Štev. 13. PoSlnina plačana v gotovini. Ljubljana, dne 27. marca 1935. Leto XVII. KM€TJ"KI LIJT Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača m toži se * Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št J. Telefon tnter. št 33-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194. ža zmtigfc kmetske misli Od davnih dni, odkar se borimo za našo kmetsko misel, je bila sloga ona moč, ki je edina dala največ uspehov na vseh poljih našega javnega in zasebnega življenja. Vse, kar so naši predniki započeli s složnim delom, je uspelo; zato moramo tudi danes, posebno ob letošnjih volitvah razumno in trezno premotriti naš položaj. Ni še vse, če vemo, da je kmetstvo temelj naše narodne skupnosti in da priznavamo tudi drugim stanovom njihovo živ-Ijensko bitnost; ne, mi zahtevamo pravico ža kmeta in odločno odklanjamo nasilno zapostavljanje kmetskega stanu cd strani nekaterih krogov, ki hočejo še vedno v kalnem ribariti. Mi zahtevamo od vseh popolno upoštevanje kmetskih pravic, naše zgodovinske vrednosti in priznanje kmetskega poštenega in nesebičnega dela za državno in narodno celino. Mi dobro vemo, da bo marsikdo, ki se je rodil na kmetih in danes v mestu »dela, za kmeta in narod«, pritrjeval našim besedam in se skušal sedaj naenkrat — pred volitvami — vriniti z zvijačo v naše vrste; to se že dogaja in čitamo, da pojejo nekateri dprijatelji« slavospeve našim voditeljem, v resnici pa drugače mislijo. Take »odrešenike« treba takoj s početka zavrniti in nihče, tudi naši voditelji, ne smejo njihovim besedam zaupati; kajti laži, hinavstvu in osebnim računom pri nas ni prostora, naše poštenje je naš ponos. In če hočemo, da bo naše kmetstvo na celi črti zmagalo, potem moramo nenehoma delati — vsi brez izjeme — za majske volitve in vsi oddati svoj glas onemu, ki bo po svoji preteklosti vedno in povsod zastopal prave smernice našega po-kreta. Te misli nam dopuščajo, da se strnemo v lastni državi v kmetsko celoto in da izgradimo na resnični zadružni podlagi svojo politično, gospodarsko in socialno svobodo; naš pokret mora ravno pred letošnjimi volitvami začrtati jasne poti, po katerih moramo hoditi, delati in čuvati to, kar smo s težkimi borbami in velikimi žrtvami do danes dosegli. Zavedati se moramo, da predstavljamo osnovo našega notranjega državnega življenja in da le s pozitivnim delom, t. j. s složnim, skupnim nastopom lahko dosežemo in da konca izgradimo našo organizacijo in naše kmetsko gospodarstvo. Prežeti smo z za^ družnimi idejami in verujemo, da bo le zadružništvo v vsej svoji popolnosti prineslo največje koristi našemu kmetskemu gibanju. Zato je popolnoma jasno, da moramo na zadružni smeri nadaljevati naše delovanje in nikdar popustiti, čeprav bodo marsikateri nas skušali ovirati pri našem stremljenju za celotnim zedinjenjem naših zadrug. Končno: Vsi, ki ste naših misli in hočete naši državi in Vašim zanamcem le dobro, pridite k nam in borite se z nami. s čistimi rokami in vedrim čelom za zmago kmetske misli. Mimslvi gcv©i?e V nedeljo je bilo v Novem Sadu, v središče žitorodne Vojvodine, veliko volilno zborovanje, na katerem so nastopili trije člani vlade kot govorniki: minister prosvete Cirič, minister za javna dela dr. Kožulj in minister dr. Marušič. Iz govorov posameznih ministrov posnemamo predvsem one odstavke, ki se tičejo našega bodočega državnega gospodarstva, zlasti z ozirom na kmete. Za minimalne žilne cene Minister za prosveto čirič je v svojem govoru naglašal najprej potrebo sodelovanja vseh, ki hočejo dobro sebi in državi, potem pa je prešel na gospodarsko polje. »Naše gospodarske razmere se obračajo na bolje,« je rekel, ker smo že spravili z dnevnega reda več važnih gospodarskih vprašanj, druga bomo pa še. Posebno pa vas bo zanimal predlog, da se določi cena žitnim pridelkom tako, kakor to vrli narod zasluži. Na shodih je bilo že nešteto takih obljub; toda sedaj imamo vlado, ki je v treh mesecih rešila vprašanja, na katerih rešitev smo prej čakali tri leta. Ako torej član take vlade nekaj obljubi, pomeni to, da že ima konkreten predlog, na kakšen način bo tisto, kar je obljubil, tudi izpolnil. Videli boste, da naše obljube, čeprav so ministrske, niso lažnive obljube.« (Od g. ministra najavljeni predlog je tudi za nas izredne važnosti, ker je naša dežela glede prehrane z žitom pasivna, op. ured.) ffUešimc krnela, da rešimo države" Dalje je rekel g. minister: »Stojim na stališču, da je treba vsem družabnim stanovom, ne samo kmetskemu, temveč tudi našim vrlim obrtnikom, industrij -cem in svobodnim poklicem enako ustreči. — Najprej pa je treba rešiti kmeta, da rešimo državo. Mi vsi gradimo svoje hiše na zemljo. Tudi gospodarska zgradba države mora biti na zemlji. Kmet hrani sebe in tebe in druge, selo in mesto. Osnova vsake naše politike mora biti poljedelec, mora biti vas! Ce kdo pravi, da nas samo vaš lahko reSi. to ni demagogija. To je zame resnica. Kot član vlade smatram kmeta za najtrdnejši temelj vlade. „Cpanke in gunjači — čuvarji države" Kot drugi govornik je nastopil minister za javna dela dr. Kožulj. Ta je izvajal med drugim: »Državo so ohranile, držale in jo bodo ohranile črne, žuljaste roke. Vse se je izpre-menilo, vse je propadlo — le kmet, mali kmeti, varuje svojo zemljo, ker je nanjo privezan: Lepo je rekel pokojni Nikola Pašič, da so »opanke in gunjači bili čuvar in bodo čuvar te države«. Zato moramo tudi priti do sklepa, da je najzdravejše nasloniti se na kmeta, zakaj kmet je čuvar državnih temeljev.« „Tudi kmet potrebuje države l*' »Morda bo kdo rekel,« je nadaljeval g. minister, »da držav res potrebuje kmeta, toda kmet da države ne potrebuje. Pa ni tako. Ravno kmetu je država najbolj potrebna. Po cesti, ki se bo gradila, bo hodila trudna kmetova noga in njegovi vozovi bodo Vozili po tej cesti. Prav tako je z drugimi prometnimi sredstvi, šole, ki jih imamo po naših vaseh, služijo kmetom. Zato je jasno, da kmet nujno potrebuje svojo državo. . .> Zato pa je tudi dolžnost vas kmetov,: da pridete 5. maja in glasujete za vlado, ki bo vodila kmetsko politiko, politiko modernega demokratičnega agrarizma.« Prcii razdiralcem Minister dr. Kožulj je rekel dalje: »Oni, ki nočejo konstruktivnega dela, marveč po kavarnah pri črni kavi pušijo dobre cigarete, pravijo za 5. maj: »Nikar ne hodite na volitve, saj £o nima nobenega pomena!« - ' : Vi pa, ki ne pijete črne kave po kavarnah, ne boste sledili takim politikom! Vi boste sledili tistim, ki poznajo vaše skrbi in težavo in ki hočejo delati za blagor naš in cele države.« ' Za složno sodelovanje Kot zadnji govornik je povzel besedo minister dr. Marušič, ki je rekel med drugim:i »Zdaj je prišel čas, ko je treba delati složno in z bratsko ljubeznijo. Proti politiki narodnega in državnega edinstva danes ni ved mogoče delati. S prepiri smo izgubili premnogo dragocenega časa, sedaj pa je potrebno, da se z učinkovitim delom lotimo obnove našega gospodarskega življenja.« Zborovanja se j« udeležilo okoli 26.000 ljudi. Govore gg. ministrov je prenašal tudi radio po vsej državi. govorov Članov vlade pa je razvidno, da se res priden j a nova doba, ki bo temeljito pome tla z žalostnimi ostanki le bolj žalostne stare politike, na njeno mesto pa postavlja neka] novega in sedanji dobi primernega. Vrtilno gibanje V sedanjo volilno agitacijo prav krepko posegajo tudi člani vlade, ki govore drug za drugim skoro vsak dan po radiju o najvažnejših vprašanjih svojih resorov. Preteklo soboto zvečer je govoril minister Ba prosveto CfarlC. Iz njegovega govora posnemamo, da se vlada prav dobro zaveda težav, s katerimi se mora boriti na prosvetnem polju. Minister je obširno govoril o ljudskih šolah in obljubil, da bo storil vse, da se odpo-more sedanjemu nenormalnemu stanju, ko Je dosti krajev brez šole in pouka, na drugI strani pa na stotine učiteljev brez posla. V svojem govoru se Je dotaknil tudi srednjih ftol in Cisto pravilno naglasil, da srednja šola 6e ne daje pravice do državne službe, ampak jje samo pogoj zanje. Obljubil je nadalje tudi, da vlada ne bo okrnjevala ali celo ukinjala dosedanjih visokih Sol, paC pa bo storila vse, da se visoke šole ne samo vzdrže na sedanji viSlnl, ampak da bodo Se napredovale. Glavna zahteva vse naSe narodne prosvete pa mora biti vzgoja v narodnem duhu. Število vseh vclilcev v državi Po podatkih Državnega volilnega odbora je v državi 3,829.974 volilcev vpisanih v volilne imenike. Konjice Na zborovanju razširjenega volilnega odbora v Konjicah, ki se je vršilo preteklo nedeljo, so sklenili predlagati kot kandidate poleg že prej postavljenih še gg.: Seručarja Frana, posestnika iz Konjic in Ignaca Kotnika, posestnika iz Vitanja. Haxbil socialističen shod Volilni shod, ki ga je bil sklical nosilec socialistične liste dr. Topatovič v Split, ao nasprotniki socialistov tako motili, da je moral predsednik shod predčasno zaključiti. Slovenec — kandidat v Bitolju. Na listi bivšega ministra Ljotiča so postavili v Bitolju za kandidata g. inž. Josipa Skaberneta, bi živi že mnogo iet v Bitolju. H bondldaiov v enem are« za za Jevf/čcvo liste 1 V srezu Nova Gradiška se Je prijavilo 11 kandidatov za Jevtičevo listo. Socialistične Itandidcriure Na tisti g. Topaloviia nameravajo v Sloveniji baje kandidirati: v laškem srezu župana Klenovšek iz Trbovelj in Malovrh iz Hrastnika; v ptnjskem srezu: delavec Herzog k Ptuja in kmet Locko iz Nove vasi; v ksmniSkem srezo: ključavničar Alojzij Beitar iz Perovega in kmet Franc Virjent % Olševka; v mariborskem (desnem) sresa: Jože Pete-jan iz Maribora in Ivan Dom iz Slov Bistrice; t mariborskem (levem) srezu; časnikar Viktor Eržen in Jože Petejan; v Ljubljani - okolici: Jurij Stanko iz Ljubljane in Jože Mojškrič iz Zadvora; v celjskem srezo: Fran Svetek iz Celja in kmet Lešnik iz škofje vasi; v Ljubljani (mesto): Stane Likar in Alojzij Sedej, oba uradnika. Kdo /zfecrisča nase bogastvo ? Kraljevina Jugoslavija je bogata dežela. Vsega blaga ima dovolj: nad zemljo (žito, les, živino itd.) in pod zemljo (rude). Dežela je bogata na prirodnih lepotah, bogata na vodnih silah. Imamo torej v deželi vsega ne samo dovolj, ampak kar preveC. Na drugi strani pa ne prestanejo tožbe o naši revSCini. In ljudje, vsaj njih ogromna veČina, so res revni. Delavci zaslužijo komaj za kruh, kmetje pa ponekod Se za sol nimajo, Čeprav trdo delajo noC in dan. Ti dve ugotovitvi sta resnični; med seboj si pa tako nasprotujeta, da ježe vredno nekoliko pogledati, kako to in zakaj to, da v tako »bogati« deželi kakor je naSa kraljevina ljudje trpe pomanjkanje? Kdor pazljivo prouCuje naš gospodarski položaj, mora priti na to, da je vse naSe bede kriva okolnost, da našega prirodnega bogastva ne IzkoriSCamo ml, najmanj seveda naši kmetje, ampak — tujci! To je rak-rana na-Aega sploSnega gospodarstva: mi delamo, drugi pa uživajo! Mi smo že večkrat omenili rudnik Bor v Srbiji. To Je eden največjih rudnikov bakra v Evropi. Baker pa Ima danes visoko ceno! Tega rudnika pa ne izkoriščamo mi, ampak neka tuja (francoska) rudniška družba. Ta družba Ima svoj sedež v Parizu; naš baker prodaja v tujino in denar za naie blago se steka v — Pariz... Od vseh ogromnih milijonov Čistega doblCka, ki ga družba napravi vsako leto, ostane pri nas v deželi le malenkost za delavske plaCe (17—20 Din na dan za delavca) in pa nekaj malega za davek! V TrepCi kopljejo našo svinčeno rudo, kjer je tudi nekaj zlata in srebra, Angleži. — Delajo tako kakor Francozi v Boru ... Mi nimamo od tega bogastva skoraj nič. Okoli Foče v Bosni leže tudi bogati zakladi pod zemljo. Tudi teh ne bomo dvigali mi, ampak dvigali jih bodo, Ce smemo verjeti časopisnim poročilom, tudi Angleži. Naši delavci bodo kopali ln garali, dobiček — in to milijonski — bo pa tekel v tujino ... Sicer pa nam ni treba stikati po takih primerih po Jugu države. Tudi naše Trbovlje, Jesenice itd. niso nič drugega kakor sijajne molzne krave za — tujce, Čeprav sedi v upravnih svetih teh družb tu in tam kakšen domačin. Kakor ena lastovka še ne naredi poletja, tako tudi kakšen domačin v tuji družbi tuje družbe še ne naredi »nacionalne«, ker gre dobiček vseeno le v tujino. Ce bi pa mi sami — bodisi država ali pa domači podjetniki, ki žive stalno pri nas doma — vsa ta bogastva izkoriščali, bi ne bilo lahko samo delavstvo dostojno plačano, ampak bi dobila tudi državna blagajna še toliko milijonov na leto dohodkov, da bi ostale davke lahko znižala za prav visok odstotek! Na tem polju nas Čaka torej še mnogo dela — ne samo vlado in državno upravo, ampak nas vse! Zavedati se moramo namreč, da je tuji kapital velika sila, ki se ne da raz-gnati čez noC, a zavedati se moramo tudi, da je fie hujša sila zaveden narod, ki bo znal tudi tujemu kapitalu polomiti roge, Ce bo le složen) Ta primer pa nam tudi dokazuje, kako silno je potrebno, da se sleherni državljan zaveda ogromne važnosti državnega gospodarstva tudi za sebe, ln da je zato vsak tudi dolžan, da pri državni upravi sodeluje z vso svojo močjo! Kdor pa stoji mirno ln s prekri-žanlml rokami ob strani, naj se ne Cudl, Ce mu tujci praznijo žepe! Svei «e oborožu/e Po grozotah svetovne vojne se je po vsem svetu razlll mogočen val miroljubnosti in beseda »razorožitev« je takrat mogočno odmevala v človeških srcih. NI pa Se minilo 20 let pa grozni moriji, ko je svet kar pozabil na vse vojne grozote ln se danes veliko bolj obo-rožnje kakor se je pred vojno, ko je cela Evropa kar Štrlela samih bajonetov in topov. Številke, ki so razvidne iz podatkov o trgovini z orožjem in pa iz državnih proračunov, ki pa navadno ne priznavajo vseh izdatkov za oboroževanje, so naravnost strašne. Te številke nam povedo, da so iz češkega izvozili od leta 1933. na leto 1934. trikrat toliko orožja kakor prejšnja leta, na Japonskem pa Je bil izvoz za dve tretjini veCJL VeČina držav pa si prizadeva ustvariti svojo oboroževalno industrijo doma ln v tem pogledu prednjači Rusija, ki Je prejela še leta 1928. dve tretjini svojega orožja iz tujine, danes pa izdeluje vse potrebno orožje doma! Če primerjamo v proračunih raznih držav samo priznane izdatke za oboroževanje — koliko je prikritih, nihče ne ve! — vidimo, da je svet samo lani izdal za oboroževanje nad 500 milijard dinarjev! To Je dvakrat veC kakor znaša zlati zaklad Zedinjenih držav! Najbolj pa se oborožuje dandanes Nemčija. O nemškem oboroževanju je povedal francoski minister Maurin te dni v parlamentu sledeče: »15 odstotkov nemške industrije izdeluje danes orožje ln municijo. Tovarne delajo noč in dan. Posebna delavnost se opazuje tudi v kemičnih fabrikah. Dalje zbira Nemčija ogromne količine konserv, zlasti iz Portugalske ln iz Južne Amerike. Najbolj zaposlena pa je v Nemčiji letalska industrija, ki izdela po 15 letal na dan.« Te številke in ti podatki ne obetajo mnogo dobrega za bodočnost. Uredba o javnih delih Ministrski svet je pretekli teden sklepal o javnih delih, ki naj se izvrše v prihodnjih 2 letih. Odobrena uredba predvideva med drugim, da se takoj prične gradita železniške proge Št Jani—Sevnica, ki se bo pozneje podaljšala na Novo mesto—Straža—Delnice. Prav tako je predvideno, da se takoj prične gradnja betonskih cest Ljubljana—Kranj in Maribor—Št. Uj—državna meja. Huda cavinsha kazen Carinsko sodišče je obsodilo nedavno dve veliki podjetji — kemično tovarno v Mostah pri Ljubljani in neko špedicijsko tvrdko v Beogradu na visoko globo 8,213.000 dinarjev zaradi nedovoljenih carinskih manipulacij. Carinska uprava si je svojo terjatev tudi v zemljiški knjigi zavarovala. Ravnatelji obsojenih tvrdk pa se bodo morali tudi pred sodiščem zagovarjati zaradi ponarejanja podpisov dveh carinskih uradnikov. Cdlihevanle bana dx.9w.ca Ban Dravske banovine g. dr. Dinko Puc je odlikovan x redom Jugoslovanske krene prve stopnje. K METSrK I LIST Kmetsko zborovanje v fflla&ihovu V nedeljo, dne 24. t. m., se je na vabilo kmetijskih, vinarskih in sadjarskih podružnic zbralo v dvorani »Uniona« okrog 600 kmetov iz obeh srezov, da izpregovore v obrambo svojih interesov. Predsednik tukajšnje podružnice zadruge »Kmet. družbe«, g. dr. Kovačlč je po otvoritvi zborovanja prečital pismo povabljenega ministra za soc. politiko, g. dr. Marušiča, kjer se opravičuje, da se radi zaposlenosti ne more udeležiti zborovanja, obljublja pa dosledno podpiranje kmetskih teženj za gospodarski in kulturni razmah naše vasi. Nato so govorili kmetje: Verlič iz Sv. Petra pri Mariboru za K. D. v Mariboru, Kovačič za Sadj. društvo v Sv. Petru pri Mariboru, Roškar za Kmet. podružnico pri Sv. Jakobu v Slov. gor., Peternel iz Kamnite in Urbas s Pohorja, vsak s področja ene kmet. veje (vinarstvo, sadjarstvo, živinoreja, vrtnarstvo, gozdarstvo). Iz teh govorov, često podkrepljenih ž zanimivimi statističnimi podatki, so se mogla dovolj razločno razbrati sledeča dejstva: 1. da so gospodarske prilike v splošnem ne le težke, ampak celo neznosne (kar je z ozirom na tukajšnji položaj — obmejni pas — z narodnega in nacionalnega stališča stopnjevano zlo!); 2. da se Te dni se je vršil občni zbor »Glavne na-bavljalne zemljoradniške zadruge«, na katerem je govoril tudi minister za kmetijstvo dr. Jankovič. V svojem govoru je rekel glede zadružništva med drugim: »Glede zadružništva, ki je podlaga in temelj kmetskega življenja, moramo še delati. Izdelati moramo zakon o zadružništvu za vso državo, s katerim bo zadružništvo zvezano v eni hiši tako, da bomo Imeli namesto današnjih tolikih majhnih in razcepljenih zadružnih zvez v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji, Bosni itd. jugoslovansko kmetijsko zadružništvo združeno v enotno zadružno gibanje. Takšno zedinjeno zadružništvo nam bo pomagalo pri zedinjevanju jugoslovanskega kmetijstva, ki bo najmočnejši čuvar te" države.« To izjavo ministra za kmetijstvo dopolnjuje poročilo zagrebškega lista »Obzora«, ki pravi v svojem tozadevnem poročilu iz Beo- Na naš članek, priobčen v »Kmetskem listu« pod gorenjim naslovom, je odgovorila »Domovina« v 12. številki tako, da si moramo ogledati njen odgovor nekoliko natančnejše. Na ugotovitev »Kmetskega lista«, da se nahaja v naši deželi še precej blaga, ki bi se dalo dobro spraviti v denar, odgovarja »Domovina«, da nam vse to bogastvo nič ne pomaga, »ker ga izkoriščajo drugi, kmet pa za zdravilne rastline itd. ne dobi skoro nič«. Na ta odgovor pripominjamo, da mi nismo razpravljali o vprašanju, kdo izkorišča naše bogastvo, ampak smo samo ugotovili, da je nekaj bogastva le še v deželi — kdo se pa od njega bogati, to je pa čisto drugo vprašanje, s katerim se »Kmetski list« zaenkrat ni pečal, bo se pa še. Torej prvi del odgovora »Domovine« na naš članek je zašel nekako v stran. Prav važen pa je drugi del, kjer pravi »Domovina« na naš predlog, naj se omogoči tudi pri nas gradnja hiš iz domačega lesa, sledeče: »Prvič dovoljujejo vsi pametni zakonski predpisi lesene stavbe le v redko naseljenih kmetje z rastočim ogorčenjem in vedno bolj zavedajo brezobzirnega zapostavljenja njihovega v socialnem pogledu prvenstvenega udejstvo-vanja in 3. da poznajo precej dobro vzroke obstoječih krivic, kakor tudi sredstva za zadevno zravnanje. Vsi govorniki so bili edini v tem-le pogledu: Država naj zaščiti tudi nas in pred vsem nas kmete, ki smo kot lastnici zemlje in njeni delavci osnovnica državne zajednice. Naši zastopniki, pred vsem bodoči poslanci, naj se zavedajo, da je prva njihova dolžnost razumevanje in zaščita kmetskih interesov, kar se je do sedaj zanemarjalo (eden od govornikov je navedel kot primer glasovanje o lovskem zakonu na zadnjem zasedanju banskega sveta, kjer je večina glasovala »za«, kar pomeni materialno škodo in ponižanje, zlasti kmeta-sadjarja. (Ogorčenje in vzkliki v dvorani: »Takih zastopnikov nočemo!«). Več ugodnosti in olajšav ter več avtonomije v vnovčenju kmetijskih plodov. Kmetje naj se organizirajo v svojih lastnih gospodarskih ustanovah. Po živahni debati je predsednik prečital resolucijo, ki se odpošlje merodajnim mestom, in' zaključil lepo uspelo zborovanje. grada, da se izdeluje v kmetijskem ministrstvu že zaključna redakcija (besedilo) novega zakona o zadružništvu. Novi zakon se bo nanašal na vse zadruge v naši državi ter bo izvedel njihovo popolno poenotenje. Sedež osrednjega vodstva združenih zadrug bo v Beogradu, steber skupne zadružne zveze pa bo »Savez srbskih zemljoradničkih zadruga«, ki mu predseduje sedanji minister za kmetijstvo dr. Jankovič. Kakor poroča »Obzor« dalje, tolmačijo V beograjskih političnih krogih novi zakon kot izraz želje vlade, da omogoči nov polet za-drugarstvu, ki bo slonel na duhovnem združevanju vseh poljedelcev v naši državi. Razvojne možnosti novega jugoslovanskega zadružništva se splošno ocenjujejo zelo optimistično in mu prerokujejo veliko vlogo pri gospodarskem in političnem preporodu našega naroda. deželah, drugič pa so lesene hiše po vseh dosedanjih izkušnjah najnevarnejša legla je-tike. Torej je pisec pisal o zadevi, ki je prav nič ne pozna.« če so dosedanji zakonski predpisi glede st°vb iz lesa res tako »pametni«, kakor se to zdi »Domovini«, je vprašanje. To trditev bi bilo treba šele dokazati. V Zedinjenih državah, kjer je okoli 70 odstotkov vseh hiš lesenih, in na švedskem, kjer jih je tudi približno toliko, kljub temu, da imajo v obeh deželah jekla, železa, cementa in opeke več kot dovolj, bi morali biti zakonski predpisi glede lesenih zgradb silno nespametni! še lepša pa je trditev »Domovine« o lesenih hišah glede j etike. Kako silno se v tej zadevi »Domovina« moti, zato imamo najlepši dokaz pri nas doma: V naši deželi je slrčajno(?) največ jetikarjev v mestih, kjer sploh ni lesenih hiš!! Nasprotno pa je bila — in je še — ta bolezen skoro neznana v naših vaseh, ki obstoje večinoma iz lesenih poslopij! Jetika se da namreč precej preprečiti s snago, ta je pa lahko tudi v lesenih h*š;,h doma. . ; Avstrijski časopisi, dalt%t«gatfošaiIi, da imajo v Gradcu celo neko ust$£oyo, M*podpira gradnjo lesenih hiš, in ta ustanova, užtjra tudi izdatno podporo javnih oi;ganav..£:emu neki Avstrijci to ustanovo podpirajo? Mar z: to, da bo širila j etiko? Pisec članka v »Kmetskem listu« prav rad prizna, »da zadeve prav nič ne pozna«. To ni ič hudega — vsak ne more vedeti vsega. Ampak nekaj pa tisti nevedni-pisec -le ve in si.sr to, da je gradnja lesenih hiš: povsod! tja v peti lastnikom opekarn in cementarni Ko« likor več bo lesenih hiš, toliko tnanj opeke in cementa in železja se bo porabita -r* v tem je vsa skrivnost odpora proti lesenim hišam, in to v dobi, ko vsak ve, kako lepo, in z malimi stroški se da les pripraviti, da se le težko ali sploh ne vname, da ne gnije itd.: Ne gre torej za »jetiko«, ampak za profite zgoraj omenjenih fabrikantov, rr to 30;.pa tisto, kar sicer zelo nevedni pisec filattfEfk .v »Kmetskem listu« prav dobro ve! Ilo so hmetief Na Češkem živita dva naroda: Neflicie.ih Čehi. Oba naroda sta kulturno visoko, razvita iu gospodarsko močna. , ut / w r.ti Oba naroda sta pa socialno <{gospodarske) precej enako razčlenjena: pri obeh/imamo kapitaliste, delavce, obrtnike in kn^ete. / >vi{uw. Tej razčlenjenosti primei-no^se razvilo na Češkem tudi javno življenje:goreči »nacionalisti« ne vidijo drugega pred seboj kakor Nemce in Čehe in bi radi vsak vsajeni »taboru p<>d zastavo »nacionalnosti« združili vtfevftvoje sonarodnjake brez ozira na njihov gospodarski položaj, kmetje pa, ki so. prav tako »nacionalni« kakor so razni nemški in češki »nacionalni« voditelji, pa pravijo, da se hočejo uveljavljati v prvi vrsti kot kmetje, ker nočejo biti šaftio •!-$pMprega«r l-aznim nacloriairiint£fišofifiČTifin liftftam. ' ' * •", ! jijr: ; ■■! .. Pod kmetsko zastavo so se tudr lahko zuašli nemški in češki kmetje v skupnem taboru, v svojo veliko korist, a tudi v veliko korist države. To sodelovanje je velika zasluga.-pokojnega voditelja čeških kmetov g. A »toniti a belile. Te dni pa so poskušali nemški »nacionalni« voditelji nemške kmete odtrgati od skupne fronte in jih pridobiti za svoje naniene. Te poskuse pa je silno energično zavrnil voditelj nemških kmetov na Češkem, minister Spina, ki je napisal v svojem glavnem glasilu med drugim: »Ali naj postane nemški kmet na Češkem zopet gostač v svoji hiši? Ne in trikrat ne in g°rJej gorje tistemu nemškemu kmetu, ki bi kaj takega predrznil! *.'. * Socialna . osvoboditev neniškib kmetov na Češkem je bila kronana z ustanovitvijo nemške agrarne (kmetske) stranke. Nemški kmet se je naveličal biti v svoji hiši gostač, in noče vpč biti predmet političnih kupčij, ampak hoče sam odločati o svoji usodi in bodočnostmi In samo tako, da so se kmetje tudi politično organizirali kot kmetje, so dosegli, da imajo tudi v politiki prvo besedo! Kmetski in neknietski interesi se ne dajo spraviti pod en klobuk, pa naj bo ta klobuk še tako lep. Zato pa ne bomo trpeli, da kdo ruši našo ponosno kmetsko organizacijo!« Zapomnimo si te besede tudi mi! Zlata kolajna braljicUmateri Mariji Pretekli četrtek popoldne je izročil predsednik pariške občine jugoslovanskemu poslaniku dr. Spalajkoviču zlato kolajno mesta Pariza, ki so jo nameravali 10. oktobra preteklega leta izročiti blagopokojnemu kralju Aleksandru in ki jo sedaj izročajo Nj. Vel. kraljicjr^naleri. . ,f £ci enotno zadružništvo fflenav leži na cesti" (Nekaj odgovora »Domovini«) fliirejjein cene/§epo«fopa> o/e pri kazenskih sodiščih •w • • • Na predlog ministra za pravosodje je vlada izdala novo uredbo o postopku pri kazenskih sodiščih, po kateri bo postopek hitrejši in tudi cenejši. Uredba ima namen čim bolj pospešiti postopek pri sodiščih, da se znižajo stroški kazenskega sodnega postopka. Nova uredba hoče dalje preprečiti odlaganje razprav in omogočiti, da ne bo treba razprav pri ustavitvah na novo za-Žeti. To je bilo zato potrebno, ker pomeni vsaka ponovna razprava znatno poslabšanje postopka, ker se ponovna razprava mora izvršiti z znatnimi stroški. Vse prejšnje delo je doslej propadalo. Že zaslišane priče so s težavo prihajale, zlasti, če so imele daleč potovati. Njihove izpovedbe so j^jstajale meglene, protislovne itd., sodna raz-soflfea je pa zaradi pogostega odlaganja razprav izgubila tistih visoki ugled, ki ga mora imeti med ljudstvotii. ■,( : ' 3Z :novo uredbo je omogočeno, da lahko tudi okrožno sodišče izreče razsodbo celo ob odsotnosti obtožencev., toda samo tedaj, kadar gre za kazensko dejanje, kaznivo z največ 5 leti zapora, posebno, pa tedaj, če je obtoženec že bil pri sodišču zaslišan in mu je bilo vabilo za sodno razpravo osebno vročeno. NapOsfed itna ta uredba namen omejiti stro-Ikfe' kazenskega postopka in omogočiti, da država lahko toboj izplača tiste stroške, ki jih je po Zakonu dolžna takoj poravnati. S to uredbo se nikakor ne izpremene te-iheljne naredbe in načela zakonika o sodnem zkkonskerii postopku, temveč te naredbe in ta načela le še podčrtuje in jih dela laže izvedljiva. .•».Mt '' r t i«; Angleži za mir Na Angleškem imajo tako kakor tudi v drugih državah posebne »lige prijateljev ( Društva narodov«. Ta liga je nedavno razpo- I slala okrožnico na ljudi s prošnjo, naj odgovore na sledeča vprašanja: 1. Ali je Društvo narodov potrebno? ^ 2. Ali ste za razorožitev? 3. Ali ste za odpravo vojnega letalstva? " 4. Ali ste za odpravo zasebnih tovarn za orožje? Na ta vprašanja je odgovorilo nad 3 milijone ljudi, in sicer je odgovorilo na prvo vprašanje z »da« 97 odstotkov vseh vprašancev, pa drugo vprašanje 92 odstotkov z »da«, na tretje vprašanje 85 odstotkov in na zadnje vprašanje 93 odstotkov. USlova ustava na "Poljskem V noči pd 24. na 25. marca je bila v poljskem parlamentu sprejeta z znatno večino glasov nova poljska ustava, ki daje zlasti predsedniku poljske republike velike pravice, ki bo poslej vrhovni politični razsodnik v poljski državi. On je vrhovni poveljnik poljske armade in sme izdajati nekatere ukrepe j brez sopodpisa ministrov. On imenuje eno , tretjino članov senata, parlament pa je voljen za 5 let. Strašna nesreča z granato 5:Pred ne&aj dnevi je našel llletni Martin Gozvoda iz Gornje Težke vode pri Stopičah staro avstrijsko granato in Jo skril, ne vedoC, kaj je to* v bližnji gozd. Preteklo soboto popoldne pa je razodel svojo skrivnost še nekaterim drugim dečkom. Vsi so šli v gozd in odnesli granato s seboj. Spotoma pa je začel llletni Janezek Udovč tolči z granato ob kamen. V istem hipu pa je počilo, granata se je lazletela indečku odtrgala desno roko. Malega nesrečneža so prepeljali v bolnišnico. Kmefcka mladina Ormož Ptujski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je priredil v dneh 24., 25. in 26. marca t. 1. prosvetno-organizatorični tečaj za dekleta. Tečaj se je vršil v prostorih risaLnioe meščanske šole v Ormožu. Ob otvoritvi tečaja je predsednik tov. J. Tomažič pozdravil vse navzoče tovarišice in goste imenoma pa zastopnika srez. nač. g. Rozmana, predsednika mestne občine Ormož g. dr. A. Hrovata in druge zastopnike šol in društev. Sledilo je uvodno predavanje šol. upr. iz Huma tov. Vadnjala o življenju in delu blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Dalje je načelnica ženskega odseka tov. Štann-parjeva pozdravila tečajnice, jih pozvala, da pazno sledijo izvajanjem predavateljev in s pridobljenim koristijo sebi in pa tudi društvenemu življenju. Sledila so redna predavanja, katere so održali gg. predavatelji in predavateljice: dr. A. Hrovat, Ana Vadmjalova, Ivan Kronov-šek, Mira Kolaričeva, dr. Ciril Kocmur, Alojzij Tomišič, Stanko Zorčič, Olga Šijančeva, Srečko Viltori, Joško Nardin ter zaščitna sestra Zdrav, doma iz Maribora. Predvajali smo tudi zdravstven film. Vsem predavateljem so tečajnice, 32 po številu, pazno sledile in živahno debatirale. Ogledale so si tudi zemljiško knjigo in sana-torij dr. O. Majeriča, ter posetile kinopredstavo. Med tečajnicami je vladala stroga disciplina in prisrčno tovarištvo, kar kaže, da so naša dekleta dovzetna za skupno in složno delo v našem po-kretu. Zaključek tečaja, ki je končal z lepimi načrti za delo naših deklet na polju prosvete, organizacije, gospodinjstva in z odmevom naše lepe narodne pesmi, bo ostal v trajnem spominu vsem tovarišicam in jih bo vzpodbujal k novemu intenzivnemu delu. Krško okrožje Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško okrožje je priredil pod vodstvom tov. Ivana Bavdaža celodnevni tečaj v cepljenju. Tečaja se je udeležilo 49 tovarišev in kmetskih fantov. Ker so taki tečaji koristni, prosimo merodajna oblastva, da nam nudijo večkrat priliko, da se v našem vinorodnem kraju naučimo pravilne nege trt in sadnega drevja. Med odmorom se je vršila seja, na kateri je poročal tov. Tine Horvatič o nalogah, ki nas čakajo. Po vzgledu drugih Pododborov se ustanovi tajništvo v Krškem, ki bo vsem društvom in članom v vseh zadevah na razpolago. Na seji se je razpravljalo o skupnem nastopu, ki se bo vršil v Gaber ju pri Dobovi v juniju. Na tej prireditvi hočemo in bomo pokazali, kako globoko je odjeknil v naši mladini kmetsko-mladinski pokret. Tovariši na delo, v pravcu, ki je jasno začrtan v naših pravilih. Šmartno ob Savi Malokdaj se oglašamo mi šmarski fantje in dekleta v »Kmetskem listu«, pa ne zato, da bi kdo mislil, da smo zaspani in da se nič več ne gibljemo. Mi šmarčani očitajemo manj bobnahja, a več dejanja. Na praznik sv. Jožefa je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet I. redni občni zbor. Zborovanje je vodil naš agilni predsednik tov. Janez Zaje. Iz raznih poročil je razvidno, da je društvo kljub raznim nepri- likam, katere so mu nastavljali razni »izobraženci«, uspešno delovalo. Članov ima naše društvo 55, odstopili so med letom samo trije. So to fantje, ki se dado dirigentom in diktatorjem zavleči na kriva pota. — V odbor so izvoljeni: tov. Janez Zaje, predsednik; Matija Ježek, podpredsednik; Ivan Dovč, tajnik; Alojz Bol ta, blagajnik. Društvo ima tudi »ženski odsek«, ki je prav pridno na delu. Občni zbor je zaključil tov. Janez Zaje s pozivom, da gredo tovariši in tovarišice pogumno v boj za staro pravdo in se zavedajo besed blagopokojnega kralja Zedinitelja: »Vas je vas in brez nje ni ničesar!« Grahovo pri Cerknici. Naš priljubljeni g. šolski upravitelj Franc Mercina obhaja 9. aprila t. 1. šestdesetletnico življenja. Rojen je bil kot sin kmetskih staršev v sončni Vipavi. Delo, ki ga je izvršil v teku svojega življenja, na raznih službenih mestih kot učitelj, svetovalec in duša kmet-skim organizacijam, bo zapisano vedno v zgodovini dotičnih krajev. Njega ne poznajo samo učenci in kmetski očanci, ampak tudi številne javne ustanove, zlasti pa občina Cerknica, za katero si je pridobil nebroj zaslug. »Društvo kmetskih fantov in deklet«, So-kolska četa, to je vse delo našega slavljenca, ki biva med nami že enajsto leto. Sedaj se pripravlja na odhod v pokoj. Težko ga bomo pogrešali, mi kmetski fantje in dekleta, občina Cerknica in vsi kmetje, zakaj bil nam je oče, zvest tovariš, svetovalec, neumorni in požrtvovalni voditelj. Donacka gora pri Rogatcu Kakor povsod drugod, tako smo spoznali tudi pri nas pod Donačko goro veliko važnost kmetskih mladinskih organizacij. Zato smo si ustanovili Društvo kmetskih fantov in deklet. Dne 19. t. m. nas je posetil Zvezin predsednik tov. Kronovšek ter nam dal vsa potrebna navodila in pojasnila za nadaljnji razvoj društva. — Pri igri »Razvaline življenja« so se naši fantje in dekleta imenitno odrezali, sedaj pa so začeli pripravljati igro »Domen«. Za bodoče tekme koscev in žanjic baje nekateri že sedaj kose in srpe brusijo in se vesele, da bi skoraj trava ozelenela. Šinkov turn Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo svoj 3. redni občni zbor dne 20. marca 1935 ob pol devetih zvečer v šolski dvorani, kjer se je določil program bodočega dela in izvolil nov odbor: predsednik: tov. Hafnar Mihael, tajnik: Mazi Franc, blagajnik: tov. Sršen Franc. Na občnem zboru se je sklenilo, da ustanovi društvo godbeni odsek. Nato je novo izvoljeni predsednik ob 11. uri zaključil zbor ter je naprosil vse navzočne za sodelovanje. Dvor pri Žužemberku Na praznik sv. Jožefa, 19. t. m. je tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet uprizorilo na Sokolskem odru v Žužemberku veseloigro »Tetka na konju«. Igrali so večinoma novinci in so svoje vloge prav dobro rešili, kar je tudi v veliki meri pripisati spretni režiji šol. upravitelja g. C. Dekquala. — Sploh opažamo v zadnjem času močno pp-življeno delovanje omenjenega društva in želimo tudi nadaljnjih uspehov. Št. Jurij ob Šcavnici Društvo kmetskih fantov in deklet Sv. Jurij ob ščavnlci prosi vsa okoliška društva, da ne prirejajo na dan 2. junija t. 1. nobenih prireditev, ker bo društvo ta dan priredilo »Tekmo koscev«. V slučaju slabega vremena se bo tekma vršila dne 10. junija t. L Tudi mi iz Bele Krajine javljamo, da smo uvideli veliko potrebo za izobrazbo kmetske mladine. Ustanovili smo Društvo kmetskih fantov in deklet, ki se dobro razvija kljub temu, da ima veliko nasprotnikov, katerih glavni voditelj seveda ni kmet. Upamo pa, da bodo ti kmalu spoznali svojo zmoto in pristopili v naše vrste, da se bomo složno borili za boljšo kmet-sko usodo. V nedeljo, dne 17. marca, smo imeli ustanovni občni zbor, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Zveze tov. Ivan KronovSek, ki nam je v jasnih besedah razložil pomen in važnost kmetsko-mladinskih organizacij. Na občnem zboru so bili izvoljeni: za predsednika — Pečarič Janez, za podpredsednico — Stanko Kostelc, za tajnika — Anton Brodarič, za blagajničarko — Kolar Apolona. Dravlje pri Ljubljani Društvo kmetskih fantov in deklet v Dravljah bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 31. marca ob 2. uri popoldne. Krka pri Stični Društvo kmetskih fantov in deklet bo Imelo dne 7. aprila ob 23. uri v šoli svoj redni letni občni zbor. Medvode Društvo kmetskih fantov in deklet v Medvodah priredi v nedeljo, dne 24. marca ob 3. uri popoldne pri tov. Val. Janharjiuv Zejah svoj X. redni občni zbor. V oglje pri Kranju Te dni smo tudi pri nas izbrali pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva kmetskih fantov in deklet. Nasprotnikov, ki ljudi odgovarjajo od našega bodočega društva, imamo sicer mnogo, toda mi, ki smo prepričani, da smo na pravi poti, se ne damo oplašiti. Fantje in dekleta, le pogumno na delo, da bomo tudi sosedom za vzgled. Živela naša kmetska organizacija! — Fant iz Vogelj. "Dopisi * Iz cerkniške okolice Naj tudi od nas Notranjcev širša javnost nekaj izve, kako se gibljemo in udejstvujemo v javnem življenju. Malokdaj je slišati kaj novic od nas, dasiravno tvorimo v velikem pasu mejo napram Italiji. Po naših tleh vozi proti Trstu mednarodna dvotirna južna železnica. Pretežna večina ljudstva živi od obdelovanja in prevoza lesa na postajo Rakek. Vsled splošne gospodarske in politične krize je nastal zadnja leta velik zastoj v lesni trgovini, tako da se kmetu-producentu skoro f več ne izplača obdelovati les ter ga za borih 60 Din voziti iz Loža, po »asfaltirani« cesti na postajo Rakek. Da je s tem nastalo pomanjkanje, to vemo vsi, najbolj pa kmet-obrtnik, ki se komaj še vzdržuje, štiri leta smo čakali na izpolnitev obljub, danih od gotovih nosilcev »idej« za izboljšanje zapuščene Notranjske. Leta so minula, a obljubljenih dejanj ni, in zato se polašča ljudstva nejevolja in mržnja do gotovih krogov. Toda led je prebit: prišel je čas, da si izberemo nove pravične in poštene zastopnike za parlament, zagovornike kmetskih teženj in pravic. To je pokazal volilni sestanek na Rakeku za določitev kandidata v našem srezu, na katerem je bil s soglasno večino izvoljen naš priljubljeni g. minister Ma- ruSič. Seveda nekaterim ni bilo prav, da Je prevzel kandidaturo sam g. minister Marušič. Toda kmetje smo za to, da je v srezu za zagovornika temelja naroda in države mož, da bo naša Notranjska prišla med tiste kraje, da jo bo znal ceniti tako domačin kot tujec. Akcija za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak je povsem odobravanja vredna; našlo bi pri tem kruha veliko brezposelnih, poživil bi se tujski promet, oboje v korist kmeta in obrtnika. Mi kmetje, posebno organizirani fantje in dekleta, to akcijo odobravamo ter želimo, da bi kaj kmalu te naše želje prešle v dejanja. Iz Zagorja ob Savi V nedeljo 24. t. m. je imela svoj občni zbor krajevna organizacija JNS za Loko-Izlake, občina Zagorje. Po kratkem, a temeljitem razgovoru o političnem položaju so zborovalci sklenili zaupnico predsedniku vlade g. Jevtiču; da mislijo resno, bodo pokazali 5. maja s svojim glasovanjem za njegovo listo. Prav tako pa so izrekli zaupnico tudi dosedanjemu poslancu g. Mravljetu in banovin-skemu svetniku g. Birolli. Dosedanji poslanec g. Mravlje uživa splošno zaupanje, zlasti pa še nad delavstvom, kateremu je stal v najhujših časih gladovnih stavk zvesto ob strani, kar mu vsi uvidevni delavci ne bodo nikdar pozabili. Nemogočih stvari sicer ni mogel doseči, storil pa je v polni meri svojo dolžnost ln zato nam bo njegovo delovanje vedno v hvaležnem spominu. Kakor smo mi vedno lahko računali nanj, tako lahko računa tudi on na nas. Deset jajc — en dinar! Zagrebški časopisi, in po zagrebških tudi naši, so te dni poročali, da prodajajo kmetje okoli Varaždina in Ludbrega (v bivšem Zagorju) po 10 jajc za 1 dinar, bolj debelih, izbranih jajc pa dobiš 7 za 1 dinar! škatlica vžigalic pa velja tudi 1 dinar; torej mora kmet dati za eno škatlico vžigalic 10 drobriejših ali pa 7 boljših jajc! Nekdaj, recimo pred 30 leti, so prodajali v Ljubljani jajca po 2—3 za »groš« (5 starih krajcarjev). Na deželi so jih prodajali po krajcarju, 5 za »groš«. Takrat je torej kmet plačal za eno škatlico vžigalic 1 jajce — danes pa jih mora dati deset! Za dobre >cajgaste« hlače je plačal kmet nekdaj 1 goldinar = 100 krajcarjev = 100 jajc. Danes veljajo take hlače (povprečno) 100 dinarjev ali 100 X 10 = 1000 jajc! Vsak razumen človek mora uvideti, da je takšno razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskih proizvodov nevzdržno in da mora vse kmetsko gospodarstvo propasti prej ali slej, če vlada ne bo hotela ali mogla najti sredstev, da pritisne na industrijo v smislu znižanja cen industrijskega blaga ali pa da določi primerne ukrepe v zaščito cen kmetijskih pridelkov. ^l^tili Samomor neznane mladenke. Pretekli $etr-lek je opazoval železniški obhodnik Ivan Povšni iž Zagorja pozno ponoči neko žensko, ki je nekaj časa hodila po aklendrovskem mostu; nato pa se pognala z mosta 20 metrov globoko v vodo. Dekle je bilo visoke postave,; nosilo pa je modro obleko in zeleno jopico. Na desni roki ima neznanka 6 prstov. • t Lizol je pila na Jožefovo 19 letna hči nekega posestnika v Podložah pri Ptujski gori, ker jo je bil oče pokaral, ker se je od popoldanske službe božje vrnila nekoliko kasneje domov kakor navadno. Zdravniška pomoč je prišl? ž® prepozno. >t Nesreča. Rudarju Ludviku OtjeŠmku Te-harjev je pretekli teden eksplodiral pri. delu smodnik. Prepeljati so ga morah zaradi hudih poškodb v bolnišnico. Kupčije z zemljišči in hišami v Ljubljani. V januarju in februarju je bilo sklenjenih v Ljubljani 28 kupnih pogodb za hiše in zemljišča ca skupni znesek 5 milijonov in 160.000 dinarjev^ Parcele so plačevali večinoma po 50 do 150 Din za kvadratni meter, ena parcela je bila prodana po 500 Din za kvadratni meter, ena pa celo po 707 Din. Nasilen obtoženec. Pred ljubljanskim sodiščem se je zagovarjal te dni 20 letni Ivan Ježek. Proti pričam pa je Ježek tako hudo nastopal — eno pričo je celo klofutnil — da je dohil za žalitev priče 6 mesecev, zaradi vloma pa 1 leto in 7 mesecev ječe. Svojega gospodarja je zabodel hlapec Josip Hernak v Jurijskem vrhu ob Pesnici. Gospodarja so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Neprevidni •troci. 121etni posestnikov^ sin Č. J. iz Dornave je nekje našel celo patrono in se z njo igral. V roki pa se mu je patroM vnela, se razpočila in mu odtrgala dva prsta. V št. Juriju pri Grosupljah se bo vršil živinski in kramarski sejem prvo soboto v aprilu, to bo 6. aprila 1935. Prodajalci in kupci vabljeni. Kokoši je kradel posestniku Martinu Čuku iz Lanoove vasi. Pastirček pravi, da je kradel kokoši za nekega drugega moža, ki so ga orožniki tudi že izsledili. Pokvarjena mladina. V Podgozdu nad Igom je služil 121eten fant pri posestniku Frano Anzelcu dva meseca pod tujim imenom kod Ciril Dobočnik. Izkazalo pa se je, da £e piše v resnici Adolf Pečar doma z Vrhnike štev. 200. Ker je fant sumljiv, ga sedaj zasledujejo orožniki. ... ... ' .... .,' l&Sjat"*^*?.*^- In semenski krompir oneid In roza prodata JEKONOH", Ljubljana Kolodvorska 7. • Uspeli vinskega sejma in razstave v jC/uIemeru Opozorilo naročnikom! c-/f7T v' " ! ^iaf Vse naročnike, ki dolgujejo na na-naj Evropa kar pogine, ker ni vredna, da živi«. Letalo za 125 dolarjev V neki tovarni avtomobilov v Ameriki izdelujejo sedaj model >ljudskega letala«, ki bo veljalo kvečjemu 125 dolarjev ali pa še manj. To bo potniško letalo, ki bo dosegalo brzino do 170 kilometrov na uro. Letalo bo torej znatno cenejše kakor avtomobil in podjetniki upajo, 'da bo letalo ščasoma avtomobil popolnoma izpodrinilo. * Umetno srce iz gumija Med največje ruske učenjake-medicince pri-It .-vajo dandanes profesorja medicine Smirnova ■v Moskvi, ki se posebno bavi z operacijami srca. Te dni so pripeljali na njegov oddelek mornarja, katerega je nekdo v pretepu zabodel naravnost v sree. Smirnov je moža takoj položil na operacijsko mizo in pravo srce mornarju izrezal; na mesto pravega srea pa je vložil v telo umetno srce iz gumija, ki ga je gonil majhen motor. Gumijasto srce je zadelo takoj poganjati kri v telo; med tem pa je profesor Smirnov pravo srce spravil v red In ko je biti getov, je gumija- sto sree %opet odstranil in ga nadomestil s pravim. Mornar bo okreval. Ta operacija je vzbudila veliko pozornost v vsem zdravniškem svetu, ker nam odkriva nova pota v zdravljenju težkih telesnih poškodb. Kuharska knjiga — zakonik! V Teheranu (v Perziji) je izšla te dni knjiga, ki je tudi zakonik — kuharska knjiga! Vsa v tej knjigi omenjena jedila smejo pripravljati samo na način, ki je v knjigi opisan, in samo taka jedila smejo prodajati v gostilnah; vsa druga ali drugače pripravljena jedila nasprotujejo »koranu« (mohamedanskemu svetemu pismu) in so zaradi tega prepovedana. Kdor pa te določbe krši, izgubi gostilniško koncesijo. Brez protekcije ne gre... Nemški Časopisi so te dni poročali, da je postal generalni ravnatelj ene največjih nemških zavarovalnic, Goebels, član akademije za nemško pravo. To mesto pa ni samo častno, ampak je tudi dobro plačano. Sedanji generalni ravnatelj Goebels pa ni bil vedno to, kar je. Nekdaj je bil priprost zavarovalni agent, ki je zavaroval ljudi in njihovo imetje proti proviziji. Generalni ravnatelj pa je postal kmalu potem, ko je postal njegov brat dr. Goebels — minister 1 Nekaj za gospodinje Ciganski golaž s cmoki. Nareži 40 dkg čebule in 15 dkg špeha. To daj v kozičo, dodeni paprike po okusu in pusti, da vse nekoliko zarumeni. Nato prilij 2 žlici kisa, in daj v kožico nekaj na debele kose narezane govedine, nekoliko kumna, majarona in soli. Vse se naj nekaj časa pari (duši). Ko je vsa tekočina izhlapela, dodaj še nekaj koščkov bra-vine (koštrunovega mesa), ki naj se nekoliko opeče, potem pa polagoma zalivaj z vodo. — Nazadnje prideni še nekaj koščkov svinjine in ko je tudi to opečeno, pusti vse skupaj v sopari, da postane vse meso mehko. Končno dodaj še nekaj paradižnikove mezge. Z možgani nadevana jajca. Trdo kuhana jajca prereži in poberi rumenjake previdno iz beljakovine: Rumenjake pretlači skozi sito, osoli in popopraj, potem pa jih zmešaj s po- lovico dušenih telečjih možganov, osmlnko Htra smetane is nekoliko drobtinic. 6 to zmesjo napolni prazne trde beljake. Nato na« mati primerno posodo x mastjo in poloti Jajca vanjo. Ostanek zmesi pa zmešaj s snegom od treh jajc in s nekoliko smetane, pollj Jajca in daj na ogenj za četrt ure. čebulna Juha. Opeci nekaj kruhove skorje brez masti, potem pa «e v masti. Narefi primerno čebule in jo oprati v masti, dodaj pa opečeno kruhovo skorjo, soli in popra in zalij z vrelo vodo. To kuhaj četrt ure. Pretga-nja ni treba. Predno daš Juho na mizo, ubij vanjo eno ali dve jajci. Parjeno (dušeno) zelje. Malo čebule zarumeni na dosti masti (za kilogram zelja vsemi masti dve žlici). Dodaj tri kocke sladkorja, da tudi zarumeni. Nato deni v kožico drobno zrezano zelje in osoli. Zelje naj se pari najprej brez vode. Ko je zelje že nekoliko sparjeno, zreži nanj eno jabolko, dolij nekaj jeslha, mešanega z vodo, da nI prehud, z vodo pa polagoma zalivaj. Tako naj se pari zelje približno poldrugo uro. Hadic program od 31. marca do 7. aprila 1935. Nedelja, dne 31. marca. 7.30: 0 pogozdovanju v letošnjo spomlad in dečji dan (ing. Tavčar Karel) — 9.00: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 10.00: Najvažnejša določila obrt. nega zakona za nameščence (dr. Stojan Bajič) — 11.40: Mladinska ura (Ljudevit Mrzel). Ponedeljek, dne 1. aprila. 1910: Zdravniška ura (dr. Magajna). Torek, dne 2. aprila. 18.20: Propaganda «a žensko domačo obrt (Milka Martelančeva) —> 19.10: Pravna ura (dr. Knaflič). Sreda, dae 3. aprila. 18,30: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). Petek, dne 5- aprila. 18.00: Filozofski sprehodi (dr. Veber). Sobota, dae 6. aprila. 18.00: Miha Maleš (g. Tominec). — 18.15: Aktualnosti (Ljudevit Mrzel) — 20.00: Zunanji politični pregled (doktor Jug). ________ Sejmi 31. marca: v Studencu pri Krškem; 1. aprila: v Novem mestu, Litiji, Polhovem gradcu, Cerknici, Livoldu, Celju, Vidmu ob Savi, Murski Soboti; 2. aprila: v Rakeku, Ptuju, Dramljah pri Ma- riji Magdaleni, Dolnji Lendavi; 3. aprila: v Krškem, Zg. Tuhinju, Radgoni, št. Pavlu pri Preboldu, Sv. Lenartu v Za-bukovju n. Sevnico; 4. aprila: v Mokronogu, Loškem potoku, Ptu- ju, Sv. Primožu pri Blagovni, Turnišču; 5. aprila: v Stari cerkvi, Hotederščici; 6. aprila: v Mokronogu, Križevcih. Vfedncsizii papir/i 2>/*% Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8«/o Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 378—380 Din 75—76 Din 70-73 Din 65-66 Din 46-48 Din 67—68 Din 78-80 Din 260- 262 Valute 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 4360 Din 1756 Din 14*25 Din 210'— Din 290 Din 1*84 Din 364 za delo, svečanost in sporf, kakor tudi vse moško in žensko perilo iz platna, cefirja, oks-forda, sifona, batista in svile, dobavi po zelo znižanih cenah m TRGOVSKI • DOM ' ftmitirM. Veliki ilustrirani cenik zastonj! • PERILA • BI - OBLEK Celfe št. 63. r. z. z o. z, v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 Telefon taterurban 25-06 (v lastni bi«) O Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenioni zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, kornzno moko, korazni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zeljo, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh nmetnih gnojil (rud. superf osfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dnšika, čilskega solitra itd.), cementa in drago glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne Bllovac", Earlovao, za vse vrste zidne in strešne opeke. VeUka noč se bližal Kviza nas še vedno muči t h' "H' ■ Nova obleka, nova ruta, novi čevlji, nov klobuk pa razveseli staro in mlado. Težko je danes gospodarju obleči družino, ker denar se le s težavo dobi, %ato je potrebno, da se še pred nakupom zanimate, kje Se kupi ceneje in vendar dobro. Dolgoletne izkušnje bi dobre zveze s tovarnami mi omogočajo nabavo blaga iz prve roke. Da pokažem svojim zvestim odjemalcem, kako jih cenim, sem se odločil cene in tudi moj skromni dobiček ponovno znižati. — Pri meni dobite že » (ttpgmii:-^ ■■ . - .,■• . . od Din 117-— naprej . . od Din 68-— naprej . . od Din 36*— naprej . . od Din 18-— naprej K . od Din 28-—. naprej 1 par niošk. čevljev iz boksa z močnimi podplati in vsem priborom od Din 58-— naprej t par ženskih.nizkih čevljev od Din 47'— naprej :V zalogi imam tudi KOLESA (biciklje) in nadomestne dele. —t Posebno lepo izbero imam v modernih moških SRAJCAH in ženskih nogavicah, volnenih in svilenih rutah, f Stalno je na zalogi betonsko železo, rasno orodje, okovje, šipe, steklo, porcelan, cement, umetno gnojilo,-..živinska sol, modra galica, žveplo, f ZAJAMČENO NAJBOLJŠE GUMI VRVICE Ra cepljenje: trt, vinogradniške brizgalnice itd. itd. :V3e;.-;kar rabite ea dom, dobite po najnižjih cenah pri a*juiiutp »»■. _ cMVOLn ti. GVCSCR trgovina z mešanim blagom, TREBNJE, Dolenjsko. inoško štofasto obleko žensko volneno obleko žensko svileno obleko žensko svileno ruto . lep moški ktobuk laslcpnzfee iščemo za ljudsko zavarovanje. Plačamo ugodno provizijo. — Ponudbe na naslov: „ Drava" zavarovalni odd. Maribor, Trg Svobode 6 TISKOVINE vseh wsLlrqmke, uradne,rekla m. W^t\ne,casojm, knjige, večban ^mst^vtii-lisk hitre in pečeni! Usk mre m pečeni: TISKARNA MERKUR L1U B L7AN A .GRE GOR£ 11 EVA & 23 ^kt-25-52^fdeqyam -.Tiskarna 11 k r k ar. RES VAŽNA IN VESELA NOVICA TOVARNA VOLNENIH TKANIN m Mlllllt a V PARAČ1NU je znižala z 2. marcem svoje cene tako, da dobite sedaj sukno, za katero ste plačali pred 2. III. Din 180'— do 200 —, za 120 — do 140 — Din. Vabimo Vas v trgovino v Ljubljani - Gradišče (nasproti Drame), da se o tem uve-rite ter se poslužite te ugodnosti. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni don reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) iilica štev. 1 ■ Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka mg VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje ^^ stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja.// Vložneknjižice dru- ^^ gih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti ^š poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem ra- ^^ čunu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. s== PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavni- kih od 8—127» in od 3—47s, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 Vg ure. §Hj Podružnici: KAMNIK - MARIBOR gj Stanje vlog: Din 35,000.000- Rezerve: Din 1,300.000- H KMETJE! Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej v svojem „Kmetskem listn"! -Cena malim oglasom je samo 1 dinar za besedo. Urednik; Janko ViCič, ~ izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne; fi, Mibalek), Ljubljana.