Gospodarske stvari. Svilni črviči „Polevoltini" imenovani
dvakrat za rejo v enem letu.
Na vrtu kmetijske nase družbe smo letos imeli več sort svilnih črvičev (navadnih laških, japaneških in dvojnih Brianceških), ki so zdravi in čvrsti bili do zadnjega spanja; al v zadnjem spanji in vzlasti takrat, ko so se zapredli, so počepali večidel.
Med temi pa je na 7 lesah bila še druga sorta: Polevoltinova. Dobili smo tega semena y8 lota od družbe svilorejne iz Opave (Troppau). Dal sem to seme izleči 10. maja letošnjega leta, in že 13. maja so se izlegli tako popolnoma, da ne eno seme se ni pogubilo. Zrle so te gosenčice od prvega do zadnjega dne tako požrešno, da se je vsak čudil, pa tudi zdrave so bile, da je bilo veselje, čeravno so na desno in na levo gosenice druzih plemen v isti sobi cepale, da je bilo groza. 16. dne rožnika (junija) so bile že vse zapredene; dobili smo nekoliko funtov lepih kokonov, ki jih je gosp. Bučar ravno tako dobro plačal kakor milaneške in briančeske.
84 najlepših kokonov sem pa si pridržal za seme in to brž za letošnjo drugo rejo. Od 5. do 7. julija (mal. srpana) so se izlegli že metulji, ki so se brž parili in 20. julija so že mlade gosenice iz semena izlezle. Nalašč sem djal te gosenice na take lese, kjer so počepale prejšnje gosenice v isti sobi. Nič jim ni škodovalo. In še več. Malo korakov od vrta kmetijske družbe je fabrika za vžigalice; smrad fosfora in žepla je prešinil tudi to sobo, kjer so bile te gosenice. Človeku se je na pljuča vlegel ta smrad; gosenicam ni nič škodoval. Pa še tretjo skušnjo so srečno prestale. Pri-čakovaje visocega gosta na družbini vrt smo dali vrata in okna z oljnato barvo namazati, in da bi se hitro posušila, so okna in vrata bila celi dan odprta; 8 dni so bile gosenice v tem prepihu in smradu, al ostale so zdrave kakor riba v vodi. Nazadnje so morale še četrto skušnjo prestati. Ker smo dali sobe ribati, smo lese prenesli v shrambo, kamor se spravlja vrtnarsko orodje blizo gnojišča — in tudi to skušnjo so krepko prestale — 22. avgusta so se zdrave zapredle. Vsak lahko vidi kokone.
To je pač čuda trdna natura teh gosenic! Kokoni tega plemena so vsi beli in debelosti japaneške.
Na vsaki način se priporoča za skušnje to pleme, ktero je dvakrat na leto za rejo.
Seme se mora dobiti od družbe za svilorejo v Lincu ali Op a vi. Nekoliko tega semena se dobi tudi na vrtu kmetijske družbe na prodaj, ker sem ves pridelek za seme prihranil.                Fr. Schollmayr.
List 36,