ii-Vo srebro znatno padlo, in so dobili sneZ tudi v zgornji Italiji. Prodiranje mraza je pospeševala velika depresija, ki je bila mahnila z Atlantskega oceana po izredna južni poti na Sredozemsko morje. Potovala je izredno naglo; še v torek zjutraj je bilr> njeno središče ob portugalski obali, v sredo zjutraj že nad Korsiko, v četrtek nad srednjo Italijo in nad Jadranom, odkoder se pomika nekoliko počasneje proti vzhodu. V četrtek, ko nam je bilo n.ieno iedro najbližje, je ta depresija povzročila pri nas snežni metež. ki nam je dal prvi večii letošnji sneg. Pa ne le pri nas. tudi daleč na okros je snežilo, od Jadrana pa do južne švedske je šel sneg v širokem pasu zlasti srednje Evrope, dočim je v sredozemskem predelu istočasno aeževalo Sedaj sili za odhajajočo depresijo celinski mrzli zrak proti toplemu morju in vse kaže. da se moramo pripraviti na prave zimske mrzle dni. Barometrska situacija je sodai kakor nalašč za stopnjevanje mraza nad Rusijo; ogTomna anticiklona, ki pa pripada njenemu območju tudi domala vsa ostala Evropa, kar pomeni, da se bo mrzli zrak tudi še nadalje raztekal na vse strani, zlasti na Sredozemsko morje. Pri nas se že obnavlja ostra burja; vrh tega bo močno izžarevanje občutno znižalo toplino.
Atlantska depresija je povsem oslabela, njen vpliv je od Evrope domala popolnoma odstranjen; tudi zapadno Evropo je zasegel hladen tok od vzhoda in celo nad velikobritanskim otočjem se je temoeratu-ra približala ničli. Seveda morejo oni kra-ji tako rekoč čez noč priti pod gospostvo nove, ali ojačene atlantske depresije, ali do naših krajev atlantski vpliv ne more seči tako brž. Dviganje barometra kaže kako se preko nas raztega mogočna ruska anticiklona.
GLASI

Vsaka DeM-d* 1 Din; za daja-r.je naslova ali za Šifro p» R f>in. (36'
Harmoniko
tri tonsko, i kovčkom, najbolje ohranjeno, lepi glasovi. i medenim; glasili. poceni naprodaj. Kasov pove ©•"■lasni oddelek »Jutra«.
30326
mmmm
Vsaka ot-seda 50 par. za daianie na*I«v* »ii ta Šifro na 3 Din. (1)
Mizar, vajenca
poštenega i« pridnega, s h-ano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Franc Osterman stavbna io pohištveno mizarstvo, Bra s'ovče. Savioska dolina
1S60--M
Modistovsko
vajenko
takoj sprejme salon »Le Feicme Oieh«,, Sole-nbur gova 6/1.	1951-44
Knjigovodja
z ekspertno a!! trg aka dem. j o mlajša moč. t >t> esežno prakso iob; stalno »lužbo pri venk^m podjetju v Ljubljani. — Po nuibe s preo:s: soričeval I iti tahtevk"' plače na A.o ' m3 Ormpflny pod »Zanesljiva m-oč«.	1902 1
Frizerka
dobra jndulerka veSča rodne n trajne >nduactj«-. ter masaže lica dotr stal no mesto Cenjene ponudbe na >g'a.snt oddelek Jutra pod »Frizerka«.	18<X>1
Preddelavca (k«)
kart>nalne str*>ke. ta.ne* ljtveg« in treznega sprej m* tovarna v bližin' Ljubljane Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nasto-p takoj«. I7f>9-1
Dva orodničarja
»prejme ▼ »inžbo tovarna kovinskih '.zde I tov v Sloveniji. — Prvovre-tn: le-lavei t večletno praks« n« j pošljejo woje ponud be na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Orod nlftar«-	1W4-1
Marljivo kuharico
pri o-os w i letnim' spri čevalt '5«e moHansfe* jfo »tile j ta takojšen ia»t!>n Pmnndbe na isrUsn' oddelek »Jutra« pod »Za B«9ljr»i in pridna« 1947 1
Trgov, vajenca
poštenega, pridnega. dD 15 let. sprejmem Pisme ne ponudbe s sliko prilo žiti. A. Perger, trgovina. Do-bova.	4o7-44
Službe išče
Vsaka b«se<ia 50 par: za daienje naslova aii Iifro P» 3 Din. (2)
Pekovski pomočnik
mlad ki bi raznaša! 'udi kru-h išče kj-erkoH sražbn Ponudbe na ogins oddelek »Jutra« pod šifro »Veteije do dela«.	2045-2
Mlad, močan fant
:šče službo trg. elnge. te-kač-a. hišnega hlapca, skla diščnitka ai: kaj sličnega. Zmožen jp kavcije. — Ponndbe na og!««ni oddelek »Jutra« pod »Pošten 33«-
1501-2
Poštena kuharica
želi službo pri boljši dni žini na Bledu ali okolici. NTas!ov pove oglas, oddelek »Jutra«.	1583-2
Boljše dekle
išSe me6to k otro-kom. — Ponudbe na »glasni odde-ek »Jut'a« pod »Ljubiteljic« otrok«.	1982-8
Delovodinlo
t TeJletBo prakso »trojno-ara modnega pletonja i«U proraeniti mest«. Ponudbe m ogiasol oddelek »Jutra« pod Šifro »Zmoi na«.	1986-2
Kuharica
želi stalno mes"j0 pri boljši manjši družini v Ljub-jani. Naslov v oglas-nem oddefci »Jutra«. 195S-2
Prodajalka
nrriv d'Ob"> izur'ena * vseh strokah, posebno r maoufakturi. ki bi poma r.iia pri gospod-njstv-i. gr« en mesec samo za hrano i<n stan-ovanie Na st-opi laUko takoj. Cenj. ,i'"nudb- na oglasni oddaji »Jutra« pod »Mami faktnristinj««.	1956-2
Dekle
šivilja, vajena pospravi ja-rij« hotelskih m privatnih ■ičcb. i š 5 e kakršnokoli 'lužbo. Naslov pri podruž rtiča »Jutra« v Celju.
ITI 5-2
Dekle
staro 20 let. iiučena jHv<-:a. veš?« tudi vseh hršno-gospodinjskih podov, išče kakršnokoli službo. Marta Kosi. Branoslavui št. 1 — LjiUtomer.	1729-2
Boseda 1 Din; ta (tajanj« aailorva aii M
šifro 5 Dia. Dijaki, ki i66«>» ioatrukoija, p!»-ftajo vsako besed« 50 par; za iifro ali za dajanj« naskrra S Dia. (4)
Nemško
k<mverw»oijo in pouk nndi izobražena g»>«pa po 10 Din ta aro. Poljanska e. 13/U ievo.	1013-4
Šofer, šola E. Ceh
Tjršcva 'Dunajska) ees'a it 96. Zahtevajte prospekt
Boljša dama
ki obvlada moderne ptae«, io bi iste učila mlaj&o gospodično naj »e javi pod mačko »Takoj 15« na ogl. oddelek »Jutra«. 1837-4
Nemščino
taskni*?« akademik po S Dim od or«. Ponndbe pod iifro »Popotna garancija« na oglasni oddelek Jutra
JjipM« lij
K dot i i £ e zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; ia naslov aii šifro 8 Din. — Kdor nudi tasiuiek. pa ta vsako bosedo 1 Din. sa dajanje naslova ali zi iifro pa 5 Din. (3)
Gumbnice
prevzamem v delo. — Po nudbe na oglasni nideek »Jutra« pod »Zanesljivo del o«.	£104 3
Svetovni množin-ski predmet
velikanska razpečsva v IjTidsk-og-os-podarskein in trgovskem ozi>ru. Nedotaknjen od vsake krize. Cilja javp^tme in izkušene agente iščemo proti potnim stroškom in pro-v;7.i:i Omaia. Duna:ska e. 36.	1964-3
Denar
•i labVo vsakdo prisluži s prodajanjem moje blazine 7A sedenje. Za vzorec v posla ti 20 Din v znamkah. Majerovid. čonopija.
2008-3
Brezposelni
lahko zaslužijo 100 Din dnevno. Potrebno 50 Din kavcijo. Naslov pošljite na oglasni oddelek Jutra pod mačko »Dnevno 100«.
2085 3
Kupim
Oglasi trg. maiAja po 1 Din beseda; u dajanj« oadorm ali ta aUro S Din. — Oglasi socialnega tnažaja to ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za iifro pa S Din. (7)
Novih odpadkov
volnenih in suknen'b kupi vsak«, količino Fran Kra gher Ljubljana Cankar jevo nabrežje 7. 1629-7
?elezen štedilnik
dobro iihranien, kupi Vi voda. Rakek 44. 1865 7
Knjižno omaro
temno, zlofc1 jivo železno posteljo. rijolinsko Skotijo » pisalni stroj kopim. Ponudbe z navedbo cene na offia«. oddelek »Jutra« pod Šifro »I. M.«	1600-7
Nove krojaške odrezke
votaao« in snknjone ▼ v«a-ki mnoffioi kupuje Jo«. Potisk. Ljubljana. 9v. 8131-4 Potr« emta 7. 3036-7
Gostilniški
ventilator
star, dobro ohranjen kupi L. Rebolj, Kranj.
1940-7
Pbtmlci
Kdio.r išče mesto pot	>
nika. pU&a za vsako	!
beet>do 50 pa.r; ta da	|
janje naslova ali za	!
iifro 3 Din. — Kdo*	i j »prejema potnike, pla
| ia bosedio po 1 Din j	|
I dajanj* naslova »li	j j za šifro pa 5 Din. (o) t
Zastopnika
i a prodajo prvovrstne mo ke za pok o. iikerjev tgr nja in špirita iščemo ca Ljubljano im okolico ter za Gor Slovenijo Reflek tiramo samo na iobro uvedene osebe, ki eo že slič-n* aredmete razpečavale P"i nudbe na og'asn: oddelek .Jutra« pod »Broj 8S<
1774-5
Zastopnika
za Ljubljano in eventuelno Maribor im Celje išče re-nomirana domača tovarna. Ponudbe na oglas, oddeie-k »Jutra« pod »5tcv. 321«.
1811-5
Potnike ali
zastopnike
po možnosti špeceriste, k intenzivno obiskujejo vee kraje, iš?e za posamezne dele Slovenije velika domača industrija. Ponudbe i navedbo rajona na o£l. oddelek »Jutra« pod Šifro »Obiščem vsak kraj«.
8007-5
Zastopnika
m savsko banovino. Id potuje po mo&nostii z »r-tom. išče domača Industrija. — Ponndbe na og!a«ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Vpeljan«.	2006-5
ru»
V.vkka beseda 50 par. ta dajanje naslova ali ta Sifr« 3 Din. (23-a,
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogiasni od deiek »Jutra« p-d šifro »Cena«.	1967-23a
Gospodična
išče lepo in solnč-no eno sobno stanovanje v bližini centra -vent. tud-i samo prazno sobo s 1. februar ;om Ponudbe z navpdbo cone na glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Urad niča«.	2156-23/a
Sobo
lopo opremljeno, s posebnem vhodom, v bližini vo-iaJnice Kralja Petra iščem ponudbe n« oglas oddelek »Jutra« pod >Castn;k«.
2014-23'a

Vsak« hi-seda 50 par. | ta dajanj« naslov« aU I
za Šifro 3 Din. (231 |
Opremljeno sobo
s poseb. vbodom ta električno razsvetljavo oddam v Dalmatinovi ulici 3/II. — Vprašati mr-d 2. in 4. nro.
1339-23
Nasproti sodnijc
oddam veliko in čisto sobo boljšemu gospodu po dogovora, # souporabo kopalnice. Tavčarjema 4.1II, lero.	1928-23
Gospoda aH dijaka
sprejmem n» stanovanje v mirno in zračno v>bo v centru mesta. Naslov pove >sriasni oddelek »Jutra«.
1794-23
tanoianje
Vsakn beseda l Din. za da.ja.nj« naelnva aH sa iifro po 5 Din. (31)
Zračno sobo
lepo. eeparrano. e kopalnico. v centru mesta oddam solidnemu goepodn «U giospodični. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«.
1903-2®
OnremUono soho
aaaiao. •o?n®r>o. sopartra-ao. z eleuktriftno razsvetljavo la postrežbo, event. i tm oskrbo oddan stal-
nemu gospodu takoj ali « 1. februarjem. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« ffl'^-28
Dvosob. stanovanje
« pritiklinami na Kodelje vem v K!un<'V» ulici 14 tddam e 1 februarjem. — Pojasnila 'Ftotam v vis o kem priM-.čjn.	1664-21
Pristopajte
k D-trš-vu stanovanjskih najemnikov. Vegova ol. S-37321
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, v sredini me sta iščem s 1 marcem sli tudi pozneje. Cenjene ponudbe na >g!asn' oddelek »Jutra« pod »Solidno«.
1916-21
Trisob. stanovanje
oddam v Da mati novi ulici 3:111 s 1. februarjem 1933. Poirve ee v stavbni pisarni Rimska c, 2/1.
3021-21
Stanovanje
obstoječe iz S sob io ku hinje. <oHnčno. v podpri-tličjm vile takoj oddam. Vpra5ati v Knafljevi ulic: St. 13/U.	1711-21
Stanovanie
dvosobno, z prritikilinanvi o>ldam takoj. Zg Šiška 193. Kosovo polje. 1971-21
Stanovanja
Mirn stanovanje
2 sob kuhinje in pritiklin. snežno suho io skromno, iščem za takoj ali potnoje Pnnudbe e ceno na oglaf. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno«.	187S 21/»
Mirna stranka
2 oseb. išče trisobno su-novanje za maj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Cisto stanovanje«.
18S3-21/a
Dijaške a obe
Vsaka beseda 50 par. a« dajanje naslova ali za iifro 3 Din. (22)
Dijakinjo
v starosti od 10—14 let sprejme boljša rodbina v dobro oskrbo za 600 Din mesečno. Pomoč pri učenju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do bra vzgoja«.	2000-22
Vsaka t>e«e<la 1 Dm.
dajaiije oaslova al"! ta iifro pa 5 Din (37
Alojz	Grebene
nakup in	prodaja vrei
Ljubljana.	Du.nsjsk> ce
sta 36	69-37
Strokovnjak
za stroj, pletenje išče
družabnika
v svrho ustanovitve pletilnice. Ponudba pod »Soliden« na ogl. odd. »Jutra«. 2056
Vulkanizira
avtoplašče
vseh dimenzij najboli« im najceneje kakor tudi gs-loše, snežne čevlje in druge gumijaste predmete. Prva slov. parna vul-kanizacija gumija P Škafar. R:mska cesta (pod lipo).	1955-30
Telefon 2059

PREMOG
suhadiva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št S
TVRDKA
M. ŠTELE & I. PIEUCK
TRGOVINA S SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽEL. PRIDELKI NA DEBELO
LJubljana
vljudno sporoča cenjenim odjemalcem, da je
PREMESTILA	20"
svoje dosedanje poslovne prostore iz Semenišča
V NOVE LOKALF
v knezoSkofljskl palači (vhod iz Lingarjeve ulice in Po^ačarjeve^a trgra
Urejuje Davorin fiavJjeo. izdaja n jra&zocdj »Jutra« Adolt Rihnlkar. 2a Narodno Uakanio d. d. kot rtnKarnarja Bt»oa
2» Imažat dai jo odgovoren A loja £iovaJb Slak s Ljumjam.