Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Stev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Stev. rač. poštne hran. 12.549 Izhala vsako nedello II. LETO Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malini oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračalo septembra 1933. ŠTEV. 38 Združitev občin v srezu Murska Sobota. Po čl. 138 in 139 zakona občinah, so bile v mursko soboškem srezu združene občine. V bodoče bo v našem srezu 19 občin, ki bodo po številu svojega prebivalstva inlpo svoji gospodarski moči v stanu, da rešujejo vse gospodarske, kulturne in socialne naloge, ki jih današnji čas zahteva, ki pa vsled svojega malega obsega niso mogli izvrševati v polni meri. Združene bodo naslednje občine. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 OBČINA Tek. štev. I m e Število preblpalcev! volllcev Bodonci Novi Beznovci Radovci St. Beznovci Vadarci Zenkovci Skupaj Cankova Domajinci G. Črnci Korovci Krašči Topolovci 891 53 499 189 586 439 2.567 463 363 174 286 423 170 Skupaj 1879 G. Lendava Kovačevci Kruplivnik Vidonci Trdkova del 1.020 243 463 869 547 233 17 154 62 153 124 743 150 102 52 80 142 39 565 289 68 139 230 181 V O L I S < E Tek. štev. Označba Bodonci v šoli. Združena občina: Bodonci, organizujoča obč. Bodonci Cankova v šoli Združ. obč. Cankova, org. o. Cankova Davčna moč 18.810 949 5 951 7.049 8.355 12.508 53622 26 775 8 645 4 069 12128 11.916 9.581 73114 3. Gor. Lendava v šoli, združ. obč. Gor. Lendava, org. o. Gor. Lendava Skupaj 3.142 907 26 457 3.632 6 209 7.965 5 699 49.922 OBČINA Tek. štev. I m e 47 Dankovci 48 Kuštanovci 49 Mačkovci 50 Moščanci 51 Otovci 52 Pečarjevci 53 Poznanovci 54 Prosečkavas Število prebl»alCEB[ »DlllCBB 242 416 214 311 462 640 334 310 81 127 65 119 131 181 91 102 55 Andrejci 56 Krnci 57 Lukačevci 58 Martjanci 59 Mlajtinci 60 Nemčavci 61 Noršinci 62 Sebeborci Skupaj 2 929 Skuoai 63 Murska Sobota 317 115 51 347 217 211 282 529 2.069 3 571 897 88 36 16 97 74 110 90 148 659 923 VOLIŠČE Tek. štev. 8. Označba Mačkovci v šoli združ. obč. Mačkovci, org. obč. Pečarovci Martjanci v šoli združ. obč. Martjanci, org. obč. Sebeborci 10. Murska Sobota v obč. biši, združ. o. Murska Sobota, org. o. M. Sobota 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 Adrijanci Boreča Čepinci G. Petrovci Lucova Martinje (selo od uo. Trdkova) Neradnovci Stanjevci Šulinci Ženavlja 392 265 747 405 207 300 303 453 426 322 115 79 193 125 64 80 101 150 128 107 Gor. Petrovci v šoli, združ. obč. Gor. Petrovci, org. o. Čepinci 11.272 3 955 10.862 13 152 4.120 3 230 4.522 9 814 9099 4411 64 65 66 67 68 69 Bakovci Gradišče Krog M. Črnci Rakičan Satahovci 1.141 388 802 294 571 297 303 109 234 79 166 85 II. Murska Sobota v šoli, združ. obč. M. Sobota okolica. org. obč. Bakovci Skuoai 3 493 976 Skuoai 13 830 1142 74 437 28 Doliči 29 D. Slaveča 30 G. Slaveča 31 Kuzma ~ 32 Matjaševci 754 812 647 549 342 181 247 141 185 104 Gor. Slaveča v šoli, združ. obč. Gor. Slaveča, org obč. Dol. Slaveča Skuoai 3 104 858 Domanjševci Ivanjševci Kančevci Košarjevci Kukeč Križevci Lončarjevci Panovci 640 124 230 144 269 976 235 185 215 39 80 40 88 371 87 57 6 927 13 447 10.746 8.879 4 024 70 Fikšinci 71 Gerlinci 72 Motovilci 73 Pertoča 74 Ropoča 75 Večeslavci 383 697 415 605 391 687 108 171 135 202 117 199 12. Pertoča v šoli združ. obč. Pertoča. org. obč. Gerlinci Skupaj 3158 932 44023 Križevci v šoli združ. obč. Križevci, org. obč. Križevci Skupaj 2.803 977 Borejci čmelavci Kupšinci Rankovci Vančavas Veščica 292 374 364 287 327 276 82 91 97 75 85 73 7. Kupšinci v šoli združ. obč. Kupšinci, org. obč. črnelavci Skupaj 1 920 503 21.516 3 125 8 761 3.298 5 433 27.154 5.231 3 986 76 77 78 79 80 81 82 83 84 Berkovci Čikečkavas Fokovci Ivanovci Pordašinci Prosenjakovci Ratkovci Selo Središče 119 215 378 306 89 400 161 654 191 39 77 122 105 31 138 51 229 77 Skuoai 2513 869 78 504 12.321 10595 22.641 12817 9.288 14.639 "85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 BoicraCi Brezovci Dolina Gorica Markišavci Predanovci Puconci Polana Šalamencl Vaneča 155 320 218 366 200 235 506 207 433 397 40 109 60 119 59 82 136 57 127 132 13. Prosenjakovci v šoli Zdr. o. Prosenjakovci org. o. Selo 14. Puconci v šoli Zdr. o. Puconci org. o. Puconci 82.301 Skupaj | 3037 921 (120 989 česalni salon za dame in gospode se prneli s I. okt. IKAv Hemešovo hišo poleg Hote) KRONE OBČINA VOLIŠČE Tek. I m e Število Tek. Označba Davčna štev. priblvalcet VOlllCEV štev. moč 95 96 97 98 99 100 101 Kramarovci Nuskova Ocinje Rogaševci Sv. Jurij Serdica Sotina 249 482 326 509 694 770 629 66 128 85 127 191 178 194 15. Sv. Jurij v šoli Z dr. o. Rogaševci org. o. Serdica 7.784 11.837 7.313 20.161 20.343 17.102 9 794 Skupaj 3S59 969 94 334 102 103 104 105 106 Krajna Lemerje Puževci Skakovci Strukovci 356 371 287 339 289 88 117 87 98 88 16. Strukovci v šoli Zdr. o. Strukovci org. o. Lemerje 18612 16 651 14.677 22.479 23 827 Skuoai 1642 478 96 246 107 108 109 110 111 112 113 114 Budinci Hodoš . Krpiivnik M. Dolenci Markovci Peskovci Šalovci V. Dolenci 318 471 240 155 558 183 875 370 85 144 78 41 132 58 289 107 17. Šalovci, spodnja šola Zdr. o. Šalovci org. o Šalovci 7.955 22402 7.284 3031 14.543 4.603 33 302 9 025 Skupaj 3170 934 102.145 115 116 117 Moravci Tešanovci Vučja gomila 646 814 620 208 263 219 18. Tešanovci šola Zdr. o. Tešanov. org. o. Tešanov. 119 851 30.572 17118 Skupaj 2080 690 67 541 118 119 120 12J 122 123 Gederovci M. Petrovci Petanjci Sodišinci Tropovci Tišina 186 157 635 318 365 394 55 45 m 80 98 104 19. Tišina v šoli Zdr. o. Tišina org. o. Petanjci 11.717 9.239 45.441 17,244 8.935 13.637 Skupaj 2055 554 106.613 Vsega skupaj 52.621 | 15 497 politični pregled Jugoslavija. Vsa Jugoslavija je na svečan način proslavila desetletnico rojstva prestolonaslednika Petra. Povsod so se vršile službe božje, so-kolska in druga društva pa so priredila akademije in slične proslave. V večjih krajih so se vršile tudi baklja-de s svečano razsvetljavo hiš. Posebno svečane so bile proslave v večjih mestih. — Minister za zgradbe dr. Srkulj bo prispel v našo banovino, kjer si bo ogledal ceste in javne zgradbe. Predvsem bo posetil Maribor in okolico. — Na zadnji seji vlade je bilo na dnevnem redu vprašanje podaljšanja provizoričnega trgovinskega sporazuma z Nemčijo. Ministrski svet je dalje sklenil, da pristopi k rešitvi velikih gospodarskih vprašanj, ki so že dalj časa na dnevnem redu in so jih proučile razne komisije. — Dne 12. t. m. je bila sklicana plenarna seja tarifnega odbora, ki je sklepala o novi blagovni tarifi, ki jo je sestavila direkcija drž. železnic. — Notranji minister je na predlog bana dravske banovine izdal uredbo o združitvi večjega števila občin v dravski banovini. — Občinske volitve v dravski banovini so razpisane za nedeljo, dne 15. oktobra. — »Glasnik J. N. S." objavlja v eni izmed poslednjih Številk, da je glavni odbor JNS v smislu statuta stranke sklenil osnovati posebne mladinske organizacije. — Na skupščinski seji sreskih organizacij J. N. S. za oba mariborska sreza, je navzoči minister g. dr. Kramer razpravljal tudi o združitvi občin in o bližajočih se občinskih volitvah. O tem je rekel med drugim: Z uvedbo načela velike občine se je zakon prilagodil zahtevam časa in vedno bolj naraščajočemu obsegu samoupravnih poslov, ki jim more, ne da bi preobremenila prebivalstvo, zadostiti le velika občina. V primorski banovin* na primer obsega občina Imotski ves srez in vsa primorska banovina šteje 101 občino, torej za preko dvajset manj, nego ua primer en sam srez naše dravske banovine, mursko— soboški. Dolžnost vseh pravih narodnih ljudi pa naj bo, da zastavijo svoje sile za zmago zdrave nacionalne politike tudi v naši občini. — V Ptuju se je vršila, zadnjo nedeljo ogromna narodna manifestacija v navzočnosti zastopnikov Nj. Vel. kralja in predstavnikov vlade. Naš narodni vladar je poklonil sokolski mladini krasen prapor. Nemčija. V kratkem se bo sestala v Parizu konferenca francoskih in angleških državnikov, da se posvetujejo o skupnih ukrepih proti Nemčiji. Francoska vlada baje namerava pozvati Nemčijo na odgovor pred Društvo narodov radi njene tajne oborožitve. — V zadnjem času so se širile govorice, da vladajo med Hitlerjevim režimom in nemško vojsko ne- soglasja. Sedaj pa je Hitlerju uspelo tudi vojsko pridobiti na svojo stran, ter mu je prisegala enako slepo pokorščino, kakor r^ekoč bivšemu cesarju Viljemu. V kratkem bo najbrž tudi hitlerjevski pozdrav uveden v nemško vojsko. — Vlada pripravlja izenačenje vseh nemških denarnih zavodov. Bankam naj bi ostali samo osebni krediti. Uvesti pa se namerava enotno obrestno mero in znižati diskont, da bi se na ta način razbremenila tudi industrija, ki mora plačevati pretirano visoke obresti. — Vsi uradniki, ki imajo več kot 300 mark plače, bodo prisiljeni iti v gledališče, da se tako podpre umetniško življenje v deželi. — Ker so se širili glasovi, da namerava Avstrija nehati svojo borbo proti Nemčiji, je nek narodno socialistični voditelj imel v radio govor, v katerem je obrazložil zahteve, ki jih stavlja Nemčija Avstriji in to: obnovitev političnih pravic avstrijske narodno socialistične stranke, ukinitev vseh odredb proti narodnim socialistom, udeležba vseh strank v prihodnji vladi, razpis novih volitev in sestava nove vlade. Strahovita letalska nesreča V torek, dne 12. t. m. se je ponesrečilo naše potniško letalo, ki vozi na novi letalski progi Ljubljana— Sušak. Na letalu je bilo razen pilota in mehanika 6 potnikov. Letalo je vodil g. Nikitin, mehanik pa je bil g. Trkulja. Kmalu po startu se je letalo zaradi goste megle zaletelo v gozdič pri umobolnic« pri Studencu nedaleč Ljubljane. Letalo se je razbilo, vsi potniki, pilot in mehanik pa so bili na mestu mrtvi. Železo v snop ju Pri zadnji mlatitvi je nekdo uti-kal razno staro železje v snope pšenice v Moravclh. Mlatilnica Zrinski Štefana v Mo-ravcih, kakor tudi njegovi strojni po-magači so bili neprestano v nevarnosti, da se stroj pokvari, ali pa da odskoči iz valjka v snopu skrito železje in ubije kakega delavca na mla-tilnici. Odkar so se za ta slučaj začeli zanimati orožniki v Puconcih in uvedli preiskavo, je zlobnež to delo opustil, ter se železja ni več našlo pri nobenem posestniku v snopju. Sodišče v M. Soboti preiskuje zadevo in upamo, da bo krivce izsledilo ter jih kaznovalo kakor zaslužijo za svoje zlobno početje. Murska Sobota — Dar. Za revno deco brezposelnih rudarjev v Trbovljah, je darovalo osobje tukajšnje kurilniške izpostave 158 Din. J — Proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Okrašeno s številnimi trobojkami, ki so že na predvečer zaplapolale z vseh poslopij, je naše mesto dostojno praznovalo desetletnico Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. V dopoldanskih urah so se vršile službe božje v cerkvah ob navzočnosti številnih predstavnikov in meščanstva. Posebno svečana je bila božja služba v rim. kat. cerkvi, kateri je prisostvovala močna četa Sokolov v kroju s svojim praporom. Med mašo je igral sokolski orkester, vmes je pela gdč. Gregorčeva in šolska mladina. Po maši je bil mimohod Sokolov in vojaštva pred predstavniki oblastev in rezervnimi oficirji. Zvečer pa sta priredila Sokol in Jadranska Straža družabni večer za svoje članstvo v Sokolskem domu, ki je bil nad vse dobro obiskan. Po uvodnih besedah br. staroste geom. Pertota je sreski načelnik g. Lipovšek govoril o našem morju. Njegove lepe besede so žele vsesplošno odobravanje. Ob sviranju neumornega sok. jazz-orkestra se je na to razvila ne-presiljena zabava, ki je zapustila pri vseh najboljši vtis. — Izgubila se je damska torbica na poti iz M. Sobote do gostilne Čačinovič v Rakičanu. Pošten najditelj naj jo odda v trg. Brata Brumen v M. Soboti proti primerni nagradi. — Nesreče. Deset letni Kous Karel, sin agrarnega interesenta iz Kroga je padel na trnje. Pri tem se mu je trn zapičil v oko. — Na cesti je spodrsnil sin malega posestnika Horvat Martin iz Melinc. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Hlapca Saden Franca iz M. Sobote so pripeljali z resnimi poškodbami v bolnišnico. Nek mizar ga je po neprevidnosti ustrelil v prsa. — Roko si je zlomil, ko je padal z voza, kočijaž Bencik Franc iz Gornje Lendave. — Dveletna Vekaš Margit iz Kapce si je z vročim lugom poparila obe nogi, prav tako tudi njena mati Vekaš Rozi. — Meseca avgusta so »mrli v., bolnišnici: Bankovec Ana, posest-nica 53 1. iz Kobilja; Maruška Matilda 24 1. žena dninarja iz Apač; Hoz-jan Roza 11 I. hči posestnika iz Čren-sovcev; Horvat Jožef 59 1. delavec in posestnik iz Bogojine; Šafarič Pavla, 21 17 služkinja iz Gornje Slaveči; Sa-gaj Marija 75. 1. prevžitkarica iz Pre-sike; Drvarič Roza 31 1. mala po-sestnica iz Vučje Gomile; Poredoš Jožef 45 1. natakar iz Ljutomera; Elizabeta Kepe 5 1. hči dninarja iz Gaberja. — Sresko sodišče v Soboti naznanja, da je predsedništvo apelac. sod. v Lljubljani z razpisom z dne 4. IX. 1933, vsled nezadostnega kredita, ukinilo uradne dneve v Gor. Lendavi in Križevci. — Dr. Skerjanc, zdravnik v Beltincih, ki je ordiniral do sedaj pri pošti, se je preselil v stanovanje pok. Dr. Kolarša. dopisi Ižakovci. Naše prostovoljno gasilsko društvo je proslavilo v nedeljo, dne 3. t. m. 10 letnico svojega obstoja. V ta namen so uprizorili vrli mladeniči in dekleta enodejanko .Najboljši je gasilec", za kar so želi priznanje od občinstva. G. šolski upravitelj Gaberc Anton je imel primeren nagovor. Tudi pevske točka so bile izvajane prav dobro pod vodstvom br. dijaka Jožefa Gaberc, kateri je re-žiral tudi igro. Ta prireditev se je vršila na šolskem dvorišču, ker z gostilničarji se ni moglo tozadevno sporazumeti. — Vrlim gasilcem kličemo: Le tako naprej in uspeh je zagotovljen. Moralni in materijalni uspeh prireditve je zadovoljiv. m 17. septembra 1933 jauni nastop Sokola v Murski Soboti Rogaševci — Osebna vest. V soboto 9.sept. sta se poročila g. Meško Jakob, učitelj v Trdkovi in gdč. Jazbec Mery, učiteljica v Sv. Juriju. Mladima novo-poročencema želimo v novem stanu obilo sreče 1 — Sejem Vsako leto se vrši 10. sept. na obletnici blagoslovitve tuk. cerkve sejem. Letošnji sejem je bil izvanredno dobro obiskan. Izgleda, da so prišli vsi prodajalci na svoj račun. Prodane jabolke, ki imajo letos izvanredno dobro ceno, so kmetom vrgle precej denarja, tako da so lahko kupovali vse potrebščine za iimo. Ves dan je v popolnem miru potekel. — Sokol. Sokolsko društvo je imelo ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika, slovesno sejo, kjer so podali funkcijonarji poročila o delu med počitnicami. Radi premestitve prosve-tarja br. Beloglavca in načelnice se je izvolilo za prosvet. sestro Štiblerjevo, za načelnico pa ses. Zem-lič. Odhajajočima se je br. tajnik zahvalil za njuno dolgoletno uspešno društveno delo. Vlomi in tatvine Dne 17. julija 1933 ob 10. uri predpoldan, ko so bili domači na polju, je bilo vlomljeno skozi zaklenjena vrata v hišo Ošlaj Pavla v Fi-lovcih, ter pokradeno razne moške in ženske obleke v vrednosti okoli 4060 dinarjev. Za tatovom je manjkala vsaka sled. V Filovcih je bila javna govo-rica, da so to domači tatovi, kjer so orožniki intenzivno vršili poizvedbo, niso pa mogli priti tam do nobenega pozitivnega rezultata. Zadnje dni avgusta, ob priliki neke druge poizvedbe pa se je orož-ništvu posrečilo raskrinkati vlomilce pri Ošlaju in še treh drugih vlomov. To so bili cigani Kokaš Josip, Horvat Mihael in Horvat Ignac (znani brusač) doma iz Doline. Orožništvo v Puconcih je našlo ukradeno blago zakopano v gozdu v Dolini. Cigani pa so imeli pomagače pri raznih posestnikih v Dolini (posestnik Adam K. in najemnik Štefan K.) je orožništvo našlo veliko zalogo ukrade-negablaga, katero so tam skrili cigani. Na Vaneči pri posestniku Matiji K. so orožniki našli v sobah in v kupu (oselci) slame, razne ukradene obleke in postelnine v vrednosti preko 2000 dinarjev. Cigan Horvat Ignac je imel celo zvezo v Zenkovcih, kjer je prodal pri posestniku Štefanu S. del pokradene obleke po zelo nizki ceni. Vso obleko so orožniki (četudi je bila dobro skrita) izsledili in vrnili lastnikom. Tatinske cigane kakor tudi posestnike, ki so pomagali ciganom, čaka zaslužena kazen. Pregledovanje in žigosanje sodov. Pregledovanje in žigosanje sodov bo v Murski Soboti: dne 13. in 14. meseca oktobra, dne 13. meseca novembra in dne 13. meseca decembra. Elisbupzi]a v Bjupdjevac bo v nedeljo 17. t. m. Avtobusi bodo vozili po sledečem redu: 1.) Koblencerjev avto ob 145 iz Šalovci, 2 15 iz G. Petrove v M. Soboto in od tu naprej. 2.) Čakovski avto ob 2 uri iz Pužavec, ob 2 30 iz Brezovec, ob 2 45 iz Puconec v M. Soboto in od tu naprej. 3) Drugi Čakovski avto ob 3 uri iz M. Sobote, ob 3 20 iz Moravec, ob 3 30 iz Tešanovec, ob 4 iz Do-brovnika ob 4*25 iz Turnišča, ob 4 50 Iz D. Lendave. 4.) Sv. Lenartski avto- ob 3 30 iz M. Sobote, ob 3*40 iz Rakičana, ob 410 iz Beltinec in 4 30 iz čren-sovec. 5.) Sv. Lenartski veliki avto ob 3 uri iz G. Radgone, ob 3 80 iz Radenci, ob 3 40 iz Veržeja in ob 4 30 iz Ljutomera. Izletniki naj vstopajo točno, da ne pridemo z zamudami. Avtobusi se vrnejo zvečer po isti poti nazaj. Vožnja stane za osebo okrog 50 Din. Novih prijav se več ne sprejme. Organizacija. Vsem krajevnim organizacijam! Pozivamo vse krajevne organizacije, da pošljejo takoj po izidu „Murske Krajine" svojega zastopnika (člana odbora) v naše sresko tajništvo, kjer se mu izročijo kandidatne liste in izjave za občinske volitve. Istočasno prejme od nas tudi inštrukcije o vlaganju in podpisovanju kandidatnih list in njih predstavnikov. 8. X. 1933 - Z000- SOKOL Spored okrožnega zleta 17. septembra 1933. Ob 9 30 uri skušnje vseh oddelkov na telovadišču pri Sokolskem Domu. Ob 10*30 (po skušnjah) izbirne šta- fetne tekme okrožja. Ob 14 30 uri povorka; vse članstvo, ki ne zaposleno se zbere pred Sokolskim Domom; Kroji Civil z znakom. Od 15—17. ure nastop vojaštva In vseh oddelkov okrožja na letnem telovadišču. Ob 18. uri pričetek ljudske veselice v Sokolskem Domu. Viak proti Nodoiu odhaja ob 19. uri 30. min. Br. edinice naj se takoj ob prihodu v M. Soboto javijo br. Horvat Janku v Sokolskem Domu. • Zdravo 1 Okrožje. Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Ponudbe trgovskih učencev. Združba trgovcev je prejela od Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani naslednji dopis: „Vsej javnosti je znano iz časopisnih poročil v kako bedo so zapadli rudarski revirji, zlasti pa Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Vsled premajhne zaposlitve v rudnikih je omajana v premnogih slučajih pa tudi že uničena eksistenca stoterih družin. Prav posebno je radi tega prizadeta ru darska deca odnosno mladina, ki je že končala osnovno oziroma meščansko šolo, ker ne najde absolutno no-ne zaposlitve. V Ljubljani živeči * rojaki iz rudarskih revirjev s njo stvorili Akcijski odbor, ki si je med drugim tudi nadel nalogo, iskati možnost zaposlitve za ono mladino rudarskih revirjev, ki po končani Šolski dobi ne najde in verjetno tudi v doglednem času ne bi našla kruha v revirjih. Po našem mnenju obstoji en del pozitivnega reševanja trboveljskega problema v tem, da se razbiemene revirji, delovnega naraščaja, oziroma da se ga usmeri v druge praktične poklice in stroke. V zasledovanju tega cilja naslavljamo na p. n. Predsedstvo Zveze trgovskih združenj nujno prošnjo, da bi potom apela ali okrožnice na vsa Združenja trgovcev v dravski banovini upoštevalo prosilce iz rudarskih revirjev. Olajšana bi bila s tem ustvaritev eksistence onim, ki bi se posvetili trgovskemu poklicu, kolikor-toliko pa bi bila razbremenjena tudi javna skrb rudarskih občin. V poštev pa bi prihajalo v prvi vrsti podeželje, kjer učni gospodarji nudijo učencem tudi preskrbo in stanovanje v hiši. V soboto, dne 16. sapi. zvečer ob pol 9. url in v nedello, dne 17. septembra popoldne ob pol 4. uri in zvečer ob pol 9. uri OTVORITEV TON-KINO SEZONE z veselo ton-filmsko opereto ..LJUBEZEN Z NEBU" V glavnih vlogah: MAGDA SCHNEIDER, HERMAN THIMIG in SZOKE SZAKAL. Uglazbil: PAUL ABRAHAM. Ton-lfino DITTMCH. Priznano dejstvo je, da je mladina iz rudarskih revirjev dobro izšolana, vsled pomanjkanja pa, ki ga mora trpeti od mladih nog, skromna in delavoljna. Prepričani smo, da bi bili učni gospodarji s temi učenci ali učenkami zadovoljni. Izvedba tega predloga bi bila najbolj enostavna tem potom, da bi gg. trgovci, ki reflektirajo na učence iz rudarskih revirjev, javljali to potom svojih združenj Zvezi ali pa direktno podpisanemu odboru, ki bo imel od rudarskih občin ob sodelovanju uči-teljstva izdelan seznam reflektantov za posamezne stroke in bi v danem slučaju navajal dotičnike v direkten stik z učnimi gospodarji. Akcijski odbor za pomoč gla-dujočim rudarjem Ljubljana, Wolfova ulica št. 1. Zveza apel akcijskega odbora toplo priporoča in prosi združenja, da bi opozorila trgovce, da sprejetnejo mladino iz rudarskih revirjev in s tem pomorejo hudi stiski, ki tare prebivalstvo v revirjih. Pravilno gnojenje—bogata žetev! Gnojiti moramo v jeseni, pred setvijo! Gnojilo zaorati. Za ozimna žita, travnike, vinograde priporočamo : Nitnnfncbal.Riicpz 4°/°dušika- 8°/°{osforne HI Irlll Uanflr nUaE kisline, 8% kalija in 33% apna Nitnnfncfaal I z 8% dušiki». 6% fosforne niiruiuanlll 1. kisline, 8% kalija in 33«/« apna Nitrofos z 4°/o dušika in 12% fosforne kisline flpneni dušikz i6o/»du§ika in iQfij« aPna Naročujte skupno, ker je ceneje radi prevoza! — Naročila sprejema: Tuornica za dušik d. J. Ruše v RuSah pri Mariboru. kmetijstvo Honserviranje zelene krme. (Silo.) VII. Način kvašenja. Kakor je že omenjeno nastane pri kvasenju v silosu precejšna toplota, ki pospešuje razvoj mlečnih bakterij in z njimi mlečne kisline. Mlečni bak. teriji se množijo pri toploti od 15 - 60° C, izogibati pa se moramo toplote v silosu med 30—38°, ker se pri tej toploti premočno razmnožijo za pravilno kvasenje škodljivi bakteriji. Za dosego tega imamo dva načina, ki sta se splošno obnesla, to sta mlačno in toplo kvasenje. Mlačno kvasenje nastopi pri toploti do 30° C. Pri tej toploti se mlečni bakteriji-tako hitro razmnožijo, da spodrinejo druge. Pri toploti nad 30° C do 38° pa se rade razmnožijo maslene, ocetne in druge bakterije, ki pokvarijo silažo. Radi tega se mora rastline tako vložiti v silo, da ne nastopi ta nevarna toplota. Postopa se takole : Travo ali druge rastline se spravi takoj po košnji še sveže in tudi rosnate ali malo mokre od dežja v silo. Od dežja preveč namočeno travo pustimo na vozovih, da se voda malo odteče, potem se jo raz-reže na 1 cm dolžine, v silosu se jo enakomerno razdeli in stlači, posebno ob robu, da se iz nje iztisne čim več zraka. Rastlina se potem zaduši, ker nima več zraka za dihanje, s čemur se prepreči razvijanje toplote. Glavni pogoj za mlačno kvasenje je, da se silo čimprej napolni, ker je pri polnem silosu že večji pritisk. Če se vlaganje tudi za kratek čas prekine, se že mora stlačeno krmo pokriti, pokrov pa obtežiti, posebno, če seen-siiira rastline, ki vsebujejo premalo sladkorja in se radi tega težko kvasijo. Spodnje plasti so pod pritiskom gornjih, iz gornjih pa se zrak iztisne le s pomočjo posebnih priprav za tlačenje. Pri vsakem prestanku polnjenja se (nore krma v silosu provi-zorno pokriti in sicer navadno na ta način, da se pokrije gornja plast z zmočeno sečko od slame, nato pa pride pokrov z desk, na tega pa potem uteži. Pri zopetnem polnjenju se ta sečka odstrani, odstrani pa se tudi gornja plast silaže, če že kaže znake pokvarjenja. Ce pa se s polnjenjem hitro nadaljuje, tako, da se ni bati, da bi se med tem časom gornja plast silaže pokvarila, se lahko pusti ta seSka v silosu kot vmesna plast, mora pa se jo dobro poškropiti z vodo. Ko je silo napolnjen, se naj en-silirano krmo pokrije z bolj debelo plastjo nerazsekanega plevela ali manjvredno travo. Par cm gornje plasti se navadno vedno pokvari in se jo mora zavreči, pri plevelu ali manjvredni travi pa se zguba nepozna. Na to plast plevela se dene potem sečko od slame, na to pa preša ali uteži, ki bi naj ensilirano krmo stalno tlačili. Pri kmetskih silosih in silo- jamah, kjer ni posebnih priprav za tlačenje, se dene tudi v napolnjeni silo kot zadnjo plast plevel ali manjvredno travo, na to pa 30 - 50 cm debelo plast ilovice, kateri je primešana raz-sekana slama in soli. To plast ilovice pa se mora prvih 14 dni dnevno politi z vodo in steptati, da ne dobi razpok. Na ta način delajo tudi v Savski banovini, kar se je dobro obneslo. Mlačao kvasenje se obnese najbolj, kadar je toliko krme za ensili-rati, da se aftpoifii silo v par dneh. Na ta pačio se ensilira mokra trava, če se jo radi deževja ali hladne je- seni nemore posušiti. Za mlačno kvasenje se posebno dobro obnesejo vitki silosi, ali silo-jame, vzidane globoko v zemljo. Za mlečno kvasenje trava nesme biti navenjena. Svežo pokošeno se mora takoj zrezati in vložiti v silo. Navadni kmetski silo se lahko napolni v enem ali dveh dneh. Če pa se pusti travo predolgo ležati, ta uvene in se potem v silosu premočno se« greje, kar silažo pokvari. V silosu morajo delati med polnjenjem dve do tri zanesljive in močne osebe, ki vlaganje zravnajo in tlačijo. Otave ali otavice navadno ni treba razrezati, za to pa se mora še bolj paziti, da se ta v silosu enakomerno razdeli in stlači. Tlačiti se mora sproti, prav temeljito pa ob robu. Pri rastlinah, ki vsebujejo za kvašenje premalo sladkorja, se jim mora ta dodati, kot je bilo že omenjeno v prejšnjih poglavjih. Pri mlečnem kvasenju se mora paziti, kaka toplota se razvija v silosu. Toplota preko 30° C lahko vso krmo pokvari. S posebnimi termometri se lahko ta ootek zasleduje. Toplota preko 30» C pokaže, da je krma v silosu premalo stlačena in da je ostalo preveč zraka med krmo. Da se prepreči pokvarjenje, se mora takoj, ko se opazi, da je nastopila previsoka toplota, krmo v silosu dobro stlačiti. Prednosti mlačnega kvasenja so: 1.) da se trava lahko ensilira v popolnoma svežem stanju. To je posebno ugodno v pozni jeseni pri spravljanju kuruze, otave, otaviče, tretje detelje i. t. d. Teh pridelkov pri nas dostikrat ni mogoče pospraviti. Če pa lahko naš gospodar te pridelke pospravi popolnoma neodvisno od vremena, si si;tem dosti prihrani na krmilni vrednosti in na delavnih močeh. 2) Silo se naenkrat napolni in čimpreje se ta napolni in zapre, tem bolje je za kvaliteto silaže, za gospodarja pa prijetneje radi vporabe in razdelitve delavnih moči, k temu pa je celo delo popolnoma neodvisno od vremena. Tu se ni trebit bati ne dežja, ne rose, pa tudi ne slane. Kmetski silo se napolni z motornim strojem za rezanje v par urah, pri rezel-nem stroju na vitelj v enem dnevu, pri stroju na roke pa 2—3 dneh. Toliko časa pa je pri nas vedno, da se lahko to delo izvrši. Pri hladnem deževnem ali jesenskem vremenu se ne razvije v silosu z lepa taka toplota, da bi se bilo treba bati, da se bo vse pokvarilo. Tudi zgube na hranilni vrednosti krmil so zelo majhne, ker ležijo krmila le malo na zraku. Mlačno kvasenje pusti v rastlinah beljakovine, vitamine in druge snovi neizpremenjeno. Slaba stran mlačnega kvasenja bi bilo ta, da je pri letni vročini težko izvedljivo, ker bi že radi zunanjega vpliva nastala toplota v silosu nad 30« C. Izvoz sadja. Sadna letina v sosednih državah je pičla. Radi tega je povpraševanje po sadju veliko in bo še večje, iskalo se bo zlasti žlahtno namizno sadje. Obrano je že vse zgodno sadje. Le škoda, da se že sedaj trga jesensko sadje, ki še ni zrelo. Izgovor, da letos sadje zelo odpada in bojazen radi tega, da se ga bo moglo veliko manj odprodati, ne držf. Cena dobremu namiznemu sadju bo gotovo veliko boljša, kakor na pol zrelemu sadju, ki se vporablja le za industrijske svrhe. Zgubili pa bomo tudi dober glas v inozemstvu in druga leta, ko bo drugje več sadja, trgovci ne bodo hoteli priti k nam nakupovat. Zato ne trgajmo pred 25. septembrom: zlate parmene, kanadke, boskopskega kosmača, damasanke, banucanove renete, zelenega štetinca, beflerja; pred 10. oktobrom pa ne mo-šancjarje, bobovce, jonatan, londonski peping, krivo peceij, rumenično jabolko ter ostale zimske sorte. Tržne cene. Lfubljana: Voli I. vrste 4 do 4 50 Din, voli II. vrste 3 do 4 Din, voli III. vrste 2 50 do 3 50 Din, krave debele 3 do 4 Din. klobasarice 150 do 2 50 Din, teleta 5 do 6 Din, vse za kg. žive teže. Ptll|: krave 2 do 4 Din, voli 3 do 4 50 Din, telice 2 do 4 50 Din, biki 2 50 do 4 D n, svinje 6 50 do 8 50 Din, vse za kg. žive teže. Ovce 80 Din komad. Maribor: mhdi prašiči 5-6 tednov stari komad 120 do 150 Din, mladi prašiči 7-9 tednov stari komad Din 5MK) do 300 Din, mladi prašiči 3—4 mesece stari komad 250 do 320 Din, mladi prašiči 5-7 mesecev stari komad 380 do 450 Din, mladi prašiči 8 — 10 mesecev stari komad 550 do 600 Din, mladi prašiči stari 1 leto komad 650 do 750 Din, 1 kg. žive teže 7 do 8 Din, 1 kg. mrtve teže 10 50 do 11 Din. Novi Sad: pšenica 105 do 107 50 Din, Som bor pšenica 102 5® do 105 Din, Sremska pšenica 100 do 102 50 Din, koruza Bačka 60 do 68 Din za 100 kg. Patrlnje in Krlievd na Hrvatskem: biki 3 do 3 25 Din, voli 2 50 do 3 Din, krave za pleme 2 75 do 3 Din, krave za mesnice debele 2-25 do 2-50 Din, junfce 2 50 do 3 25 Din, teleta 4 do 6 50 Din, svinje debele 6 do 7*75 Din, svinje šunkarice 5 do 6*50 Din, vse za kg. žive teže. Konji in žrebeta 900 do 1900 Din za kom., praseta za pečti 90 do 140 Din za kom., ovce 50 do 70 Din za kom., koze 40 do 50 Din za kom Izjava. Podpisana vd. Domjan Klara roj. Pozvek, iz Murske Sobote, Slovenska ulica št. 11 izjavljam, da ne odgovarjam za dolgove, katere je Vogrinčlč Aleksander, kot poslovodja moje ključavničarske obrti napravil, ali jih v bodoče napravi. Obrti sem se odpovedala. Murska Sobota, dne 12. septembra 1933. DOM/AN KLkRA. SppminshB knjige sa^^jja Dospel^so ^najnovejši ROdlH CSSOpiSl. V naiem se da enonadstropna trgovska hiša obstoječe iz 2 velikih lokalov, (1 lokal za manufakturno in špecerijsko trgovino, drugi za trgovino z železom) s kompletno opremo (stelaže in pulti) magazinom in kletjo ter stanovanjem obstoječe iz 5 sob in postranskih prostorov na najprometnejšem mestu na glavnem trgu v Štrigovi. Ista hiša se tudi proda. Vprašati pri lastniku A. BRODNJAK v Čakovcu ali pri gosp. KOVAČ apotekarju v Štrigovi. 3