CON SUPPLEMENTO SPECIALE SUELA COLLABORAZIONE ITALO-JUGOSLAVA GOSPODARSTVO LEIO XIV ŠTEV. 346 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 24. JUNIJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II S PRILOGO O GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ZSSR zaposlena z velikimi gospodarskimi načrti Decentralizacija industrije ustvarja nova vprašanja Z Zahoda se pogosto čuje' tudi glas, i.a bi bilo zgrešeno dvomiti v miro-JUbnost Sovjetske zveze; kajti ne gle- de na tihe namene sovjetskih držav- dikov, za katere pač ni lahko zvedeti, Sovori za trditev, da se ni treba bati ‘dteiiadenj iz Sovjetske zveze že dej-Slv°, da je država močno zaposle- z izvedbo svojih gospodarskih na-crtov. Hruščev, ki je dal pobudo za ^Polno preureditev gospodarske upra-ye — znana je njegova decentralizaci-Ja gospodarskih upravnih organov — želi vsekakor še razviti sovjetsko industrijo ter rešiti mnogo važnih gospodarskih vprašanj. . Načrt za decentralizacijo uprave sov-Ntskega gospodarstva je bil odobren Jdaja 1957. Tedaj je bil opuščen pet-ictni načrt, ki bi bil šesti, in zamenjan s Prvim izmed dveh sedemletnih načr-tov (1959-65 in 1966-72). šlo je predvsem zalo, da se dvigne proizvodnja 'a reši vprašanje razdelitve industrijskih obratov po posameznih republikah. V prvem izmed omenjenih sedem-jelnih načrtov je viden poudarek na ''akovosti proizvedenega blaga in na dosego ravnovesja v splošnem gospodarskem razvoju. PETROLEJ IN NARAVNI PLIN NAMESTO PREMOGA Zanimiv je načrt glede pospeševa-nia posameznih energetskih virov. Namesto premoga naj bi se bolj razvila dporaba petroleja in zemeljskega pli-na. Med raznimi industrijskimi vejali je treba dati prednost razvoju kemične industrije; razviti je treba spe-c'aiizacijo in pravilno razdelitev vloge v Posameznih vrstah strojegradnje. Ob-Sežen je načrt glede proizvodnje gra-djva, ki je potrebno, da doseže iako v‘sok cilj, ki je bil posiavljen, to je, da se zamenja polovica starih stano-Vanj z novimi. Tudi prvi sedemletni dačrt si prizadeva, da se ustvarijo po-8oji za povečanje proizvodnih zmogljivosti v vzhodnih deželah Sovjetske ?veze. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA VZHODNIH PREDELOV SOV. ZVEZE Odstotek od celotne proizvodnje ZSSR vremog Petrolej Plektiika deklo 'penient kes Baker Aluminij Bomb. tk. Obuvala 1940 1950 1955 1965 35,9 47,0 46,9 50,0 9,0 — 28,5 30,0 22,4 37,8 37,3 46,0 32,1 52,7 47,2 48,0 19,5 25,7 27,8 42,0 38,8 40,1 44,0 52,0 — — — 88,0 — — — 71,0 3,8 7,2 7,7 11,4 10,5 17,1 19,2 23,0 seima z Resnica je, da uspe tisti, ki vztraja, do veljfa glede vsakega dela v življei-Pju posameznika pa tudi skupnosti, velja prav tako glede tržaškega velesejma. Po vztrajnem boju za obstanek sejnia, ki sta ga vodila sejemska uprava in tržaška trgovinska zbornica ob Podpori vse tržaške, javnosti, se zdaj kažejo prvi uspehi. V mislih imamo predvsem večje za-Phrranje, ki ba vzbuja tržaški velese-jetn v tujini; saj so se letos priglasili Oovi udeleženci iz tujih držav — tako razstavlja letos tudi Sovjetska zveza — Pa tudi sam položaj osebnosti, ki so Prišle letos v imenu tujih držav na se-jem, zgovorno pričajo naraščanju u-Pieda našega velesejma v tujini. Tudi v okolnosti, da je letošnjo jugoslovansko udeležbo organizirala Zvezna zu-hanjatrgovinska zbornica, medtem ko je prejšnja leta prepustila organizacijo ■rbornicam Slovenije in Hrvatske, vidimo znamenje povečanja zanimanja Ju-Soslavije za naš sejem. Ako tržaški sejem lahko računa tudi v bodoče na krepko oporo zalednih držav, potem ni strahu, da bi zgubil svoj »raison d’etre« (utemeljenost svojega obstanka); saj se je naše mesto m naše pristanišče razvilo kot trgovinsko in pomorsko središče predvsem ^ potrebe držav v Podonavju. Sam državni podtajnik v predsedništvu vlade A. Folchi, ki je v imenu vlade odprl velesejem, je naglasil izreden pomen, ki ga imajo tri zaledne države — Avstrija, Jugoslavija in Češkoslovaška — Za nadaljnji razvoj in gospodarsko bodočnost našega mesta. Trst se tudi ne more odpovedati posredniški vlogi v ■znienjavi med Italijo in Jugoslavijo, ki mu pripada že po njegovi zemljepisni legi in izročilu. Poleg tega se mu mlpira zdaj možnost, da s svojo raz-vho industrijo, mislimo zlasti na slroj-'m tovarno, železarno in petrolejske čistilnice, najde primerno mesto za sodelovanje med industrijskimi podjetji sosednih držav. Kaj lahko pričakuje Trst od Evropskega skupnega tržišča, nam ni še jas-Po. V tem pogledu se ne smemo vda-iati iluzijam. Evropska gospodarska skupnost ne zajema tržaškega zaledja; Udeležba Južne Nemčije v tržaški trgovini in tranzitu je premalenkostna. Poleg tega nemška kakor tudi ostala severna pristanišča odbijajo vmešava-Pje Evropskega skupnega tržišča v zadeve pomorskega prometa in Hamburg si je celo v pravilih te skupnosti zagotovil stare tarifne prednosti pred Trstom. Težnja tržaškega velesejma za spe-čializacijo vsaj v določenem okviru, kakor jo predstavlja prirejlanje obširne Otednarodne lesne razstave je prav gotovo znamenje napredka. Tudi izpopol-ojevanje samega sejmišča, tako smo letos dobili nov paviljon, in večje razu-•bevanje, ki ga kaže runska vlada za Potrebe našega velesejma, vzbujata upe v nadaljnji razvoj in varnejšo bodoč-oost našega velesejma. VLOGA DEŽELNIH GOSPODARSKIH SVETOV Med najdrznejše, preobrazbe gospodarske. uprave sodi gotovo ustanovitev deželnih gospodarskih svetov »sovnar-hozov«, k.i so jih leta 1957 ustanovili 104; samo v Ruski republiki jih je 70. Pristojnost deželnih gospodarskih svetov je zelo obširna, kolikor zadeva u-pravljanje obratov na področju, ki se navadno ujema s politično-upravnimi enotami, na katere je razdeljena država. Deželni gospodarski sveti niso pooblaščeni, da se mešajo v zadeve splošnega planiranja, pač pa so nekakšni posredovalni organi med 13 velikimi gospodarskimi področji, za katere planira Gosplan, in krajevnimi gospodarskimi organi. Med sovnarhozi in krajevnimi oblastvi, ki so odgovorna za domačo industrijo, prihaja često do trenja, ker ni lahko natančno omejiti pristojnost krajevnih oblastev in sov-narhozov. V pristojnost osrednjega Gosplana sodi, kakor rečeno, splošno načrtovanje, a poleg tega tudi vprašanje razdelitve delovne sile in oskrbe. V zadnjem času prihaja čedalje bolj do izraza pojem »širokega gospodarskega področja«, ki naj bi bilo osnova za planiranje na daljši rok, kakor ga predvidevata oba sedemletna načrta. ŠTIRI OBŠIRNA GOSPODARSKA PODROČJA Kaže, da bodo sovjetski gospodarstveniki razdelili ozemlje ZSSR na šti- ri velika gospodarska področja, to je velike gospodarske enote, ki bodo predstavljale nekakšen okvir 15-letnega gospodarskega načrtovanja in v katerih naj se tako dvigne sovjetsko gospodarstvo, da bo preseglo gospodarske načrte kapitalističnih držav. Ta gospodarska ozemeljska področja naj bi bila naslednja: 1. evropsko področje Sovjetske zveze; 2. področje Urala, ki bi zajelo velika industrijska središča Magnitogorsk, Čeljabinsk in pa Sverdlovsk; 3. področje naj bi obsegalo predele, katerim posveča sedanji sedemletni načrt posebno pozornost in ki naj bi črpali rudninske energetske vire v Kazakstanu in iz hidroelektrič-nih central Sibirije; 4. četrto področje bi imelo za svoje središče Bajkalsko jezero. Že same pogoste spremembe pri vodstvu Gosplana leta 1957 do danes dajo slutiti, kako težko breme predstavlja vodstvo Gosplana. Do maja 1957 je načeloval Gosplanu Bajbakov, sledil mu je Kuzmin do marca 1959, temu Kosi-gin do letošnjega maja, dokler ni bil imenovan Novikov, ko je Kosigin postal podpredsednik ministrskega sveta ZSSR. Ne gre morda samo za sestav-Ijenje običajnega splošnega gospodarskega načrta, temveč tudi za vprašanje porazdelitve industrijskih obratov in središč, za vprašanja prevoza v predelih, ki še niso prometno dovolj razviti, nameščanje delovne sile in tudi znanstvenih raziskovanj. uvoza z Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino pripravlja nov seznam blagovnih vrst, po katerem bo po vsej verjetnosti znatno razširjen obseg uvoza raznih vrst blaga z dolarskega področja. Gre za seznam »Tabella A Import«. Oktobra lanskega leta se je italijanski predstavnik na zasedanju GATT (Splošni carinski in trgovinski sporazum) zavezal, da bo na sedanjem zasedanju v Ženevi sporočil sklep ministrstva za zunanjo trgovino o še večji sprostitvi uvoza z dolarskega področja, žc v januarju letos je, Italija razširila uvozni odstotek od 86 na 90%. Namen, da bi še bolj sprostila uvoz, je Italija potrdila tudi ob nedavnem obisku a-meriškega podtajnika za trgovino Dil-lona. Po spremembah, ki so nastale v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) s prelevitvijo v novo organizacijo OCED, h kateri pristopijo tudi Združene države in Kanada, je nadaljnja sprostitev uvoza blaga z dolarskega področja toliko bolj aktualna. Verjetno bo Dalija dovolila izvoznikom z dolarskega področja isti količnik, ki je sedaj veljal le za države članice OEEC. To pa naj bi se izvršilo le postopoma, ker bi enkratna uvedba novih olajšav imela prehude posledice na italijansko gospodarstvo. Italijanski gospodarski krogi so mnenja, da bo ministrstvo za zunanjo trgovino raztegnilo te olajšave tudi na blago japonskega izvora. Japonski predstavnik je namreč zaprosil italijanskega na zasedanju GATT v Tokiu za iste olajšave, ki veljajo za blago z dolarskega področja. Isto je japonski poslanik zahteval tudi te dni v Ženevi. Glede Japonske opozarjajo italijanski izvozniki in uvozniki na težave, ki bi jo .raztegnitev olajšav imela za italijanski izvoz zaradi prevelikih razlik med italijanskim in japonskim gospodarstvom. Izvedba napovedanega ukrepa Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je. te dni razposlalo vsem carinskim uradom posebno okrožnico (št. 1/115894/A-26). V njej je razlaga najnovejših pravil, ki urejajo uvoz v Dalijo tistih vrst blaga, za katere bo- do uvozna dovoljenja izdajali sami carinski uradi. V okrožnici je tudi razlaga, kako se morajo po novih pravilih urediti valutne obveznosti v zvezi z uvozom teh vrst blaga v državo. Nova pravila so velikega pomena za italijanski uvozni režim in za sklad valutnih rezerv. Nova navodila zadevajo uvoz iz držav dolarskega področja. Odslej ni več potrebno, da italijanski u-voznik kupi blago prav v tisti državi, v kateri je bilo blago proizvedeno. Blago lahko uvozi tudi iz druge države pod pogojem, da obe državi pripadata k dolarskemu področju. Tudi ni nujno potrebno, da uvoznik izplača protivrednost uvoženega blaga v dolarjih. V takih primerih je moral doslej u-voznik zaprositi uvozno dovoljenje na Ministrstvu za zunanjo trgovino. Ta obveznost po novih navodilih odpade ter bodo posamezna uvozna dovoljenja izdajali sami carinski uradi. Poravna-va uvoženega blaga se bo lahko izvršila v dolarjih, kakor je moralo biti doslej, ali pa tudi v katerikoli drugi zamenljivi valuti. Pri vsem tem pa ostanejo še naprej v veljavi določbe v zvezi z raznimi spiski blaga, kakor spisek »A-Import«, spisek B itd. Italijanski gospodarski krogi naglašajo, da so nove določbe toliko važnejše, ker dopuščajo tristransko izmenjavo med raznimi državami, ki pripadajo dolarskemu področju. Take tristranske izmenjave so carinski organi sicer že dopuščali, zlasti v zadnjih dveh letih, ko je italijanska fi-nanca razpolagala z zadostno količino dolarjev. ŽIVAHNEJŠI PROMET S KAVO V aprilu so v tržaškem pristanišču izkrcali 95.561 stotov kave, in sicer 87.113 stotov kave iz Brazilije, 2.559 iz Abesinije, 1.492 iz Haitija, 1.186 iz Angleške vzhodne Afrike in 1.336 iz Sin-gapura. V prvih štirih mesecih so letos izkrcali 163.800 stotov, medtem ko so v vsem lanskem letu izkrcali 240.000 stotov. Te dni je najavljen prihod ladje »San Domingo«, ki bo menda raztovorila v našem pristanišču nadaljnjih 36.000 stotov kave. SEVERNA ITALIJA POMAGA JUŽNI V milanskem »Corriere delia Sera« je znani gospodarstvenik L. Lenti napisal zanimiv članek o ustvarjanju in u-porabi dohodka v Italiji. Pisec pravi, da je danes mnogo govora o »čudežu« v italijanskem gospodarstvu. Lahko bi govorili kvečjemu o čudežu v gospodarstvu severno-zahodnega dela Italije, zlasti okoli Milana, Turina in Genove. Južna Italija in otoki ne doživljajo ni-kakšnega gospodarskega čudeža. Res pa je, da se gospodarstvo ludi v teh predelih razvija v pravo smer. Pri tem je znaten del dohodkov, ki so jih u-stvarile druge italijanske pokrajine in ki se vlagajo v južnih pokrajinah in na otokih. Podrobnejših podatkov o tem ni bilo doslej na razpolago, šele T™™™^ """M l™*""™! Pravne pisarne v Jugoslaviji Kot je znano se jugoslovanska zakonodaja zelo hitro izpopolnjuje in zakonodajni organi sprejemajo vedno več zakonov in drugih predpisov, ki bistveno spreminjajo nekdanji pravni sistem. Ne bi radi navajali zakone s posameznih pravnih področij, pač pa le omenjamo, da predstavljajo novi zakoni znatno snov, ki zahteva pravno dobro podkovane ljudi, kar je zlasti važno sedaj na prehodu iz enega sistema v drugega. Potreba je tako porodila zahtevo po ustanavljanju pravnih pisarn, ki zaposlujejo po več odvetnikov in pravnih strokovnjakov. Pisarne ustanavljajo gospodarska združenja, večja podjetja, zbornice in v zadnjem času celo zveze sindikalnih organizacij. Njihov pomen in njihova vloga s« je takoj pokazala kot zelo pozitivna, ker nudijo pravne usluge hitro in brez kakršnegakoli pretiravanja v stroških, to je strogo po uzakonjeni tarifi. Usluge nudijo tako podjetjem kot zasebnikom in s tem delno nadomeščajo privatne odvetnike. Posebno so se pravne pisarne pokazale kot potrebne in koristne v velikih podjetjih, kjer se lahko zaposleni obračajo nanje, ne da bi zgubljali dragoceni čas in denar po sodiščih in pri odvetnikih. Poleg te-gi je ugotovljeno, da so tako — dana večja jamstva za zaščito pravic prizadetih in za čuvanje zakonitosti. Inštitut pravnih pisarn kot kolektivnih investicij te vrste se kljub odporu odvetnikov širi po vseh jug. republikah in se razvija v institucijo nove vrste. Znano je, da notariat v Jugoslaviji ne obstaja več, saj je bil ukinjen že takoj po osvoboditvi. Tako bodo pravne pisarne odigrale važno vlogo tudi na tem področju. Prvo večjo pravno pisarno je ustanovila Trgovinska zbornica v Ljubljani, — b — Begunce bodo usmerjali v Južno Ameriko Kakor poroča časopis »Relazioni In-ternazionali«, ni na zasedanju izvršnega odbora Medvladnega komiteja za izseljevanje iz Evrope (CIME) prodrl italijanski predlog, naj bi se ta organizacija ne bavila samo z vprašanjem prevoza izseljencev, temveč tudi z njihovo izobrazbo in socialno oskrbo. Na zborovanju v Neaplju so sklenili, da se ustanovi poseben pododbor, ki se bo bavil s finančnimi težavami komiteja in v katerem bodo predstavniki Združenih ameriških držav, Italije, Nizozemske, Avstralije in Brazilije. V Neaplju so zopet sprožili vprašanje ustanovitve posebne izpostave, ki bi skrbela za dopolnitev izobrazbe izseljencev ter bi hkrati usmerjala evropske izseljence po raznih državah. Podobno mednarodno središče je bilo ustanovljeno v Salernu. V Neaplju so se dogovorili, da bodo skušali evropske izseljence usmerjati predvsem v države Južne Amerike. Italijansko odposlanstvo si je posebno prizadevalo, da bi se dejansko izvršil sklep, po katerem imajo domače države prednost glede prevoza izseljencev. v zadnjem času je Osrednji zavod za statistiko pričel objavljati zanimive statistične podatke o doprinosu severnih italijanskih pokrajin k razvoju gospodarskega življenja v Južni Daliji. V letu 1959 so severo-zahodne italijanske pokrajine ustvarile 6.707 milijard lir dohodkov. Od tega je, šlo 3.945 milijard za potrošnjo, 1.474 milijard za investicije na samem kraju, 1.288 milijard pa za investicije v ostali Italiji in v tujini. V Južno Dalijo je prišlo 893 milijard lir iz severo-zahodnih pokrajin. Južna Italija je sama ustvarila 4.434 milijard lir dohodkov; od tega je šlo 3.546 milijard za potrošnjo in 888 milijard za investicije v sami Južni Italiji. Lani so v Južni Italiji imeli na razpolago za investicije 888 svojih in 893 milijard iz ostale Dalije. Nekateri opazovalci so mnenja, da bi mogla pomoč severnih predelov pokazati tudi uspehe. Ce primerjamo povprečni dohodek vsakega Italijana iz južnih predelov s povprečnim dohodkom na severu, ne vidimo, da bi ta pomoč veliko zalegla. Na severu je povprečni letni dohodek na osebo od leta 1951 do 1959 narastel od 304.000 na 478.000 lir, v Južni Italiji pa od 110.000 na 172.000 lir. Glede na to, da je povprečni dohodek v Južni Italiji tako nizek, bi se moral v tem času razmeroma dvignili mnogo bolj kakor v Severni Italiji; v resnici se lo ni zgodilo. Pisec je mnenja, da je pomoč iz severnih predelov velike važnosti za jug. Toda denar, ki se steka v Južno Italijo in na otoke, gre skoraj v celoti za trajne investicije, tako da se bo povečanje dohodka in s tem tudi potrošnje povprečnega južnjaka začelo šele čez nekaj časa. Lenti je pristaš gospodarske teorije Rostovva: po tem se gospodarstvo posameznih držav razvija po treh stopnjah: na prvi je vsaka država ali pokrajina samostojna, ker pridela samo toliko, kolikor potrebuje. Na drugi skuša država »vzleteti« in potrebuje tujega kapitala. Na tej stopnji naj bi po Lentijevem mnenju bila sedanja Južna Italija. Na tretji stopnji pa država »leti« sama, brez tretje pomoči; v taki državi je zlasti razvita potrošnja vseh vrši blaga. Na tej stopnji naj bi bila Severna Dalija. Ta pa naj si prizadeva, da kolikor mogoče skrajša drugo stopnjo gospodarstva Južne Italije. To se doseže prav z usmeritvijo odvečnega kapitala proti jugu . Kava in brazilski les čez Trst Vloga tržaškega pristanišča v izvoznih načrtih Brazilije Brazilija ima v načrtu širokopotezni izvozni načrt. To je povedal veleposlanik Edmundo Penna Barbosa d_i Silva, načelnik gospodarskega in trgovinskega oddelka pri zunanjem ministrstvu brazilske vlade. Veleposlanik je prispel v naše mesto po obisku v Nemčiji, Švici na češkem in v Jugoslaviji; v tej se je zadržal tri dni. Na tiskovni konferenci v Trstu je poudaril, da so stiki, ki jih je imel s tržaškimi gospodarskimi krogi, nujna potreba za ustvaritev brazilskega izvoznega načrta. V Trstu je imel priliko proučiti možnosti plasiranja kakaa, sisala in dragocenega lesa, za katere naj bi na podoben način kot za kavo odprli posebna skladišča. Pri tukajšnjih oblasteh je našel mnogo razumevanja za te načrte svoje vlade. Podčrtal je, naj bi Trst postal za omenjene proizvode odskočna deska za Srednjo Evropo in Srednji vzhod. Glede kave je dejal, da je zelo zadovoljen z razvojem skladišča v Trstu. Danes uvaža Italija iz Brazilije dvakrat več kave kot pred enim letom. Brazilija želi doseči stare postojanke, ki jih je bila izgubila. Od celotnega uvoza kave je v letu 1958 Italija uvozila 22% kave brazilskega porekla. Danes je Brazilija dosegla že 50%, kar najbolj prepričljivo govori o potrebi brazilskega skladišča kave v Trstu. Brazilija želi izkoristiti vse svoje izvozne sposobnosti. Znaten je izvoz kakaa sisala in lesa. Poslanec je prepričan, da bi se prek tržaškega skladišča brazilski les, mehki ali trdi, 'L lahkoto uvažal v države Srednje Evrope in na Srednji vzhod. Sam je ugotovil, da v Trstu take možnosti obstajajo. Poleg tega želi Brazilija ustvariti podobna skladišča za kavo tudi drugod, ker iz Trsta ni mogoče pošiljati brazilske kave v druge države, v kolikor gre za italijanskega uvoznika je treba vedeti, da jo dobi v Trstu po 320 lir za kg, t. j. po znatno nižji ceni kot na svetovnem tržišču (380-390 lir za kg). Na vprašanje novinarjev, kaj lahko pove o svojem obisku na češkem in v Jugoslaviji, je veleposlanik odgovoril, da je bil predvsem trgovski potnik za proizvode svoje države. Tako v ČSR in v Jugoslaviji so pristojni krogi pokazali precej razume- Na zborovanju Zveze britanskih industrij cev je njen predsednik Mc Padzean podrobno označil posledice, ki jih bo imela za zunanjo trgovino uvedba enotne carina v državah Evropske gospodarske skupnosti. Položaj ne bo enak za trgovino z vsemi državami te gospodarske skupnosti, oziroma spremembe, ki jih bo povzročila uvedba enotne carine bodo različne od države do države. Danes so v Franciji in Italiji carinske tarife splošno višje kakor bo enotna zunanja tarifa Evropske gospodarske skupnosti. Zato se bodo carine za uvoz v ti dve državi zbližale in položaj za angleške proizvode bo ugodnejši; toda na drugi strani bo Velika Britanija (in z njo tudi druge države izvoznice) v slabšem položaju glede svojega izvoza v Zahodno Nemčijo in države Beneluxa, kakor na primer izvozniki iz Francije in Italije. Carine na angleško blago za uvoz v Nemčijo bodo višje kakor so danes, ker so bile prej za četrtino znižane v primeri s carinami leta 1957. Po vsem tem bodo nove carine v Nemčiji višje kakor v začetku leta 1960; na drugi strani pa se bodo nemške carine znižale za države, ki so članice Evropskega, skupnega tržišča. Tako se bo za angleški izvoz v Zahodno Nemčijo in Benelux, kamor izvaža Anglija 70% svojega izvoza v Evropsko gospodarsko skup- il. NOTRANJA UREDITEV RAI-TV Nedavno je italijanski tisk objavil obširno poročilo upravnega odbora RAI-TV (Radiotelevisione italiana) s proračunom za leto 1959. Iz tega poročila in proračuna smo črpali naslednje podatke o notranji ureditvi Italijanske radijske in televizijske družbe. Kar velja v državnem okviru glede u-pravne ureditve, velja seveda tudi za tržaško radijsko postajo v obeh deželnih jezikih. Celotno poslovanje družbe, ki izkazuje v svojem proračunu ob zaključku leta 1959 za okoli 68 milijard lir aktivnih postavk, v računu zgube in dobička pa nad 45 milijard lir dohodkov, se deli na tri glavne veje: na programsko, tehnično in upravno področje. PROGRAMSKO PODROČJE že samo ime kaže, da se tu pripravlja ves spored oddaj. Gre za govorjeni in glasbeni spored radijskih in televizijskih oddaj. Pripravljajo ga delno uslužbenci RAI-TV na osnovi poročil obveščevalnih agencij in dopisniške mreže ter gramofonskih plošč, delno pa številni zunanji sodelavci (predavatelji, solisti, zbori, orkestri, igralske družine). Programsko področje se deli na radiofonski in televizijski programski oddelek ter na radijska in televizijska poročila. Ker slovenska radijska postaja v Trstu nima televizijskega programskega oddelka, niti televizijskih poročil, so slovenski uslužbenci (približno 30 po številu) zastopani le pri radiofonskem programskem oddelku in v radijskih poročilih. Pa še tu v precej podrejenem odnosu, kot smo nedavno poročali, ker sta voditelja obeh slovenskih oddelkov — programskega in radijskih poročil — Italijana, podobno kot v slovenskem šolstvu, kjer tu- Sodelovanje v radioteleviziji di nimamo lastnega višjega šolskega nadzorništva. TEHNIČNO PODROČJE Ker oddaja družba RAI-TV svoj program tako po valovnih dolžinah kot po televizijskih kanalih, je tudi tehnično področje razdeljeno v dva glavna oddelka: radiofonskega in televizijskega. Naloga radijskih in televizijskih tehničnih oddelkov je oddajati živ in registriran spored, ki ga pripravijo v programskih oddelkih, preko oddajnikov in anten v eter. V radiofonskem tehničnem oddelku slovenskega radia v Trstu ni slovenskih uslužbencev. UPRAVNO PODROČJE To področje se deli na tri glavne oddelke: na splošno ali glavno upravo, na urad za radijske in televizijske naročnike ter na urad za reklamo. Ni nam znano, da bi bili v teh uradih na tržaški postaji slovenski uslužbenci. Glavno upravo vsake radijske postaje sestavljajo ravnateljstvo, tajništvo, blagajna in ekonomat. Oddelek za radijske in televizijske naročnike vodi evidenco nad naročniki ter skrbi za redno plačevanje naročnine tako za radijske kot televizijske sprejemnike. Reklamni oddelek pa ima enako delo na področju reklame. DELAVNOST SLOVENSKEGA OSEBJA NA TRŽAŠKEM RADIU Ce povzamemo dosedanje ugotovitve, lahko v zvezi s slovensko radijsko postajo v Trstu poudarimo, da pripravlja slovensko osebje z zunanjimi sodelavci ves govorjeni in glasbeni spored, to je predavanja, igre in glasbene nastope, kakor tudi vsa krajevna in politična poročila. Ta program nato oddaja ita- lijansko tehnično osebje preko radijskih oddajnih naprav in antene na Tr-steniku. Italijansko upravno osebje pa skrbi za upravne in finančne strani tržaške postaje v slovenskem in italijanskem jeziku. Italijanskih uslužbencev je nad sto. LANSKA DEJAVNOST RADIO - TELEVIZIJSKEGA OMREŽJA RAI-TV Iz poročil upravnega odbora RAI-TV je razvidna celotna lanska dejavnost družbe. Žal pa ne moremo našim čita-teljern postreči z ločenimi podatki o delu slovenske radijske postaje v Trstu, ker so verjetno vključeni v to splošno poročilo. Italijansko radijsko omrežje je lani oddajalo približno 37 tisoč ur. Za oddaje so pripravili nad 200 opernih del, 1400 koncertov operne, simfonične in komorne glasbe, 1400 oddaj razne poučne in zabavne vsebine v prozi ter 350 šolskih programov. Pri-oližno eno petino vseh oddaj so krila radijska poročila. Televizijskih oddaj je. bilo nad 3000 ur. V prozi je bilo 107 oddaj, 50 pa zabavnih. Nadalje je bilo 71 oddaj raznih basni in pripovedk za otroke ter številne druge oddaje s področja kulture, znanosti in državljanske vzgoje. Televizijska poročila so znašala skupno 892 ur. V primerjavi s prejšnjim letom 1958 se je. število radiofonskih oddaj povečalo za 715 ur, televizijskih pa za 407 ur. PRIPRAVE ZA PRENOS OLIMPIJSKIH IGER Naše čitatelje športnike bodo prav gotovo zanimali podatki, ki jih je navedel v svojem poročilu upravni odbor RAI-TV glede bližnjih olimpijskih iger Položaj po uvedbi enotne carine nost, položaj poslabšal, za izvoz v Francijo in Italijo pa bo ugodnejši. Govornik je opozoril, da bodo države Evropskega sodobnega področja 1. julija 1960 znižale carine za 20%; to bo seveda pospešilo angleški izvoz v te države. Ce primerjamo celoten položaj v Evropi za angleški izvoz, pridemo do zaključka, da se bo položaj poslabšal za 10%, nekoliko poboljšal pa za 14%. Anglija izvaža v države Evropskega svobodnega trga za 998 milijonov funtov šterlingov svojega blaga, v države Evropskega svobodnega trgovinskega področja pa za 258 milijonov. Vtisi Američanov o Evropi Nedavno je prepotovalo v evropske države okoli 85 ameriških poslovnih ljudi, ki pripadajo k International House Trade Mission. Mudili so se v Sovjetski zvezi, na Poljskem, Češkoslovaškem, v Franciji in Angliji. Med njimi je bil tudi župan mesta New Orleans. Ta je ob povratku v Ameriko izjavil, da si zahodne evropske države prizadevajo, da bi povečale trgovino z državami za železno zaveso. Čeprav obstoji med Ameriko in ZSSR političen spor želijo tudi Američani sodelovati z Vzhodom, kar je v vzajemno korist. Dodal je, da so se Američani v Rusiji, na Poljskem in Češkoslovaškem temeljito 'razgovarjali o raznih vprašanjih. Najtopleje jih je sprejela Poljska. Američani sa Poljakom razložili vse koristi, ki jih imajo od trgovine v Ameriki. Po županovem mnenju niso Združene ameriške države tako delavne in podjetne v svojih stikih z Vzhodom kakor evropske države. V vseh komunističnih državah so ameriško odposlanstvo sprejeli lepše kakor so Američani pričakovali. Čedalje večji izvoz iz evropskih držav Ameriško ministrstvo za trgovino je proučilo zunanjo trgovino držav Evropskega skupnega trga in Evropskega združenja za svobodno izmenjavo. Izvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti je v zadnjih letih hitreje napredoval kot izvoz iz Evropskega združenja za svobodno trgovino in iz Združenih ameriških držav. V primeri z letom 1953 se je izvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti povečal za 80%, izvoz iz držav Evropskega združenja za svobodno trgovino in Amerike se je v tem času dvignil komaj za tretjino. Izvoz se je povečal zlasti iz Zahodne Nemčije, v manjši meri iz Italije in Holandije. Zato je delež Evropske gospodarske skupnosti na svetovni trgovini večji. Izvoz iz velike Britanije je bil skromen v svojem povečanju. Delež Združenih ameriških držav in Evropske gospodarske skupnosti je bil leta 1958 bistveno večji kakor pred vojno, medtem ko je bil delež Evropskega združenja za svobodno trgovino na svetovnem izvozu manjši. Ameriško ministrstvo za trgovino ceni, da .je znašala vrednost svetovnega izvoza lansko leto 102 milijard dolarjev, medtem ko je leta 1958 dosegla samo 96 milijard 154 milijonov dolarjev. Svetovni uvoz (vključno prevoznine) so lani cenili na 105 milijard 800 milijonov dolarjev, leta 1958 na 100 miijard 825 milijonov dolarjev. v Rimu. Tako so na primer že začeli postavljati na olimpijskih igriščih 66 radiofonskih in štiri televizijske študije, nadalje 400 radiofonskih in 100 televizijskih postojank ah točk, s kateii-rih bodo prenašali tekme v sliki in besedi. Postavili bodo tudi po eno radijsko in televizijsko centralo. Poleg tega bo RAI-TV nudil popolno tehnično pomoč 70 tujim radijskim in televizijskim ustanovam za prenos oddaj po vsem svetu; za to bo skrbelo 450 njenih tehnikov. Na razpolago bodo ludi osem težkih in tri lahke snemalne skupine, razen številnih pomožnih vozil in prevoznih sredstev. Računajo, da bodo z olimpijskih iger prenašali 140 ur radiofonskih in 100 ur televizijskih oddaj. POVEZAVA S SORODNIMI USTANOVAMI V TUJINI Poročilo pravi ob zaključku, da ima RAI-TV dobre stike z drugimi sorodnimi ustanovami, posebno v okviru Evropske zveze za radio-televizijske prenose (EUROVISION). Nadalje ugotavlja, da se v obojestransko korist u-godno razvijajo odnosi z državami na Sredozemlju. Končno je prišlo do tesne povezave z radiofonskimi in televizijskimi ustanovami Severne Amerike z ustanovitvijo »RAI CORPORATION-ITALIAN RADIO TELEV1SION SY-STEM«. Vodstvo RAI-TV predvideva, da bo mogoče že v kratkem odpreti lasten sedež v New Yorku. Tudi odnosi med upravo in uslužbenci so bili lani kar najbolj prisrčni. Tako je prišlo lani do sklenitve novega novinarskega sporazuma v zvezi z obnovitvijo vsedržavne časnikarske pogodbe. — ok. (Konec prihodnjič) vanja za brazilske načrte. Kaj več konkretnega ni povedal, pač pa je dodal, da se obe državi zanimata za brazilske proizvode, seveda vsaka v okviru svojih posebnih koristi. Sicer je v proučevanju poglobitev gospodarskih stikov in izmenjava dobrin z obema državama. Posebno zanimanje kaže Brazilija za izvoz dragocenega lesa. če se bodo uresničile njegove želje, upa, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do konkretnih dosežkov. Isto velja tudi za druge brazilske proizvode. Pred vojno ni Brazilija imela les za važen izvozni proizvod. Danes Brazilci skrbno gledajo tudi na to. Les je sicer težko konkurenčen, ker izvaža eksotičen dragocen les tudi Afrika. Bro-darina je zelo visoka ter je vsled tega tudi izvoz nekoliko težji. Kot primer je navedel, da je brodarina iz Brazilije za 15% dražja v primerjavi z brodarino za les afriškega izvoza. V Evropi je potreba po lesu še vedno zelo velika in zato se bodo morale premostiti vse ovire, posebno glede izenačenja brodnin. Na koncu je g. veleposlanik izrazil željo, da bi tudi tisk razpravljal o teh vprašanjih in pripravil paro-plovne družbe, da ne bi s previsokimi prevozninami ovirale izvoza. Dodal je še, da si bo naslednjega dne ogledal naše pristanišče in nato odpotoval v Rim. Iz Rima se vrača v Brazilijo, kjer ga čaka še veliko dela s preselitvijo državnih uradov v novo prestolnico Brasilio. nn n nase MM orno u IS e zavidajte jih! Postati ministrski predsednik ali celo predsednik države mora biti res nekaj imenitnega! Takšni gospodje, ki so zlesti tako visoko, morajo biti res gospodje. Ni jim se treba pehali za vsak belič in vsakdanji kruh. Priznajmo si iskreno: Ali je morda kdo izmed nas, ki ne bi kdaj tako mislil in v svojem srcu blagovni državnike na visokih mestih? Kdo bi jih ne zavidal, če pa se mora vse vrteti okrog njih in paziti na vsako njihovo kretnjo, ali morda ne izraža želje, ki jo je treba takoj izvršiti. V poletnem času jim je na razpolago vila ob morju, na Italijanski ali Francoski rivieri, ob Jadranu ali ob črnem, morju oziroma v Kaliforniji, ali pa tudi visoko v planinah, za primer, da si zaželijo svežega planinskega zraka. Ei-senhoiver je samo namignil in že se je ob njegovi ladji, ki je plula s hitrostjo 30 milj na uro proti kitajski obali, zbralo 100 ali kar 000 letal in 100 drugih enot ameriške mornarice, da bi ga zavarovalo pred nasprotnikom. Nikar ne zavidajte politikov in državnikov na odgovornih mestih! Ko je Eisenhoiverja zajela prava omotica zmagoslavja ter ga je okoli 200.000 ljudi viharno pozdravilo na Filipinih, mu je njegov glasnik Hagertg, prav tisti Hagerty. ki se je nekaj dni poprej komaj rešil s helikopterjem pred razjarjeno množico Japoncev, šepnil na uho: ^Predsednik, poslanik Mac Arthur je pravkar telefoniral iz Tokia, da je moral Kiši odpovedati Toš obisk v Tokiu; zaradi notranje politične napetosti ne more japonska vlada jamčiti, da bi vaš obisk potekel mirno«.. Predsednik ene izmed najmočnejših držav na svetu, ki je prav s svojim obiskom hotel pokazati vsem na svetu in še posebno tistim., ki so bili do ma in na tujem odgovorni za nemire na Japonskem in odpor proti ameriško japonski obrambni pogodbi, se je moral vdati. Zadostoval je en sam telefonski razgovor... Uporno je sicer zmajal z glavo, toda vdati se je bilo treba in nato še stopiti pred nepregledno množico Filipincev ter jih nagovoriti, kakor da bi se ne bilo medtem nič zgodilo. Tako nekako, kakor se godi igra igralcu, ko se dvigne zavesa in mora nastopiti s svojo vlogo, čeprav morda ni prav nič razpoložen in mu srce razjeda neutešljiva bol; morda prav tisti trenutek visi doma na niti življenje njegovega otroka. Igrati je treba za vsako ceno! Da, da, igrati pred vso javnostjo! življenje to zahteva od nas in nas vprašuje, ali smo za igro razpoloženi. Tako je z nami, tako je tudi s tistimi na najvišjih mestih. Masart/k je nekoč dejal, da kot predsednik republike najbolj pogreša prostost in hrepeni p0 tistih zlatih časih, ko se je lahko kot preprost državljan češkoslovaške republike ogledoval novosti po praških trgovskih izložbah. Poznal sem slovenskega politika, ki se je rad družil s časnikarji in brezbrižno kramljal z njimi ob kozarcu cvička, dokler je bila njegova struja v opoziciji, a se je spremenil v pravega pravcatega mračneža, kakor hitro je moral prevzeti vodilno mesto v vladi. Vsa čast jim, daleč so se povzpeli v svoji politični karieri. Toda njihovo življenje je takšno, da ni vredno zavidanja. Berite samo spomine njihovih žena, pa boste videli, koliko je njihovim možem ostalo časa za resnično življenje v družini, po katerem konec koncev hrepeni vsak človek. __ jb __ KOLO ZGODOVINE Malokdo ve, da so Avstrijci med prvo vojno hoteli postaviti »Spomenik zmagovalcu« na Lovčenu v Črni gori, in sicer v spominu »slavnega« zavzet ja Gibraltarja Jadrana, kakor so imenovali Lovčen. Avstrijske oblasti na Cetinju so razpisale natečaj v ta namen; udeležili so se ga lahko samo pripadniki avstrijske vojske. Za natečaj se je prijavilo 17 inženirjev, arhiteklov in kiparjev ter predložilo 100 skic. (»Po-bjedo«, Titograd). % s BORBENOST V ZAHODNI NEMČIJI RASTE. V diplomatskih krogih je zbudil veliko pozornost govor župana Zahodnega Berlina dr. Brandta, ki je socialni demokrat. l)r. Brandt je govoril pred veliko množico Berlinčanov, ki so jo cenili na 80.000. Pozval je vse stranke v Zah. Nemčiji, naj se združijo za obrambo državnih koristi Nemčije. Njegov govor razlagajo tako, da bo socialna demokratska stranka podprla zunanjo politiko dr. Adenauerja, ki je naperjena močno proti Sovjetski zvezi, na vsej črti. Socialni demokrati so sicer glasovali za pristop Zahodne Nemčije k Evropski gospodarski skupnosti, vendar niso doslej odobravali ponovne oborožitve Nemčije in tudi ne. njenega pristopa k Atlantski zvezi (NA TO). JAPONSKI ŠTUDENTJE BODO ZRUŠILI KIŠIJA. Predsednik japonske vlade, ki je sestavljena iz liberalcev, je sicer prodrl z ratifikacijo (odobritvijo) ameriško - japonske obrambne zveze, toda vse kaže, da bo to svojo politično potezo moral plačati z lastno glavo, to je z odstopom. Odpor med Japonci proti vojaški zvezi z Združenimi ameriškimi državami je tako močan, da se bo moral Kiši umakniti. Demonstracij ni konca. Množice skoraj neprenehoma oblegajo parlament in stanovanje ministrskega predsednika. Demonstracije se včasih udeleži tudi po 200.000 ljudi. Na ulicah Tokia ostajajo velike množice meščanov, ki zapirajo promet. Socialisti so skušali zapreti dohod do parlamenta in s tem tudi ratifikacijo ja-ponsko-ameriške pogodbe. Sindikalisti so proglasili 6-urno stavko po vsej državi. Japonski cesar še ni podpisal ratifikacijskih listin. AVSTRIJA VZTRAJA PRI ZAHTEVI PO AVTONOMIJI JUŽNE TIROLSKE. Dunajski listi so objavili odgovor kanclerja Raaba na pismo italijanskega ministrskega predsednika Tambronija glede pravic, ki jih zahteva Avstrija za Južne Tirolce. Tambroni je bil proti temu, da se prekinejo pogajanja med Italijo in Avstrijo. Zavrnil je pristanek na popolno avtonomijo bocenske pokrajine, ki naj bi se ločila od današnje avtonomne dežele Gornjega Poadižja, ki združuje tridentinsko in booensko pokrajino, tako da imajo v avtonomni deželi večino Italijani. Kancler Raab vztraja pri zahtevi, naj se ustanovi ločena avtonomna bocenska dežela s sedežem v Boemi. HRUŠČEV PRISTAŠ SOŽITJA MED SOCIALISTIČNIM IN KAPITALISTIČNIM SVETOM. Pisanje sovjetskega tiska, zlasti moskovske Pravde, je značilno za usmeritev zunanje, politike sovjetske vlade. Iz njega se vidi, da je Hruščev ostal zvest dosedanji usmeritvi, saj Pravda odkrito zagovarja politiko miroljubnega sožitja ali tako imenovane »koesistence med kapitalističnimi in socialističnimi državami«. Pisanje, Pravde da slutiti, da je Hruščev odločen nasprotnik drugih struj, ki se pojavljajo v Sovjetski zvezi in zahtevajo udarnejšo politiko proti A-meriki in Zahodu sploh. Pravda je nastopila proti skrajnežem in desnim revizionistom ob priliki III. kongresa romunske komunistične stranke. HRUŠČEV PREDLAGA V BUKAREŠTI NOVO VRHUNSKO KONFERENCO. Ministrski predsednik Hruščev je prisostvoval III. kongresu romunske komunistične stranke v Bukarešti. Ob tej priložnosti je izjavil tujim časnikarjem, da on ne obiskuje tujih dežel, ako ga te ne povabijo. Tako bi moral ravnati tudi Eisenhower, ki je hotel obiskati Tokio, čeprav ga tam ne želijo. Sovjetska zveza še vedno želi, da se skliče vrhunska konferenca ter vztraja pri svojih predlogih o razorožitvi. Treba je rešiti nemško vprašanje in vprašanje Berlina čimprej. KAJ POMENI MIKOJANOV OBISK NORVEŠKI. Sovjetsko industrijsko razstavo v Oslu je odprl podpredsednik Mikojan. Njegov prihod na Norveško je iznenadil politične kroge; v zadnjem času je nastala namreč huda napetost med Norveško in Sovjetsko zvezo, ker je Sovjetska zveza ostro nastopila proti Norveški ter jo obtožila, da dovoljuje ameriškim vohunskim letalom, da se spuščajo na njenem ozemlju. Miko-janov obisk naj bi pomenil ,da želi Moskva pomiritev duhov na' obeh srtaneh. NOVA NEODVISNA AFRIŠKA DRŽAVA. Narodna skupščina zvezne države Mali v Afriki, ki je bila doslej pod francoskim pokroviteljstvom, je v noči med nedeljo in ponedeljkom proglasila svojo neodvisnost. Po Dakarju so tedaj zazvonili zvonovi in vojska je izstrelila iz topov 101 strel. Predsednik nove republike Modibo Keita je ob tej priložnosti izjavil, da hoče nova republika ohraniti posebne odnose s Francijo in ostati v Francoski skupnosti (U-niji). Tuje države, med temi tudi Vatikan, so takoj priznali novo državo. ZAČASNA ALŽIRSKA VLADA SE BO POGAJALA ZA PREMIRJE. Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abbas jc sprejel predlog predsednika francoske republike gen. De Gaulla, naj bi se med francosko in začasno alžirsko vlado začela pogajanja za premirje. Pogajanja bodo v Parizu. Ferhat Abbas bo najprej poslal v Pariz svojega odposlanca, ki naj pripravi ugodna tla, nato bi tudi sam odpotoval v Francijo na pogajanja. O bodoči usodi Alžirije naj bi odločilo ljudsko glasovanje. Proti spravi z Alžirci so nastopili francoski desničarji, ki jih vodita Soustelle in Bidault; na sestanku svojih pristašev v Vincennesu sta ostro kritizirala politiko gen. De Gaulla. ARGENTINSKI PREDSEDNIK V RIMU IN MILANU. V spremstvu svoje žene in zunanjega ministra je obiskal iRm in Milan predsednik argentinske republike dr. Artur Frondizi. Sestal se je z italijanskimi državniki, sprejel ga je tudi papež Janez XXIII. Iz Rima je odpotoval v Milan; v trgovinski zbornici je na povabilo Inštituta za mednarodna politična vprašanja predaval o gospodarstvu in financah. Tik pred njegovim odhodom v Rim je nekaj generalov poskusilo izvršiti državni udar. Ta ni uspel, vojaško sodišče jc upornike obsodilo na izredno mile kazni; tako je voditeljem upora prisodilo 20 mesecev ječe, dva generala sta takoj po obsodbi ušla. Mednarodna trgovina Vzpon italijanske proizvodnje papirja Italijanske tovarne vznemirja avstrijska!konkurenca Italijanske tovarne papirja se do neke mere vznemirjajo zaradi vesti, da bi države Evropskega skupnega tržišča utegnile znižati carine nasproti državam Evropskega svobodnega trgovinskega področja, to je sedmori-ci, h kateri pripadata tudi Avstrija in Skandinavija. Papir iz teh držav namreč močno konkurira domači proizvodnji v Italiji. Lansko leto je proizvodnja papirja v Italiji doživela velik vzpon ter je tako prebrodila krizo iz leta 1958. V prvih 11 mesecih lanskega leta je znašala kar 1,162.469 ton ter se je povečala za 16,5% v primeri z proizvodnjo v istem času lanskega leta. Italijansko industrijo papirja bodo še modernizirali; tako računajo, da b0 njena zmogljivost konec tega leta dosegla 1,500.000 ton. Domača poraba papirja nikakor ne napreduje vzporedno s proizvodnjo. Današnja zmogljivost italijanskih tovarn papirja je že za 25% večja kakor povpraševanje na domačem trgu. že danes se italijanski industrije! pritožujejo nad močno konkurenco avstrijske in skandinavske industrije. Ta izvaža papirnate proizvode po nižjih cenah v primeri s cenami, ki jih zahtevajo Avstrija in skandinavske države za celulozo, prodano italijanskim uvoznikom. S tem postavljajo italijanske tovarne papirja v neprijeten položaj. Poleg vsega narašča uvoz papirja iz tujine v Italijo. Leta 1956 je znašal 51,604 ton. leta 1957 84.725 ton, 1. 1958 88,163 ton in lani 96.075 ton. Proizvodnja ovojnega papirja se je povečala za 23%, časopisnega za 17%, lepenke za 14,8%, a pisarniškega in tiskarskega za 13,5% itd. Izvoz papirja iz Italije je lani znašal 30,274 ton. ŠE VEDNO PREVEC PREMOGA Proizvodnja premoga v šestih državah Premogovne in jeklarske skupnosti je znašala nekaj nad 19 milijonov ton ter je bila letos najnižja v primeri z drugimi meseci; deloma gre to tudi na račun velikonočnih praznikov, saj je bilo v aprilu samo 25 delovnih dni. V prvih štirih mesecih tega leta so pridobili v omenjenih državah 79.912.000 ton premoga, to je 1,3% manj kakor v istem času lanskega leta,' ko je proizvodnja znašala 80.981.000 ton. Toda zaloge so meseca aprila kljub temu narasle za okoli 700.000 ton ter dosegla 30,920.000 ton, medtem ko so lani znašale 30.220.000 ton. Poljski minister o trgovini z Italijo Poljski minister za zunanjo trgovino Trampčinski je pred svojim odhodom v Italijo 30. junija, dal italijanskim časnikarjem nekaj zanimivih izjav v zvezi z zunanjo trgovino države. Minister se bo v Rimu sestal z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Martinellijem. Razgovori imajo namen, da pride med Italijo in Poljsko, do povečanja trgovinske izmenjave. Obseg izmenjave se veča iz leta v leto. Po mnenju ministra Trampčinskega, so na obeh straneh dane možnosti, da se izmenjava v prihodnjih letih še močno razširi. Poljska bi rada kupila več industrijskega blaga v Italiji, vendar želi, da se trgovinska izmenjava uredi tako, da bo Poljska svoje nakupe plačala z izvozom. Italija naj bi Poljski dobavila zlasti opreme za kemično in tekstilno industrijo, razne orodne stroje, pogonske stroje, umetne smole, (plastične mase) in razne kemikalije. V zameno pa Poljska želi, da bi Italija kupila na Poljskem premog, razne izdelke prehranjevalne industrije in nekatere vrste strojev. Na vprašanje nekega časnikarja, kako se povečanje blagovne izmenjave z državami na Zahodu sklada z gospodarskim načrtom, ki združuje Sovjetsko zvezo in njene vzhodnoevropske zaveznice, je minister Trampčinski dejal, da omenjeni načrt predvideva ne le povečanje izmenjave blaga med posameznimi državami na Vzhodu, temveč tudi z državami na Zahodu. Obisk ministra Trampčinskega Italiji sledi obisku italijanskega ministra za zunanjo trgovino Martinelli-ja na Poljskem. Italija se je tudi udeležila velesejma v Poznanju. -- • - SOVJETSKI AVTOMOBILI ZA ISLANDIJO Trgovinski minister Islandije je napovedal, da bo prenehala prepoved u-voza avtomobilov iz Sovjetske zveze. Doslej je bilo najtežje uvažati na Islandijo avtomobile. NOVO NEMŠKO LJUDSKO VOZILO Pariški športni list »L’Equipe« napoveduje, da bo nemška tovarna Volkswagen v Wolsburgu v kratkem vrgla na trg še manjše ljudsko vozilo, kakor je sedanji Volkswagen. Gre za model 700, ki bo stal približno 4.000 mark. Tovarna je zanikala to vest, pač pa bo izdelala nov tip vozila, ki naj zamenja sedanjega. Še o razstavi sodobnega pohištva Za nami je razstava lesnih izdelkov, ki zanima vse Slovence, saj je v Sloveniji skoraj 50% površine porasle z gozdovi. Zmanjšalo se je v Sloveniji število ljudi, ki so bili pred vojno odvisni samo od gozda: gozdni delavec, mali in srednji kmetje, ki so vozili drva in hlodovino do žag ali postaj. Tudi število žag se je zmanjšalo, ve-necijanke so prepovedane, ker je šlo pri žaganju preveč lesa v škodo. Malih žag ni več, ostali so le prav veliki o-brati. Gospodarski pomen gozda pa se je povečal. Večkrat je naraslo število gozdarjev, logarjev, gozdnih tehnikov in inženirjev. Ti so vzeli slovenske gozdove v svoje roke in nad njimi zdaj bdijo. V zadnjih letih so dosegli, da je naravni prirastek gozdov spet večji kot pa posek. Kljub temu se je les silno podražil, ker so potrebe, po njem čedalje večje. Velike količine tako imenovanega jamskega lesa rabijo slovenski rudniki za opornike v novoizkopa-nih rovih. Povečala se je zmogljivost papirnic v Vevčah, Količevem, Goričanah, Radečah, Sladkem vrhu in predvsem velike tovarne za rotacijski papir v Videm-Krškem. Čedalje večje so zahteve po celuloznem lesu. Izvoz navadnega žaganega lesa se je silno zmanjšal, ker so namesto prejšnjih žag zrasli obrati vezanih plošč, si-lonita, stanovanjskega in pisarniškega pohištva, standardnih oken in vrat za stanovanjsko industrijo. Pri vsej veliki proizvodnji stanovanjskega pohištva pa so stalno težave v trgovini s pohištvom. Ne samo v mestih iz potrebe, temveč tudi na deželi po kmečkih domovih nimamo več mla-, dega para, ki si ne bi pred vstopom v zakonski stan naročil novega pohištva : vsaj spalnico, velik del pa tudi kuhinjsko opremo. Kje so že tisti časi, ko so fantje spali na svislih, ko so otroci spali po več skupaj v isti postelji, ko so zadostovale stare skrinje za shrambo perila, ko so skozi rodove zadostovale pri hiši zakonske postelje staršev. Pod kmečko in delavsko streho se množe sobe, prihaja vanje neprestano novo pohištvo. V Sloveniji postaja .pravilo že v najbolj zakotnih vaseh: vsaka oseba mora imeti svojo posteljo, vsak mlad par novo opremo. Omare in kredence, jedilnice, in tu pa tam še kakšna staromodna »psiha« teče v velikem toku v slovenske domove. Velika industrializacija, velika zaposlitev, velikanska gradbena dejavnost zadnjih let terja velike množine pohištva. Velike tovarne pohištva, kot na primer tovarna pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici, dela večinoma za izvoz. Ljudje hodijo dostikrat zaman povpraševat po pohištvu v poslovalni- ce vodilnega trgovskega podjetja s pohištvom »Lesnina«. Velike množice, ki so napolnile zadnjo lesno razstavo v Ljubljani so prišle poglavitno, da so si ogledale razstavljeno pohištvo, izdelano po najnovejših stilih in vzorcih. Vsi so vedeli, da ni moč razstavljenega pohištva kupiti, da je že vse prodano nekoliko mesecev naprej. Zasebniki si pomagajo z malimi zadružnimi mizarskimi obrtniki, ki jih je še zmeraj zelo mnogo. Mizarji v Vižmarjih nad Ljubljana, ki so razstavljali na predvojnih ljubljanskih velesejmih moderno pohištvo, delajo kar naprej, zidajo nove delavnice in stanovanjske vile zase. Ne pozabijo nikdar na garažo, ker so le redki brez avtomobila. Po vsej Sloveniji delajo zasebni mizarji za potrebe prebivalstva. Njihov poklic je cenjen in donosen. Propadel pa je. skoraj popolnoma poklic kolarjev, ker se manjša število vprežne živine. Za razstavo lesa bomo imeli prav v kratkem vsakoletno razstavo motornih vozil. Pri lesni razstavi je bilo zainteresirano vse prebivalstvo, pri avtomobilistični pa bo glavni delež imela mladina. Tutizetn ZA GRADNJO NOVIH HOTELOV V ITALIJI V Rimu se je pretekli torek sestal poseben odbor za podeljevanje posojil gostinskim obratom, ki mu je predsedoval minister za turizem Tupini. Odbor je odobril 77 posojil v skupnem znesku 1.740,5 milijona lir. Ta denar pojde za gradnjo novih hotelov ali drugih gostinskih obratov ter za popravilo in sodobno ureditev že zastarelih naprav. Načrti za ta dela predvidevajo skupno 5 milijard 63 milijonov lir izdatkov. Država bo dovolila Julijski krajini posojila v skupni vrednosti 26 milijonov lir. Odbor je dovolil tudi vrsto prispevkov iz posebnega sklada 1 milijarde lir za razne manjše turistične naprave. Ti prispevki znašajo skupno 272 milijonov lir. Zasebniki jih bodo izkoristili za gradnjo ali popravilo 37 igrišč za tenis, 11 kopalnih bazenov', 11 drsališč, 4 žičnic, 4 vlečnic, 4 morskih kopališč td. — • — TUDI CHICAGO IMA SVOJ SEJEM Mednarodni sejem v Chicagu se odpre 20. junija in konča 5. julija. Udeležilo se ga bo 25 tujih držav, med temi tudi Italija, Jugtslavija. tfkozi tiSmo o ^gouCma Jjtda Letošnjo pomlad sem si hotel privoščiti izredno razkošje v sedanjih časih; iti na izlet, lepo brez naglice, brez avtobusov, avtomobilov, peš v kraje, kjer ni motorizacije in ne industrializacije, da ne bo mojega tihega dvogovora z naravo motil noben takt motorjev, da se ne bo v duh cvetja mešal siladkoben duh bencina. Namenil sem se iti v območje obmejnega prometa, na gorske grebene iznad srednje Soče, v tihe vasi na levem bregu obmejne rečice Idrijce. Ves ta tihi svet spada v območje občine Kanal ob Soči. Ko me je neko popoldne, zgodaj v mesecu maju, peljal vlak skozi Baško grapo, so sicer kukale z enega in drugega pobočja kukavice, so že docvetele jablane in hruške, orehi pa so bili čisto posmojeni, kar črno popaljeni po aprilskih slanah, in se je le tu pa tam tiščala hiš kakšna samotna trta. Bil sem in nisem bil na Primorskem. Upravno že od Podbrda, od velikega predora naprej, toda pokrajina je bila kakor katerikoli druga slovenska brez zunanjih znakov sredozemskega vpliva. Kakor hitro pa je vlak smuknil mimo Soškega jezera pod Seli, mimo mlečno modre jezerske vode. napajane s snežišč, je pa dahnila vame pri Ročinju prava Primorska, z omotično dišavo svojih aromatičnih trav, s floro svojih kmečkih nasadov, z znaki bližnjega morja in z vso navzočnostjo morskih vplivov. že sama postaja v Avčah je skladen uvod v tiho pokrajino, v katero sem se namenil. Prav gotovo se železniški uradniki dolgočasijo na tej postaji, saj so še brez sosedov, sami nad Sočo, ki nabrekla po pomladnih vodah golči, pa še slavci se mešajo vmes s svojimi intermez-zi. Je to zelo lepo, toda za zahtevno človeško dušo nekoliko enolično, posebno če imaš mesece in mesece opravka samo z vlaki. Spustil sem se po stezi do visečega mostu, se na njem pozibal nad Sočo, da me je drhte prevzela rahla omotica, in že sem se zagnal v strmi breg na ročinjski strani, da sem sunkoma lovil sapo, ko sem stopil na trda tila asfaltirane, glavne ob-soške ceste. Vas Ročinj je že kar tukaj, predstavlja se mi z velikimi, zdaj nekoliko žalostnimi poslopji, ker so na pol prazna. Tu so končali ročinjski klanci, katerim se nobeden pošten tolminski literat ni mogel ogniti v svojih delih, kot se veseli furmani na nobeni vožnji niso ognili ročinjskim gostilnam, ko so se ustavili tukaj s svojo prepoteno živino. Hitro sva končala svoje poznanstvo trda cesta in jaz, ker sem že v Ročinju obrnil s ceste. Ročinj je še zmerom velika vas, čeprav ima veliko svojih ljudi raztresenih po svetu; tisti, ki so ostali doma, se vozijo vsak dan na delo v cementarno v Anhovem, so zaposleni pri železnici ali delajo v kakšnem podjetju v Novi Gorici. Po delu jih čakajo popoldne vinogradi, majhni vinogradi, takšni za poskušnjo, ker šele od Ročinja dalje je trta nekaj resnega in ne samo latnik pri hiši in ne samo jesensko ocejanje kakih sto litrov pijače, zdrave sicer, ne pa z vsemi lastnostmi pravega vina. Skozi blodnjak ozkih ročinjskih ulic moram priti na pot, ki bo peljala do Kambreškega, do vasi, ki je pet kilometrov daleč visoko na grebenu med Sočo in Idrijico. Lepo je imeti več poti na razpolago: dve, tri bližnjice, pa še veliko cesto. Izletniku se spodobi hoditi samo po bližnjicah. Ljudje so veseli, da dh sprašujem za pot, ki mi jo z besedami in kretnjami tako opišejo, da bi gotovo zašel, če bi me ne spremljala sreča vsakega popotnika. Preveč hitim skozi pokrajino navzgor, ki je čisto primorska: s trto, redkim figovim grmom, breskvami, češpljami, marelicami, z njivami, ki so tako majhne, da morajo sprejeti nase vse vrste sadežev: fižol, krompir, razno zelenjavo Pa še koruzo in na robu tanko stražo trt. Poznam razgled s Kambreškega proti zahodu in zato pripiram zadnjih nekoliko sto metrov oči, da bi ga oživil v svojem spominu. Medtem mi buhne nenadoma v obraz druga, svežejša sapa, na vrhu sem, v Kam-breškem, na veliki vojaški cesti iz prve svetovne vojne, ki so jo gradile italijanske pionirske čete. Taka je kot nova, dobro vzdrževana, še lepša, ker je ob straneh vsa porasla v zelenju. Je ena izmed dolgih, visokogorskih cest, ki pričenja na Livku, zdrsne prek južnih pobočij obmejnega gorskega grebena Kolovrata; in prav zaradi nje nista jugoslovansko-italijanski komisiji za razmejitev še dokončno zakoličili meje. Jo Pa bodo kmalu prav gotovo, ker ne gre za velike stvari, nihče nima prestižnih pomislekov in še manj gmotnih. Mene pa odpelje cesta proti jugu, proti Brdom, ki se skrivajo nekje daleč za zeleno Korado. Razgled s Kambreškega je tak, kot je bil. Ves zahod polni ogromna kotanja in v tej kotanji leži Beneška Slovenija. Vrste se njeni grebeni, drug za drugim do Matajurja, ki poveljuje temu razgibanemu svetu, temu prepletanju številnih dolin in globač. V sredi se dviga Ivanac, najlepši vseh beneških hribov, s svojimi mehkimi senožeti, osamljen tako da ga laže občudujejo revne beneške vasi, ki mežikajo v bleščeče sonce. Pod mano je pod strmimi pobočji Idrijica, obmejna rečica. Prav po sredini vode gre meja, ki se je spet semkaj vrnila s postojniskih Javor- nikov. Lepa je takšna meja na vodi, ki daje opravka pravnikom za mednarodno pravo, po vsaki povodnji je za nekoliko metrov drugje. Korakam zdržema po cesti, kar naprej v smeri juga, na desni me spremlja Beneška Slovenija, na levi soška dolina, globoko doli v vijoličasti meglici, nekje je neki objestni pastir zakuril prevelik ogenj, drva so morala biti mokra, ker se dviga čez vso dolino dimna zavesa: Anhovo je to, cementarna, kjer ogenj kuha kamenje. Dve uri korakam po cesti, ki ni cesta, ampak ima vse lastnosti mehke steze, in pred očmi mi migota v daljavi na italijanski strani veliko nepravilno poslopje: Stara Gora, starodavna romarska pot beneških Slovencev, Bricev in Furlanov. Grem mirno po cesti mimo graničarskih karavl, mladi vojaki kričijo, tekajo, se smejejo, igrajo odbojko, se zame popotnika ne zmenijo. Dva cela mopeda sem srečal na vsej popoldanski poti in jima nisem zameril, da sta spustila ves plin in skušala s svojim ropotom preglasiti kukavice. Srečal sem dva pešca, eden je bil Benečan, še s staromodnim nahrbtnikom na hrbtu, prijazno me je pozdravljal, tako kot človek pozdravlja v vljudni zadregi vsakogar, ki ga sreča onstran meje v obmejnem ozemlju. (nadaljevanje sledi) ar. Avtobusne proge TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SAT) in ob 18. uri (SAP). Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.30 ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30; prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30. (Croatiatrans) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) TRST — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 8.00 in Prihodi v Trst: vsak dan ob 19.20 in ob 8.20. (Sara - Autotrans) TRST — HERPEUE - KOZINA Odhod iz Trsta ob 7.10 Prihod v Trst ob 10.05. (Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.55, 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (Autovie Carsiche) TRST — FERNEČE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10, 18.00; ob praznikih pa ob 10.00, 13.10 in 20.30. TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00 , 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.30, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 in ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20, 22.15, 23.30 Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 18.00. (Torta - Slavnik) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 14.15; ob nedeljah še ob 7.25. Prihodi v Trst: vsak dan ob 10.30; ob nedeljah ob 20.00. (Autosaobračaj - Torta) TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta ob 8.00, 12.20, 14.50 ter 18.30, Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Autolinee Triestine - Istra auto) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 in ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. uri, (F. Ribi) GORICA - TOLMIN - BOVEC - TRBIŽ Vozi vsak dan, kadar je prehod čez Predil odprt, drugače samo do Bovca. Odhod iz Gorice: ob 16.30. Odhod iz Trbiža: ob 5.15, iz Bovca 7.00. (F. Ribi) TRST — DUTOVLJE — AJDOVŠČINA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00. (USA) l/laUadtiji hoteli be (Mpoloccip Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-0*3 II. kategorije. « Sedemdeset post2"' Vse hotelske udobnosti. EnoposteL11® sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne 0 2200-2600 (davki in postrežba vklj'1' čeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - T6* 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in t°' pla tekoča voda, centralna kurj»* v*' telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 19 - Telefon 29-^3 do 46. — Priporočamo obiskovalce11’ svoje obrate: kavarno, restavracij in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolag* * 100 udobno opremljenimi sobami, * partmani, sobami s toplo in mrzlo te' kočo vodo, telefonom, restoranom -domačo in tujo kuhinjo, kavarno, M rom, salonom za bankete in konfWeD' ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine 1 ViSTA TEST, Ul. Cardoccl 15, tel. 2M« Bogata ubira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. — IM IN ZLATM - iMiholf Kalel - IR8T Čampo S. Gtacomo 3 • tel. 93-881 Dr« aajbuljšth mamb, velika Ubira mlatih okraskov sa vea prilik* Ekskluzivni zastopnik za Trst Super Scooters 125-150-175 cc lambrelta Modeli 48 - motorni tricikli 175 Uriginalui nadomestni deli in pritikliue, inotorfi za čolne-ČoIni U plastične mase FILOTBCNICd UllUIdlVa -TRST Via Imbriani, 16 - Tel. 36-613 Delavnica: Via Valdirivo, 30 - Tei. 35 222 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA.KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED JESENICE NA O ŽELEZARNA JESENICE (3 Izradjuje za potrebe ntašinogradnjes VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LINI (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽICU — ZA-VARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU. U SVIM VRSTAMA: GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE Detaljne podatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam katalog proizvoda Železarne Jesenice tlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>IIIIIIIIIIIMIHI8l8|l,l,ll">ll> »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — URffiDt^' ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa J tel. 38-933. — CENA: posamezna ^ vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15-NAROČNINA: letna 850 lir, polletn3 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna ^ din, polletna 300 din; za ostalo 111 °j zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se P* ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLO VENI Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, t®*' rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGlA SOV: za vsak m/m višine v širini ene ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. ^ 9HS, 1 V---------\ \-----------\\-------:----------------i ‘t e=^ k \ S aS 4 < deU’esportazione to-; talt (nel 1959 il 68,7%); i prodotti agri-sono sccsi nel 1959 al 21% (dal 'S'7°» del 1958), quelli forestali al 2,8 j ^t- cento. i ^ol cambiamento veriicatosi nella ! s,rttttura delTesportazione jugoslava, ^ senso che i prodotti industriali '!l'no occupato una posizione predo-i '"'nante rispetto alPesportazione di ma-l er'a prime e di prodotti agricoli, e ap-; ^tsa chiarainente la tendenza degli . Ninini d’affari jugoslavi durante le j sl*Pulazioni dei contratti conimerciali 1 voler acquisire una parte dei traffi-anche neiresportazione, di prodotti 'Odustriali in Italia. Tale tendenza ri-' sl>ecchia la struttura della produzione ?ltuale jugoslava, formatasi per l’ef-e‘to deirindustrializzazione. Il proces-S;) di industrializzaziane non e ancora l^anche lontanamente terminato. Gli '"Vestimenti neirindustria e special-^pnle nelle attrezzature di nuovi cen-r‘ industriali e, nella ricostruzione dei Sla esistenti, sta ancora sempre au-lentando. Inoltre 1'industria jugoslava PlVi passando dalla produzione di semi- vorati alla produzione di prodotti fi-ed il livello della produzione in-I Ustriale sla aumentando. Infatti nel ! ^imo trimestre del 1960 tale produzio-|110 e aumentata deH'8"o rispetto alio s|esso periodo del 1959. ! i-a tendenza jugoslava a voler au-. ^entare 1’esportazione dei suoi prodot-J 1 industriali si riveia anche, nelle mo-re aU’estero, alle quali partecipa, co-. e per es. nelle rassegne internaziona-j di Trieste e di Milana. Gli organiz-.:i|ori delle esposizioni jugoslave alle : lere airestero vanno accentuando sem-Jte piu l’esposizione di prodotti indu-*triali lasciando al secondo pošto i produ agricoli. Per renderci ancor me-l,jl° conto del'attuale orientamento del-] 'hdustria jugoslava va considerato an-,e il fatto, che le manifestazioni fie-'stiche airintemo della Jugoslavia so-■io orientate verso la specializzazione e edicano la massima attenzione ai pro-^essi raggiunti dairindustria ed alle | 51,6 necessita. Uli industriali, i circoli d’affari e i e0nici statali ed appartenenti ad enti \ ^dbblici italiani sono troppo smaliziati | pr non capire come ITtalia possa man-eiiere le buone posizioni raggiunte sul 'dercato jugoslavo, in un unico modo, 1 *°e permettendo agii jugoslavi, con ''Pportazione di merci jugoslave in alia, di procurarsi divise sufficienti, f.011 le quali poter acquistare. merci ita-\ aPe. Questo principio va seguito nel I pttUnercio estero, tanto piti da quan-: 0 gli economisti jugoslavi si sono pre-'Ssi il compito di riportare in equili-Uo U bilancio commerciale o per lo dieno di rieqiiilibrare il bilancio dei j i^gamenti. L'acquisto di merci jugo-lave rappresenta il mezzo piii sempli-Ce ed immediato per assicurare all’e-i sP°rtazione italiana un vasto sbocco 'erso il mercato jugoslavo. Il proble-j non preselita in questo caso alcu-I delle diffioolta connesse con la con-^ssione, ad esempio, di crediti a lun-^ scadenza agli acquirenti. Per quento riguarda le, posizioni ita-dPie sul mercato jugoslavo vorremmo hlevare che, mentre negli ultimi anni 1 Ualia era al primo, o quanto meno j P i primi posti occupati dalle nazio-i ,1 estere, nel settore delle forniture di e,'i strumentali quali macchine ed at-rezzature industriali, altri paesi la I 11'"nio ora notevolmente preceduta (il | Valore delle, forniture italiane alla Ju-^°slavia raggiunse nel 1957 il 18% e nel ! il 20" u mentre il valore raggiunto j pUa Germania occidenlale e aumen-at° in questo periodo dal 16 al 19° o, ! pello degli S.U. d’America dall’8 al e quello dellTnghilterra dal 3 a! pit stessi industriali italiani hanno ^Id volte espresso parole di elogio per 0 sviluppo raggiunto dairindustria ju-pslava, la qualita della merce prodot-^ e la sua competitivita airesportazio-?e- Simili giudizi hanno espresso pure Industriali italiani che hanno visitato * Jugoslavia lo scorso ottobre. Per in-Uso vorremmo ancora rilevare che la "dustria jugoslava va sempre piu per-pionandosi, e cio anche con la col-nborazione italiana (alla fine del 1959 jpPio in atto ben 35 contratti di colla-^■'azione tra Industrie italiane e jugo-s|ave). Malgrado l’evidenza di questa situa-"luite siamo stati tentati di interpella-|e gli stessi jjugoslavi, in occasione del-® Fiera di Trieste, sulle. loro opinioni c‘rca le possibilita di esportazione dei Dnodotti industriali jugoslavi. Data la |carsita di tempo a disposizione, non ,"Ui hanno potuto rispondere al nostro nvito (del resto anche la mancanza di Pasto sulle nostre pagine non ci ha ^•"niesso di invitarne molti) di colla-°rare con articoli riguardanti i vari ^Uori nel quali operano e di portare Co" le proprie informazioni e con i lo-r° Punti di vista, un valido contributo i'd'1 chiarificazione dei concetti ed al-eliminazione di eventuali preconcetti. Sviluppo deirindustria tessile jugoslava unita di misura 1939 1958 1959 ^'lati di cotone 1.000 19 45 47 1.000 tonn. Pilati di lana tonn. ‘cssuli di cotone m2 1,000.000 110 219 Jcssuti di lana m2 1,000.000 12 33 Tcssmi di seta artif. m2 1,000.000 Jricot tonn. 1.000 I £>Ize paia 1,000.000 I “iaheheria confez. I m2 1,000.000 j *biti confez. m2 1,000.000 La struttura economica, la posizione geografica e i collegamenti conti-nentali e marittimi hanno gia nel passato creato una situazione oltre-modo favorevole per la collaborazione economica e per Tinterscambio di merci tra la Jugoslavia e ITtalia. Do-po 1’ultimo conflitto la struttura sociale jugoslava e radicalmente cam-biata. Anche la struttura economica ha subito variazioni, ma i requisiti per un interscambio di merci e per una collaborazione economica non solo sono rimasti favorevoli come nel passato. ma lo sono sempre piu. Dalle rilevazioni statistiche risulta evi-dente la posizione di preminenza del-lltalia tra i piu importanti impor-tatori di merci jugoslave ed esporta-tori verso la Jugoslavia. LTtalia e al primo pošto tra gli importatori ed al secondo tra gli esportateri. In me-dia riguarda ITtalia ben 10°/o del commercio estero jugoslavo. Nel primi tre mesi deiranno in corso la partecipazione e ancora aumentata, raggiungendo ITI,5%. Nel passato 1’interscambio tra ITtalia e la Jugoslavia si svolgeva ge-neralmente secondo due direttrici: ITtalia importava generi alimentari, bestiame, legname ecc., la Jugoslavia importava macchine e prodotti industriali. Negli anni che seguirono la fine dell’ultima guerra, 1’esporta-zione di materie prime e di semila-vorati s’e alquanto contratta, ma la contrazione e stata largamente com-pensata dalle possibilita di esportare una vasta gamma di semilavorati e prodotti finiti dellTndustria del le-gno, meccanica, chimica ed elettrlca. Dalle stesse rilevazioni statistiche possiamo ancora constatare, come anche 1’importazione italiana di semilavorati e di prodotti finiti sia. rispetto al passato, in costante au-mento. Com’e noto, i primi anni posl bel-bci sono stati caratterizzati da va-rie remore allo sviluppo del traffico di frontiera. Tali remore sono con 1’andar del tempo venute meno e il traffico di frontiera ha potuto svi-lupparsi, con favorevoli ripercussio-ni economiche, come dimostra il vi-stoso aumento del valore delle merci scambiate. A questi favorevoli risultati hanno contribuito in buona parte gli accordi economici di frontiera t:a i due Governi, sia per quanto riguar-da 1’interscambio di merci come pure il movimento di persone. Mclto merito va pure alle Camere di commercio di Trieste, Gorizia, Ljubljana e Zagreb. Ora si tratta di non rima-nere fermi sulle posizioni gia jquisi-te. Per il futuro e necessario poten-ziare la collaborazione tra le Camere e tra le organizzazioni economiche. E’ molto importante approfondire lo studio dei problemi comuni e tenta-re di risolverli in modo tale da ga-rantire lo sviluppo massimo deirin-terscambio commerciale; con ci6 ve-ranno garantiti gli interessi di tutti color0 che vivono nelle zone di frontiera. Il grande ineremento della nostra produzione industriale neiraspetto 14 1,8 23 16 5,7 33 17 6,7 36 Industria Agricoltura Foreste Edilizia Trasporti qualitativo come pure nelFaspetto quantitativo, ci permette ormai di esportare macchine, prodotti del-1’industria del legno e di quella elet-trica (centralini telefonici, proietto-ri, impianti centrali elettriche, ponti ferroviari, montacarichi ecc.) non solo negli altri Paesi europei, ma anche in America, Africa ed Asia, Per-tanto ci sono buone possibilita di esportare articoli di questo genere anche in Italia. Ci sono pure buone possibilita di approfondire ancor piu la collaborazione tra le Industrie dei due Paesi e di aumentare 1’inter-scambio commerciale, di allargare il numero delle collaborazioni in base a licenza industriale, tutte cose che non avvenivano nel passato. E’ molto importante che gli attua-li rapporti economici diventino ancor piit stretti e che le possibilita di aumentare gli scambi commerciali tra ITtalia e la Jugoslavia vengano am-pliate favorendo 1’attivita di istitu-zioni quali la Camera di Commercio Italo - jugoslava, le rappresentanze di imprese industriali e simili. Ini-ziative quali le reciproche visite di-rette a far conoscere le rispettive strutture economiche e capacita pro-duttive, vanno senz’altro appoggiate. Anche la Piera di Trieste ha mol-ta importanza per quanto riguarda lo sviluppo delle relazioni economiche tra ITtalia e la Jugoslavia. vista la posizione geografica di Trieste, le sue comunicazioni terrestri e marittime, le sue tradizioni commerciali, la conoscenza delle possibilita, economiche jugoslave ed italiane, la competenza dei suoi operato-ri e lo sviluppo industriale, la fun-zione di Trieste balza evidente agli occhi; la funzione di centro interme-diatore nelFinterscambio commerciale tra ITtalia e la Jugoslavia. Dr. BOGDAN NOVAK Segretario gen. della C.d.C. per la RF di Slovenia Parte di decorazione su un vašo dl cristallo prodotto a Rogaška Slatina (Slovenia) I prodotti delFindustria del legno reppresentano una delle voci p:u importanti nelPesportazione jugoslava. L’esportazione di legname e di prodotti della relativa industria rappresenta infatti, con circa 20 miliardi di dinari — divisa (1 dollaro USA = 300 dinari), il 14% del valore del-1’esportazione totale jugoslava. In questi ultimi anni va aumentando sopratutto 1’esportazione di prodotti finiti, resa possibile dalle cospicue somme destinate al potenziamento delFindustria del legno. L’esportazio-ne resta pero sempre imperniata sul legname non lavorato, per quanto si noti un costante ineremento nelle vendite alFestero di prodotti semilavorati e finiti. Gran parte del legname jugoslavo viene importato dallTtalia, che oc-cupa il primo pošto tra gli acquiren-ti per un valore complessivo di 5 miliardi di dinari — divisa. Al secondo pošto viene ITnghiiterra, seguita da-gli Stati Uniti d’America e dalla Germania Occidenlale. Questi quat-tro Paesi assorbono da soli oltre il 50% delFesportazione jugoslava di legname e di prodotti del legno. 11 ri-manente viene esportato in numero-si altri mercati, sia nelFEuropa O-rientale ed Occidenlale, che nel Vi-cino e Medio Oriente, in Asia, Africa e nelPAmerica del sud. Gli articoli piu richiesti alFestero sono tutti i tipi di segati, compen-sati, parchetti, casse, cassoni, mobili ed altri articoli d’arredamento. I segati resinosi sono richiesti in spe-cial modo sui tradizionali mercati del Medterraneo e nei Paesi europei piit vicini. LTtalia si trova al primo pošto, a notevole distanza dagli altri acauirenti, anche per quel che riguarda Fimportazione di segati di 'latifoglie. ouali il faggio e il rovere. Nel settore del faggio, si nota per6 un notevole interesse anche in altri Paesi, tra cui emmergono Inghilter-ra, Egitto, Olanda, Israele. Svezia e Svizzera. L’esportazione di segati di rovere e diretta soprattutto verso la Germania Orientale. 1TJRSS, il Bel-gio, ITnghiiterra, la Grecia. FOlanda, ITtalia da sola assorbe pero il 40% di tutti i segati di rovere che ven- Una breve scorsa alle varie rilevazioni statistiche e sufficiente per ren-dersi conto dello sviluppo in atto nel-Feconomia della RPF Jugoslavia dalla fine delFultima guerra ai giorni no-stri. Lo sviluppo e notevolissimo spe-cialmenle nelFindustria. Gia in fase di ricostruzione, dopo le devastazioni del periodo bellico, Findustria jugoslava ha cominciato a sfruttare intensamente le vaste disponibilita di materie prime c di energie. Secondo i dati elaborati per il 1959 dalla Commissione Economica Europea, la Jugoslavia e il Paese in cui la produzione industriale ha raggiunto il maggiore ineremento; cio e tanto piu significativo, qualora si con-sideri che Findice della produzione e oscillato in questi ultimi anni tra 110 e 117. In altre parole significa, che Fin-cremento relativo va aggiunto alFin-cremento assoluto della produzione nel settore industriale. Tra i vari settori industriali primeg-gia quello della pfoduzione di beni strumentali (macchine, attrezzature, ecc.) il cui indice di produzione ascen-de per il 1959 a 1491 (1939 100), con- tro Findice medio industriale, che a-scende, sempre per il 1959, a 391. Il fulero delFattivita economica jugoslava, che. risiedeva prima delFultima guerra nelFagricoltura e nello sfrutta-mento delle risorse forestali e del sot-tosuolo, va sempre piti spostandosi verso Fattivita industriale, e, nella stes- sa, verso gli sladi di produzione piu evoluti. Il consumo in continuo aumento po-neva in modo pressanle la necessita di larghi investimenti. Essi certamen-te non sarebbero stati possibili, sc Findustria nazionale, con la produzione di macchine. ed attrezzature, non aves-se fornito le necessarie capacita pro-duttive. Oggi Findustria meccanica jugoslava fornisce attrezzature complete per centrali elettriche, sia a turbina che termiche, per miniere, per Findustria chimica e alimentarističa, impianti metallurgici, cantieristici, edili, ferroviari, stradali ccc. Risulta pertan-to evidente che in una simile situazione, a cui si accompagna un intenso sfruttamento delle disponibilita natura-li di ferro, rame, zinco, alluminio e altri metalli ancora, lo sviluppo della industria metallurgica e delFindustria elettrica sia molto piit intenso che in altri comparti industriali. Tutti questi cambiamenti nella struttura produttiva si riflettono necessaria-mente nei traffici commerciali con altri Paesi. La Jugoslavia, che ancora prima delFultimo conflitto era un Paese tipicamente esportatore di materie prime, prodotti agricoli, forestali e del settore minerario, ha visto cam-biare radicalmente la struttura del suo commercio estero. Oggi essa tende ad esportare prevalentemente prodotti industriali finiti. L’esportazione di ma- Una deleoazione industriale jusoslava in visita in Italia Un reparto della fabbrica di ponti e costruzionj in ferro »Metalna« di Maribor (Slovenia) Investimenti nelFindustria jugoslava 1956-61 Il processo industriale e in Jugoslavia ancora in pieno sviluppo. Gli investimenti di capitale nelFindustria sono ancora cospicui. Il Piano quinque:> nale (1956-61) prevede un investimen-to medio annuo di 174,8 miliardi di dinari per la sola industria. Dal 1956 al 1961 gli investimenti industriali su-biranno un ineremento dellTl,9%. Il valore della produzione lorda industriale aum-entera, secondo il Piano, dell’H% annualmente. LMndice della produzione aume.ntera durante i cinque anni da 100 (base 1956) a 168 nel 1961. PRODOTTO LORDO IN MILIARDI DI DINARI a5 "II 2 S S 1,778 2,986 168,0 111,0 686 979 142,7 107,4 69 71 102,9 100,6 214 358 167,3 110,9 218 336 154,3 109,1 Commercio, industria alimentare e turismo 197 278 141,1 107,1 Artigianato 176 252 143,2 .107,4 Una rappresentanza di esponenti jugoslavi del mondo industriale e partita il giorno 8 giugno da Bel-grado verso ITtalia, dove si tratter-ra una quindicina di giorni. A capo della delegazione e Fingegnere Vladimir Vujovič, segretario delFUnio-ne delle Camere delFindustria. La delegazione jugoslava si e recata in Italia su invito della Confindustria. la cui delegazione aveva visitato lo scorso ottobre aleuni impianti industriali in Jugoslavia, gettando le basi per un ampliamento della collaborazione in rampo industriale tra i due Paesi. La visita della delegazione jugoslava ha lo scopo di conti-nuare le conversazioni su questo problema e di favorire le preše di con-tatto tra gruppi industriali italiani e jugoslavi, la collaborazione tecnica e 1’aumento degli scambi commerciali tra i due Paesi. La delegazione jugoslava ha in pro-gramma la visita di numerosi com-plessi industriali in varie citta. come Roma, Napoli, Genova, Torino e Milano. Gli impianti industriali che piit interessano gli ospiti jugoslavi sono quelli dei settori siderurgico, elet-trotecnico, chimico, meccanico in genere. con particolare riguardo alle macchine per la lavorazione dei metalli e del legno e alFindustria mo-toristica, nonche di quelli delFindustria tessile e della gomrtla. Oltre alFing. Vladimir Vujovič fan-no parte della delegazione il consi-gliere delFUnione delle Camere dellTndustria ing. A. Mavrenčič, il dir. della Banca Jugoslava per gli investimenti, dott. Milorad Tomič, il di-rettore generale della Perriera di Nikšič, ing. Nikola Gakovič, il diret-tore generale della Fabbrica Com-posti Azotati di Gorazde, il diretto-re generale della Fabbrica Locomo- tive, Macchine e Ponti »Djuro Dja-kovič« di Slavonski Brod, Ratko Svi-lak, il direttore generale della Fabbrica Macchine »Ivo Lola Ribar« di Železniki, ing. Vlado Mirkovič, il direttore generale della Fabbrica Macchine per FEdilizia »Fagram« di Smederevo, ing. Dragutin Grozdeno-vič, il direttore generale della Fabbrica Vagoni e Ponti »Dragoslav Djor-djevič — Goša« di Smederevska Polanka, Branko Mirkovič, il direttore generale della Fabbrica Automobili di Priboj, Milan Miletič, ii direttore generale della organizzazione »Telekomunikacije« di Ljubljana, Albin Vengust, il direttore generale della Fabbrica di Vetro di Skoplje, Vlada Stamenkov, il segretario dellTJnione jugoslava delFindustria Molitoria, Radovan Rakič, il direttore generale delFindustrie alimentari »Vrbas«, Nikola Dragin, il direttore generale del Kombinat Gomma e calzature »Borovo«, Vlado Juričič. il direttore generale dellTmpresa Legnami »Janj« di Donji Vakuf, Jusuf Mujičič e 1’am-ministratore delFimpresa »Belišče«, ing. Josip Zeman. La delegazione e guidata da Ljubomir Veljkovič, re-dattore capo della rivista« Ekonomska politika«, e da Slobodan Sindolič, redattore del quotidiano »Privredni pregled« di Belgrado. — • — COMMESSE DALL’ESTERO AI CANTIERI JUGOSLAVI I cantieri jugoslavi hanno esportato nel 1956 naviglio per 5,6 miliardi di dinari, nel 1957 1’esportazione ha raggiunto il valore di 12,6 miliardi, nel 1958 di 21,1 miliardi, e nel 1959 di 43,4 miliardi di dinari. In base alle com-messe dalFeste.ro finora ricevute, i cantieri jugoslavi esporteranno nel 1961 naviglio vario per un valore di circa 52,8 miliardi di dinari. nufatti, macchine, apparecchi elettrici, mezzi di trasporto cd altri prodotti finih č aumentata del 39% nel 1958 e del 48% nel 1959. Contemporraneamen-te. va modificandosi pure la struttura deli'unportazion-e; il settore delle materie prime -e dei semilavorati, va assu-mendo un’importanza sempre maggiore, mentre diminuisce Fimportazione di prodotti finiti. Tali cambiamenti non si notano sol-tanto nei rapporti con cui i singoli articoli partecipano alFimportazione o al-1’esportazione, ma sono tanto piit mar-cati nel campo della divisione inter-nazionale del lavoro, della cooperazio-ne, ecc. L’aumento dei consumi nei piu svariati settori richiede una sempre piit vasta gamma di articoli di produzione nazionale e dhmportazione, da cui deriva la necessita di un’attivita economica anche su mercati esteri. Raggiunto un dato livello, la produzio-nc industriale puo espandersi ulterior-mente, in base alla cooperazione ed alla produzione su Kcenze dalFcstero per quanto riguarda determinati prodotti che richiedono una lavorazione accurata, sia nel campo delle, attrezza-turc sia in quello dei beni di largo consumo. - Il mercato italiano ha un ruolo molto importante nei traffici commerciali jugoslavi. LTtalia si trova, secondo i dati per Fanno 1959,, al primo pošto tra gFimportatori di merce jugoslava (12%), e al terzo pošto tra i Paesi che esportano in Jugoslavia (9,4%). Va no-tato ancora che il bilancio commerciale presenta un saldo attivo in favore dellTtalia. Lo scambio di merci tra i due Paesi aumenta di anno in anno e cio e un fatto positivo; la struttura delFesportazione jugoslava verso ITtalia presenta invece un fattore negativo, e pre-cisamente la prevalenza di prodotti a-gricoli e forestali; una simile struttura non permette un sufficiente ineremento degli scambi negli esercizi fu-turi. Si dira che numerose ditte jugoslave producono in base a liccnza, in colle-gamento con produttori italiani (vedi ad cs. la produzione di automobili, trat-tori, escavatrici ecc.), ma va detto, che i contratti di questo genere operano in un unico senso, vale a dire che favo-riscono soltanto un aumento delle e-sportazioni di articoli italiani e rela-tivi pezzi di ricambio verso la Jugoslavia. Esiste certamente la possibilita di aumentare la vendita di prodotti industriali jugoslavi sul mercato italiano, come lo dimostrano i numerosi contratti tra complessi industriali e il favorevole sviluppo del piccolo traffico di frontiera. Per questi motivi e stata accolta fa-vorcvolmente Finiziativa di costituire un'organizzazione operativa di caratte-rc misto. Verso la fine del 1959 č sorta a Milano la Societa Italo-Jugoslava per la cooperazione economico tecnica — SACET. Il suo compito fondamentale e di favorire Fesportazione di prodotti industriali jugoslavi verso ITtalia, e di potenziare la collaborazione tra le industrie italiana e jugoslava. Gia gli attuali contatti dimostrano 1’effettiva esistenza di grandi possibilita per la cooperazione industriale, co-opcrazionc che favoririi un aumento della produzione e degli scambi per tutti e due i Paesi interessati. Ing. GUŠTIN BOŽIDAR gono annualmente esportati dalla Jugoslavia. Su tutti i piu importanti mercati si nota un vivo interesse per le im-piallacciature jugoslave. L’esportar zione e diretta verso ITnghiiterra, ITtalia e FAustria. Gli importatori italiani sono ottimi clienti anche per questi prodotti e sono orientati verso la scelta dei tipi qualitativamen-te migliori. In questi ultimi anni la produzione jugoslava di compensati e andata gradatamente aumentando, grazie al-Fentrata in attivita di nuove fabbri-che. Buona parte della produzione viene usata alFinterno, dove c’e una forte richiesta specialmente da parte delFindustria del mobile. Nel futuro la Jugoslavia conta di inere-mentare anche Fesportazione di que-sto prodotto, adeguando anche la qualita, secondo le richieste dei vari mercati; particolare attenzione verra dedicata al mercato italiano, che e il piu importante tra i numerosi clienti. In fase ascensionale e pure Fesportazione di mobili ed articoli per Farredamento. Le richieste proven-gono sempre piii numerose da una ventina di Paesi. Due terzi delFesportazione interessano ITnghiiterra e gli USA, resto e ripartito tra Germania Occidentale, Olanda, Francia e Sviz- attinenti al legname; legna da arde-re, carbone da legna, legno di faggio da cellulosa, idem di pioppo, legname squadrato, segati di aghifoglie, segati di rovere, faggio, frassino, ol-mo ed altre latifoglie, legname da parchetti (rovere e faggio), legname da imballlo, legno per strumenti mušicah, traversine, impiallacoiature, compensati, casse e loro parti, mobili, prodotti in vlmini, articoli or-namentali, ed altre voci ancora. L’im-portazione e libera, cioe »a dogana«, nel senso che non sono richieste par-ticolari licenze, ne e fissato aleun contingente. Gosi pure i protocolli aggiunti, relativi agli scambi commerciali che derivano dagli accordi per le zone di Trieste e Gorizia, pre-vedono ulteriori liberalizzazioni nello scambio di merci, ed in particolare di prodotti del legno. La lista A — importazioni dalla Jugoslavia verso Trieste — enumera tra Faltro ile seguenti voci; legname segato e squadrato per 100 milioni di lire; legname per parchetti (rovere e faggio) fino a 1 metro per 50 milioni; legna da ardere per 10 milioni; compensati per 5 milioni; impiallaccia-ture per 4 milioni; carbone di legna per 30 milioni; botti in rovere per 5 milioni; prodotti tipici della zona per 10 milioni, refilati per 5 milioni; paletti per viti per 3 millioni; mobi- Campionario di prodotti della »Tvornica Kablova« di Svetozarevo zera. L’esportazione verso il Nord America tende ad aumentare di anno in anno. Per quanto riguarda la produzione, va sottolineato il ruolo della Slovenia, che da sola contribuisce al 25% delFesportazione totale di prodotti del legno. LTndustria del mobile ha ormai assunto uiFimportanza particolare, giacche in pochi anni Fesportazione di mobili e di sedie si e tri-plicata. La Slovenia esporta specialmente articoli ornamentali, utensj-lerie, prodotti delFartigianato del legno, botti, elementi per costruzloni, attrezzi sportivi, ecc. Le possibilita di inerementare le esportazioni di legname e prodotti del legno jugoslavi in Italia si sono particolarmente allargate dopo la firma del protocollo relativo alFAccor-do Commerciale tra i due Paesi, av-venuta nello scorso mese di maržo a Belgrado. La lista A — che riguarda le esportazioni jugoslave verso ITtalia — comprende le seguenti voci li, casse e parchetti senza limite. La lista B - importazioni verso Gorizia - contiene un elenco analogo di prodotti del legno: segati di latifoglie per 150 milioni; segati di aghi foglie per 150 milioni; legna da ardere per 500 milioni; legname squadrato per 10 milioni; scartame per 9 milioni; parchetti in faggio e rovere per 15 milioni; legname segato per 4 milioni, legname per costruzioni navali per 5 milioni, compensati per 5 milioni, re-file per 6 milioni; impiallaciature per 50 milioni, paletti per viti per 10 milioni; carbone da legna per 30 milioni, mobili in legno senza limite. L’ampia liberalizzazione degli scambi commerciali tra i due Paesi por-tera certamente ad un ineremento delle possibilita che si offrono alFindustria jugoslava di piazzare anche sul mercato italiano una sempre maggiore quantita di prodotti delFindustria del legno. BOGO ŠRAMEL La produzione jitooslava di artiooli sportivi La produzione degli articoli sportivi ed attrezzi ginnici ha re- gistrato in Jugoslavia, dopo la sua li-berazione, un significativo sviluppo ed ineremento. Con Fintensificarsi delFattivita ginnico-sportiva e con Fintroduzione di nuove discipline sportive, e contemporaneamente su-bentrata la necessita di vari articoli sportivi ed attrezzi ginnici che corrispondano per qualita e forma alle esigenze dei nostri giorni, nonche alle prescriaioni internazio-nali delFatletica e dello šport. La grande disponibilita delle materie prime necessarie come ad es., legname di prima qualita, cuoio, metalli, fibre tessili ecc., offre alla Jugoslavia una solida base per lo sviluppo produttivo di ogni genere di articoli sportivi indispensabili alle attuali esigenze delFeducazione fisi ca, cosicche la produzione degli arti coli sportivi e riuscita non solo a co prire il fabbisogno nazionale, ma an che ad alimentare importanti corren-ti di esportazione, nel settore dei prodotti di qualita. Quest’industria ha avuto il suo maggiore sviluppo nella Repubbblica Popolare Slovena, dove la produzione di articoli sportivi, soprattutto quelli che interessano gli sports in-vernali, e di attrezzi ginnici, e dive-nuta una tradizione nazionale. Il legname di qualita superiore, su cui si basa detta industria, e la mano d’opera specializzata, hanno reso famosi questi articoli sportivi anche nei piu lontani paesi del mondo. L’abete di Pokljuka, che forma le vaste foreste delFaltipiano di Pokljuka (m. 1400), fornisce alFindustria dello šport legno resinoso di primissima qualita; nelle zone piit alte della Slovenia cresce invece il frassino alpestre, che per le sue ca-ratterist.iche si rondo insostituibile nella produzione degli articoli sportivi, specie degli sci di alta olasse. Non molto tempo addietro buona parte di tale legname veniva esportato, per scopi produttivi analoghi, nella Nor-vegia, in Svizzera, in Germania, ecc. Questa materia prima di pregiata qualita, viene ora lavorata nelle fab-briche lecali poiche, dalle originarie botteghe artigianali, si sono formate a tutfoggi sette grandi fabbriche di articoli sportivi; fra le piti importanti citiamo la »Elan« di Begunje, che produce in primo jluogo articoli per sports invernali, ogni sorta di attrezzi gnnici, imbarcazioni ecc. ecc..; la »Planica-sport« di Ljubljana, che confeziona articoli da campeggio; la »Sport-Heruc« di Zagabria, che produce articoli sportivi in cuoio e materia tessile; la »Sport-kombinat« di Belgrado, che confeziona pure arti-coli sportivi analoghi di materia tes-sile, cuoio e metalli. Questi stabilimenti industriali assorbono una mano d’opera di circa (Continua a pag. 4) La fabbrica »Tomos« di Capodistria produce una vasta gamma di motoleg gere, tra cui il »Colibri« riprodotto nella fotografia I rapporti economici tra !a Juposlavia e iPaesi delPAsia Sud-Orientale La Cambogia acquista tessuti jugoslavi Gia durante le conversazioni, che eb-bero luogo tra i rappresentanti della Jugoslavia e della Cambogia 1'anno scorso e che erano volte a stipulare un trattato di commercio con le relative clausole riguardanti il reciproco sistema del pagamenti, divenne evidente 1'intenzione di organizzare quanto pri-ma un incontro tra gli economisti del due Paesi. II trattato fu poi ratificato ed entro in vigore alhinizio del ’60. Nel-lo scorso febbraio una delegazione eco-nomica jugoslava visito la Cambogia, guidata dal consigliere H. Agric della Camera Federale per il Commercio E-stero di Belgrado, e in quell'occasione furono gettate le basi per una prima serie di contatti d'affari. Alcuni rappresentanti di ditte jugoslave d’espor-tazione hanno gia visitato la Cambogia e si sono gia avuti i primi risultati, riguardanti affari andati a buon fine. Nello stesso mese di febbraio giunse in Cambogia una delegazione di rappresentanti deli 'industria tessile, con a capo il direttore generale delFimpresa di esportazione »Textil« di Zagabria, signor Vilko Zelan. La delegazione sti-pulo contratti per' 1’esportazione di tessuti jugoslavi per un valore di oltre. 1,500.000 dollari. Cost per la prima volta giungeranno in Cambogia, a cui la Jugoslavia e unita da vincoli di since-ra amicizia, tessuti usciti dalle fabbri-che jugoslave. Il rappresentanle per-manente delLimpresa »Textil« di Zagabria in Birmania si prcoccupa di man-te.nere con i commercianti cambogia-ni i necessari contatti commerciali. Le possibilita di addivenire ad altre. forni-ture di tessuti sono molto ampie. Nel-la capitale della Cambogia, PHNOM-PENH, c'e molto interesse per i pro-dotti della fabbrica jugoslava »TOMOS« Proiettore cinematografico esposto alla XII.a Fiera di Trieste dalla fabbrica »Iskra« di Kranj (Slovenia) di Capodistria. I commercianti del luogo sono rimasti colpiti dal campiona-rio esposto dalla ditta alla I MOSTRA INDUSTRIALE jugoslava a Rangoon e ne hanno commissionato una prima fornitura, per un valore totale di 100 mila dollari. Anche la ditta »INVEST-IMPORT« di Belgrado, che gode gia una vasta conoscenza sui mercati del-ITndonesia e della Birmania, ha in-cominciato ad interessarsi del merca-to cambogiano. I contratti stipulati ri-guardano forniture di piccole attrezza-ture, di apparecchiature elettriche, au-tocarri ecc. La Cambogia si interessa molto anche delle possibilita di acqui-stare in Jugoslavia diversi altri pro-dotti come, per es. i veicoli prodotti dalla CRVENA ZASTAVA di Kragujevac. In particolare, un’impresa si sta interessando presso la fabbrica »JUGO-RIBA« di Zagabria per l’acquisto di u-na partita di sardine in scatola. Por- La produzione jugoslava di articoli sportivi (Continuazione dalla 3. pag.) 2500 operai che creano un prodotto annuo lordo di circa tre miliardi di dinari. Tale produzione e affiancata da una particolare rete commercia-le che distribuisce articoli sportivi. I prodotti delle Industrie di articoli sportivi sono i seguenti: sci di metalllo, sci in legno compensato nei diversi tipi, come ad es. »Triglav«, »Olimpic« e »Kandahar«; sci con-fezionati in legno massiccio, baston-cini da sci in duralluminio, basto-ni da hockey, attrezzi ginnici, requisiti per Patletica leggera e pesante, sci acquaticK;. imbarcazioni leggere a vela, cabine, trampolini, ar-redamento per campeggi, scarpe per 1 giuoco del calcio e da montagna ecc. Gli articoli sportivi di produzione jugoslava si sono piazzati sui mercati austriaci, tedeschi, svizzeri, italia-ni, belgi, inglesi e cosl pure sui mercati della Svezia, Norvegia, USA e Canada. Anche nel vicino Oriente riotiamo un crescente interesse per i nostri articoli sportivi. I dati statistioi dimostrano che nelPanno 1959 sono stati esportati dalla Jugoslavia articoli sportivi, so-prattutto quelli confezionati in legno e cuoio, per un valore approssimati-vo di 600.000 $. L'esportazione e pre-valentemente diretta nei paesi occi-dentali dove ila richiesta dei nostri articoli sportivi aumenta di anno in anno ed e questo un riconoscimento particolare delle qualita superiori dei prodotti jugoslavi. Parallelamente alhesportazione, la Jugoslavia ricorre alHmportazione di alcuni articoli sportivi che vengono importati prevalentemente dalla Ger-mania occidentale, dallTtalia, dal-1’Austria, e da alcuni Paesi d’Oriente. Vengono soprattutto importati articoli confezionati in materiale sin tetico, articoli speciali per campeggio, palle da tennis, pattini per lo šport del ghiaccio e pattini a rotelle, equi-paggiamenti per la pešca subacquea, motori per natanti sportivi, strumen-ti di misurazione, ecc. Affinche i mercati nazionali abbia-no una completa disponibilita di prodotti, si continuera ad importare cer-ti articoli sportivi. Milan Fajdiga lati a buon fine i prim', coitratt', can reciproca soddisfazione da ambo le parti, le possibilita di stipulare altri vantaggiosi contratti tra imprese indu-striali jugoslave, ed operator! economici della Cambogia vanno attualmente vieppiii allargandosi, favoriti anche dal progressivo adempimento dei contratti gia esistenti. I contatti non si limita-no al campo strettamente commerciale, ma investono tutto il settore della col-laborazione economica. In occasione della visita della delegazione jugoslava a PHNOM-PENH si decise di limitare per il momento lo studio comune ai settori delTindustria del legno e della pešca in Cambogia. La Jugoslavia po-trebbe, data 1’esperienza nelTattivita di tali settori, apportare alla Cambogia un notevole contributo per lo sviluppo di tali attivita. I prodotti jugoslavi sui mercato birmano Ben 200.000 persone hanno visitato la La Mostra Industriale Jugoslava, aper-ta a Rangoon dal 1 al 31 maržo u. s. LJnteresse dei circoli economici Birmani per la mostra e stato molto vi-vo. Prova ne sla 1’allo numero di visi-tatori, i quali, benche il tempo delTe-sposizione coincidesse con le elezioni politiche in Birmania e che la chiusura della mostra fosse avvenuta immedia-tamente prima che 11 governo passava ad U-NU, il che naturalmente teneva molto occupata la popolazione birmana, non hanno disertato la mostra. La mostra e stata organizazta dalla Camera Federale per il Commercio con 1'Estero nelTintento di far conoscere per la prima volta ai circoli economici birmani ed a tutti i visitatori delLespo-sizione, i prodotti delTindustria jugoslava. Alcuni tra i prodotti esposti erano invero gia noti in Birmania. Cosi ad esempio non erano una novita le pompe esposte dalla »ELEKTROKOVI-NA« di Maribor, le motociclette della »TORPEDO« di Fiume, i motori »A-RAN« della fabbrica di Fiume, i cavi della fabbrica di Svetozarevo, le mac-chine della »PRVOMAJSKA« di Zagabria, ne rappresentano una novita per il mondo economico birmano i ponti o le navi che Tindustria jugoslava pub produrre. Un settore che invece desto vivo interesse e quello tessile. Come noto, Tindustria tessile jugoslava ha stipulato nel 1959, attraverso Timpresa »TEXTIL« di Zagabria un contratto per la fornitura di una grossa partita di tessuti. I primi quantitativi sono stati molto bene accolti dal consumatori birmani. Ogni mese le navi jugoslave, che battono la rotta regolare Fiume -Rangoon, scaricano sui mercato birmano grandi quantita di tesuti, i qua-11, secondo quanto affermano i commercianti ed i consumatori locali, cor-rispondono per gusto e qualita ai loro desideri e non hanno nulla da invidia-re ai prodotti di altri Paesi, i quali erano fino a poco tempo fa gli uniči approvvigionatori di tessuti del mercato birmano. Molto interesse si nota anche per gli autocarri e gli autobus jugoslavi, ma purtroppo i relativi permessi di im-portazione vengono concessi difficil-mente. Particolare attenzione e stata suscitata dalTautomobile modello ZA-STAVA-600, che e stato presentato per la prima volta sui mercato brimano. Gli stessi rappresentanti della direzio-ne della FIAT di Torino presenti alla manifestazione fieristica, hanno avuto parole di elogio per i prodotti esposti. Anche per le automobili e molto dif-ficile ottenere il necessario permesso dhmportazione. Un interesse particolare e stato notato attorno alle, macchi-ne prodotte ed esposte dalla »PRVOMAJSKA« di Zagabria e dalla Fonderia di KIKINDA. AlTesposizione sono stati venduti alcuni compressori e le ven-dite sarebbero State, molto maggiori se anche in questo caso non si fossero incontrate difficolta per il rilascio dei permessi d'importazione. La mostra industriale aveva pošto una cura specia-le nel presentare una vasta gamma di apparecchi elettrici, i quali sono molto ricervati sui mercato birmano. Sebbene attualmente la Birmania non abbia in corso vasti programmi di in-vestimenti, ne nelTindustria, ne nelTa-gricoltura, le. imprese jugoslave hanno potuto apportare il loro contributo al-lo sviluppo economico del Paese. L’at-tenzione degli uomini d’affari birmani si & accentuata principalmente sui be-ni strumentali presentati dalla Jugoslavia, quali ad esempio una pompa espo-sta dalla »AGROINDUS« di Lubiana, particolarmente adatta aile caratteri-stiche territoriali della Birmania. La mostra industriale rappresenta senz'altro un notevole impulso al con-solidamento dei rapporti economici tra la Jugoslavia e la Birmania. La linea regolare Fiume - Rangoon, gestita dalle navi della Jugo-Linija permette un sollecito inoltro delle merci jugoslave direttamente in Birmania, mentre gli acquisti regolari di riso birmano da parte della Jugoslavia permettono alla Birmania di effettuare acquisti di prodotti jugoslavi. LJnte.rscamblo e de-stinato ad aumentare notevolmente nel futuro. Rangoon, 14 giugno 1960 Ing. FELIKS VRBANAC NECESSITA’ DI AUMENTARE IL NUMERO DELLE RAPPRESENTANZE Alla fine del 1959 c’erano in Jugoslavia ben 320 rappresentanti di altre.t-tanti ditte italiane. Le rappresentanze jugoslave in Italia erano in numero di molto inferiore. La necessita di isti-tuirne delle, nuove si fa sentire sempre piu colTintensificarsi degii scambi tra i due Paesi. LA JUGOSLAVIA ESPORTA PIU’ BAUXITE L'esportazione di bauxite dalla Jugoslavia ha raggiunto nel 1959 le 610.000 tonnellate, segnando un aumento del 3% sulTesportazione nel 1958 ( 590.000 tonnellate). SACET-JUGITES una nuova forma di collaborazione economica I risultali ptici delta visita del prot fl. Jeani I rapporti tra la Jugoslavia e TItalia hanno ormai raggiunto un tale livel-lo, che Tinterscambio commerciale tra i due Paesi non pub essere considerato sufficiente. I soli acquisti di licenze italiane da parte di imprese jugoslave hanno imposto alla Jugoslavia tanti impegni, da rendere necessaria la ri-cerca di nuove fonti di mezzi di paga-mento. E’ evidente che la soluzione del problema deve essere ricercata nel-Taumento della esportazione di prodotti industriali. LTtalia acquista al-Testero una serie di prodotti che po-trebbe invece acquistare. in Jugoslavia. Le due parti interessate hanno dec'so, in considerazione di cib, di costituire una organizzazione al fine di raggiun-gere tali risultati. L’organizzazione e sorta in forma di Societa per Azioni, e denominata Societa per Azioni Italo-Jugoslava di cooperazione economico-tecnica. AlTorganizazzione (SACET) hanno aderito, fino al 31 dicembre 1959, 21 imprese industriali jugoslave e 35 imprese italiane. La Societa ha sede a Milano. Alla presidenza della nuova societa e stato chiamato il prof. Renato Teani, le funzioni di vicepresidenza sono invece svolte dalTing. Prvoslav Rakovič, direttore generale della Fabbrica Automobili »Crvena zastava« di Kragujevac. In base allo statuto, la socicla per-segue tre fini: 1) facHitare e favorire in tutti i modi il collocame.nto di licenze e docu-mentazioni tecniche italiane in Jugoslavia e jugoslave in Italia. Inoltre favorire la piu ampia collaborazione industriale tra TItalia e la Jugoslavia; 2) aumentare le importazioni italiane dalla Jugoslavia, concorrcndo a for-mare sui mercato italiano le. condizio-m migliori per il collocamenlo in Italia di prodotti industriali jugoslavi; 3) ricercare le possibilita di un’azio-ne comune tra le imprese industriali italiane e jugoslave, volta al colloca-mento di prodotti su mercati esteri. A Milano sono gia stati costituiti gli organi tecnici ed amministrativi sociali, di cui fanno parte tecnici italiani cd jugoslavi. Le imprese jugoslave as-sociate alla SACET hanno formato tra di loi'o un’Unione d’affari per la collaborazione industriale jugoslavo-italia-na con sede slabile a Belgrado. Anche gli organi amministrativi e tecnici del-TUnione, denominata JUGITES, sono gia insediati e gia cooperano efficiente-mente. Pochi giorni fa e stata firmata a Belgrado una convenzionc, con la quale vengono regolati i reciproci rapporti tra la JUGITES e la SACET. Siccomc i fini che le due associ azioni perseguono in base ai loro statuti, sono gli stessi, la convenznone ha fis-sato le regole, secondo le quali šara definita di volta in volta la competen-za della JUGITES o della SACET nel-Tiniziare e portare a compimento i sin-goli affari. In linea generale, la com-petenza e territoriale, nel senso che la JUGITES operera in Jugoslavia e la SACET in Italia. Per la societa mila-nese e molto importante la funzione della jugoslava JUGITES, la quale sot-topone alle autorita jugoslave tutte le richieste che le imprese jugoslave ri-volgono alla SACET. In tal modo si ha la pratica assicurazione che tutti gli affari che la JUGITES andra coni-mettendo alla SACET saranno certa-mente realizzati. La costituzione delle societa SACET e JUGITES e una nuova forma di collaborazione tra due Paesi che sono gia strettamente collegati sui piano econo-mico. La nuova forma di cooperazione portera certamente. ad un ulteriorc aumento degli scambi commerciali tra TItalia e la Jugoslavia. Se la nuova iniziativa si dimostrera utile e fruttuo-sa, i circoli economici jugoslavi inten-dono organizzare la loro collaborazione con altri Paesi, con i quali intratten-gono rapporti economici, su basi del tutto analoghe. Ing. VOJISLAV BJELIČIC Nei giorni scorsi ha visitato la Jugoslavia una delegazione di uomini d’af-fari italiani, guidata dal prof. Renato Teani, presidente della nuova societa italo-jugoslava di cooperazione eco-nomico-tecnica (SACET). Della delegazione faceva parte anche il sig. De Vecchi, direttore della SACET. Nei contatti avuti con Tanaloga organizzazione belgrade.se JUGITES, la delegazione italiana ha messo a punto alcuni problemi concernenti la collaborazione economica tra TItalia e la Jugoslavia, e si d soffermata particolarmente sui problemi delTinterscambio commerciale.. Gli ospiti italiani hanno accompa-gnato il prof. Teani, che e pure presidente della Camera di Commercio italo-jugoslava di Milano, nella serie di visite a complessi industriali jugoslavi, tra i quali la Jugokeramika di Zaprešič, la Jedinstvo di Zagabria, la Tovarna elektroporcelana di Arandje-lovac, la Magnohrom di Kraljevo, ecc. Com’e noto, le imprese jugoslave hanno interesse a che Tesportazione di prodotti industriali verso TItalia si ac- oresca. Il compiesso »14. Oklobar« 1 Kruševac gia e,športa alla volta deli , talia alcuni dei suoi prodotli, tra, quali diverse escavatrici. La i.!bbric;’ Macchine e Trattori ITM di Belgrad° ha gia fornito alTItalia numerosi tra tori agricoli. La »Jugokeramika« P*0 duce tra Taltro manufalti vari in P01 cellana, che suscitano Tinteresse di nl1. merosi importatori italiani. Durante 1 colIoqui nel corso della visita della legazione italiana, sono stati conclm1 alcuni contratti di forniture jugosla'6 alTItalia. La Magnohrom per eseinp10 esportera in Italia materiale refrad3 rio, e specialmente materiale relrad3 rio di alta qualita, materiali magn’165'8 ci, cromomagniesiaci e cromite. l-dta lia ne importa ogni anno grandi aua11 tita dalTAustria e dalla Germ ara a 0C cidentale. Oggigiorno anche la Jugo8*3, via dispone di abbondanti quaniiLl “ materiali refrattari pregiati, e desidei3 esportarne anche in Italia. Gli opera tori italiani hanno mostrato di intete* sarsi in particolar modo dei prodo' della Rade Končar di Zagabria, tra. quali motori elettrici cd altri prodot'1. La Repubblica Federativa Popola-re Jugoslava partecipa, come noto, alla Fiera Campionaria Internazio-nale di Trieste dai primi inizi della manifestazione. Questa e giunta ormai alla sua dodicesima edizione e Tinteresse della vicina Repubblica non si e per nulla ridotto. Anzi, dl anno in anno si nota un ineremen-to nel numero delle imprese parteci-panti e nella superficie prenotata da parte degli espositori e rappresentanti jugoslavi. Quest’anno gli espositori jugoslavi sono una sessantina, e la superficie prenotata e aumenta-ta, rispetto allo scorso anno, di ul-teriori 200 metri quadrati, i quali sono situati alTesterno del Padiglione del Legno e su cui sono esposti ap-punto parte dei prodotti delTindustria de1 legno jugoslava. La Jugoslavia partecipa quest’anno ufficial-mente ne! Palazzo delle Nazioni e nel Padiglione del Legno. La parte-cipazione e stata curata, diversamen-te da quanto avveniva nelle prece-denti manifestazloni, dalla Camera Federale per il Commercio con TEste-ro di Belgrado. A parte ed in modo autonomo, partecipa alla Fiera pure Timpresa Vino-Koper di Capodistria che ha allestito un chiosco nelle i n-mediate vicinanze del Padiglione del Legno. La Vino-Koper serve a prez-zi ragionevoli vini istriani di ottima qualita, quali i famosi Malvasia. Ca-bernet. Merlot, Refosco, ecc., oltre ai prodotti della birreria Union ed alle gustose salsiccie di Cragno. LA MOSTRA JUGOSLAVA NEL PALAZZO DELLE NAZIONI La mostra jugoslava nel Palazzo delle Nazioni occupa (al pianoter- L'interscambio italo-jugoslave nel 1960 LTntsrscambio commerciale tra la Jugoslavia e TItalia, che gia da diversi anni registra una notevole entita, si e iniziata quest’anno con un consistenle incremenlo rispetto alTanno scorso. Il valore totale degli scambi in ambedue le direzioni, che ammontava nel pri-mo quadrimestre del 1959 a 11.054 mi-lioni di dinari (300 dinari : 1 dolla- ro USA), e passato, nel corrisponden-te periodo delTanno in corso, a 16.542 milioni di dinari, con un ineremento pari a 5.487 milioni di dinari, corrispon-denti al 49,6%. Sebbene il maggiore ineremento si sla registrato nel flusso di merci italiane alTesportazione verso la Jugoslavia (ineremento pari a 3.265 milioni di dinari tra i 5.641 milioni delTanno scorso e gli 8.907 milioni di que-sTanno, ossia un aumento delTordine del 57,8%), lo sviluppo degli scambi tra le due Repubbliche si presenta que-sfanno piu soddisfacente per la Jugoslavia, poiche alTaumento delle importazioni dallTtalia si accompagna un ineremento pure nelle esportazioni di merci jugoslave verso di essa. Vero e bensi, che il ritmo degli scambi nelle due direzioni e ancora disuguale e sfa-vorevole per la Jugoslavia, cio nondi-meno va sottolineata la tendenza da parte degli importatori italiani di aumentare i loro acquisti sui mercato jugoslavo. L’esportazione jugoslava verso TItalia e passata nel quadrimestre in esame da 5.412 milioni di dinari nel 1959 a 7.635 milioni nel 1960, con un ineremento pari a 2.222 milioni, ossia del 41%. LTMPORTAZIONE DALLTTALIA Il veloce ineremento degli scambi tra i due Paesi nei primi quattro mesi del corrente anno, rispetto agli scambi realizzati nel periodo corrisponden-te del 1959, va aseritto principalmente, per gli acquisti jugoslavi in Italia, alTaumento delle forniture di attrezzatu-re e di beni strumentali. Gli Jugoslavi hanno quest’anno importato piu motori marini, automobili, parti di automobili e veicoli industriali, parti stacca-te di macchine agricole ed altro materiale similare. Come si vede, si tratta in prevalenza di quei' prodotti, la cui importazione verso la Jugoslavia si svolge nel quadro degli accordi credi-tizi con TItalia, e che trova largo sviluppo specialmente nelTambito della cooperazione industriale tra i due Paesi. LTmportazione dallTtalia registra nei primi quattro mesi del 1960 un li-vello che gia da diversi anni non veniva raggiunto. Considerando inoltre. che durante Tanno in corso avranno luogo numerosa consegne di partite di attrezzature e di beni strumentali italiani — sempre nel quadro dei tratta-ti sui crediti — e molto probabile che le importazioni dallTtalia raggiungano quest’anno un’altezza considerevole. L’ESPORTAZIONE DI PRODOTTI INDUSTRIALI Per quel che riguarda Tesportazione jugoslava verso TItalia, va sottoli-neato che i fattori che hanno influito sulTaumento della stessa nei primi quattro mesi del 1960 sono di natura diversa. In primo luogo Taumento puo essere considerato come effetto delle piti larghe disponibilita di prodotti a-gricoli ed alimentari per Tesportazione. Inoltre, dalTinizio delTanno in corso e fino alTentrata in vigore dei nuo-vi protocolli aggiuntivi, da parte italiana sono stati assicurati agli espor-tatori jugoslavi maggiori contingenti aggiuntivi, che non negli anni scorsi. L’entrata in vigore dei nuovi protocolli aggiuntivi del 1 aprile u. s., che hanno portato ad una piti ampia liberaliz-zazione nel confronti di una serie di prodotti industriali jugoslavi, ha con-tribuito notevolmente al raggiungimen-to nelTaprile di quest’anno di un livel-lo «record» di esportazioni jugoslave verso TItalia (per ben 2,8 miliardi di dinari). AlTaumento delle esportazioni jugoslave nei primi 4 mesi hanno con-tribuito inoltre maggiori partite di be- prodotti finiti. L’esportaz!one di macchine comprende macchine utensiTi (trapani ed affilatrici) e parti di macchine per Tedilizia, escavatrici ed apparecchi elettrici. Inoltre la Jugoslavia ha esprotato diversi motori elettrici. Prvomajska di Zagabria ha venduto 15 Durante la Fiera di Milano la ditta diverse macchine utensili per un valore complessivo di oltre 30 milioni di dinari. Nelle ultime settimane poi gli esportatori jugoslavi hanno concluso la vendita di altre macchine e loro parti, quali escavatrici senza motore, macchine per la lavorazione, delle pel-11, ecc. DI FRONTE ALLA SCADENZA DEGLI IMPEGNI ASSUNTI Nonostante il favorevole sviluppo registrato in questo comparto, il pošto Una turbina tipo »Pel-ton« prodotta dalla fabbrica »Litostroj« di Lubiana stiame bovino, čarne bovina, uova, gra-noturco e čarni conservate. Sono au-mentate anche le forniture di materie prime, tra le quali principalmente ca-napa, stoppa e, cotone greggio. La caratteristica piu rilevante — e che va sottolineata — nello sviluppo delle esportazioni di merci jugoslave verso TItalia nel primo qua3rimestre delTanno in corso consiste, oltre al notevole aumento rispetto agli anni scorsi, nelTaumento piu che proporzio-nale delle esportazioni di prodotti industriali. Cosi, mentre Tesportazione jugoslava verso TItalia nel periodo considerato e aumentata in linea generale del 41% rispetto ai corrispodente periodo del 1959, Tesportazione di prodotti industriali risulta notevolmente piu alta, poiche, passando dai 447 milioni di dinari nei primi 4 mesi del 1959 ai 758 milioni nei primi 4 mesi del 1960, ha registrato un aumento pari al 69%. Sempre nelTambito dei prodotti industriali, Taumento maggiore nelle esportazioni si e avuto nei šemi lavorati (ferroleghe, zinco, pelli conciate, com-pensati, profilati e guarnizioni), segui-ti dai prodotti chimici (alcooli) e dai se le sue future commesse alTindustria italiana. LA JUGOSLAVIA DESIDERA ESPOR-TARE 'PRODOTTI INDUSTRIALI D’altra parte, per aumentare i loro acquišti di merci jugoslave, onde rendere possibile la formazione di suffi-cienti »stocks« di divise da utilizzarsi di rimando nelTacquisto di prodotti italiani da parte degli importatori jugoslavi, gli operatori italiani dovranno ricorrere alTimportazione sempre, piu vasta di prodotti industriali finiti, sic-come le materie prime ed i prodotti agricoli jugoslavi non sono piu suffi-cienti a gafantire nel futuro un vasto ineremento degli scambi tra i due Paesi. Sempre. maggiore appare a questo ri-guardo anche la necessita che la cooperazione industriale italo-jugoslava — quella gia in atto tra varie fabbriche italiane e jugoslave, e quella che ver-ra instalirata nel futuro — si vada sempre piu orientando verso una forma piu completa, nel senso che le Industrie italiane che collaborano con Industrie jugoslave incomincino ad importare i prodotti che le Industrie jugoslave, valendosi appunto della collaborazione ■ italiana, sono in grado di produrre e, di fornire, Per lo sviluppo futuro delTindustria jugoslava, questo e 11 punto di parten-za che consente le maggiori prospettive per un vasto allargamento degli scambi commerciali reciproci con TItalia. D’altra parte, TItalia e pur sempre un Paese che importa ogni anno dalTeste-ro ingenti quantitativi di prodotti industriali. Percio tanto i circoli econc-mici jugoslavi che quelli italiani devo-no sforzarsi di portare la situazione attuale verso Tunica soluzione capace di aumentare notevolmente Tinterscambio tra i due Paesi. Innazitutto e ne--cessario che le imprese industriali jugoslave aprano uffici di rappresentan-^ za in Italia e che il mercato italiano' — sia constantemente sondato, onde far' conoscere i prodotti jugoslavi ad una . - . ----------- - UU LUlcl occupato dai prodotti industriali finiti 'sempre. piu larga cerchia di operatori nel totale delle esportazioni jugoslave verso TItalia e poco meno che insigni-ficante, e ad ogni modo molto al di sotto delle possibilita che lo sviluppo delTindustria jugoslava potrebbe con-sentire. L'esportažione di prodotti industriali finiti nei primi 4 mesi del 1959 infatti non rappresentava piu del-T8,2% di tutta Tesportazione verso TItalia, e quest’anno ha subito soltanto un limitato ineremento, passando al 9,9% delTesportazione totale. Nel Tam Bi to degli scambi commerciali tra i due Paesi bisogna sottolineare in linea generale, che, allo stato attuale delle cose, per aumentare ulterior-mente tali scambi e assolutamente necessario aumentare le esportazioni jugoslave verso TItalia. La Jugoslavia do-vra infatti in un prossimo futuro far fronte ad onerosi impegni, dovuti alle forniture a credito ordinate precedente-mente ed anche attualmente in Italia. Pertanfo risulta evidente che se la Jugoslavia non potra procurarsi le. divise necessarie per far fronte ai propri impegni .aumentando la sua esportazione verso TItalia, saranno messe in for- italiani. A questo scopo sono stale isti-tuite la Societa Italo-jugoslava per la cooperazione economico tecnica (S.A. C.E.T.), con sede a Milano, e TAsso-ciazione d’affari jugoslavo-italiana, con sede a Belgrado, i cui compiti fonda-mentali consistono nel favorire, una sempre piu intensa collaborazione industriale tra i due Paesi ed una sempre maggiore esportazione di prodotti industriali jugoslavi verso TItalia. Giudicando dallo sviluppo finora registrato negli scambi commerciali tra i due Paesi e tenendo presenti gli sfor-zi compiuti nella direzione indicata, le premesse per un cospicuo ineremento degli scamBi tra TItalia e la Jugoslavia poggiano su una solida base. L’in-terscambio nelTanno in corso potra raggiungere ottimi risultati, sia per quanto riguarda Tampiezza degli scambi, sia anche per quanto riguarda la struttura delle esportazioni jugoslave verso TItalia. KRSTO ZORICIČ Segretario della C.d.C. Jugoslavo-italiana di Belgrado ra, e precisamente a destra di chi entra dalTentrata principale), una superficie di 357 metri quadratl. L’allestimento e stato curato dalTim-presa Eksportprojekt, specializzata in lavori del genere sia per conto di Enti jugoslavi alTinterno ed alTeste-ro, come pure per Imprese estere che partecipano alle varie manifestazio-ni fieristiche in Jugoslavia. Il problema di utilizzare nel migliore dei modi lo spazio a disposizione, senza appesantire la mostra, e conferendo-le un aspetto decoroso, e stato risol-to in modo egregio dal giovane ar-chitetto Ljahnicky Aleksander di Zagabria. Alcune fotografie formato gigante, due diapositive a colori illu-minate ed altri accorgimenti, a cui si aggiunge una indovinata disposizione delile fonti di luce, contribui-scono a dare respiro alla mostra. ACCENTUATA L ESPOSIZIONE DI PRODOTTI INDUSTRIALI Tema fondamentale delTesposizio-ne e la compattivita industriale jugoslava, di una giovane industria che si fa strada coraggiosamente tra le nazioni piu progredite, e con pie-no diritto. Osservando i singoli ma-nufatti esposti non si puo non rile-vare il grande progresso delTindu- lovijnfissi oelfelellrfaziooe della Slovenia La Slovenia puo competere, per quan-to riguarda la propria elettrificazione, con parecchie regioni industriali euro-pee. Il progresso in questo settore si e manifestato soprattutto nelTultimo do-poguerra con Tinstallazione di alcune grandi centrali elettriche, di numerose stazioni di trasformazione e di nuove linee di trasporto. Sono State elettrifi-cate non solo locaiita in pianura ed a valle, ma pure piccoli paesi montani. Malgrado cio, vierae attualmente sfiut-tato appena il 20% di tutta Tenergia idrica potenziale della Slovenia, che vi en e calcolata sui 10 miliardi di kWh annui. Sulla Drava, e Goe nel tratto che va dal confine di Stato fino a Maribor, funzionano oggi 6 centrali idro-elettriche. L’ultima di queste e la centrale di Ožbalt, di cui la prima sezio-ne e entrata in funzione in fase speri-mentale proprio in questi giorni. In tal modo si e completata la serie delle centrali idroelettriche da Dravograd a Maribor, come pure si e completamen-te sfruttato 11 dislivello delle acque della Drava per la produzione delTener-gia elettrica. Le centrali sulla Drava (compresa quella di Ožbalt) hanno cosi una potenza inStallata complessiva di 224.000 kW. Un ulteriore aumento di 40.000 kW si avra con Tentrata in funzione del secondo gruppo elettroge-no di Ožbalt e del terzo della centrale »Mariborski otok«. Sulla Sava sono State costruite nel dopoguerra le centrali di Moste con u-na potenza di 15.750 kW e di Medvode con 16.800 kW; sulTIsonzo sono in funzione gia da vent’anni la centrale di Doblar con 33.750 kW e quella di Pla- La fabbrica »Rade Končar« di Zagabria partecipa aila sfila-ta di prodotti industriali il Lo maggio a Belgrado ve con 15.000 kW, ambedue costruite dalla Soc. Adriatica di Elettricita (S.A. D.E.). Oggi la Slovenia dispone di die-ci grandi centrali idroelettriche che hanno una capacita di produzione di oltre 300.000 kW. Oltre a questo, funzionano altre 35 centrali minori e 136 centrali di Industrie auloproduttrici con circa 72.000 kW di potenza installata. Funzionano pure 4 importanti centrali termiche e cioe a Šoštanj, Trbovlje, Brestanica e Velenje. La piu grande si trova a Šoštanj. Essa dispone di due gruppi elettrogeni di 30.000 kW. E' in costruzione un terzo gruppo della forza di 75.000 kW. Per la fine delTanno la centrale di Šoštanj potra dispor-re di una potenza di 135.000 kW. Se-guono in ordine d’importanza la centrale di Trbovlje, poi quella di Brestanica (che proprio nelTanno in corso avra un secondo gruppo) ed infine quella di Velenje per una potenza complessiva di circa 175.000 kW, che. gia nel corrente anno šara aumentata di circa 87.000 kW. Attualmente sono alTesame progetti per la costruzione di nuove centrali idroelettriche sui fiumi della Slovenia, specie sulTIsonzo, che presenta le ca- alta tensione ha raggiunto i 7000 k®’ di cui piu di 1000 km di linee a tensi°' ne di 110.000 kV. Tra breve si inizr-ranno i lavori d’installazione di elettrodotto di tensione di 210.000 k tra Mraclin presso Zagreb e Kidrič6' vo. Le linee a bassa tensione raggiLiai gono oggi la lunghezza complessiva d 20.000 km. Sono State elettrificate jn Slovenia non solo le citta ma villaggi per un totale di piu di 6^ centri abitati. Il consumo di ener®!j! elettrica raggiunge annualmente i ™ kWh per abitante cio che rappresen® anche su scala internazionale un inCl1’ ce abbastanza elevato. Ouesto alto grado di sviluppo e sta to per la maggior parte raggiunto La pailecipazie Mava alla Fleia dl Trieste 1961 strla della vicina repubblica. L; l!ie ■ ci che rappresentavano anco; a P61 primissimi anni postbellici Tespoi^j zione jugoslava, quali prodotti de„ Tagricoltura, delle foreste, mater1 prime di vario genere, prodotti foreste e semilavoratori, hanno cep duto il pošto ai prodotti finiti varie branche industriali. LTndustL' alimentare espone vari prodotti, Pre' sentati in forme eleganti e in sold zioni di imballo rifinite. Numei°sl sono i campioni di scatolame vario e di vini pregiati, mentre alcune P6' vande fortemente alcoliche sono inl’ bottigliate in vari modi. PELLETTERIA, PRODOTTI CHIMICI ED ARTIGIANATO Una parte della mostra e dediča*3 alTindustria della pelletteria, c01’ esposizione di campioni di pelle co® ciata, vacchetta, semilavorati e Pr°' dotti finiti, quali borsette da sign°' ra lavorate con gusto ed in stile, cin' ture, altri oggetti in pelle, che aC' comunano la solidita della lavoraziO' ne alTeleganza della forma. La dit*a Prehrana (Lubiana) espone destrii® bianca e gialla, amido di mais e® altri prodotti similari in una serie c1 vasi di vetro. Piu avanti sono esp0' (Continua a pag. S) ratteristiche piu interessanti. I proget*; prevedeno tra Taltro la costruzione di un grande, bacino idrico presso Bovec, che rendera possibile non solo Ti®' pianto di nuove centrali, ma’ migliore' ra lo sfruttamento delle acque iso®1' ne nelle attuali centrali sui fiume stes' so. Le centrali sulTIsonzo (una nc vel' rebbe costruita in un secondo ten®0 a' Solkan) produrrebbero oltre 1 rn1*1’ ardo di kWh alTanno. Sulla Sava sta® no progettando la costruzione di 7 nu°' ve centrali tra Renke c Krško, che do-vrebbero disporre. di turbine a con®11' do unico, cio chc diminuirebbe il cosl° di produzione delTenergia. Sulla Dra’ va sono gia stati ultimati i lavori P1® paratori per Timpianto della central6 di Hajdoše presso Ptuj, mentre si P®' vede ancora la costruzione della ce® trale Loka tra Maribor e Hajdoše 6i piu oltre, delle centrali di Bori e Ormož. Attualmente si studiano and16 dei progetti per la costruzione di a' cune centrali di compenso, tra cui que’ la di Pohorje che raccoglierebbe ap' punto le acque locali e, di notte, P®' leverebbe pure le acque della Drav3’ Altri progetti riguardano Tinstallazi® ne delle centrali di compenso di Osp, Planina e Idrica. Particolare importa® za avrebbe la centrale di Osp perche in tal modo la zona di Capodistria P® trebbe disporre non solo di una ce® trale elettrica ma pure delTacqua n® cessaria alTindustria, alTagricoltura 6 alla popolazione stessa. La produzione delTenergia elettrica, che nel 1940 ammontava in Slove®3 a circa 420 milioni di kWh, e šalil3 nello scorso anno a piu di 2,5 mili31' di. La lunghezza totale delle linee a0 dal- la Slovenia con mezzi propri. Ha®10 dato il loro contributo le Industrie 1® cali ed in special modo la »Litostroj*, la »Rade Končar«, la »Metalna«, »Hidromontaža«, T»Iskra« ed altre a® cora. La Slovenia si e pure valsa e con tinua a valersi degli scambi comm61-ciali con Tindustria elettrica sia de' TItalia che di altri Stati onde colm®6 quelle deficienze che ancora si rile''3 no nella sua industria elettrica. R. K. \m petek, 24. junija 1960 gospodarstvo Slran 5 Inž. Sospisio O posredniški vlogi Trsta Folchi odprl XII. tržaški mednarodni sejem v trgovini med Italijo in Jugoslavijo V zvezi z našo pobudo, da bi iz ust farnih jugoslovanskih strokovnjakov mnenje o možnosti pospešitve Uvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov iz Jugoslavije, smo imeli za Potrebno, da se obrnemo na predsednika uprave tržaškega velesejma inž. Sospisja, da bi nam povedal svoje •bnenje o naši pobudi in možnostih Uvoza jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Italijo, predsednik tržaškega velesejma si ni samo pridobil ve-*kih zaslug za tržaški velesejem, ernveč sodi tudi med odkrite zago-v°rnike čim tesnejšega gospodarskega sod:, o vanj a z Jugoslavijo. Hkrati 'Ut?, sam tudi velike skušnje v industriji. G. predsednik nam je Iju-ueznivo ustregel naši želji ter nam rad odgovoril na postavljena vpra-Sanja. Vprašanje: Glede na važnost med-adrodnega tržaškega velesejma In na pomembno vlogo, ki ^ ima Trst v ljQovini med Italijo , i fugoslavijo, 's naše uredništvo imelo za korist-da povabi nekatere jugoslovan-strokovnjake, naj izrazijo svoje nenje o možnosti nadaljnega razvo-n> trgovinskih odnosov med obema u* iavama. G. predsednik, kaj mislite o naši wbudi in o vio;;i Tržaškega sejma v Gospodarskih odnc-.ih z Jugoslavijo? Odgovor; re!o se veselim vaše po-Ude, da ste povabili nekatere jugo Rovanške strokovnjake, naj bi povedali svoje mnenje o možrmstih nadaljnjega razvoja trgovinskih odno-s°v med sosednima državama. Zani-“■■'-vo je vedeti za mnenje jugoslovanskih strokovnjakov o tem vpra-anju. jaz mislim, da ni ena izmed Savnih nalog sejma samo v tem, a razstavlja in seznanja obiskoval-z industrijskimi izdelki raznih dr-Vavj temveč tudi, da sproži to izme-'javo mnenj, te sestanke poslovnih Judi, ki vedno doprinašajo k izboljšanju trgovinske izmenjave in raz-lritvi trgovinske izmenjave. Mislim 'ainreč, da je naloga tržaškega velečima v gospodarskih odnosih z Jugoslavijo, da pripomore k pravilnemu vrednotenju tega, kar bi tržaško gospodarstvo lahko doprineslo k tej izmenjavi. Trst je predvsem trgovin-'ko mesto in kot takšnega je doslej “Ugoslavija zanemarjala, ko je iska-a . neposredne vire za nakupne vire tter ie doslej zelo pogosto menila, da lahko izključi iz trgovinskega po-redništva. Jaz sem povsem prepri-an. da trgovinsko posredništvo lahko mnogo bolj doprinese k povečajta trgovinske izmenjave med obe- plasiranje jugoslovanskih proizvodov v Italiji, temveč lahko odpre tudi pot za plasiranje jugoslovanskih proizvodov v drugih državah, in to s tranzitno trgovino, ki je v Trstu že davno razvita. Nikar ne pozabimo na primer, da se je avstrijska lesna trgovina v veliki meri vključila v svetovno lesno trgovino prav čez Trst, čez katerega je prodrla do kupcev tudi v najbolj oddaljenih deželah Sredozemlja, Rdečega morja in Perzijskega zaliva. Ne pozabimo, da je velik del proizvodov iz čezmorskih dežel našel čez Trst pot za plasiranje v dežele Srednje in Vzhodne Evrope. Vprašanje: Znano je, da si Jugoslavija, ki se iz pretežno agrarne dežele razvija v industrijsko, ob vsaki priložnosti prizadeva, da bi tudi v Italiji plasirala svoje industrijske proizvode. Kaj mislite, predsednik o možnostih, da tudi italijanski trg absorbira vec jugoslovanskih industrijskih izdelkov:' Odgovor: Doslej je bila trgovina glavni činitelj izmenjave med Trstom in Jugoslavijo avtonomni račun, to je obmejni račun, v la račun pritekajo glavno nakupi tradicionalnih jugoslovanskih proizvodov s strani tržaških podjetij, kakor živine, svinjskega mesa, kmetijskih pridelkov in surovin. Sedanja preobrazba jugoslovanskega gospodarstva, ki namesto tega zahteva plasiranje industrijskih proizvodov, jemlje pomen nalogi avtonomnega računa. Ta račun bo še nadalje dajal možnosti Jugoslaviji za plasiranje kontingentiranih proizvodov v Italiji, toda glede vseh drugih postavk, ki so z italijanske strani dosegle sprostitev, to je glede postavk, ki sestavljajo povečini trgovinsko izmenjavo, avtonomni račun zgublja na pomenu. S tem ni rečeno, da zgublja na pomenu tržaško trgovinsko posredništvo, kateremu se nasprotno odpirajo večje možnosti za delo. v resnici je mnogo teže plasirati na italijanskem trgu industrijske proizvode kakor surovine. Jugoslavija šele stopa na svetovni trg kot izvoznica industrijskih izdelkov, zaradi tega je toliko bolj potrebna sodelovanja trgovinskega posrednika, da utre pot proizvodnji. Odpiranje poti prodiranju industrijskih proizvodov je mnogo težje. Ako hočete, da se tržaški posredniki z vso svojo sposobnostjo in pridnostjo lotijo te naloge, je treba proučiti možnost njihove zaščite na tem delu. Jugoslovanska industrijska podjetja ne mo- !a državama, kolikor je obseg te iz- računati na to, da bi jih v Ita- aienjave odvisen od možnosti pro- ' ” ’ aJe Italiji lastnih proizvodov. Ta podaja postane lahko mnogo bolj “Sežna. ako se izvrši p0 običajnih | Sovinskih kanalih, še posebno v dr-avi, kakršna je Italija. italijanska gospodarska struktura" J®, sestoji samo iz velikih industrij-Č* skupin, ki so v čast naši drža-b temveč jo sestavljajo še vedno v upbršni meri srednja in majhna poletja. Ta podjetja, ki jih je še ved-o veliko, predstavljajo velo pomem-en del italijanskega gospodarstva; najhna in srednja industrija še ved- 0 uporabljata pri svoji oskrbi trgo uiske kanale. Kdor pri svojem delu ,a Prodiranje na italijanski trg. jz-.tiučuje te kanale, hudo greši; saj Č možno zagotoviti si porabo proiz-odov vseh majhnih in srednjih in-Pstrij samo z delom trgovinskih posrednikov. Razume se. takšno posre-ovanje stane, toda hkrati predstav-n, uslugo, ki se pogosto ne da po-P‘afiati, ker onemogoča napake in se-_Uanja tuje dobavitelje z možnost- 1 trgov ter tako pospešuje izmenja-°- Treba je izbrati vedno takšne trzinske operaterje, ki jamčijo za snost in organizacijo. Prepričan ern. da Trst lahko mnogo koristi Jugoslaviji s svojimi trgovinskimi 0pe-5aterji, ki uživajo že dolgo ugled po svoj; resnosti in sposobnosti. Trst predstavlja lahko samo poti za liji zastopala njihovi gospodarski organi in njihova trgovinska predstavništva. Ti organi bodo lahko odpirali pot jugoslovanskim proizvodom pri velikih industrijskih skupinah, toda ne bodo mogli razpolagati z konkretno prodajno organizacijo pri majhni in srednji industriji in italijanskih potrošnikih. To nalogo je treba zaupati trgovinskim kanalom. Ce naj se ti trgovci zanimajo za plasiranje jugoslovanskih industrijskih proizvodov, je treba zastopstvo jugoslovanskih industrijskih podjetij izročiti resnim trgovcem. Splošna je težnja jugoslovanskih industrijskih podjetij, da iščejo svoje zastopnike v Milanu, ker menijo, da je lombardijski trg najvažnejši trg za plasiranje proizvodov. Ako to nedvomno drži, ne drži nikakor, da je treba iskati svoje predstavnike samo v Milanu. Milan je pretežno industrijsko mesto, medtem ko je Trst pretežno trgovinsko mesto in kot takšno bolj pripravno za trgovinske naloge. Mislim, da bi morale prav iz Trsta odhajati ponudbe tistih industrijskih proizvodov, ki bi jih Jugoslavija rada plasirala na italijanskem trgu. Važnejše tržaške trgovinske tvrdke imajo svoja zastopstva po vsej Italiji; prav po teh tvrdkah je možno prodiranje ne samo na lombardijski trg, temveč tudi na vse italijanske trge. Na to nalogo opozarjam ne samo jugoslovanska industrijska podjetja, temveč tudi tržaške trgovinske kroge. Da pride do tega, ni potrebno samo da jugoslovanska industrijska podjetja zaupajo izvršitev prodaje proizvodov v Italiji tržaškim trgovinskim tvrdkam, temveč tudi da njihovo dejavnost spodbudijo s tem, da zagotovijo tem tvrdkam enak obseg nakupov s tržaškim trgovinskim posredovanjem, kolikor tržaške tvrdke plasirajo jugoslovanskih industrijskih proizvodov. Tako bo vrnjena tržaškim tvrdkam prava pravcata trgovinska naloga, da namreč iščejo najbolj ugodne nakupne vire, to je naloga, ki je bila v zadnjih časih po obmejnem računu izpremenjena. Ta račun so namreč v zadnjem času pomotoma uporabljala jugoslovanska obmejna podjetja, ki so zelo pogosto uporabljala obmejni račun prosto za to, da s posredovanjem tržaške tvrdke poravnajo nakupe, ki so jih že izvršile pri italijanski industriji. Tržaškemu trgovinskemu posredništvu je namesto tega treba vrniti to, kar je predstavljalo njegovo resnično in naravno nalogo, to je odpirati pot plasiranju jugoslovanskih industrijskih proizvodov na italijanskem trgu in iskati najbolj ugodne nakupne vire za jugoslovansko preskrbo pri italijanski industriji. Mislim, da ni nobeno drugo mesto bolj poklicano za izvrševanje te naloge ne samo zaradi tržaških trgovinskih tradicij, temveč tudi, ker zemljepisni položaj Trsta ustvarja, najbolj primerno stično točko za sestanke med jugoslovanskimi operaterji in italijanskim trgom. Vprašanje: Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo se ne omejuje samo na trgovino, temveč se je razširilo tudi na industrijo. Konec lanskega leta je bilo že 35 primerov industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. G. predsednik, ali ne mislite, da bi se lahko tudi tržaška industrija vključila v to sodelovanje? Odgovor: Ne morem Vam odgovoriti, kakšen naj bi bil doprinos tržaške industrije k industrijskemu sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Mislim, da bi področje sodelovanja lahko bila proizvodnja določenih dobrin v Icoope-raciji, kakor na primer graditev ladij s strani jugoslovanskih ladjedelnic, ki bi jim dobavljala pogonske stroje Tovarna strojev pri Sv. Andreju, in drugi podobni primeri. Mislim pa, da bi tržaško trgovinsko posredništvo lahko sodelovalo tudi v ta namen. Tržaška trgovina bi lahko plasirala določene jugoslovanske proizvode, kakor na primer električne motorje, zgrajene v Jugoslaviji, pri italijanskih podjetjih, ki proi vajajo naprave, ki jih pretežno sestavljajo električni motorji. Izražam vnovič svoje trdno prepričanje, da bi bolj pogosti in tesnejši stiki med tržaškimi trgovinskimi tvrdkami in jugoslovanskimi industrijski-mi podjetji lahko bili vsekakor koristni. Popolnoma sem prepričan, da tržaški velesejem, vsako leto ustvarja na novo priložnost, ob kateri se pospešujejo stiki in porajajo ti odnosi. 10.-25. IX. 1960 Izjave javnih predstavnikov V nedeljo je državni podtajnik v predsedništvu vlade A- Folchi slovesno odprl tržaški velesejem. Uvodno besedo je imel predsednik sejemske uprave ing. E. Sospisio. V svojem pozdravnem govoru je omenil, kako se tržaški velesejem čedalje bolj utrjuje; razvija se v skladu z nalogami tržaškega trgovinskega in pomorskega središča in pri tem lahko izkorišča izredno ugodno lego Trsta. Mesto je sicer v obmejnem kotu, toda prav zaradi tega so njegove naloge še pomembnejše. Tu se križajo svetovi z različnimi ideologijami, krešejo se nove ideje in ustvarja se priložnost za miroljubno sožitje med narodi. Omenil je naloge Evropskega skupnega tržišča ter izrazil željo, da bi dosegli sporazum med nasprotnimi gospodarsko-političnimi silami v korist vsega človeštva. Letos se odpirajo vrata tržaškega velesejma v ugodnih okoliščinah zaradi ugodnega gospodarskega razvoja v Italiji. Sejmišče se je letos povečalo z zgraditvijo paviljona F. Letos se je sejma udeležilo 28 držav, med Lemi 13 uradno. Prvič so zastopane tudi afriške države, ena azijska (Malajska zveza) ter Sovjetska zveza in Nizozemska. Pozdravil je prisotna belgijska znanstvenika Avgusta in Jakoba Piccarda. (Tržaško mesto ju je imenovalo za častna meščana). Ob koncu je pozdravil vse domače udeležence. GOVOR DRŽAVNEGA PODTAJNIKA FOLCHIJA Državni podtajnik Folchi je v imenu vlade odprl sejem. Pri tem je spregovoril o nalogah Trsta, ki je odprt trgovini iz vseh držav. V najkrajšem času, to je. nekaj tednih, bodo proučili, kakšno mesto bo določeno 'Trstu v okviru Skupnega evropskega tržišča. Poudaril je, da obstajajo možnosti sodelovanja Trsta z njegovimi najbližjimi sosedi, to je Avstrijo, Jugoslavijo in češkoslovaško. Omenil je, da so se dosedanjim tržaškim klientom pridružile še nove afriške države, ki so postale neodvisne, in še posebej naglasil pomen udeležbe Sovjetske zveze. Govornik je omenil, da se tržaški sejem Optra na dinamiko italijanskega gospodarstva, ki išče nove poti mednarodnega sodelovanja. Pohvalno je o-menil avstrijsko in jugoslovansko razstavo ter pozdravil tudi Avgusta in Jakoba Piccarda. Omenil je tudi, da je danes Italija prvič v svoji zgodovini tako močna, da lahko rešuje tudi socialna vprašanja italijanskega naroda. BESEDA TRŽAŠKEGA ŽUPANA V svojem priložnostnem govoru je tržaški župan dr. Franzil pozdravil navzočega državnega podtajnika A. Fol-crija ter ga imenoval prijatelja in zaveznika, ki pomaga reševati tržaška vprašanja. Tržaškemu sejmu je obljubil vso podporo občine. V navzočnosti Sovjetske zveze vidi dr. Franzil znamenje utrjevanja mednarodnih gospodarskih stikov ne glede na politične, socialne in gospodarske sisteme. V vrsti sejmov ob jadranski obali, kakor v Bariju in Anconi, pa tudi Padove ima tržaški velesejem svoje posebne naloge. Končno je izrazil svoje zadovoljstvo, da tržaški sejem napreduje tudi glede svoje opreme. TUJA UDELEŽBA Poleg podtajnika, predstavništva vlade Alberta Folchija, ki je odprl XII. tržaški mednarodni vzorčni sejem, so se svečanosti udeležili med drugimi tudi drž. podtajnik v komiteju za zunanjo trgovino FLRJ dr. Kolak, belgijska znanstvenika prof. Avguste in Jacques Piccard, dunajski župan dr. Jonas, gl. tajnik avstrijske zvezne trgov, zbornice dr. Korinek, avstrijski minister za trgovino in obrt dr. Robert V. Stei-skal, predsednik dunajskega velesejma Straussa, predsednik Budesholzwirt-schaftsrata dr. Milota, predsednika trgovinskih zbornic v Celovcu in Salzburgu, delegat Exportlesa iz Moskve Venjamin Stelan Koroljov, delegat Slonokoščene obale Jacques Žele, delegat Zah. Nemčije dr. Miiller, tajnik zbornice za poljedelstvo in gospodarstvo Kameruna Leguilter, delegat ameriškega veleposlaništva v Rimu in drugi. ŠTEVILNO ODPOSLANSTVO IZ JUGOSLAVIJE Na letošnji tržaški sejem je prispelo iz Jugoslavije izredno močno odposlanstvo državnih organov, predstavnikov gospodarskih ustanov in podjetij. Med temi so bili; rimski veleposlanik Mihailo Javorški, državni podtajnik v komiteju za zunanjo trgovino Rudi Kolak, tajnik za industrijo Izvršnega sveta Slovenije inž. Kotnik, državni sekretar za finance LR Slovenije M. Maležič, državni tajnik za blagovni promet LR Hrvatske M. Baltič, predsednik Trgovinske zbornice Slovenije V. Valič, načelnik za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici LR Slovenije Dolinšek; Zvezno zunanjetrgovinsko zbornico sta zastopala dr. B. Novak, glavni tajnik Trgovinske zbornice LR Slovenije, in R, Kesič, glavni ravnatelj Jugolinije. Nadalje so prišli iz Jugoslavije tajnik Trgovinske zbornice LR Hrvatske I. Karli, predsednik odbora za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici LR Slovenije A. Kušar, predstavnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Milanu Sv. Rihtar, glavni tajnik Jugoslovansko italijanske trgovinske zbornice v Beogradu K. Zoričič in še razni drugi predstavniki raznih ustanov in ravnatelji podjetij. Drugi dan po odprtju velesejma je bil »jugoslovanski dan«. Predstavniki domačih in tujih gospodarskih ustanov so si ogledali v spremstvu veleposlanika Javorškega in tržaškega gen. konzula dr. ž. Voduška jugoslovan ski paviljon in lesno razstavo.. Zvečer je bil ob močni udeležbi domačih in tujih gostov sprejem na ju-gosl. generalnem konzulatu, katerega sta se udeležila tudi vladni komisar dr. Palamara in prof. Gregoretti, predsednik pokrajinske uprave. NOV PAVILJON, OKUSNEJŠA NOTRANJOST Ko prestopiš glavni vhod sejmišča, zbudi tvojo pozornost novi, v modernem slogu zgrajen paviljon -F. To je-vsekakor velik napredek tržaškega velesejma. Nekakšen kontrast modernemu slogu zgradbe pa vidiš v zgornjem nadstropju razstavljeno pohištvo, ki posnema sloge iz davno minulih časov. Predvsem pa moramo ugotoviti, da le- tošnji sejem v vsakem pogledu daleč prekaša vse svoje prednike. Ves prostor je zelo lepo urejen in tudi notranjost paviljonov ne zaostaja več za jugoslovanskim vzorcem, kar sem posebno opazil v avstrijski kolektivni razstavi. Prvi dan sejma pa ni bilo obiskovalcev toliko, kolikor zasluži letošnja prireditev. VEČ TUJIH DRŽAV V »Palači narodov« so letos samo razstave tujih narodov. Prisotnih je 28 držav in med njimi 13 s kolektivnimi razstavami: Avstrija, Jugoslavija, Zapadita Nemčija, Libanon, Jordanija, ZDA in Brazilija, ki smo jih videli že prejšnja leta; prvič pa razstavljajo letos ZSSR, Slonokoščena obala, Gabon, Kamerun, Malezija in Nizozemska. JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA Jugoslovanska kolektivna razstava je kakor po navadi v pritličju Palače narodov na desni strani. Letošnjo razstavo je uredilo podjetje »Exportprojekt« iz Ljubljane po načrtu ing. Aleksandra Ljahnickcga. Letošnja ureditev jc, kakor smo že navajeni, zelo lepa in okusna, dozdeva se mi pa bolj ustaljena, ker noče biti za vsako ceno preveč moderna. Drago Godina Podroben epis razstave jugoslovan-Skiii podjetij in oceno obrtniške razstave objavimo v prihodnji številki. (Prip. uredništva). AVSTRIJSKI TRANZIT ČEZ TRST IN REKO Med tržaškim velesejmom je dr. Fr. Korinek, glavni tajnik Zvezne avstrijske trgovinske zbornice sklical tiskovno konferenco, na kateri je dal nekaj zanimivih izjav o odnosih med Avstrijo in državami Evropske gospodarske skupnosti in Evropskega svobodnega trogovinskega področja pa tudi o razvoju avstrijskega tranzita čez Trst. V prvih treh mesecih lega leta se jc avstrijski promet s Trstom (uvoz in izvoz) povečal za 84%, čez Reko pa za 272%. Avstrijski promet čez Trst se-s r-- ;• prvi vrsti množično blago, list je v slabšem položaju nasproti Reki zaradi višjih tarif; od 1. julija bodo Javna skladišča še zvišala tarife. Avstrijska podjetja so sklenila z Reko zelo ugodne tarifne dogovore. POCENITEV NEMŠKIH AVTOMOBILOV. Nemška tovarna NSU je svojemu vozilu »Prinz« znižala ceno za 295 mark, tako da stane zdaj 5.690 DM. Znižana je bila cena tudi drugih lipov avtomobilov. ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta XII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 19. JUNIJA DO 3. JULIJA Včlanjen v Union des Foires Intemationaies Popust na železnicah! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromio, 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu S. A.C.E.T. Italijansko -jugoslovanska delniška družba za ekonomsko tehnično kooperacijo MILANO, P.zza Duca iPAosta, 4 Telefon: 222-386 — 200-072 Telegrami: CETJUG - Milano JUGITES Poslovno udruženje za jugoslovansko-itaiijansko tehnično-ekonomsko sodelovanje BEOGRAD, Terazije, 23 Telefon: 38-651 — 39-461 Telegrami: JUGITES - Beograd a olajšujeta in skrbita za plasman italijanskih licenc in tehnične dokumentacije v Jugoslaviji ter jugoslovanskih v Italiji v cilju čim širšega sodelovanja v industriji med obema državama; ■ delujeta za razvoj italijanskega uvoza iz Jugoslavije s tem, da ustvarjata najboljše pogoje za plasman jugoslovanskih industrijskih proizvodov v Italiji; ■ iščeta možnosti skupnih trgovinskih akcij in tehnično trgovinskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji na tretjih tržiščih; n izdelujeta tehnične elaborate in analize, kakor tudi analize tržišča. ¥ Merijunarodni jesenski ZAGREBAČKI Lapaitecipazione juooslava allaFieia di Triesle 1960 velesajam (Continuazione dalla pag. 4) una serie di matite per i piit ^variati usi tecnici, campioni di mahale per 1’edilizia, dischi da gram-^ofono. un vastn assortimento di pr°dotti delTartigianato jugoslavo, i ai tappeti alle «opanke'> e dai mer-'etti di Idria alie decorazioni su stof-ta dai tipici disegni ornamentali ju-Šoslavi. IL SETTORE RADIOTECNICO E DEL »SELF-SERVICE« In fondo alla mostra attirano attenzione del visitatore aleuni ap-Parecchi radio dal motrle elegante e ualle rifiniture ricercate Non sfug-ad un attento esame la destina-zione del prodotti esposti. Infatti i 'lUadranti song di tipo extraeuropeo, e.Pertanto non portano le indicazio-delle varie stazioni trasmittenti, soltanto numeri e lunghezze t',°nda. Si tratta di apparecchi com-messi dai paesi dell’America del Sud 6 delPAsia. Piu in basso c’e una va-s‘a gamma di batterie elettriche per Vari usi e di varie dimensioni; tra le a'tre si notano per le loro piccole di-aiensioni le batterie ad alto potere j161, radioline a transistors. In un atlgol0 troneggia un mobile ghiaccia-,a e piu avanti una grande vetrina " esposizione con impianto frigori-®r°. le cui funzionalita e cararieri-, ehe sono State studiate per i gran-negozi »Self-service« e per rlsto-ahti, alberghi, ecc. PROIETTORE cinematogra- PlCO AL MOTORE FUORIBORDO Ifimpresa Radioindustrija di Zagata espone un’apparecchiatura com-p.eta per la ricezione ed amplifica-2ione radiotecnica, ed altre apparec-®niature del ramo. La Rade Končar Zagabria espone motori elettrici Pfir vari usi industriali, per lavatrici, j’er telai dellhndustria tessife, ecc. p fabbrica Iskra di Kranj ha mon-ato un praiettore cinematografico onipieto, ed espone inoltre apparec-u' telefonici di vario genere. Piit vanti sono esposti aleuni motori ornpieti di automobile e di trattori varia grandezza. prodotti dalla In-Ustrija motora di Rakovica. Nume- rosi sono pure gli articoli in gomma, prodotti dalla Ris di Zagabria. La Mehanotehna di Isola presenta un campionario di viti, bullonerie e prodotti similari, mentre ITmpol di Slovenska Bistrica espone trafilati e profilati in alluminio, nastri in allu-minio per vari usi. Seguono altri motori elettrici prodotti dalla Elka di Zagabria, prodotti in allumino della Boris Kidrič di Sebenico e materiale idraulico della Tvornica parnih ko-tlova di Zagabria. La Rog di Lubia-na presenta biciclette, mentre la Tomos di Capodistria espone tutta la gamma dei suoi prodotti, dal moped allo scooter, dalla motocicletta di 250 cc al motore fuoribordo. Anche nel Padiglione del Legno Fesposizione jugoslava rivela la stes-sa caratteristica intravista nel Pa-lazzo delle Nazioni, vale a dire la prevalenza del prodotto finito nella struttura delFesportazione. NelFinsieme, la Jugoslavia e dun-que una delle Nazioni che ha com-preso perfettamente il carattere della Piera di Trieste, ed ha adegua-to le sue esposizioni alla struttura merceologica della manifestazione. 1 prodotti esposti nel Palazzo delle Nazioni e nel Padiglione del Legno dan-no una prova evidente del progresso conseguito dalPindustria nella vicina Repubblica. La Jugoslavia esportatri-ce di materie prime e prodotti grez-zi appartiene ormai al passato. Oggi la sua competitivita s’e affermata nel campo industriale. Prova ne sia il flusso sempre maggiore di prodotti industriali diretti verso numerosi mercati vicini e lontani e le attrez-zature complete che si vanno instal-lando in numerosi Paesi oltremare dalle stesse maestranze jugoslave. Certamente l’acquisizione di nuovi mercati per la giovane industria jugoslava, che non puo ancora vanta-re le tradizioni di altre industrie, č impresa tutfaltro che facile. La par-tecipazione a fiere internazionali č uno dei mezzi piu validi per aprirsi la strada verso nuovi mercati, o per allargare 1’attivita sui mercati gi& acquisiti. E. P. Opči sajam uzoraka « IX. medjunarod-ni tjedan kože i obuče . Sajam jugo-slavenskog zanatstva . Jugosiavenska luristička izložba ■ Medjunarodna izložba stručnih publikacija IISP „ Seminar i izložba mjerne i regulacione tehnike i automacije JUREMA . Modna revija MOTOM 40 i:r,M Zastopnik: MOTO GILERA MOTOM ITALIANA Lir 97.000 - izredna cena za Jugoslavijo. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje. ZNIŽANE CENE - Vse za motoriste! KHION S, FNI Bife Pino „Pri Jožku11 TRST Ulica Ohega St. 5 Telef. 24 7ftl) Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja 3ELMAT IMPORT - EXP0RT TRST VIA F. FILZI 23 in v ul. XXX. Ottolire 11 Tel. 20 475 ELEKIR0 INSTALACliSKO PODJEIJE Ambrožič ilao TRST, Uliramarslii drevored 2!1 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacijo vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. št. 20-322! Se priporočamo Kmetje, vrtnarji za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD T II S T, UL. MILANU 1U - TELEFON 35 lliil Katera Vam nudi po najnižjib conah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razna sadike, žveplo, modro galico, umetna m organska gnojila ter vsakovrstno orodja in stroje vsake velikosti Eskluztvni zastopnik za tržaško pokra ino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, tovarne. AGRIA WERKE TVORNICA MOTORA TORPEDO R I J E K A Informacije daje komercijalno odjeljenje tvornice. Telefon: 24-71 do 24-79 i 55-41 do 55-45 Telex: 025-37 Telegram : TORPEDO - Rijeka PROIZVODI OSIM VEČ POZNATIH DIESEL MOTORA »ARAN« 7-11 KS I »TORPEDO« 502, 503, I 504 I 8-CIL. MOTORE 508 - »V« IZVEDBE TAKODJER IZ FAMILIJE MOTORA »TORPEDO« 500. MOTORI SU NAMIJENJENI ZA POGON GRADJEVINSKIH MAŠINA, ZA TERETNA VOZILA, AUTOBUSE I KAO BRODSKI MOTORI ZA POGON BRZIH ČAMACA. NOVI PROIZVOD TVORNICE JE DIESEL MOTOR JAČINE 6 KS I 2000 O/MIN. MARKE »PENTA«, STABILNE I BRODSKE IZVEDBE. Jadran IMPORT - EXP0RT - SEŽANA IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU s o Žana, to to fm 4, 62, 66 \ i obratom L! PIO A, klor delalo pllallščo o o vel o živino za Izvoz In kobilarna z lahalno šolo IVA TRŽAŠKEM VELESEJMU Nednarodna lesna razstava v ospredju Vodstvo tržaškega velesejma namenja posebno pažnjo lesnemu sektorju trgovske dejavnosti; saj je Trst važno lesno tržišče ter je glede prometa z mehkim lesom na prvem mestu med južnoevropskimi in sredozemskimi pristanišči. /ato je mednarodna lesna razstava nekakšna specializacija tržaškega velesejma. Letošnje lesne razstave so se poleg italijanskih ustanov in podjetij z uradnimi razstavami udeležile še štiri države: Avstrija, Gabon, Jugoslavija in sovjetska zveza. AVSTRIJSKA LESNA RAZSTAVA katero prireja Bundesholzwirtschafts-rat z Dunaja, prikazuje različne polizdelke in končne izdelke gozdarske in lesne industrije. Na avstrijskem ozemlju, katerega površina meri 8,383.299 ha je 3,351.913 ha prerastlih z gozdovi. Les daje zaslužek 24% avstrijskega prebivalstva. Avstrija izvozi letno približno 3,435.000 kub. metrov rezanega lesa, gradbenega lesa in železniških pragov ter 354.000 klafter (klaftra = 1,18 m) raznih vrst okroglega lesa. Na avstrijski lesni razstavi so tudi lesene kocke za tlakovanje cestišča, razne vrste žaganega lesa, kakor tudi furnirji, par-keti, model cestnega stopnišča ter še raznovrstna lesena embalaža, igrače, pletene ženske torbice in smuči. VEČJE ZANIMANJE ZA TROPSKI LES Afriška republika Gabon, katere, o-zemlje se razteza ob Atlantskem oceanu severno in južno od ekvatorja, je letos prvič prisotna na tržaškem velesejmu. Ta država razstavlja številne vzorce domačega lesa, dočim s slikami in grafikoni seznanja obiskovalce s svojo lesno industrijo. Evropa se vedno bolj zanima za tropski les pa tudi tržaško pristanišče se pričenja specializirati za poslovanje z lesom iz tropskih krajev. Zasluga za to gre predvsem nekemu našemu trgovskemu podjetju. Najpomembnejše lesno bogastvo Gabona predstavlja drevo okoume. V 40 letih je Gabon izvozil nad 15 milijonov kub. metrov debel tega drevesa. Sedanja letna proizvodnja znaša 600 do 650.000 ton. Pred dvema letoma je okoume tvoril 72% vrednosti iz Gabona izvoženega blaga. Poleg okoumeja razstavlja Gabon še druge vrste tropskega lesa, kakor tola, izombe in . bahia. JUGOSLOVANSKO POHIŠTVO ZBUJA ZANIMANJE Tudi letos je Jugoslavija zastopana z obsežno razstavo proizvodov svoje lesne industrije. V paviljonu so jugoslovanski lesni izdelki razmeščeni na prostoru 140 kv. metrov, ob zunanjih stenah paviljona pa na površini 200 kv. metrov. 'Letošnja razstava je torej obsežnejša kakor lanska. Tudi lesna razstava je, kakor vsa udeležba Jugoslavije, pod pokroviteljstvom Zvezne zbornice za zunanjo trgovino v Beogradu, za njeno ureditev pa je poskrbelo zagrebško podjetje Ex-portdrvo, katerega zastopa g. Ivo Vu-letin; razstavo pa je zasnoval arhitekt Stjepan Planič. Skupno z Exportdrvom se lesne razstave udeležujeta podjetji Slovenijales iz Ljubljane ter Jugodrvo-Rudnik iz Beograda. Jugoslavija razstavlja izven paviljona trdi in mehki žagani les, furnirje, ve- zane plošče, lesonit, sode, vrtno pohištvo, otroške stolčke itd. Prikazan je tudi bogat izbor športnih artiklov, namreč smuči, sani, kajak in motorni čoln. V paviljonu pa si lahko ogledaš jugoslovansko pohištvo. Slovenijales prikazuje dnevno sobo iz belega lesa, hotelsko spalnico (neocarinjeno 50.000 lir) ter jedilnico za 8 oseb (neocar. 200.000 lir). Jugodrvo-Rudnik razstavlja svoje finalne izvozne artikle s salonom, malimi mizicami in fotelji, ki so izdelani po najsodobnejših arhitektonskih vidikih. Zanimiva je oblika rdečega fotelja, ki mu pravijo »sultanija«. Od pohištva podjetja Ex-portdrvo naj omenimo razkošno spalnico, dnevno sobo, kakor tudi fotelje in stole v raznih izvedbah. Razstavljeno pohištvo je serijski izdelek jugoslovanske industrije. Vsi ti artikli so namenjeni izvozu. Občinstvo si z zanimanjem ogleduje lesno razstavo Jugoslavije ter zastopnike podjetij nenehoma sprašuje za razna pojasnila. Tudi državni podtajnik Folchi se je na dan otvoritve velesejma dolgo časa mudil na jugoslovanski lesni razstavi. Vrtno pohištvo podjetja Jugodr-vo-Rudnik mu je tako ugajalo, da je predstavnika podjetja prosil, naj mu pošlje račun za eno garnituro. NASTOP SOVJETSKE ZVEZE Sovjetsko zvezo zastopa na lesni razstavi izvozno-uvozno podjetje »Export- Izredno zanimiva je razstava tržaškega podjetja Bino Barbi, ki na površini 200 kv. m prikazuje razne vrste tropskega lesa. To so bodisi debeli hlodi, plohi, furnirji, parketi in razni vzorci lesa iz tropskih dežel. Med drugim vidiš tu orjaška debla dreves niove (Afrika), \venge (Afrika), teak (Azija), palisander, ki raste v Braziliji, Hondurasu in v Aziji. Gospod Barbi nam je rad postregel z nekaj pojasnili o odlikah tropskega lesa. Tropski les se vedno bolj uveljavlja zaradi izredno bogate izbire raznih vrst, ki se odlikujejo bodisi po raznolikosti v barvi, gostoti ter risbi prereza. Primeren je za katerikoli način u-porabe. Barvitost teh lesov sega od bele do rdeče, od vijoličaste do zelene barve. En kubičen meter telila 450 do 1200 kg. Tropski les je zelo odporen pred mehanskimi okvarami in kvarnim učinkom vode. Posebna odlika tega lesa pa je izredno velika povprečna debelina. Debla namreč merijo v premeru 70 do 100 cm pa tudi 240 cm, po dolžini pa 4 do 12 metrov. Običajno tehta deblo 3 tone, vendar so dosegljiva tudi 10 ton težka debla. Tropski les kupujejo tudi one evropske države, ki so sicer bogate z lesom (med njimi Jugoslavija). Za debla tropskih dreves se zanimajo predvsem zalo, ker nastaja pri njihovem luščenju v furnir le malo odpadkov. Za uvoz so najpomembnejše mehke in zelo mehke vrste tropskega lesa (obeche, okoume). Najvažnejši pridelovalci Iropskega lesa so afriške države Gabon, Slonokoščena obala, Kamerun, Ghana, Afriška Gvineja in Belgijski Kongo. Iz Azije izvažajo ta les Tailandija, Siam, Bor- les« iz Moskve, ki posluje z raznimi državami severne, vzhodne in zahodne Evrope ter z Ameriko, Azijo in Afriko. V Trstu je razstavilo številne lesne izdelke. Na sejmišču spoznaš sovjetske vezane plošče iz breze, jamski les, železniške pragove, smrekove deske vrste »Ukrajina« in »Volga«, zabojčke, papir m lepenko. Kdor želi navezati poslovne stike z avstrijskimi, gabonskimi, jugoslovanskimi in sovjetskimi lesnimi podjetji dobi na sejmišču vsa potrebna pojasnila. GOZDOVI V ITALIJI V okviru 9. mednarodne lesne razstave nas Državno podjetje za gozdove (Azienda di Stato per le foreste dema-niali) poučuje o italijanskem lesnem gospodarstvu. Na grafikonu čitamo, da se je gozdno bogastvo države in pokrajin z avtonomnim statutom v letu 1910 razprostiralo na površini 70.000 ha, letos pa meri površina gozdov države in avtonomnih pokrajin 360.000 ha. Vsedržavna proizvodnja lesa krije le 72% potrošnje. Od leta 1950 do 1959 se je potrošnja povečala od 18,117.000 kub. m na 27,351.000 kub. metrov, dočim se je proizvodnja lesa v istem razdobju dvignila od 14,679.000 na 1.9,674.000 kub. m. Vsedržavna ustanova za celulozo in les (Ente Nazionale Cellulosa e Carla) propagira umno gojenje topola, s katerim imajo poljedelci precejšen zaslužek. neo in Filipini. Velike rezerve tropskega lesa pa so v Braziliji; vendar visoke prevoznine skoraj onemogočujejo uvoz brazilskega lesa. Brazilska vlada sedaj proučuje možnost prilagoditve prevoznin z onimi, ki veljajo za zahodno Afriko. Zanimiv je tudi tropski les iz Srednje Amerike, in čila. Gospod Barbi meni, da bi se lahko v Trstu utrdilo stalno tržišče s tropskim lesom kateregakoli izvora, ki bi ga iz našega pristanišča usmerjali v srednjeevropske države. Na lesni razstavi prikazuje podjetje SAFFA razne vrste vezanih plošč, kakor tudi plošče Onda za akustično korekcijo. Tu sta prisotni tudi goriški industrijski podjetji OCILD in IPL. Prvo razstavlja vezane plošče in polizdelke, drugo pa parkete. Tvrdka CIL LE, ki je pred nekaj meseci odprla v tržaškem industrijskem pristanišču svoj obrat (žago), razstavlja plohe in debla eksotičnega lesa. Podjetje je v poslovnih stikih z Avstrijo in Jugoslavijo. Končno naj še omenimo, da je bil v torek v okviru tržaškega velesejma »5. mednarodni dan lesa«. Tudi na 5. mednarodnem sestanku o lesu je bilo mnogo govora o vlogi eksotičnega lesa v mednarodni trgovini in mizarski obrti. V imenu Združenja lesnih trgovcev v Trstu se je sestanka udeležil predsednik dr. Guna-lachi, Vsedržavno zvezo italijanskih lesnih trgovcev je predstavljal dr. Trip-podo, jugoslovanska lesna podjetja K. Kušar, ravnatelj podjetja Slovenijales, in ravnatelj zagrebškega podjetja »Ex-portdrvo« Licul, avstrijska lesna podjetja pa dr. E. Wolf, predstavnik avstrijske, Bundesholzivirtschaftsrata. Ing. M. P. Zakaj se uveljavlja tropski les V pritličnih prostorih paviljona, ki se dviga na desni strani od glavnega vhoda, se seznanimo z najnovejšimi pridobitvami na področju sintetičnih vlaken. Posebno pozornost vzbuja miniaturni stroj, ki pred očmi začudenih gledalcev izdeluje Lea-cril, italijansko akrilno vlakno, katero milansko podjetje ACSA (Ap-plicazioni Chimiche S.p.A.) po postopku ameriške družbe Chemstrand Corp. proizvaja v svoji tovarni v Porto Marghera. To vlakno je uspešno prodrlo na raznih svetovnih tržiščih in se sedaj vedno močneje uveljavlja tudi v Jugoslaviji. Družba AOSA bo julija razstavljala svoje vlakno na mednarodnem tekstilnem sejmu v Leskovcu. Italijanski industrijski koncern Snia Viscosa pa razkazuje razne tkanine, ki so izdelane iz vlaken lilion, rilsan, silene. v sklopu te družbe so tudi tovarne Saici Torviscosa, Fil-Snia Trieste S.p.A. ter Pettinatura di Trieste S.p.A.; tržaški obrat zaposluje 600 ljudi. Precejšen del tega paviljona zavzemajo razstave enajstih ustanov za strokovno usposabljanje delavcev. To s0 bodisi tečaji katere prirejata vlada in generalni komisariat, kakor tudi razne zasebne ustanove. V I. nadstropju je obsežna razstava ustanove Sicilijanske pokrajine (Ente Regione Sicilia), katero je pripravil dr. Francesco Scaffidi iz Palerma. Z arhitektonsko funkcionalnostjo so pokazani tipični proizvodi Sicilije, s katerimi ta dežela vedno močneje utrjuje svojo gospodarsko bilanco. Industrializacija, agrarna reforma in petrolej s0 temelji, na katerih Sicilija gradi svoje gospodarstvo. Sprehod po posebni razstavi sicilijanske pokrajine nas vodi od obrtniških izdelkov do kmetijstva, od ribolova in konservne industrije do ladjedelnic ter od industrije testenin, kemikalij in umetnih gnojil do rafinerij mineralnega olja, in turizma. V paviljonu skupine FINMARE vzbuja največjo pozornost 12 metrov dolg model 33.000-tonske ladje »Leonardo da Vinci«, ki je pred dnevi nastopila svojo prvo vožnjo. Razstavljeni so še modeli 11.695-tonske ladje »Victoria« (Tržaški Lloyd>), 10.900-tonske »Ausoniatc (Adriatica) ter 5.486 tonske ladje »Caralis« (Tirre-nia). OD PARNEGA STROJA DO ATOMSKEGA POGONA Tehnik vidi mnoge zanimivosti v paviljonu GRDA (Jadranske ladjedelnice). Tu sta modela 30.000-tonske čezoceanske ladje, katero bodo zgradili v tržaški ladjedelnici za družbo. Italia ter ladje za avstralsko progo Tržaškega Lloyda. Tovarna strojev je zastopana z modeloma motorjev CR-DA-Sulzer ter CRDA-Fiat. Dve veliki sliki nas opozarjata na dve po- membni letnici jadranskih ladjedelnic : leta 1851 je bil zgrajen prvi ladijski parni stroj, leta 1960 pa je bil sklenjen dogovor s podjetjem Bab-cock iz New Yorka za gradnjo ladij na atomski pogon. Na sektorju elek-tromehanike razstavlja podjetje GRDA stator in polarno kolo za rezervni generator elektro-jedrsko centralo v Latini ter še mnoge druge električne naprave. V pritličju novega paviljona »F«, je prva razstava motonav.tike, na kateri vidimo številne motorne čolne in pogonske motorje. Motorni čoln nekega beneškega podjetja brzi s hitrostjo 70 km na uro po vodi. Tudi v tem delu sejmišča so zastopane Jadranske ladjedelnice. V paviljonu »F« so tudi izdelki strojne industrije in livarn. Termomeccanica razstavlja kompresorje in črpalke za hladilne naprave, neka druga podjetja prikazujejo stroje za obdelovanje lesa, avtomatične stiskalnice za proizvodnjo vezanih plošč, peči na nafto za dom in industrijo, statve, livarske odlitke, diesiove motorje kakor tudi naprave za različne tehnike varjenja kovin. Poleg posebne športne razstave ugledamo tudi razstavišče Ustanove za industrijsko pristanišče ter rafinerije »Aquila«. V prvem nadstropju paviljona »F« je prirejena »J. razstava pohištva«, katere se udeležujejo industrijci iz Lombardije, Pesara, Benečije in Furlanije, Rima ter iz Trsta. Tu vidimo pohištvo in pohištvene enote v različnih izvedbah, od modernih slogov F.LLI NASdBEN ItfA»OMESTXI »KLI - S 15 It V I S Trst, ul. CJoroneo 39 Telefon 24-955 tjACHt-h "ARELl-1 HOBIJI HADAldOSSO Uclicm. permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vozički - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 7 Optične neprave, kinematografija, fotografakl aparati, tehnične potrebščine F.IN AVANZO Trst, Oorso Italia 8 Tolofon 38-016 do obnavljanja slogov prejšnjih stoletij. V precejšnjem številu so razstavljene velike garderobne omare. V paviljonu »A«, je bogata razstava raznih električnih naprav za gospodinjstvo (hladilne omare, pralni stroji, električni mlinčki, likalniki, kuhinje in drugo), potem vidimo raznovrstno opremo za javne lokale in pisarne, kakor tudi številne stroje, katere uporabljajo razni uslužnostni obrati (stroji za pralnice, barvarne, čistilnice, likalnice). Močno je čudi zastopana industrija radio aparatov in televizorjev kakor tudi podjetja, ki izdelujejo sanitarne naprave. Sredi paviljona »A« je družba Monteca-tini priredila veliko razstavo svojih proizvodov, ki so namenjeni lesni industriji in navtiki. Montecatini prikazuje razne lake, snovi za pokonča- vanje gliv, številna lepila ter dva motorna čolna in jadrnico, ki so izdelani s sintetično smolo Gabraster. Ob zunanjih stenah raznih paviljonov kakor tudi pod milim nebom naletimo še na razne proizvode strojne industrije. Letos so precej močno zastopana tista podjetja, ki izdelujejo razne motorne naprave za poljedelce in kletarsko opremo. Izven sejmišča ter v glavni palači pa prikazujejo državne železnice enote svojega voznega parka, model nove tržaške postaje ter grafikone prometnih zvez skozi naše mesto. Industrijsko podjetje »Dalmine« je iz svojih konstrukcijskih cevi sestavilo 45 metrov visok stolp s katerim na daleč opozarja, da je zopet oživelo velesejmsko razstavišče. Ing. M. p. KRONIKA DOKTOR GOSPODARSKIH VED. Te dni je na ekonomski fakulteti tržaškega vseučilišča promoviral za doktorja v ekonomskih vedah Božo Filipovič iz Trsta. Mladi doktor je pod vodstvom prof. Fabbrinija pripravil tezo z naslovom »Jugoslovansko-italijanska trgovina v luči razvoja jugoslovanskega gospodarstva zadnjih let«. Zanimivo tezo je Filipovič branil z lepim uspehom. Čestitamo! USPEHI NA SLOVENSKIH ŠOLAH Na trgovskem strokovnem tečaju na Proseku so napravile nižji tečajni izpit Majda Bukavec, Vojka Prašelj, Anica Regent in Vesna Ukmar. Izpiti so bili tudi na industrijskih strokovnih šolah oziroma tečajih v Rojanu, na Opčinah, v Nabrežini, Sv. Križu in Dolini. Na rojanski šoli je napravilo izpit 30 u-čencev in učenk, med temi 4 z odliko, na Opčinah 20, med temi 7 odlično, ' Nabrežini 15, med temi 2 odlično in v Dolini trije. NAŠE SOŽALJE Umrli so: v Trstu Valerija Vatovec por. Furlan, Marica Žerjal roj. Potočnik in 60-letna Uršula Kuret, mati vinskega trgovca Mirana Kuret; na Opčinah 54-letni tramvajski uslužbenec Ferdinand Daneu, v Pevmi Terezija Lavrenčič in v Števerjanu Viktor Koršič' V Dornberku na Goriškem je umri v 65-letu Franc Vodopivec (po domače iz Klanca); rajni je bil prosttr voljec v bojih za Koroško po prvi svetovni vojni. NE0PLASTICA PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO NAJVEČJA ZALOGA IZDELKOV IZ PLASTIČNE MASE IN GUMIJA NA TRŽAŠKEM Dve prodajalni: V. Ghega, 9 — Tel. 35-836 (v bližini glavne postaje) V. S. Maurizio, 4 — Tel. 41-272 (v bližini pokritega trga) Lutke — igrače — sanitarni izdelki — izdelki za domačinstvo — plastične prevleke za pode — izdelki za potovanje — kamping — specialna vinilska lepila — vinilske barve. KOPER nudi svoje usluge pri IZVOZU in UVOZU vsem cenjenim naročni- S kom - Usluge vrši solidno in 2 poceni — Se priporoča S Jugoslovanska izvozna i kreditna banka A. D. centrala BEOGRAD, SREMSKA 6 — Pošt. fah 234 Delegacija u Trstu: Via Cicerone 8 Telefon 29-306 Vrši sva plavanja u okviru Trščanskog regionalnog sporazuma preko svoga računa »CONTO AUTONOMO« kod BANCA DLTALIA u Trstu — Održava korespondentske i kontokorentske odnose sa svim vodečim italijanskim bankama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. y T E C H Si A V Trst via Fabio Filzi, 17 Tel. 35-907 - Telegr.: Teclmaluin 50 Renke (Gorica) Viale Serenissima, 18 LJUBLJANA, TITOVA 19 UL Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam ene potrabičine zu rinogrsdniitvo, poljedalatvo In živinorejo! OSTUDI AUTO - MOTO TRST • Via Machiavelli, 28 Predstavnik DUCATI, MORINI AERMACCHI, SIATA-ABARTH Prodaja nove in rabljene avtomobile in motorna kolesa Prodaja nadomestne dele in pritikline za vse vrste motornih koles iVIMmiHjl TRIESTE, Via XXX Ottobre, 5 Velika izbira pletenin, nogavic, srajc in perila najboljših vrst, KOPALNIH OBLEK po najrazličnejših cenah SPADARO SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROK TRST - TRIESTE Vin Milano 21 telefon 33-7B5 Scalo legnami - Servola telefon 96-847 PI) Al TI! B H A Via Mazzini 19 - Tel. 59 Poštni predal 184 Telegr. SPADSPED1T Projektiramo ♦ Izdelujemo»Mooliramo VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ v zakovani in zavarjeni izvedbi mostovi pločevinaste konstrukcije dvigalne in transportne naprave 1 hidromehanska oprema prešana roba proizvodi iz aluminija razne usluge stroji za zaščito rastlin livarniški izdelki Največje jugoslovansko podjetje za gradnjo jeklenih konstrukcij. Ustanovljeno leta 1920. »METALNA« Tovarna konstrukcij, strojnih naprav, poljedelskih strojev in livarna MARIBOR TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE — JUGOSLAVIJA Telef.: Domžale 19 - Telegr.: Toko Domžale Jug. Naši izdelki: Letalski kovčki, listine, aktovke, denarnice, mape, torbice, potovalne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelave iz prave svinjske kože. PREDSTAVNIK ZA ITALIJO: CINGHIALPELLI — TRST — Ulica Donota 1 MILANO - Via Ariberto 8 A. PERTOT lil. (iinnastica 22 TRST -----------—~1 prodaja na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko in moško perilo, zadrge-gumbe in razno galanterijo ______________l PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LAl ooriziana. 60RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRAi 4S - TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IMPEXPORT UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE IH 1*0 RT - MAPO UT vseh vret lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo TRST - Sedel: ul. Cicerone 8/11 - Telefon: ul. Cleerobc 80X14 ® JUGOMNIIA Poštansld pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijsko] službi, na potezu od Buenos Airesa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sieverne Afrike, Španjolske, Francoske, Portugala, Sje-verns Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine!, Levanta, Irana, Iraka, Malaje. Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobit četa kod našog zastopnika n Trsta ”IU0RD iDRIA”, V. RortoluzzI ft Co. Piazza Roča dagli Abrozzt 1 - Tal. 37-BT1, 29-829 A t r n t' it e tu z Cunja Rihard TRST Strada dal Erinli 289 telefon 35-379 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Ronknrenoua cena tfiriie ..GOSPODARSTVO" „SILI A" COSSI ALFONZ UV02B LE8JS. GORICA Ulica Duca d’Aosta TEL. 34-3« Zaloga vina in kraških pršutov MARCELU) SIEGA TRST - Via Romagna 24 - Tel. 21-207 Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina: Kabernet, Refošk, Burgundec in Rizling Velika zaloga kraškega pršuta I BEOGRAD Telefon 21-839 UL. 29. NOVEMBRA 117 Telegr. CREVARSKO P. P. 235 Industrisko crevarsko preduzeče PRODUCIAMO: PROIZVOD1MO ZA IZVOZ: PER L'ESPORTAZIONE: e < budella di maiale svinjska čreva vescica di maiale svinjski mehuri o culari di maiale svinjski kulari N budella di montone ovčja čreva 1 dritto di manzo torto di bue goveje debelo črevo goveja tanka čreva N* < o caglio liguido sirište u tečnosti N TOVARNA CEMENTA IN SALONITA s. s A. IV H O V O Izdeluje: 1. PORTLAND CEMENT 2, AZBEST — CEMENTNE IZDELKE »SALONIT« tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi deli. Valovite plošče raznih dimenzij in barv za pokrivanje streh. I t---—— IZVOZNO — UVOZNO PODJETJE '^doiL Farmacevtski proizvodi, kemikalije TRST - UL. TORREBIAKCA 21-11 Koper Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ Vinska klet — veletrgovina z alkoholnimi pijačami - SPECIALNA ISTRSKA VINA: Refošk, malvazija, merlot, pinot, kabernet — v sodih in buteljkah. Predstavnik za Trst dr. Simonič Žarko Trst Ul. Cologna 45 - Tel. 50-754 intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Adamič NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA Trst, V. S. Lazzaro, 23/11, Tel. 28-449, 31-996 C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TRST - TRIESTE export TELEF-: 37-940, 38-33? VIA BELLA GEPPA, N. 9 TELEGR.: CIGIERRE C P. IBS Obleke ' Jopiči Hlače / Srajce Dežni plašči Kostimi Volneni izdelki Spodnje perilo Kopalne obleke Tkanine za moška in ženska oblačila ffieltrame TRST, Corso 25 GORICA, Corso 39 iiili*ifmii|»i!X V. Geppa, 9- Tel. 38-770, 29-135 EXPORT — IMPORT Raznovrstne kompenzacije EXPORT — IMPORT o)looeiuyci Ljubljana, TUova 19/VlU Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu, Skopju. Skladišče v Volčji dragi in Kanalu. Hladilnica v Zalogu. Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo za bodoče sodelovanje. r—— IZVOZNO I*OI> JI4TJT E li J I it I. .1 A x a I> AliM ATISf O VA 1 X E I, K F O K *2-aia Telesi-. HI.OVPKOHF/r izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnih izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko V- "N d^ooenLjfa jlolaoptomcE živina je stalno na zalogi v depoju, PRESTRANEK, 3 Telefon št. 3 s Poduzeče za izvoz drva i drvnih proizvoda 22. ZAGREB, MARULICEV TRG BRO.I 18 Telegram: EXFORTDRVO — ZAGREB Telef. 36-251, 37-323 - Pošt. pretinac 197 Filijale i skladišta: Rijeka Delta 11 Obavlja najpovoljnije putem svih razgranatih veza IZVOZ 'š. ZMTl REZANE GRADJE LIŠCARA, REZANE GRA-DJE ČETINARA, DUŽICA HRASTOVIH, CELU-LOZNOG DRVA, OGRIJEVNOG DRVA, UGLJA ŠUMSKOG I RETORTNOG, ŠPERPLOČA I PANEL PLOČA, FURNIRA, PARKETA, SANDU-KA, BAČAVA, STOLICA IZ SAVIJENOG DRVA, NAMJEŠTAJA RAZNOG, DRVNE GALANTERIJE, TANIN EKSTRAKTA, SPORTSKIH ARTIKALA. Esportazione legnami e prodotti del legno in tutto il mondo. POSJETITE NAŠU IZLOŽBU U DRVENOM PAVILJONU NA TRŠČANSKOM VELESAJMU! Zastopstvo u Trstu : FREUD et FABRIS Via Cardueei, 10 LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 11 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel Izvažamo : plošče — Lesovinske plošče - Stole iz upognjenega lesa Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo. —h .. m KUSIH UH Ih ‘mmammmm I0-C00P a O a x IAJ fiC o a r dve vrst' 9°' ss - 3 s\roentai-r _ gors^ OVCE- ko teto vel '° tadruine , planin p(,rul. ovac na P iaP'a"e-Je ornogoW ip«v° 2neP P'w'e"Se goske, 3da\ne ue pur6- P ,m s\°ve5' |Os\o^nnfuSva\° perutn^a Tovarna železniških vozil Vciis 'itlrič MARIBOR Izdeluje, obnuTlja in popravlja raznovrstna železniška vozila Zgrajena 186U. leta ._____________ TRŽNI PREGLED Italijanski trg KAVA TRST. Povprečne cene kave od u-voznika do grosista f.co skladišče prodajalca za, kg neto ponovno pretehtano: Pernambuco 3 17/19 1280 lir kg; Santos Fancy 18 1370; Victoria 5 good to large bean 18/19 1210; Ecuador ex-tra superior 1295; Haiti naravna XXX 1340; Kostarika 1525; Malesia AP/1 1135 lir. KAKAO TRST. Navajamo cene kakaa v šil. za 50 kg cif. evropska pristanišča: Ba-hia proti vkrcanju v decembru-januar-ju 211/3; Accra good fermented main crop proti vkrcanju v juniju-avgustu, 220, proti vkrcanju v juliju-septembru 218/9-221/3; Accra good fermented mid crop proti vkrcanju v juliju-septembru 210; Accra main crop proizv. 1960 proti vkrcanju v oktobru-decembru 221/3, proti vkrcanju v januarju-marcu 222/6. SLADKOR TRST. Mehiški, kubanski in južnoameriški sladkor drobnega zrna v bom-bažastih vrečah proti vkrcanju v juliju-avgustu 98,50 dolarja za tono cif. italijanska pristanišča; proti vkrcanju v oktobru-novembru 99 dol.; proti vkrcanju oktobra 1960 - julija 1961 103 dol. pod istimi pogoji. Francoski sladkor drobnega zrna v papirnatih vrečah proti takojšnji pošiljki 67,80 lire kg f.co Ventimiglia, proti vkrcanju po avgustu 66,50. Angleški sladkor fine granulated proti takojšnjemu vkrcanju v vrečah iz jute 39/12/6 funtov šterlingov za tono cif. Trst, vrsta »SMX« 39/2/6 pod istimi pogoji. POPER TRST. Saravvak special črni London quality 430 šil. za cwt. cif. Trst proti vkrcanju v juniju-juliju, Saravvak beli proti vkrcanju v juliju-avgustu 562; Malabar 535; Tellicheri v gardbled 540; Tellicherry extra bold 550. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7000 do 7200, srednje vrste 6700-6800, navadna 6500-6600; trda pšenica navadna 8700 do 9100; pšenična moka tipa »00« 8800 do 8900; tipa »0« 8300-8400; tipa »1« 7900-8000; tipa »2« 7500-7600; moka za testenine iz trde pšenice tipa »0« 8800 do 8900; pšenični zdrob 11.400-11.500, tipa »1« 10.900-11.000; pšenični otrobi 3850-3900; koruza fina 5100-5200, srednje vrste 4200-4300, navadna 40504100; inozemska koruza 39004200; koruzna moka extra 7150-7350; koruzna moka fina 5200-5600, srednje vrste 4950-5150, navadna 45004800; inozemska rž 4100 do 4150; inozemski ječmen 4600-4700; inozemski oves 4950-5150; inozemsko proso 42504350 lir. Neolušoeni riž: Arborio 7100-7800; Vialone 9500-11.200; Carnaroli 8000 do 8500; Gigante Vercelli 7800-8100; R.B. 7400-7900; Rizzotto 7000-7400; P. Rossi 7700-8000; Maratelli 7200-7500; Stirpe 136 7100-7300; Ardizzone 7000-7300; Balillo-ne 6600-7100 lir. Oluščeni riž: Arborio 13.200-13.800; Vialone 18.500-19.000; Carnaroli 16.000 do 16.500; Gigante Vercelli 13.500 do 13.700; R. B. 12.600-12.900; Rizzotto 11.900-12.200; P. Rossi 12.800-13.100; Maratelli 12.200-12.400; Stirpe 136 11.300 do 11.500; Ardizzone 11.300-11.500; Balillo-ne. 10.600-10.800; riž krajevne vrste 10.500-10.800 lir. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave krajevne vrste 350400.000 lir par; breje krave 400-520.000; krave s teletom 430 do 600.000 par; voli krajevne vrste 430 do 600.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360-380.000 par; breje krave, prvesnice 190-220.000 glava; telice 2 stota težke 94-96.000 lir glava; molzne krave 150-250.000 lir. Klavna živina: krave 6 stotov težke L 300-330, II. 250-280 lir kg; junice I. 330-360, II. 300-325; junci 5 stotov težki I. 380-405, II. 340-370; telički I. 525 do 550, II. 430-520 lir. Prašički do 25 kg 300-320, nad 25 kg 280-300; suhi prašiči 270-300; prašiči za rejo 100-150 kg 200-220, nad 150 kg 220 do 230; vprežni konji 150-200.000 lir glava; konji za zakol 450-500; vprežni osli 50-80.000 glava; osli za zakol 120 do 150 lir; ovce 225-230 lir. PERUTNINA MILAN, živi piščanci I. 850-880 lir kg, II. 800-820; zaklani piščanci I. 1000 do 1050; madžarski zmrznjeni piščanci 450-550; žive kokoši 660-700, zaklane 800; inozemske kokoši zaklane v Italiji 630-700; inozemske zmrznjene kokoši 480-600; zaklani golobi I. 900 do 1000, II. 800; inozemske zmrznjene pure 450-550; inozemski zmrznjeni purani 500; žive race 450; račke za rejo 250 do 330 lir račka; goske za rejo 550 do 590 lir goska; živi zajci 450, zaklani 550-620, zaklani brez kože 560-670; dan- VALUTE V MILANU 3-6-60 20-6-60 Dinar (100) 84,00 84,00 Funt šter. 5675,00 5675,00 Napoleon 4375,00 4380,00 Dolar 619,95 619,90 Francoski fr. 126,60 126,69 Švicarski fr. 143,80 143,85 Avstrijski šil. 23,90 23,90 Funt šter. pap. 1738,25 1738,00 Zlato (gram) 705,00 705,00 BANKOVCI V CURIHU 20. junija 1960 ZDA (1 dol.) 4,30% Anglija (1 funt šter.) 12,12 Francija (1 fr.) 88,50 Italija (100 lir) 0,696 Avstrija (100 šil.) 16,65 CSR (100 kron) 16,00 Nemčija (100 DM) 103,25 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 83,40 Nizozemska (100 fl.) 114,30 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šler.) 8,65 Jugoslavija (100 din.) 0,55 ski zmrznjeni zajci 720-730; prvovrstna sveža jajca 25-26, navadna 22-23; inozemska sveža jajca 18-21, II. 16-17 lir. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 710-720; maslo iz smetane 660-670; maslo II. 590-600, III. 570-590; emilijski sir majske proizvodnje 1957 840-860; majske, proizv. 1958 820-850; sir grana majske proizv. 1958 780-810, zimske proizv. 1958/59 730 do 740, majske proizv. 1959 650-690, zimske proizv.. 1959/60 560-600; grana svež 475485, T-2 meseca star 485-505; sbrinz svež 490-500, postan 550-600; emmen-thal svež 560-580, postan 620-650; pro-volone svež 510-520, postan 560-580; ita-lico svež 395415, postan 450480; cre-scenza svež 280-300, postan 360-390; gorgonzola svež 290-300, postan 490-510; taleggio svež 330-350, postan 430470 lir. OUE FIRENZE. Olivno olje extra do l°c kisline 670-690 lir kg, do 1,50% 630 do 670, do 2,50% kisline 580-630, do 4», o kisline 530-580; retificirano olje tipa A 500-505, tipa B 425430; semensko olje I. 335-340; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga I. v škatlah 10 kg 125-135 lir kg, v škatlah 5 kg 130 do 140, v škatlah 1 kg 140-150, v škatlah % kg 150-160, v tubah 200 g 39-41 lir tuba, v tubah 100 g 28-30. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga 120-125 lir kg, v škatlah 10 kg 140-150, v škatlah 5 kg 145-155, v škatlah 1 kg 155-165, v škatlah % kg 165-175, v tubah 200 g 4244 lir tuba, v tubah 100 g 29-31; olupljeni paradižniki krajevne proizvodnje v škatlah 1200 g 130-140, v škatlah 500 g 70-75 lir. PAPIR MILAN. Tiskovni papir v valjih 10.450 lir stot, v polah 12-13.000; tiskovni sa-tiniran navaden 13-14.000; pisarniški navaden 14-15.000, srednje vrste 16.500 do 18.500, fin 22.500-23.000; trikrat kle-jen za obrazce 21-23.000; registrski navaden 15.500-16.500, srednji 18.500-19.500, fin 22-23.500; pisemski srednje vrste 18.500- 20.000, fin 23-25.000; extra 25.000 do 27.000; risarski papir 3540.000; per-gamin navaden 40/60/80 g 18-19.500, ex-tra 40/60 g 22-23.500; ovojni papir navaden 8000-9500, srednje vrste 11.000 do 13.500. fin 15.500-18.500; sfv karton navaden 5500-6500, fin 7000-8500; duplex in triplex navaden in barvan 9500-10.000; beli in barvani kartončini navadni 21 tisoč 500 do 24.500, fini 29.500-32.500; beli in barvani kartončini tipa Bristol 36.500- 40.000 lir. Na mednarodnem trgu s surovinami so v zadnjem tednu zabeležili znaten napredek pri cenah bakra in cina. Cena bakra je poskočila zaradi nemirov v Visokem Katangu (Belgijski Kongo), cena cina pa se je pričela dvigati zaradi pomanjkanja kovine na trgu. Cena kavčuka se je tudi začela dvigati, prav tako cena bombaža in volne. Nasprotno pa je cena jute popustila. Nazadovala je tudi cena pšenice, in sicer zaradi vesti, da bo po vsej verjetnosti letošnji pridelek žitaric nenavadno bogat. Cena kavi se, je utrdila, cena kakaa pa se je ponovno dvignila na nevv-yorški borzi. Sladkor niha. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice, v tednu do 17. junija nazadovala od 185 na 183 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Iz Amerike poročajo, da bodo Združene ameriške države dobavile Braziliji velike količine pšenice. Cena koruzi je, v Chicagu nazadovala od 118% na 118 1/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku za malenkost napredovala, in sicer od 2,98 na 2,99 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kava je nekoliko napredovala, in sicer v pogodbi »M« od 44,56 na 45,16 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. Mednarodni sporazum za kavo je bil podaljšan za eno leto, vendar je Francoska skupnost izjavila, da ne bo še zavzela dokončnega stališča v tej zvezi. Na nedavnem zasedanju mednarodnega sveta za kavo je bilo določeno, da ostaneta kontingenta brazilske in kolumbijske kave neizpremenjena, kontingent vzhodnoafriške kave pa je bil povečan. Združene ameriške države so v prvih štirih mesecih letos uvozile 7,045.330 vreč kave, to je nekaj manj kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Cena kakaa je v New Yorku napredovala od 25,45 na 25,65 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. Izredni pridelek v Ghani bo dosegel le 20.000 ton, medtem ko so zadnje cenitve navajale 24.500 ton. VLAKNA V New Yorku je. cena bombaža v tednu do 17. junija napredovala od 34,15 na 34,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena volne vrste suint je nazadovala od 110 na 108,5 stotinke dolarja za funt proti takojš- KRMA MILAN. Seno majske košnje 2000 do 2100; detelja 1900-2000; stlačena slama 1100-1200; krmilne pogače: iz zemeljskih lešnikov 6000-6100, iz koruze 3800 do 3900, iz kokosa 5200-5300, iz lana 5900 do 6000. Krmilne moke: iz zemeljskih lešnikov 5400-5500, iz kokosa 4200-4300, iz sončnic 2000-3800, iz koruze 3550 do 3650, iz soje 4800-6200 lir. ZELENJAVA IN SADJE VERONA, česen 30 lir kg; špargeljni 155; korenje 35-50; kumarice 140; bela čebula 70; rožmarin 80; žajbelj 170; fižol v stročju 110; koromač 60; melan-cane 350; krompir 25-35; nov krompir 50; grah 40; peteršilj 45; zelena 50; bučice 50-60 lir. Ananas 900 lir kom..; češnje navadne 30; gozdne jagode 420; jabolka navadna 30; kanadska jabolka 120; hruške 200; breskve 50; slive 150; pomaranče 110; limone navadne 80; zemeljski lešniki navadni 215; orehi Sorrento extra 600 lir kg. VINO ALESSANDRIA. črno namizno vino 4000-4500 lir hi; belo namizno 6000-6500; Barberato 5000-6000; Barbera 7000 do 7500; Barbera extra 9-10.000; Freisa ex-tra 9-10.000; moškat beli 12.000 lir VIDEM, črno navadno 10 slop. 4700 lir hi; Merlot 6000; Cabernet 6200; belo navadno 10 stop. 5000; Tokaj in Rizling 6000; črno Merlot z brd 14.000; Cabernet z brd 14.500 lir. KOŽE MILAN. Krave z glavo in parklji do 30 kg 290-300 lir kg, nad 30 kg 265 do 280; junci do 30 kg 350-365, 30-40 kg 300-315; voli 40-50 kg 260-270; mladi biki 3040 kg 280-290; biki nad 40 kg 200 do 220; surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 3 kg 750 do 780, 3-6 kg 750-780, 6-8 kg 750-780, 8-12 kg 550-580, 12-20 kg 480-540; konji 260 do 290; mezgi 160-170; osli 130-140; jagnjeta Berger 1350-1400; jagnjeta z belim krznom 50-60 kg za 100 kož 900 do 950, z drugobarvnim krznom 50-60 kg za 100 kož 800-850; ovni 150-180 kg 100 kož 670-700; kozlički 26-31 kg 100 kož 3000-3100; koze 120-140 kg 100 kož 950 do 1000 lir. Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 430470 lir kg; Buenos Aires americanos 530-550; Capeto\vn suhe 420450; Addis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 460480, 8-12 funtov 410430, nad 12 funtov 280-300. Kože iz angleške Somalije do 4 funtov 930 970, 4-8 funtov 780-820, 8-12 funtov 500-520; suhe zajčje kože: belo krzno 10-15 kg za 100 kož. 650-680, sivo krzno 230-240 lir. nji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B nazadovala od 96 1/2 na 95 1/2 penija za funt proti izročitvi v juliju. V Roubaixu (Francija) je cena nazadovala od 12,90 na 12,85 franka za kg. Prodaje na viru proizvodnje so bile zelo žive. Japonska je kupila velike količine volne. Količine volne na trgu niso zadostovale za povpraševanje prekupčevalcev. Juta je nazadovala na vseh trgih. V Londonu je cena padla od 146 na 143 funtov šterlingov za tono volne vrste Mili First. Kljub neugodnim vremenskim prilikam (suše), se zdi, da bo letošnji pridelek jute obilen. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 36 1/8 na 35 7/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku pa je cena napredovala, in sicer od 43,10 na 45,40 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju. V aprilu so Združene ameriške države porabile 132.710 ton naravnega kavčuka, to je znatno manj kakor v marcu, ko je potrošnja znašala 144.932 ton. V aprilu je nazadovala tudi potrošnja sintetičnega gumija. KOVINE Cena bakra je v Londonu napredovala od 246 na 253 funtov šterlingov za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi. Nemiri v Belgijskem Kongu bodo po vsej verjetnosti povzročili pomanjkanje bakra na mednarodnih trgih. Baker je napredoval tudi v New Yorku, in sicer od 31,24 na 31,94 stotinke dolarja za funt. Cena cina je v Londonu napredovala od 789 na 796 funtov šterlingov za tono proti takojšnji izročitvi. Cena je narastla zaradi upadanja proizvodnje v topilnicah »Cour-nouvaille«, ki je v prvih treh mesecih letos proizvedla le 3.848 ton cina, namesto predvidenih 6.984 ton. Poleg tega je na ceno vplivala tudi stavka v čilskem rudniku Colquiri, kjer pridobivajo po 300 ton cina na mesec. Cena svinca je v Londonu nazadovala od 74 3/8 na 74 funtov šterlingov za tono, v Nevv Yorku pa je ostala na prejšnji ravni ter je nihala med 12 in 12,50 stotinke dolarja za funt. Cink je v Londonu napredoval od 9014 na 90% funta šterlinga za tono. V New Yorku je vrsta Saint Louis ostala neizpremenjena pri 13, aluminij v ingotih pri 28,30, antimon Laredo pri 29 stotinkah dolarja za funt; lito železo 66,41, Buf-falo 66,50, staro železo povprečni tečaj 31,50 (prejšnji teden 32,50) dolarja za tono. Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov, 212-215 dolarjev jeklenka. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 31.3.80 13.0.60 20 6.60 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 184.72 !B4.V8 182.7, Koruza (stot. dol. za bušel) . . . 121.7. 118.7, 117.7, NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . . 33.— 33,- 33,- Cin (stot. dol. za funt) 101.25 101 50 Svinec (stot. dol. za funt) 11.80 12,— Cink (stot. doL za funti . . . 13.- 13,— 13,- Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 26.— 26.— 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) 79.— ;74 — Bombaž (stot, dol. za funt) . . . 34.13 34.25 34 25 Živo srebro (dol. za steklenico) . . . 213.- 213,— 212,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 37,— 37. - 37 — LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . 238.7, 246.7, 254,- Cin (funt šter. za d. tono) . . . 782.7, 789.— 796.7, Cink (funt šter. za d. tono) . . . 91-78 90.— L 90.7, Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 76,— 74.5/g 73J/8 SANTOS Kava Santos D (krusejrov za 10 kg) . . . . . 534.— 551.90 550.90 mfestnlk KMEČKE ZVEZE Nova škropila ali modra galica? V zadnji številki »Gospodarstva« je neki dopisnik za kmečke zadeve trdovratno zagovarjal nebakrena škropila in jim dajal prednost pred bakrenimi, to je pred modro galico. Naj mi zagovornik asporja, vitexa in drugih takih novejših sredstev, oprosti, toda jaz nisem njegovega mnenja. Imam vtis, da je pisec gornjega članka bolj teoretik kot praktik; tb bom skušal v naslednjih vrsticah tudi dokazati. V neki jesenski številki je prineslo Gospodarstvo, da kmetje povečini odklanjajo aspor in podobna škropila. Take in podobne izjave sem slišal od nešteto kmetov, ki so ali sami uporabljali aspor ah pa opazovali njegov učinek pri sosedih. Poleg tega sem jaz sam, na »lastni koži«, doživel obupen poraz, ko sem uporabljal aspor in žveplene nadomestke, kakor na pr. kumulus ali kosan. Lansko leto sem se hotel prepričati, ali so res tako učinkovita omenjena nova škropila. Iz praktičnih razlogov sem priporočal tudi drugim naj poizkusijo. Res je, da lani je bilo vreme kakor nalašč prikladno za ugoden razvoj vseh mogočih trtnih bolezni. Kakor nalašč torej, da se sintetična škropila izkažejo. Toda, o joj, zgodilo se je prav narobe. Moje trte niso bile nikoli tako bolne in krmežljave kakor lani. škropil sem z asporjem in namesto žvepla sem uporabljal kumulus. — že vas vidim, gospod agronom, kako se v brke smejete in si mislite: »Nisi zdravil pravočasno!« Možno je tudi to. Saj lani je bilo zelo težko pogoditi pravi čas škropljenja oziroma sploh zdravljenja kljub vsem »koledarčkom«. Toda, poglej spako, moj sosed je škropil svoje trte dan pozneje (bilo je meseca junija), in seveda z bordoško brozgo. Njegove trte so bile skoro normalno zdrave, moje pa obupne. Sosedje so se mi smejali in dejali; »Bolje uporabljati tisto staro, neštetokrat prerije«. Letos potujem večkrat v dolinsko občino in v koprsko oko ico, in kaj sem' opazil —1 da so vse trte škropljene z modro palico. Vnx populi, vox Dei. Med drugim pravi nadalje pisec članka v Gospodarstvu, da z brozgo ne moremo zdraviti napadenih listov, z vitexom — asporjem ih drugimi sintetičnimi sredstvi pa rastlino lahko zdravimo. Kakšna ironija! Nasprotno, gospod pisec, kar vam dokazuje moj primer lanskega leta, ki sem ga omenil zgoraj. Jaz trdim in to trde tudi drugi izkušeni vinogradniki, da ugodno vpliva na zdravo ali že obolelo listje prav gotovo modra galica in ne druga škropila. Isto velja tudi za pobijanje oidija. Isto velja glede izbire sredstev — žveplo ali sintetična sredstva — za pobijanje oidija. J. B. Veseli nas, da se je iz vrst naših strokovnjakov oglasil J. B. Dobro bi bilo, da bi se oglasili tudi drugi naši kmetijski izvedenci in vinogradniki ter bi nas obvestili o svojih izkušnjah; nato bi mi o njih poročali v listu. Gospodu J. B. lahko povemo, da ne gre za teoretiziranje nekega namišljenega agronoma, temveč za poročilo o dosežkih resnih in dolgotrajnih poskusov, ki so jih izvršili strokovnjaki, kakor Ciferri, Baldacci i. dr. ter o njih poročali v raznih strokovnih časopisih, kakor so »Rivista di viticoltura ed emlo-gia«, LTnformatore agrario itd. Skušnja je pokazala, da je treba s sintetičnimi škropili škropiti večkrat kakor z bordoško brozgo in zavleči škropljenje v julij in celo avgust. Dobro je tudi, da se zadnje škropljenje izvrši z bordoško brozgo, ker sintetična škropila hitreje izpirajo, kakor modra galica. Uspeh škropila, pa naj bo to bordoška brozga ah sintetično škropilo odvisi v prvi vrsti ocl pravilno izbranega trenutka. DOBA BREJOSTI Doba brejosti pri naših živalih je naslednja: kobila 11 mesecev in 3 dni (kobila oplojena po oslu 11 mesecev in 15 dni); oslica 12 mesecev; krava 9 mesecev in 10 dni; prašiča 118 dni; ovca in koza 150 dni; psica 61 dni ter zajklja 30 dni. Živinozdravniški nasveti TEMPERATURA IN PULZ PRI DOMAČIH ŽIVALIH Vsak umni živinorejec . bi moral vedeti, kako visoka je običajna temperatura pri domačih živalih. Le na podlagi tega bi lahko klical živino-zdravnika v primeru večjega povečanja temperature pri eni ali drugi živali. Temperaturo pri naših živalih merimo tako, da delno porinemo toplomer v zadnjico za pet minut. Merjena na ta način je normalna temperatura živali naslednja: konj 37,5 — 38 stopinj; govedo 38,5 — 39 stop.; ovca in koza 38,5 — 39 stop.; pes 38 — 39 stop. in prašič 38,5 — 39 stop. Navadno bije žila pri živalih takole ; konj 30 — 40 krat na minuto; govedo 50 — 70; pes 60 — 80; prašič 70 — 80 in ovca 70 — 80 krat. število utripov se veča skladno z višanjem temperature. POREŽIMO PARKLJE Naše govedo ter ovce in koze so prebile celo zimo v hlevu. Tako se jim parklji niso mogli obrabiti ter so jim čezmerno zrastli. ž,ivali z velikimi parklji nerodno stojijo, pa tudi zelo nerodno in boleče stopajo. Zaradi tega tudi nedorasle živali slabo rastejo, odrasle pa — zlasti krave — se sušijo in dajejo mnogo manj mleka, kot bi ga morale. Zato je skrajni čas, da jim sedaj skrajšamo parklje. Pri teletih je to nepotrebno. Teleta spuščajmo veinre6 na prosto. Zrak in sonce so raZ. glavni pogoji, da se bodo teleta vila v zdrave in krepke odras vali. STARE KOKOŠI Stare kokoši čimprej zamenjaj z mladimi. Nesnost kokoši _ se ^ reč zmanjšuje vsako leto. če J koš n. pr. prvo leto znesla l00 .^o jih bo drugo 80, tretje 60 h1. ge naprej vsako leto nekaj ma.n’l'anje pomislimo na stroške za vzdrze bomo prišli do spoznanja, da se ]j. izplača držati samo mlade. Nal se še jajčarice so tiste jarčke, ki t0pr. izvalile v mesecu marcu ali Pa vi polovici aprila. Poleg tega. ča v dajo dosti jajc, nam jih dajo J1 času, ko so te na trgu najdrazje. POLŽI NA VRTU Večkrat se naše gospodinje Jeia|a. da jim polži na vrtovih pojedo ■ to ali drugo zelenjavo. Temu se ^ ko odpomore. Po vrtu raztrosimo kaj prgišč žaganja pomešanega 1 vim apnom in polži bodo kmam nili. Podražitev vina Na srednjem vipavskem se zadnjem času vino zelo Kmetje ga prodajajo že po 10° jev (brez davka) liter; medtem^ se je cena po trgatvi sukala 0 45 — 60 dinarjev. Podražitev SP1,^ Ijajo v zvezo z letošnjimi sla Ti. vremenskimi" razmerami; letos 1e, 0, roda mnogo manj kakor nava Kmetje s kmetijsko izkaznico a nesejo čez mejo 5 litrov vina. šenj je bilo letos mnogo. V I3orft^ii ku na Goriškem so jih v za alli, prodajali po 50 dinarjev kilo§r pozneje je cena padla na 30 dh1' Hotel PAtACB PORTOROŽ Obiščite restavracijo in kavarno »JADRAN« ter restavracijo »HELIOS«. Vse nacionalne specialitete na ražnju in izvrstna istrska vina. Splošna plovba - Piran Župančičeva ul. 24 tel. 51-70 - teiex 03-122 Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12 telefon 23-147 - tele.< 03-18£ Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli- nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni. Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte. Izleti z jahtama »Burja« in »Piranka« Oluščile XI, MARIBORSKI TEDEN - od tM6J60 Vse za človeka - družino - komuno S Huntam in moinotd nakupa pledmetoa iiloke polloinje, ^ 1 kalim tehMla - plakUenih o&laeUnili predmetov, u in jenih t izdelkov, pohiitva in opreme za cfoipodinjitvo. j / Prikaz poljedelihili birojev in opreme za liinetijbtvo ) ; lleliha modna revija - prikaz bodoSnega oblačenja j iašaile * .GOSPODARSTVU" VITTADELLO nudi možnost vsem delavcem, da se oblačijo okusno in elegantno Dežni plašči nylon - 3.900 Nylon "Scela oro” - 6.900 Hlače - 1.700 Poletne obleke - 5.900 Vetrni jopiči - 2.900 Zenske obleke ~ 1.350 "Blue jeans" - 1.200 in mnogo drugih izdelkov Obiščite trgovino - Ul. Dante 12 - TRST Bogata izbira moških, ženskih in otroških oblačil Oglejte si cene in jih primerjajte s cenami drugod! Kdor kupi pri VITTADELLU se potem vedno vrača k VITTADELLU Zittdka SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Riva Grumala 6-1 * Telefon 37-004 Telefon 55-689 ždbavie in o-ddiU vam nudila zdbai/i-iisla in Idmišla v wuiu St&i/enife CELJE, letovišče ob bistri Savinji, krasna okolica, kopanje, v olimpijskem športnem bazenu, gledališče, kino. Penzion v hotelu »Evropa« UOU do 1.508 din. DOBRNA, stoletja priznano zdravilišče za ženske bolezni, lažj'a živčna obolenja i. dr., 18 km severno od Celja. Divna lega med senčnatimi gozdovi. Nad 700 postelj. Godba, ples, kino, promenadni koncerti. Penzion v pred in po sezoni od 725 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.300 din. LAŠKO, zdravilišče za revmatična obolenja leži ob Savinji, 12 km južno od Celja med šiunovitimi bregovi. Nad 300 postelj. Penzion v pred in po sezoni 500 do 1.055 din; v glavni sezoni 800 do 1.055 din. LOGARSKA DOLINA, prekrasno letovišče med orjaškimi gorami, 75 km zahodno od Celja. Izleti, redka flora, vodopad Savinje. Hotel »Planinski dom« in »Sestre Logar« (skupaj 140 ležišč). Penzion v pred in po sezoni 600 do 650 din; v glavni sezoni 600 do 800 din. ROGAŠKA SLATINA, že nad 300 let priznano zdravilišče za bolezni prebavil (želodec, jetra, žolč, ledvice, i. dr.), 33 km vzhodno od Celja. Divna okolica, športno kopališče, koncerti, ples, izleti. Hoteli kategorije A, B in C. Penzion v pred in po sezoni od 650 do 1.100 din; v glavni sezoni od 900 do 1.500 din. Iz Ljubljane direktni avtobus 4-krat na dan. Gostinsko podjetje Turist - Ankaran Cfac ifr. JtikotajJ Imenitna, obala s peščenim dnom -Tobogan - Restavracija ”KONVENT” -Bife na plaži - Odlična postrežba -Izvrstna Kubinja - Hotel in weeKend Hišice - V poletni sezoni ob nedeljah ples popoldne in Zvečer - Nočni bar -Originalne jazz - Zasedbe. TURIST - AT¥KARAH vas vabil TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turlstičke I saobračajne Informacije za puiovanje po Jugoslaviji. Želite-ll upoznati Jugoslavija? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika, I Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacijel Hotel Jzlouica Med Odprt vse leto. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Soba s kopalnico. Laatan taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. De* pendansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 8001000 DIN DNEVNO - Žičnica. INTEUEUUOPA mednarodna špedicija 1,1 transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—l76 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — ''34 Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami ' Beogradu, Zagrebu, fa Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu-Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in za' gotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzem11 vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi ve' lesejmi! AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ST. 1 Tel. 28-373 Pravzamamo vsakovrstn11 pravaia sa tu in inosB0’ atvO. — Postrežba hit*#-Caae ugodna Kaša zavarovalnica LUNION ustannvljena leta 1828 A. RAVNIK, Tret Ul. Ghega 8 Tel. 27512 Poravnajte V . I naročnino •' UVOZ ■ IZVOZ cUv m lcukjcu/a in Vremec r. Opčine - Narodna /8 Talaf. 21-306