CJ ASILO
štev. 49 — Letnik IV. PTUJ, 14. dcc. 1951 Cena diu 5.
Poštnina plačana v gotovini
Uredništvo tu oprava Ptuj MLO, 11 oadstropi« - lelefoo
fttcv 156 čekovni račun pri Naroda) banki Ptui fetev.
643-90322-0 — Ureime oredniSki odbor — Odgovorni ured-
□iliVrabl Joie— Rokopisov oe vračamo — Mesečna
naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 din celoletna naročmna
208 din Naročniki, ki so plačali din 156.— za celo leto,
dop1a6alo din 52.—. — Tiska Mariborska tiskarna
po nov/i uoravno teritorialni razdelitvi
w okraj II 38 občin
Komisija za izgradnjo ljudske
oblasti okrajnega ljudskega od-
bora Ptuj in lO OLO je na svoji
zadnji seji sprejela dokončne
spremenabe in sprejela dokon-
čen predlog nove upravno-teri-
torialne razdelitve okraja Ptuj
jja občine.
Po končnih razpravah bo
okraj Ljutomeiv še naprej ob-
stajal. Ukineta se samo sosed-
nja okraja Radgona in Poljča-
ne. Zaradi te spremembe se ne
bodo k okraju Ptuj priključile
občine, katerih priključitev je
bila predvidena po ukinitvi
okrajev Ljutomer in Radgona.
Od.poljčanskega okraja se bo
priključila k našemu okraju po-
leg občine Makole še občina
Pogatec. Na področju bodoče
občine Rogatec, ki bo obsegala
območje sedanjih KLO Donač-
Ica gora, Sv. Florjan, Sv. Rok
ob So tli in Rogatec je bil izve-
den referendum in se je od
skupnega števila 2146 volivcev
za okraj Ptuj izjavilo 1324 za
okraj Celje okolica pa 454. Vo-
livci tega predela utemeljujejo
svojo zahtevo s tem, da so to
Haloze, ki vsekakor bolj spada-
jo k Ptuju, kakor pa Celju.
Ker bo okraj Ljutomer še ob-
stajal in bo k temu okraju pri-
ključen pretežni del okraja
Radgona, je nastala sprememba
v predlogu glede občine Lešni-
ca. Naselji Runeč in Zg. Klju-
carevci testa ostali v okraju
Ljutomer In le v zvezi s teix>
ustanovitev te občine nemogo-
ča. V končnem predlogu je pred-
videna priključitev KLO Lešni-
ca (razen naselja Dobrovčak) k
občini Velika Nedelja. Naselje
Dobrovščak bo priključeno okra-
ju Ljutomer, ker je to naselje
del katastrske občine Runeč, ki
je v ljutomerskem okraju. Na
mejah okraja namreč ni dovo-
ljena delitev katastrskih občin
in je zato ta sprememba
umestna. Iz istega razloga se
bo priključilo naselje Strgonjci
(sedaj KLO Sikole) k občini
Pragersko, okraj Maribor oko-
lica.) Predlagana je tudi priklju-
čitev naselja Dubrava k občini
Zavrč. To naselje je sedaj vLR
Hrvatski, tvori pa že od nekdaj
prirodni center sedanjih KLO
Zavrč, Turški vrh in Gorenjski
vrh. Največ težav je okrog usta-
novitve občine Tržeč. To občino
bodo tvorili sedanji KLO Sela,
(brez Zg. Pristave in Popove),
KLO Lancova vas, KLO Tržec-
Jurovci in Sy. Vid. Volivci KLO
Sv. Vid se ne strinjajo s sede-
žem občine, dočim volivci KLO
Sela zahtevajo ustanovitev sa-
mostojne občine iz sedanjih
KLO Sela in Lancova vas. Ker
tvorijo ti KLO gospodarsko ce-
loto je pravilno, da se združijo
v eno obfcino. Pravilno pa je
tudi, da je sedež v centru bodo-
če občine.
Proti združitvi z občino Ro-
goznica so tudi volivci vasi
Brstje in Spuhlja. Ti zahtevajo
priključitev k mestni občini
Ptuj, čeprav so te vasi pre-
težno kmečkega značaja in ni-
kakor ne spadajo k mestu. Ta
njihova zahteva se pri izdelavi
predloga ni mogla upoštevati.
Nastale so še tudi nekatere spre-
membe, ki pa niso bistvenega
značaja. Po teh spremembah bo
v okraju Ptuj 36 občin,- Nove
občine, ki bodo tvorile gospo-
darsko zaključene celote, bodo
lahko služile svojemu namenu
In bo tako nova upravno-terito-
rialna razdelitev pripomogla k
nadaljnjemu utrjevanju našega
gospodarstva na vasi in v me-
stih, kakor tudi nadaljnjemu
kulturnemu razvoju našega po-
deželja in mest.	-u.
Arondacija zadružnih posestev —
predpogoj za uvedbo gospodarskega računa
v torek. 11. decembra t. 1., je
Zadružni svet ptujskega okraja
imel v prostorih zadružnega
sklada eno, letos brez dvoma
najpomembnejših sej. Diskusija
in sklepi, ki so bili sprejeti na
tej seji so poleg tehnosti svoje
vsebine bili podkrepljeni tudi s
prisotnostjo okrajnih oblastnih
in političnih funkcionarjev,
predsednikov tistih kmečkih de-
lovnih zadrug, ki niso zastopane
v Upravnem odboru Zadružnega
sveta ter upravnik} ekonomij.
Ciani Upravnega odbora in
vsi prisotni so ob tej priliki raz-
pravljali o realizaciji pisma CK
KPJ o kmetijstvu in zadružni-
štvu ter možnosti in načine nje-
govega uveljavljanja v ptujskem
okraju. Najživahnejša je bila
vsekakor diskusija o aronda-
ciji zadružnih posestev, ki
po mnenja vseh diskutantov
najnujnejši predpogoj za uspeš-
no uvedbo gospodarskega računa
v socialističnih kmetijskih obra-
tih. Sklenili so, da bo izvedena
arondacija v vseh kmečkih de-
lovnih zadrugah v ptujskem
okraju, ker so za vse za4ruge
zato tudi vsj predpogoji. Jasno
je, da se v večini primerov ne
bo moglo stremeti za arondacijo
v eni sami strnjeni površini,
temveč da so povsod pogoji zato,
da se arondacija Izvede v nekaj
večjih kompleksih.
Naslednje važno vprašanje
diskusije je bila notranja orga-
nizacija kmečkih delovnih za-
drug, predvsem pa plačevanje
delovnih zaslužkov zadružnikom.
Dosedanja praksa nagrajevanja
zadružnikov v naravi se Je v
neki meri pokazala kot nepri-
merna, razen tega Je dopuščala
razne odstope od principa: vsa-
kemu po njegovem delu. Zato
nov način nagrajevanja predvi-
deva plačevanje v denarju, delo
pa organizirano v skupinah, ki
bodo zadolžene s proizvodnjo
na gotovi površini v kolobarju.
Kolobar predstavlja enega naj-
važnejših agrotehničnih ukre-
pov v borbi za višje hektarske
donose, ki so pa zopet pred-
pogoj za uvedbo gospodarskega
računa. Za vse delovne zadruge
sledi torej tudi nujnost uvedbe
kolobarja na njihovih površinah.
Z novim letom 1952 bo uve-
deno in uzakonjeno socialno za-
varovanje zadružnikov ter bo
kmaJu izšel tozadevni zakon.
Navzoči so bili seznanjeni z dej-
stvom, da bo veliko vlogo v so-
cialnem zavarovanju zadružni-
kov igral predvsem s t a ž, to se
pravi doba, ki jo ima posamez-
nik kot zadružnik za seboj. Tako
so predvidene, precejšnje olaj-
šave zadružnikom, ki so na pr.
že v letu 1946 postali zadružniki
ipd.
Živahna diskusija se Je nato
dotaknila še prodajanja in na-
kupovanja zemljišč na podeželju.
Ugotovljeno je, da se to vrši v
večji ali manjši meri v večjem
delu okraja in da glede tega
največkrat nikdo nima nobene
evidence.
Po obširni diskusiji tudi dru-
gih zadružnih ter splošno kme-
tijskih problemov je Upravni
odbor končal eno svojih važnih
sej.	-1.
Ptujski gostinci so pre-
segli svoje plane
Ptujčani so z delom ptujskega
gostinstva precej seznanjeni,
vendar ni odveč se podrobneje
seznaniti z njihovimi napon.
Upravni odbor je, ko je uvl-
del, da ni dovolj, če obstaja sa-
mo na papirju, začel z resnim
delom. Ugotovil je, da ie treba
v svojih obratih ljudstvu čim
več nuditi, oa tudi finančni
uspeh ne bo izostal. S tem na-
menom So ustanovili lastno
mesnico in predelovalnico mes-
nih izdelkov, ki nudi obratom
svoje proizvode veliko ceneje
kakor to lahko store druga pod-
jetja.
Tudi kavama jim je povzro-
čala precej težav. Pasivnost so
odpravili z zalaganjem obrata
z okusnimi slaščičarskimi izdel-
ki. Kvalificirani kuharski ka»
der, ki jim je manjkal, so uspeli
pridobiti ter ga sedaj uvajajo v
kuhanje dobre, okusne, z mali-
mi stroški pripravljene hrane.
Vse te uspehe, ki so vidni v
postrežbi ter imajo svoj odmev
tudi v računovodstvu podjetij,
so gostinci ugotovili na svojem
sindikalnem sestanku dne 11.
decembra. Finančni in materi-
alni plan so dosegli davno pred
postavljenim rokom. S takimi
uspehi se lotevajo novih nalo?
v svoji službi delovnemu ljud-
stvu.
V Gorišnici sd izvolili novi odbor OF
Slovenski poročevalec jo sicer
v eni zadnjih številk prinesel
članek, da so v nekaterih kra-
jih v ptujskem okraju že izvr-
šili volitve novih odborov OF in
med njimi omenil tudi Gorišnl-
00. Resnici na ljubo moramo
povedati, da je bil resnično
sklican občni zbor za nedeljo
25. novembra. Občni zbor pa se
ni mogel vršiti, ker je bilo pri-
sotnih premalo članov. Od 137
članov je bilo prisotnih samo
33. Kje je vzrok? Saj so bili se-
stanki in zbori volivcev v splo-
šnem vedno dobro obiskani. Tu-
di naslednja občna zbora se ni-
sta mogla vršiti. Vzrok je bil
v slabem obveščanju članov.
Zaradi tega je bil na- zadnjem
sestanku sprejet sklep, da do-
sedanji člani odbora prevzamejo
organizacijo sklicanja občnega
zbora, da vsak odbornik pre-
vzame deset hišnih številk in
na ta način zagotovi udeležbo
na občnem zboru. Ta način ni
ravno pohvalen za naše članstvo,
ker veje iz vsega tega, da so
naši člani premalo zavedni pa-
trioti in se tudi premalo zave-
dajo velikih nalog, ki se danes
v tej nejasni svetovni situaciji
postavljajo pred slehernega člo-
veka. posebno pa pred Slovenca
tn Jugoslovana.
Občni zbor se je končno le
Vršil 5. decembra v Soli. Na ob-
čnem zboru se je zbralo 81 čla-
nov. Bilo bi jih sigurno več,
če bi lahko vsi člani zapustili
svoje domove. Pri mnogih je
bilo zaradi otrok to nemogoče,
nmogi pa bi lahko prišli.
Dosedanji predsednik tov. Geč
Ivan je otvoril občni zbor in
dal poročilo o uspehih in ne-
uspehih odbora. Odbor, kakor
tudi posamezni člani so poma-
gali in organizirali razne pro-
slave, izvedli nekatere akcije,
niso pa programa v celoti iz-
vedli. Glavna točka spotike je
bil vodnjak, ki so ga mislili po-
staviti sredi polja in bi služil
ljudem za utehanje žeje v naj-
večji poletni vročini. Kot opra-
vičilo so navedli točo, ki je v
celoti uničila ves pridelek, da
zaradi tega ni bilo tako nujne
potrebe zgraditi v tem letu vod-
njaka. Boljše je: drži ga, kot
lovi ga! Ce bi bilo delo v tem
letu opravljeno bi lahko pri-
stopili h kakšni drugi važni in
potrebni nalogi, tako pa je bilo
sklenjeno da se bo to delo iz-
vršilo v prihodnjem letu. Med
nalogami, ki jih je sprejel občni
zbor so tudi: razširitev in idej-
no-politična "vzgoja članstva,
večja aktivnost članstva na
vseh področjih dela, ureditev in
izboljšanje krajevnih cest in
aktivnejše sodelovanje pri
upravljanju in organizaciji na-
šega gospodarstva.
Sledili sta poročili sekretarja
in blagajnika. Iz blagajniškega
poročila je bilo razvidno, da so
skoraj vsi plačali članarino za
leto 1951. kar je predvsem za-
sluga požtrvovalnega in skrb-
nega blaglijnika tov. Mikša Jo-
žeta, ki je po večini sam oprav-
ljal te posle in sam obiskoval
posamezne člane. Sekretar je
podal poroaio o delu, sejah in
sestankih ter zlasti pouda.-il so-
delovanje članov odbora pri
organizaciji raznih proslav.
Po poročilih se je razvila ži-
vahna diskusija, v katero so
posegli mnogi člani. Omenjali
so predvsem slabo aktivnost in
zavednost članstva, govorili o
pomenu OF za nas Slovence,
uspehe, ki jih je OF dosegla
zlasti po vojni pri organizaciji
naše države in sprostitev oddaj,
kar je vsekakor tudi delo Fron-
te, čeravno ie bilo mišljenje
nekaterih članov, da nima kot
član Fronte nobenih koristi. Di-
skutanti so poudarili, da so se-
stanki potrebni, ker se na teh
lahko reši marsikatera važna in
težka naloga v območju KLO,
ki jih sami člani odbora ne mo-
rejo reševati. Po zanimivem po-
litičnem pregledu, ki ga je iz-
črpno podal tovariš Cokl Dušan,
je občni zbor pristopil k volit-
vam.
2e na prvem sestanku so bili
predlagani kandidati, na dru-
gem pa je bila lista še nekoliko
dopolnjena. Člani so imeli ve-
liko možnost izbire delovnih
odbornikov. Od 22 kandidatov
so izvolili sedem članov odbora.
Izvoljeni so bili: Geč Ivan,
Gomilšek Mirko, Znidarič Jan-
ko, Stanič Stane, Cokl Dušan,
Suman Janez in Poplatnik Ji^an.
V Okrajni odbor pa Geč Ivan
in Znidarič Janko.
Člani So volili po svojem pre-
pričanju in tajno; Potrebno je
ob tej priliki povedati, da so
bile na kandidatni listi tudi tri
članice, a nobena ni bila izvo-
ljena. Zdi se, da naši ljudje še
danes nimajo pravega zaupanja
v sposobnost žena.
Ob pol 10. uri je bil občni
aoor zaključen. Ljudem se ni
nikamor mudilo in tudi nihče
ni pred zaključkom zapustil
zbornega mesta. Zapuščali so
sestanek z mislijo, da so taki
sestanki potrebni, da se je po-
trebno sestajati in pogovoriti o
vseh važnih vprašanjih, na mi-
ren in parlamentaren način,
kjer lahko vsak izrazi svoje mi-
sli in opažanja. Ko bodo naši
ljudje prišli do spoznanja, da
smo vsi poklicani sodelovati
vsak po svojih sposobnostih pri
urejanju naše nove domovine,
potem bo naše delo mnogo lažje
in uspehi bodo gotovo prej do-
seženi.	S. S.
Pripravimo do^tofMte
proslave desetletnice J4
Med našimi vseljudskimi or-
ganizacijami je ZB NOV tista,
ki je v najožjem sodelovanju z
našo ljudsko JA-in ji med osta-
lim pripada naloga: čuvati, go-
jiti in razvijati spomin na ti-
ste, ki so z žrtvijo lastnega živ-
ljenja priborili našo svobodo, —
in nadalje razvijati in krepiti
obrambno moč domovine.
Letos je 10 let, kar se je sre-
di največje vojne vihre druge
svetovne vojne rodila nova Ju-
goslovanska armada, ki Je v
največjih naporih vseh jugoslo-
vanskih narodov herojsko raz-
bijala okove podivjanih faši-
stov in domačih izdajalcev.
V tej zvezi pozivamo Krajev-
ne odbore ZB, da z ostalimi
množičnimi organizacijami sve-
čano proslavijo 10. obletnico
J A z akademijami itd. tn se po-
trudijo, da bodo dosegli čim
lepši uspeh v tekmovanju, ki so
ga organizacije pripravile.
Na ta dan se moramo zaveda-
ti, s kakšnimi silnimi žrtvami je
bila izvojevana nova domovina,
najlepši sad narodnoosvobodilne
borbe in izpolnjena želja veli-
kih duhov jugoslovanskih naro-
dov v preteklosti. Bolj kot kdaj
koli pa se moramo na ta dan
tudi zavedati, da te in take Ju-
goslavije in njene ljudske Ar-
made ne bi bilo, če ne bi našim
narodom pokazala borbene poti
do nje naša Partija pod Titovim
vodstvom.
Naj živi naša slavna ljudska
Jugoslovanska armada in njen
Maršal Tito! OO ZB NOV Ptuj.
občutkom zaigrala ravnatelj
glasbene šole tov. Srolova.
Prireditev nam je pokazala,
kako važna je poleg formalnega
učenja inštrumenta glasbena
vzgoja mladine, ki bo znala ce-
niti in se učiti na delih nesmrt-
nih skladateljev ter uživati bo-
gastva, ki so jih umetniki pri-
spevali v svetovno zakladnico
človeškt kulture. Smatram, da
bi bila taka prireditev primerna
tudi Za odrasle v obliki glasbe-
nega večera ljudske univerze ter
bi s tem naša glasbena šola
razširila svoj delokrog na ljud-
ske množice in jih tako glasbe-
no vzgajftla v skladu z zahtevo
naše socialistične šole. S K.
Koko vrši ptujska glasbena
šok svoje poslanstvo
Komaj teden za tem, ko je
bil na glasbeni Soli roditeljski
sestanek, na katerem so se
starši živo zanimali za glasbeno
vzgojo naše mladine, nas je
glasbena šola zopet vabila. To-
krat na matinejo, ki jo je pri-
redila ptujski mladini, povabila
pa tudi odrasle.
Morda bodo imele te vrstice,
ki jih bom napisal, značaj po-
vsem subjektivnega občutja,
vendar sem prepričan, da bo
za vsakogar majhno doživetje,
kdor bo prisostvoval matineji,
ki io namerava glasbena šola v
kratkem z novim programom
zopet prirediti.
Ce si pogledaš glasbeno šolo
od zunaj, nazadnje nimaš kdo
ve kakega navdušenja za nad
100 let staro stavbo, na kateri
visi napis Glasbena šola. Takoj*
pa spremeniš svoj občutek, brž
ko vstopiš. Vzorna čistoča, ta-
jinstveni mir, samo iz posamez-
nih sob čuješ zvoke klavirja,
violine, trobente in drugih in-
strumentov. Okusni napisi
vrati sob naznanjajo, kje po-
učujejo klavir, violino, trobento,
violončelo in dr. in kateri pro-
fesorji posredujejo svoje znanje
učencem v teh sobah.
Zelo posrečena je zamisel pro-
fesorskega zbora glasbene šole
prirejati matineje, ki lahko zelo
uspešno nadomestujejo tisto,
kar je nemogoče dati mladini
med učnim časom, ki je v glav-
nem posvečen učenju inštru-
menta. Gre tu predvsem za
glasbeno vzgojo mladine Znano
je, da mladina kaj rada zapada
ničevosti pogrošne muzike ki
ne plemeniti čustev ampak le
razpaljuje negativne strasti
(jazz in druga plesna muzika!)
Na matineji so sodelovali sko-
ro vsi profesorji glasbene šole
in se potrudili v najvišji meri.
Do zadnjega kotička z mladino
napolnjena prijazna dvotana, ji
je bilo prijetno zadoščenje. In
kako je ta mladina vemo po-
slušala! Prepričan sem, da je
notranje doživljala in bo izva-
jano glasbo tudi podoživljala,
kar je znamenje, da se je ople-
menitila. Kaj more človeka bolj
oplemenititi kakor muzika in
petje! Ne pravi naše ljudstvo
zastonj, da je muzikant vedno
dober in vesel človek.
Izvajanje točk je komentiral
tov. Hasl. Ce bi ne bilo tega
komentarja, bi matineja dosegla
morda le formalen uspeh in bi
bila kmalu pozabljena. Komen-
tator pa nam je tako živo in z
izbranimi besedami predstavil
vsako posamezno skladbico, da
smo že kar nestrpno čakali, da
bi jo brž čuli. Poudarjal je
predvsem, da je treba muziko
znati poslušati, če hočemo od
nje kaj imeti. Ze dolgo me ni
kaj tako globoko dojmilo kakor
Chopinov preludij, ki ga je ne-
smrtni skladatelj zložil pod vro-
čim južnim soncem na otoku
blizu španske obale in čigar na-
stanek tako živo opisuje fran-
coska pisateljica George Sand.
Skromen kakor je bil, je Cho-
pin vložil v majhno skladbo
svoje bogato duševno življenje,
tako da smo njegov odtenek tu-
di mi našli v sebi. Skladba rne
je tako prevzela, da se za hip
nisem zavedel, kje sem Videl
sem Chopina v tisti viharni no-
či, ko je zložil ta prekrasni pre-
ludij dasi je sam o sebi mislil,
da je umrl. Tišina v dvorani je
oznanjala, da je pravilno po-
slušala tudi mladina. Nekdo je
celo vzdihnil: »Oh ko bi nam
zaigrali še kaj Chopinovega!'<
— Preludij je mojstrsko in z
l">opisuite v
,Pruiski tedn k'
Frontne ^oliive w Podlehniliti
v nedeljo 9. decembra t. 1. so
frontovci iz Podlehnika izvolili
nov odbor Osvobodilne fronte.
Pred samimi volitvami je pred-
sednik dosedanjega odbora po-
ročal o uspehih dela v organiza-
ciji v preteklem obdobju. Ži-
vahna diskusija je prikazala
mnoge negativne strani javne-
ga življenja v Podlehniku. Naj-
več kritike ja padlo na račun
KZ Podlehnik, ki ga iz dneva v
dan peša in kar nosi največ
krivde upravni odbor. Razprav-
ljali so tudi o nedograjenem za-
družnem domu ter sklenili, da
ga bodo s pomočjo članov sin-
dikalne podružnice na državnem
posestvu v Podlehniku vsaj del-
ijo dogradili.
Na zboru so bili člani OF opo-
zorjeni na nevarnost, ki preti
sadnemu drevju tudi v tem kra-
ju Haloz, kar so z razumevanjem
prejeli ter soglašali s potrebo,
da se reši drevje, kar se le se
rešiti da. Podobno je z vinogra-
di, ki so stari in je nujna na-
črtna obnova, pri čimer so se-
veda lastne sile preskromne tn
kjer bo morala priskočiti na po-
moč vinogradniška zadružna or-
ganizacija ter država. Na se-
stanku so razpravljali še več
krajevnih problemov.
Člani Osvobodilne fronte v
Podlehniku so ob tem volilnem
sestanku pokazali voljo delati
in si medsebojno pomagati. Vo-
litev novega odbora se je ude-
ležilo od 145 članov 133, Novi
odbor so izbrali iz vrste kandi-
datov — dobrih frontovcev,
občni zbor pa zaključili z za-
vestjo, da so daleč pred posa-
mezniki izven frontne organi-
zacije, katerih svet ne sega da-
lje kakor do domačega plota in
ki ne vidijo skupnih perečih
problemov okrog sebe, ki jih je
treba tudi z njihovo pomočjo
rešiti.	D. V.
Upravni odbor „Pletarne"
nai razmisli tudi o tej stvari
s preurejanjem naše trgovi-
z njenim prehodom od di-
stributivnega aparata k res
Pravi trgovski mreži z nalogo
Posredovanja in izmene blaga
•^ed mestom in vasjo se je
^'edno. posebej pa še sedaj, po
zadnjem pismu CKKPJ, ki je
poudarilo predvsem važnost
l^nietijskih zadrug na sami vasi
^^ kot posrednik med vasjo in
J^estom, polagalo v naši druž-
stvarnosti veliko pažnje. Z
^akupom viškov kmetijske pro-
izvodnje in z oskrbovanjem
^■^'ojih članov Je kmetijskim za-
"^ugam postavljena naloga do-
P-našati skupnosti in onemogo-
čati raznim špekulantom in pre-
prodajalcem njih lahke in znat-
ne zaslužke.
Kmetijska zadruga bi naj bi-
|a središče gospodarskega živ-
'Jenja na vasi ter v rokah mno-
močno sredstvo proti špe-
l^ulaciji in izkoriščanju. Da bi
^^etijske zadruge res to tudi
Postale, si je ljudska oblast
^'^VPno s Fronto in KP vedno
Prizadevala ter tudi že mnogo
,.'orila. V tem je imela podporo
'J^dskih množic na pcdeželju, ki
^0 na tem problemu življenjsko
ainteresirane. Da je ta razvoj
^"^•etijskih zadrug imel ob stra-
i tudi vso podporo sorodnih
zadružnih podjetij Je povsem
razumljivo. Zato pa je tembolj
nerazumljivo to, da se je med
redkimi izjemami v tem pogle-
du znašla tudi ptujska »Pletar-
na«. To zadružno podjetje na-
kupuje namreč v središkem
okolišu v precejšnjih količinah
v okoliških medjimurskih va-
seh lepo izdelane cekarje iz ko-
ruznega ličja. Čeprav ta na-
kup cekarjev ni malenkosten,
ker ima skoraj že značaj grosi-
stične trgovine, »Pletama« v
svojem bistvu kot zadružno
podjetje tega nakupa ni pove-
rila kmetijski zadrugi v Sredi-
šču, temveč nekemu privatniku,
bivšemu trgovcu. Da središki
KZ s tem uhajajo precejšnja
sredstva ie jasno, prav tako pa
je jasno, da je to proti bistvu
naše družbene stvarnosti. V ilu-
stracijo pomena tega nakupa
omenimo še to, da je središka
KZ ta nakup že opravljala, ter
v krajšem obdobju pri tem za-
služila nad 200.000 din. Ni zna-
no, iz kakšnih razlogov je »Ple-
tama« pozneje to KZ od\'zela.
Prav tako pa Središčanom ni
jasno to. če je tak postopek
ptujske »Pletame« v skladu s
tendenco krepitve kmetijskih
zadrug.	-ič-
Stran 2
»PTUJSKI TEDNIK«
Ptuj, 14. dccembra 195i
Protiletalska zaščita sektorja Gorišnlca v čast
Dnevu Jit^oftlovanske Armade
Težak je bil začetek 29. 7.
1948, ko so v Gorišnici začeli z
delom PLZ. Tekmovanje v čast
dneva JA zaključujejo letos po
triletnem uspešnem delu z ugo-
tovitvijo, da so uspeli, ker so re
zavedali pomena, nalog in iz-
redne važnosti organizacije
PLZ.
Bežen pregled dela enaintri-
desetih sestankov in uspehov, ki
so tem sestankom slekli, nam
bo jasno pokazal stremljenje
odgovornih funkcionarjev, dvig-
niti organizacijo PLZ n^ tako
višino, k} bo porok gotovih
zmag v kakršnikoli katastrofi,
ki bi lahko s človeku nerazum-
ljivo silo pridrla nad našo do-
movino.
Delo PLZ v Gorišnici bi lahko
razdelili na dvg dela, Prvi del
nekako do pričetka tekmovanja,
do 5. 8. 1951, drugi del pa čas
tekmovanja v čast JA.
Začetek ni bil lahek
Začetek ni bil lahek. V za-
četku so bili plahi in sami sebi
niso verjeli, da bo PLZ vendar-
le zaživela z vso svojo silo in
razgibala množice do take me-
re, da ne bo v vaseh sektorja
nikogar, ki bi ne vedel kaj več
o PLZ kakor samo to, da ob-
staja.
Ko Je prevzel predsedniško
dolžnost tov. Mirko Ravter (12.
4. 1949) Je delo zaživelo v polni
meri in dobilo svojo pravo vse-
bino. Od tolmačenja Uredbe
PLZ, preko zahteve po ustano-
vitvi RK, dodelitve »Ford« av-
ta gasilski četi, vključitve vseh
množičnih organizacij, povezave
s predvojaško vzgojo, ureditve
mostu čez Pesnido, predloga za
vključitev sosednjih KO PLZ v
en sektor, ureditve finančnih
vprašanj, preko prve uradne
kontrole, ki je izrazila zadovolj-
stvo nad delom pa vse do prve-
ga res množičnega sestanka čla-
nov vseh vaških odborov sek-
torja Gorišnica, je pretekla dol-
ga doba trde borbe za populari-
zacijo PLZ. Združitven} sesta-
nek vseh KO PLZ v sektor Go-
rišnica pod predsedstvom tov.
Mirka Ravterja in sekretarja
tov. Dušana Cokla dne 19. mar-
ca 1950 je pokazal potrebo po
skupnem delu in rodil velike
uspehe. Z uvedbo mesečnih se-
stankov so dosegli pri članstvu
disciplino in zanimanje, ki sta
predpogoi uspešnega dela. Uve-
deni vsakokratni domači In sve-
tovni politični pregledi So vzbu-
dili pri članstvu še večje zani-
manje in jih začeli utrjevati v
veri, da PLZ ni organizacija, ki
je sama sebi namen, temveč or-
ganizacija, ki nam je danes bolj
kakor kdaj koli prej potrebna.
Sektor je slavil 13. 1. 1951
svojo prvo zunanjo večjo zma-
go: zaključili smo sanitetski te-
čaj z res odličnim uspehom pet-
intridesetih tečajnic.
Drugi tečaj je dosegel isti
uspeh; 30 tečajnic je spet odšlo
z osnovnim znanjem prve po-
moči in hišne PLZ iz tečaja
med naše ljudi.
22. 4. 1951 je dosegel sektor
svoj višek dotedanjega dela. Nič
manj kot 500 sodelujočih in nič
manj gledalcev je na kombini-
rani terenski vaji PLZ, gasilcev
III. sektorja, predvojaške vzgo-
je, RK, osnovne šole in mladine
nižje gimnazije dokazalo vsem,
da stoji sektor na trdih nogah in
da Je
ljudstvo z nJim v besedi in de-
janju.
Vaški sektor PLZ Gorišnica Je
s teiii prebil led ne mogoče sa-
mo v ptujskem okraju, temveč
v vsei naši republiki. Uspeli so
s to vajo praktično in propa-
gandno v popularizacijo PLZ v
domači in v okoliških vaseh.
Tekmovanje v čast dneva
JA
Tako so s trdim delom In le-
pimi uspehi dočakali tekmova-
nje v čast 22. decembru.
Vse točke so že izpolnili. Re-
organizirali so KO PLZ in
vključili v delo delavnejle in
zavednejše člane. Zainteresirali
so ostale množične organizacije
za delo zaščite in jih pritegnili
k sodelovanju. Izvedli so ne-
deljske seminarje za člane KO
PLZ, na katerih so predelali v
zgoščeni obliki učni načrt teča-
ja. Razgibali so množične se-
stanke in pritegnili na ta način
več ljudi. Delo v KO PLZ so
osredotočili v hišno PLZ. Po
vaseh so izvedli slcupno z ga-
silci sestanke za razširitev ga-
silskih čet s starejšimi nevojno-
obveznimi člani. Obisk na teh
sestankih je bil v resnici zado-
voljiv. Sestankov se je udeležilo
nad 170 starejših moških. Vklju-
čili so KDZ Gorišnica in Mo-
škanjci. Začeli so s tretjim te-
čajem hišne PLZ in vključili
vanj 28 mladink. Kupili so ročno
sireno in univerzalno brizgalno.
Vsled podražitve sanitetnega
materiala so postavili zahtevo
po zvišanju postavke za potrebe
PLZ v proračunih KLO. Pisali
so članke v »Informativni bil-
ten PLZ«, tedensko in dnevno
časopisje.
Tekmovalni orogram so
izpolnili. Načrti za pri-
hodnje leto
Ker pa delo s koncem tekmo-
vanja ne bo prenehalo, mislijo
že za naprej. Januarja 1952 bo-
do pričeli s 4. tečajem hišne
PLZ. Zakaj šele tako pozno in
ne sedaj v času tekmovanja?
Letos so ga že imeli. Gasilci sa-
mi so imeli že 3. Za uspeh vaje,
kakršno imajo v načrtu, bo tre-
ba pač več časa, več temeljite
priprave.
S tečaji, ki Jih organizirajo,
hočejo doseči, da bo prišel vsaj
na vsakih 3 do 5 hiš po en iz-
šolan vodja hišne PLZ. Rednim
političnim pregledom na sestan-
kih bodo priključili še referate,
na katerih bodo predavatelji
obravnavali vsa vprašanja in
naloge PLZ, tako da bo sleher-
ni vaščan seznanjen z delom za-
ščite.
Na sestanku 20. decembra,
dva dni pred Dnevom JA, bodo
manifestirali s pregledom dose-
danjega dela in z zavestjo, da
so člani velike, iz trpljenja,
nadčloveških borb, solz in krvi
ter junaške'uporniške pesmi po-
rojene armade borcev za resni-
co in pravico do svobodnega
življenja.	-ukl.
Nekaj o predpisih
za brezplačno zdravljenje
Ob sedanjih povišanih pri-
stojbinah Za bolniško oskrbo
marsikomu ni znano, da vsa do-
sedanja določila o brezplačnem
zdravljenju ostanejo še naprej
v veljavi ne glede na objavlje-
no zvišanje oskrbnin in tarif v
zdravstvenih ustanovah. V drž.
zdravstvenih ustanovah se brez-
plačno zdravijo naslednje bo-
lezni: nalezljive bolezni, (škrla-
tinka, davica, griža, ošpice, os-
lovski kašelj, tifus, legar itd.)
aktivna tuberkulozna obolenja,
trahom, rakasta obolenja, spol-
ne bolezni, duševne bolezni, vse
ozdravljive in popravljive naka-
ze bodisi od rojstva ali zadoblje-
ne pozneje. Oskrbnine ne plačajo
dalje porodnice, siromašni, otro-
ci do treh let, osebe, ki so
radi bolezni demobilizirane t
vojske; osebe, ki zbole na org«
niziranem prostovoljnem dej!
fizkulturniki, ki zbole ali se p^
škodujejo na republiških, zve^
nih ali mednarodnih tekmov^
njih; učenci in študenti visoi^ji
šol, ki imajo brezplačno oskrb,
v internatih ali imajo štipend;,
jo; nosilci odlikovanj, invali^
zavarovanci itd., ki imajo brej
plačno zdravljenje določeno p,
posebnih predpisih.
Ne glede na vrsto bolezni g,
ne zaračunava nikaka oskrbni,
na ali pristojbina v naslednji)
ustanovah: v protituberkuio?
nih, v kožno-veneričnih, v pro,
titrahomskih in otroških dispan
zerjih, v otroških ambulantah,)
materinskih in dečjih domovih
v porodnišnicah, v posvetoval,
nicah za matere in otroke, uj
postajah za prvo pomoč. Po po.
sebnih predpisih je določeni
tudi brezplačno nudenje babi
ske pomoči po krajevnih babi
cah (državnih), ki ne smejo ^
svoje delo od nikogar zahtevati
plačila ali nagrade.
Polovično osikrbnino in pri,
stojbino plačajo naslednji:
1.	Osebej ki bolehajo na ne.
aktivnih oblikah tuberkuloze;
2.	otroci predšolske dob«
učenci in študenti vseh šol k
fakultet, slušatelji vseh tečajem
v kolikor imajo že pravico d
brezplačnega zdravljenja in
3.	člani kmečkih obdelovalni)
zadrug.
Osebe, ki po teh predpisih ni-
majo pravice do brezplačnegi
ali znižanega zdravljenja, pa s
njihove premoženjske, socialn
ali družinske razmere take, d;
bi morale plačati stroške z
zdravljenje, morajo prositi z
odpis oskrbnih stroškov z
zdravljenje. Taka prošnja z
odpis oskrbnih stroškov se vloi
pri zdravstveni ustanovi, kje
se je dotični zdravil, prošnji p;
mora biti priloženo potrdil
krajevnega ljudskega odbora
natančno navedeni razlogi za
radi katerih se utemeljuje cd
pis oskrbnin. To potrdilo mor
odobriti še okrajni ljudski od
bor, Svet za socialno skrbstvo.
Bolniki, ki prihajajo na zdrav
Ijenjf! v bolnišnice in amt'«''^«^^
te, naj imajo vedno s seboj po
trdilo in izkaznice, ki jih opra
vičujejo do brezplačnega zdrav
Ijenja ali znižane oskrbnine. I
tem si prihranijo neprijetnosl
naknadnega iskanja dokazil i
eventualnega začasnega vplače
vanj a naplačil, zdravstvenii
ustanovam pa se olajša nepc
trebno delo. Pravica do br«
plačnega zdravljenja pa seve<3
ne vsebuje tudi pravice d
brezplačnega prevoza v zd^a^
stvene ustanove, če nima d(
tični te pravice že po kakšni
drugih predpisih (n. pr. zavarc
vanci, Invalidi, oficirji td.).
Biskriminaciiska politikci
v Donavski komisili
zoper JugoslG^i'o se nadeil|u'e
Galac, 12. dec. — Na sinoCnji
plenarni seji Donavske komisije
.so končali obravnavo prve toč-
ke dnevnega reda — poročilo
tajništva o dosedanjem dela in
o načrtih za prihodnje leto.
Predstavniki informbirojevskih
dežel so po vrsti hvalili delo
tajništva, posebno sprejem pra-
vil o plovbi po Donavi.
Jugoslovanski predstavnik Dra-
goje Djurič je v razpravi po-
udaril, da predstavlja poročilo
»samo posplošeno ugotovitev s
pogostimi in laskavimi ocenami
lastnega dela«. Dejal je, da bist-
vo Jugoslovanskih zahtev ni ni-
ti najmanj izpolnjeno, ker se v
komisiji še vnaprej izvajajo
metode mimo Jugoslavije in
zoper njo in njene interese.
»Vse delo delovne skupine je
bilo v tem, da so voditelji po-
sameznih resorjev samo pono-
vili nekatere dele iz poročila
tajništva, ki so nam že znani,
sodelovanje ostalih predstavni-
kov podonavskih dežel, razen
Jugoslavije, pa je bilo samo v
tem, da so prisostvovali sejam.«
je dejal naš predstavnik. »Le-ti
niso zahtevali nobenih pojasnil,
niti niso postavljali kakršnih
koli vprašanj.«
Djurič je nadalje dejal, da Je
nedemokratično ravnanje v Do-
navski komisiji rezultat polo-
žaja v tem delu sveta in zato
vprašanja Donavske komisije ni
mogoče ločiti od njega. Jugoslo-
vanska delegacija se bo kljub
temu odločno borila za pravilne
odnose med člani Donavske
komisije na podlagi miroljub-
nega sodelovanja.
Na današnji seji se Je Jugo-
slovanski predstavnik Paunovič
dotaknil navideznih prihrankov
Donavske komisije pri izpolnje-
vanju letošnjega proračuna. Po
mnenju jugoslovanske delegacije
ne gre za prihranke, temveč za
dokaz nepravilnega planiranja.
Namesto predvidenih 1,942.000
rubljev so porabili samo 1 mili-
jon 142 tisoč rubljev. Jugoslo-
vanski predstavnik je tudi o
bodočem proračunu dejal, da ni
v skladu s potrebami podonav-
skih držav kakor sicer vsi do-
slej. Obenem Je postavil več
konkretnih vprašanj za posa-
mezne vrste izdatkov.
Tajnik komisije Morozov je
med drugimi pojasnili izjavil,
da so prihranili denar tudi za-
radi tega, ker v aparatu tajni-
štva ni jugoslovanskih uslužben-
cev. Jugoslaviji so namreč po-
nudili že preje mesto pomočni-
ka knjigovodje in še tri manj
pomembna mesta, kar je seve
zavrnila. Morozov je ob koncu
predložil resolucijo, ki priporo-
ča plenarni seji, da sprejme
načrt proračuna za prihodnje
leto. Na izrecno zahtevo Jugo-
slovanskega predstavnika bodo
plenumu Donavske komisije
sporočili, da se Jugoslovanska
delegacija ne strinja s to reso-
luciio.
Govor Vladimirja Dedijerja v Socialno-humanitarnem odboru Gen. skupščine
lugosleiirlici nI pesimist
glede nieditcirocIneTO poktcs
o človečcsnskili pmvieeih
Pariz, 12. dec. Včeraj popol-
dne je v tretjem odboru (za so-
cialna, človečanska in kulturna
vprašanja) govoril jugoslovan-
ski predstavnik Vladimir Dedi-
Jer. »Pred vsem bi hotel pouda-
riti, — je dejal Dedijer — da
jugoslovanska delegacija ne spa-
da med one pesimiste, ki z ne-
zadovoljstvom gledajo na delo
naše organizacije za človečan-
ske pravice. Sprejeli smo sploš-
no deklaracijo in se resno opri-
jeli Izdelave pakta in njegove
uporabe. Pred seboj že imamo
osnutek, ki v splošnih potezah
odgovarja idejni postavki Usta-
novne listine, splošne deklara-
cije in načelnega slclepa Gene-
ralne sioipščine. Pred nami je
danes osnutek, ki ne vsebuje
samo tako imenovanih klasičnih
pravic, temveč tudi prvo re-
dakcijo gospodajsluh, socialnih
in Iculturnih pravic, torej tudi
podlago za nadaljnji napredek
pri našem delu.«
Vladimir Dedijer Je nato ostro
grajal zahtevo Gospodarsko-
socialnega sveta, da naj ponov-
no prouče lanskoletno resolucijo
Generalne skupščine, kar bi
pomenilo korak nazaj, kajti za-
hteve, da naj v pakt o člove-
čanskih pravicah vidjučijo še
gospodarske, socialne in lailtur-
ne temelje, temeljijo na idejni
postavki Ustanovne listine. Prvi
njen del namreč govori o tem,
da j6 eden prvih motivov za
ustanovitev OZN, da prispeva so-
cialnemu napredku ter višji živ-
ljenjski ravni v popolnejši svo-
bodi.
"" To vprašanje Je danes Se bolj
pereče, ker se Je življenjska
raven v mnogih državah zni-
žala, razen tega obstaja.io veli-
ka nasprotja med gospodarsko
razvitimi in gospodarsko nerax-
vitimi deželami. Ko Je grajal
Gospodarsko-soclalni svet, Je
med drugim dejal, da naj upo-
števa, da je Generalna skup-
ščina odraz volje vseh članov
ONZ, a ne samo nekaterih od
njih. Generalna skupščina ]e
zavzela odločno stališče v prid
vključitvi zgoraj navedenih
človečanskih pravic, pri čemer
Je Izrecno Izjavila, da si brez
teh pravic ni mogoče zamisliti
svobode človeške osebnosti.
Dosedanja razprava je poka-
zala, da se predstavniki malih
držav z vsemi silami zavzemajo
Za sprejem gospodarskih, social-
nih in kulturnih pravic v pakt,
medtem ko se kolonialne sile
ter velesile temu upirajo. Za-
htevajo namreč, naj bi zadnje
tri vrste pravic ločili od poli-
tičnih pravic.
o
90 let novosadskega
Srbskeaa narodnega
gledališi^a
Jutri dopoldne se bodo v No-
vem Sadu pričele proslave ob
prilild 90-letnice ustanovitve
Srbskega narodnega gledališča
v Novem Sadu.
V okviru proslav bosta v pri-
hodnjih dne v v Novem Sadu
gostovala kolektiva Narodnih
gledališč iz Beograda in Zagre-
ba ter ansambel Jugoslovan-
skega dramskega gledališča.
90 naših mehanikov bo
odšlo na specializacijo
v tujino
Okoli 90 mehanikov, ki de-
lajo v delavnicah fondov z«
mehanizacijo in na državnih
poljedelskih posestvih, bo odšlo
v kratkem na specializacijo
tovarne »Ansaldo« in »Fiat« ^
Ivaliji, »Lanz« v Nemčiji tel
»Virgon« in »Renault« v Fran-
ciji, kjer se bodo spoznali i
načinom popravljanja traktor-
jev. Te tovarne bodo poslale
naši državi, po že sklenjenih
pogodbah, nad 2000 traktorjev.
V okviru ZB se organizirajo
sekcije preseljencev, interni-
rancev in Maistrovih borcev
Okrajni odbor ZB NOV v Ptu-
ju obvešča, da so se organizi-
rale sekcije za preseljence, za
intemirance in za Maistrove
borce.
Z ozirom na dejstvo, da so na
vaseh še ljudje, ki so sodelovali
z NOV, pa do sedaj še niso čla-
ni naše organizacije, je sklenje-
no, da se sprejmejo v organiza-
cijo ZB vsi tisti, ki so bili za
časa NOV preseljeni, internira-
ni v raznih Icrajih, taboriščih
itd. ter Maistrovi borci.
Vsi ti se naj prijavijo pri
Krajevnih odborih Zveze borcev
odnosno pri Mestnih odborih
ZB do obletnice Jugoslovanske
armade, dne 22. decembra 1951.
Istotako vabimo vse ostale so-
delavce iz NOV, da se v gor-
njem roku javijo pri Krajevnih
odborih Zveze borcev odnosno
pri mestnih odborih Zveze bor-
cev, ker nameravamo v kratkem
zaključiti s sprejemanjem član-
stva v našo organizacijo.
OO ZB NOV Ptuj
Novica, da so F^tavili. Trink-
ausa za komisarja, se Je raz-
nesla po Kajžarju, ko da bi jo
nevihta razpihala. Celi Kajžar
se je zganil, ljudi je prepla-
šilo. Kolo, ki so ga oni začeli
po svoje sukati, je hotel zdaj
nekdo in nekje drugače zasu-
kati, se pravi, proti volji sveta
na Kajžarju.
Tak smeh ko pri Sinku, le da
pijan, je planil iz kleti križni-
ške zidanice. Tam je pomahal
kletar z ročko Ritonji in Omi-
ku. da sta stopila v klet. Ju
potegnil v kot in jima natočil
vma iz natege. Potem jima je
pošepetal na uho.
Ritonja ga je začudeno po-
gledal, ali obema, Ritonji In
Omiku, se je začel razlezati
obraz.
»Trinkaus, komisar?!«
Kletar je pokimal in natočil,
moški pa so se zakrohotali.
»Pravega so izbrali!«
V Lajhovčini koči je prišla od
nekod stara, strgala Liziki ruto
z glave, ki si jo je popravljala
pred zrcalom, in zavpila:
;Se štimaš? Za muzikant.a?
Ha-ha-ha . Ali šafar je znov,3
safar, komisar mu pravijo!«
Dekle se je zSlrznilo in se na-
pravilo, ko da je ne sliši. Žen-
ska jo je prijela za lase In Jo
začela mikastiti.
»Si gluha, kaj?« je kričala.
»Ne, nisem!« je znenada za-
vpila hči in jo divje pogledala.
»Da vam povem, za vselej vam
povem, z mano ne boste več vi
obračali — jaz bom živela, ka-
kor bom jaz mislila, da Je prav!«
Pri Kejacu je pritekla ena
izmed hčera in zadihano pove-
dala:
»Trinkausa so postavili za
komisarja!«
»Kaj?« je vprašal Kejac in
se dvignil. »Kdo ga je postavil?*
»Kdo?« je ponovila vpraša-
nje hčerka in nejevoljno zmig-
nila z rameni, pokaj jo spra-
šuje o stvareh, o katerih tako
ve, kako Je z njimi.
»A Jaz bom našemu pisal,«
je rekel Kejac in odgovoril s
. tem tudi na jezen Kejačldn
pogled. »Kaj ga ne demobili-
zirajo ...!«
Dvignil je roko, a po mizi ni
udaril, brez volje jo je položil
na mizo nazaj.
Tiste dni je prišel pogledat
v zidanico Farkaš. Sedel je
spredaj na deski, zadaj v košu
je peljal Zefo. Kuharica je se-
dela v krmi, sredi bečelekov in
flaš, in se di^la za garce.
Sirkova družina se Je medtem
Izselila iz zidanice, nazaj v ni-
zko in nabito kočo. Sirk Je na-
točil Farkašu sodčke in ste-
klenke, Farkaš pa Je obšel
gorico, pogledal trsje, kako ka-
že, in se vrnil na sep, pod
hruško.
Pod drevesom so se prega-
njali Sirkovi otroci. Farkaš si
je obrisal potno čelo in vrat
»Glej, glej, kako lepe hruške!«
je vzkliknil in ves obraz se mu
je vzradostil. »Kdaj je pa to
zraslo, drevesce?«
Otroci so se zbili v gručo,
pred njo pa se je postavil naj-
večji in povedal:
»Z očetom sva Jo vsadila.«
»Glej, glej,« je ponovil žup-
nik, »kako pridni viničarji.«
Farkaš je pogledal preko Tja-
žekove glave in zagledal Sir-
kove otroke. Razveseljeno žup-
nikovo obličje se je pomračilo
in čelo se je nagubalo, ko da bi
legla skrb nanje. Stopil Je ko-
rak nazaj, tudi otroci so se
odmaknili, in poklical največ-
jega.
»Tjažek. ali znaš šteti?« je
vprašal fantiča.
Šolar je pokimal in vzkliknil:
»Do sto, tudi do tisoč!«
»Lepo, Tjažek, lepo,« ga ie
pohvalil Farkaš in mu dejal-
»Ti Tjažek, ko zriaš šteti oa
se hruške preštej!«
»Hruške?« je vzkliknil otrok
in spreletel župnika z vprašu-
jočim pogledom. Mimogrede se
Je ozrl po drevesu in naglo
povedal: »Sedemintrideset jih
Je.«
»Sedemintrideset? Tak, tak. «
Je ponovil za otrokom župnik
in se samo čudil: »Saj ti si jih
že preštel.«	'
»Hu, zdavnaj že,« Je veselo
potrdil Tjažek, manjši Poltek
pa je potegnil palec iz ust in
zabrundal: »Vsak jih bo šest
pojedel...«
»Kako šest?« je vprašal žup-
nik. »Kako pojedel?«
»Sest, da, saj smo izračunali,«
Je odgovorila Lujzika in poki-
mala, da je res. »Tjažek šest,
Poltek šest, jaz šest, vsi po
šest, zadnja sedemintrideseta pa
bo za očeta in mater.«
»Glej, glej,« Je rekel Farkaš,
a bolj sam zase in se obrnil
proti viničariji. Zlezel je na
voz, na katerem je že sedela v
košu kuharica, in zabrundal
proti viničarju, ko je prinesel
bečelek in ga zatlačil pred ku-
hr>ričinimi nogami v seno:
»Hruške, ko bodo zrele, potr-
gajte, in naj jih pobič v farovž
prinese ... Vse, sedemintrideset
jih je. Preštel jih je, huncvet!
Amen na vekomaj...«
Farkaš je udaril po kobili in
voz se je potočil izpred zida-
nice.
»Rok pa nobeden več ne po-
ljubi,« se je jezila kuharica v
košu »Kak brezverski svet!«
Za njima pa so gledali vini-
čarski. Sirk in otroci, in nobe-
den nič ni rekel.
Tako Je Kajžar to poletje
škropil, okopaval, vezal in želv
goricah, ne da bi vedel, kdo bo
pil.
Kuharica je prišla do jeseni
večkrat v gorice, ob trgatvi pa
se je prikazal tudi Farkaš. Bilo
je tako kakor včasih. Prišel je
zjutraj, in poklical otroke na
sep. Vzel je svoj svetli in ne-
navadno drobčkani nožiček iz
žepa, ga počasi odprl in začel
rezati otrokom grozde.
»Zobljite, zobljite, dečica dra-
ga,« Jim je govoril, »zdaj ni več
kače v grozdeku. Zobljite, zob-
ljite .. .1, Obrnil se je proti
otrokom. »Kje pa je tisti, ki je
hruške prinesel? Tjažek, kaj?
Dve sta se posušili, kaj? Samo
petintrideset Jih je bilo,, kaj?
Oi ti Tjažek, samo nikar ne la-
ži! Strta božja zapoved pravi,
spoštuj očeta in mater, šesta pa
pravi — no, kaj pravi? Ne kra-
di, pravi! Varji se greha, Tja-
žek! Samo netintrideset si jih
prinesel... No že prav, že prav,
saj ste pridni, pomagali ste oče-
tu in materi. Samo krasti ni-
kar Zdaj pa le lepo v šolo in
pridno se učite ...!«
Otroci so se začeli odmikati.
Držali so grozde v rokah, a
grozdia nobeden ni poskusil. Za
zidanico, v klancu, na poti v
šolo, je Stefek zalučal grozd v
grmo-^e si obrisal solze in za-
čel preklinjati.
»Prekleti, za škropljenje sem
bil dober, za trgatev pa xne v
šolo goni!«
Jeseni se Je oglasil ng Fišar-
jevem Trinkaus. Potešil je iJ
žepa neke papirje in jih poka'
zal Vračku. Vse se je zgodil"
pred vežnimi vrati, kajti vinj;
čar Je zaslonil s postavo vhoo'
da Trinkaus ne bi mogel naprel'
Iz hrama so privreli otroci ^
Jula z otrokom. Zazrla se j®
\h)rašujoče v Trinkausa, zate^
nezaupljivo v papirje a skoraj'
da prestrašeno in vprašujoče
voz na dvorišču pred hišo. 5a'
far se je pripeljal, kar je izda'
jal tudi bič, ki ga je imel z^'
taknjenega Zg škornje. Na voz^
je sedelo več moških; povečii^'
so bili najeti dninarji z ravnic^j
a med njimi je bil tudi križnišKj
kletar, potem pa še dve mlai^'
ženski, po vsej priliki iz mestaj
kakor je mogla to po oble«
presoditi tudi viničarka.
»Ja, kaj pa se je zgodilo?«
vrašala Jula in trebuh se ji ^
vzdignil od razburjenja. .
»Kaj?« je vprašal Vračko oo-'
sekano in nejevoljno.
»Ključe boste izročili, kl.^^i^^;
gospodar in gospodinja,« je
kel moški na vozu.
»Kakšne ključe? Komu?« }.
vprašala viničarka in se nasrs
la.
»Tovarišu komisarju!« je ^
govoril isti glas na vozu,
mladi ženski pa sta se zahiP
tali,
Viničarka se je ozrla P^
Ptuj, 14, decembra 1951
.PTUJSKI TEDNIK
Stran 3
Temu zg!edu naj slede
tudi drugod
Čeprav se pogosto sliši, da se
gtarši ne brigajo za šolo, smemo
^ij v Gorišnici trditi ravno na-
sprotno! Saj so to dokazali šte-
vilni roditeljski sestankj na na-
gi šoli, katerih so se udeleževali
gtarSi naših otrok vedno v le-
pem številu in še prav posebno
preteklo nedeljo, dne 9. decem-
bra.
Ta dan se je vršil roditeljski
' gestanek za oba oddelka prvega
razreda osnovne šole. Naš šol-
cki okoliš je zelo obsežen, saj
gajema 11 vasi, a kljub oddalje-
nosti so bile vse zastopane.
Vedrih lic so ljudje prihiteli
v šolo, da se z razredničarka-
ma iskreno in obširno pomenijo
o svojih najmlajših. V uvodnih
besedah je tovarišica upravite-
Ijica poudarila' važnost skupne-
ga sodelovanja šole in doma,
Mislim, da so ljudje tega v res-
nici globoko zavedajo, ker so z
zanimanjem sledili njenim izva-
janjem, kakor tudi navodilom
in priporočilom druge razredni-
čarke, ki je poudarjala važnost
skupnega odpravljanja slabih
nagnjenj in lastnosti učencev.
Priporočiti bi bilo, da bi star-
jl že v naj nežnejši dobi svojih
otrok posvetili vso pozornost
odpravljanju slabih nagnenj:
jezljivosti, trmoglavosti, upor-
nosti, lenobi, lažnivosti in po-
( dobno. To se Jim bo z nekoliko
dobre volje prav gotovo posre-
čilo, saj imajo otroka v pred-
šolski dobi stalno pred očmi, a
tudi še pozneje večji del dneva.
Ni prav zanašati se le na šolo
in polagati pretirana pričako-
vanja samo na njen vpliv. Ple-
vel je treba izruvati dokler se
še ni razrasel v bohotno rastli-
no z močnimi in globokimi ko-
reninami. Z otrokom, ki je že od
doma primemo vzgojen, je delo
v Soli lahko in prijetno, pa tudi
bolj uspešno. Skupno moramo
stremeti za tem, da privzgojimo
otrokom vse pozitivne lastnosti,
da postanejo nekoč pošteni, res-
nicoljubni in koristni člani člo-
veške družbe, v srečo sebi, star-
šem in naši socialistični domo-
vini.
Da to res smemo pričakovati
nam je v dokaz veliko zanima-
nje, ki so ga vsi rodittelji poka-
zali s podrobnim izpraševanjem
in pojasnjevanjem konkretnih
slučajev in opažanj pri svojih
otrokih, Vsled tega se je sesta-
nek zavlekel od 8. do 10. ure.
Ob sklepu so mnogi izrazili
željo, naj bi se takšni sestanki
večkrat ponovili. To pa je tudi
želja ufiteljstva samega, kajti le
na ta način se ustvari najčvr-
stejša vez med šolo in domom,
ki bo v skupno zadovoljstvo
prvega in drugega.
Nove družine v mesecu novembru 1951
Gozdnik Stanislav iz Ptuja m
Majcenovlč Marija iz Ptuja,
Štrafela Jožef iz Borovec in Ma-
rinič Ana iz Ptuja, Ploširijak
Jožef iz Moškanjc in Valenko
Matilda iz Zamušan, Gajšt Ja-
nez iz StrnišČa in Surina Ma-
rija iz Ptuja, Gardaševič Nikola
iz Ptuja in čuk Marija iz Ptuja,
Hemghelman Jožef iz Ptuja in
Leskovar Ana iz Brega, Rakuša
Ferdinand iz Ptuja in Irgl Eli-
zabeta iz Grajene, Belšak An-
ton iz Zamušanov in EmeršiČ
Marija iz Zamušan, Habjanič
Franc iz Ptuja in Kokot Justina
iz Ptuja, Ratek Janez iz Dorna-
ve in Berlak Nada iz Dornave,
Jurčec Franc iz Ormoža in Po-
harič Ivana iz Pacinja, Kosta-
njevec Konrad iz Bukovec in
Petek Elizabeta iz Nove vasi,
Petrovič Stanko iz Podvinc in
Horvat Ivana iz Podvinc, Kola-
rič Ivan iz Nove vasi in Prose-
njak Ana iz Rogoznice, Čuš An-
ton iz Velovlek in Petrovič
Marjeta iz Paeinja, Stipič Janko
iz Zagreba in Zupančič Olga iz
Ptuja, Prosenjak Ignac iz Brstja
in Lenart Gera iz Velo vleka,
Bohinc Ciril iz Ptuja in JureS
Tugomira iz Ptuja, Bezjak Franc
iz Zabovec in Strelec Marija iz
Bukovec, Bolcar Simon iz-Brstja
in Bolcar Marija iz Brstja, To-
plak Miroslav iz Vumpaha in
Kolarič Ivana iz Grajene, Pihler
Jožef iz Velovleka in Vojsk Ma-
rija iz Velovleka, Matjašič Alojz
iz Gorišnice in Kokol Marjeta
iz Dornave, Veble Janez iz Bre-
žic in Matjašič Marija iz Goriš-
nice, šprah Janez iz Krčevine
in Tih Margareta iz Ptuja, Ku-
kovec Marjan iz Orešja in To-
plak Albina iz Gorišnice, Obran
Janez iz Markovec in Bezjak
Ivana iz Nove vasi, Mesarec Ja-
nez iz Velovleka in Šorl Ana iz
Velovlaka, Muršič Ciril iz For-
mlna in Zorko Vera iz Ptuja,
Gregorec Janez iz Placarja in
Hebar Elizabeta iz Ptuja, Ko-
lednik Franc iz Velikega vrha
in Kukovec Elizabeta iz Nove
vasi. Marin Jože iz Ptuja in Mi-
helič Majda iz Ptuja.
Novorojenčkov 84, moških 37,
ženskih 47.
Umrli v mesecu novembru
na mat. pod. MLO Ptuj
Stupa Ana iz Domove, roj-
1870; Madel Boštjan iz Domove,
roj. 1876; Primožič Jožef iz
Domove, roj 1866; Silak Franc
iz Domove, roj. 1889; Karo Ja-
nez iz Male vasi, roj. 1882; Ko-
res Jožef iz Muretinc, roj. 1870;
Ploj Tomaž iz Grajenščaka, roj.
1887; Kukev Ivan iz Kicarja
roj. 1885; Kurič Jurij iz Mo-
škajnc, roj. 1876; Ozmec Nada
iz Zg. Brega, roj. 1951; Vidovič
Marjana iz Sp. Breea, roj. 1951;
Bezjak Marija iz Souhlje, roj.
1947; Kosi Milan iz Štukov roj
1951; Horvatič Anton iz Ptuja,
roj. 1873; Kramberger Marica iz
Vičave, roj 1942; Grli Hedvika
iz Vičave, roj. 1879; Mecarič Lu-
cija iz Ptuja, roi. 1877; Pungra-
čič Danica iz Ptuja, roj. 1951;
Glaser Miroslav iz Rodnega
vrha. roi. 1947; Kisela Miroslav
iz Ptuja. roj. 1892; Klamnfer
Marija iz Ptuja, roi. 1863; Bo-
žič Vladko iz Radoslavc roj.
1904; Klaidarič Anton iz Slati-
ne, roj. 1951; iSmisoc Marija iz
Dravinjskega vrha, roj. 1951;
Cemezel Ivana iz Ptuja. roj.
1875; Kocmut Rudolf iz Ptuja,
roj. 1874; Mlakar Marjana iz
Ptuja roj. 1951; Rozman Cecili-
ja iz Stogovc, roj. 1873: Krajn-
čiP Terezija Iz SpuhUe roj.
1869; Valenko Peter iz Smihlje,
roj 1886; Berlinger Genovefa iz
Vurberga, roj. 1870; Znjdarič
Stanko 12 Tlbolc, roj. 1951.
Esperanto
Po »La ponto«, glasilu nem-
ške esperantske zveze:
Vzgojno znanstveni institut
J. J, Ronsseau v Ženevi (Švica)
je priredil anketo o poučevanju
esperanta. O izidu je izjavil
častni direktor Pierre Bovet
sledeče: »S tehnične strani je
anketa podala ugodno sliko o
splošnem pouku esperanta kot
svetovnega pomožnega jezika. S
psihološkega stališča je Espe-
ranto živ jezik sposoben, da se
ga priporoča kot edini svetovni
pomožni jezik.
Danska: V Kopenhagenu je
bila na V. svetovnem kons^resu
»World Študent Federalitsts«
sprejeta resolucija, ki prav;i da
se mednarodni jezik kot važno
sredstvo za sodelovanje in soo-
razumev.anje uvede v vse os-
novne šole na svetu.
Finska: Esperantski original-
ni roman »Invito al Cielo« je
preveden na finski jezik
Grčija: V 8 gimnazijah in
enem učitelišču se uči esperan-
to 1296 študentov in študentk.
Japonslca: Zanimanje za espe-
ranto med znanstveniki in štu-
denti potrjuje okolnost, da tam-
kaj že izhaja tudi na esperant-
skem jeziku medicinska revija.
Iz esperanta prevedel J. D.
V Podvincih je gasilski
avto podrl vodnjak
Svojevrstne akrobacije je de-
lal 9, t. m, v Podvincih avtomo-
bil tamkajšnje gasilske čete.
Zaletel se je namreč v Korenja-
kov vodnjak, ga podrl ter si od-
lomil prednje kolo, z zadnjim
pa obvisel nad vodnjakom. Ne-^
registriranemu vozilu je šofer'
brez izpita prizadel večjo škodo.
»Potniki« pa so ostali brez več-
jih poškodb.
Neznani šofer
je v Bukovcih novozil
Petrovih Julijano
V Bukovcih je 7, t. m. nezna-
vozač tovornega avtomobila
povozil Petrovič Julijano, ter ji
prizadel težje poškodbe. Po ne-
sreči je brezvestni šofer nemu-
doma pobegnil, Petrovič Julija-
no pa so morali prepeljati v
bolnišnico.
Prometna nesreča
v Strgonjcih
Na cesti Ptuj-Pragersko se^je
pred kratkim zgodila motoristu
Vela Konradu Iz Rogoznice in
sopotnici Gabrovec Mariji, bol-
ničarki iz Ptuja nesreča, ko se
je motorno kolo zaradi nepre-
vidnega ravnanja vozača zale-
telo v obcestni kamen. Vela si je
pri nesreči zlomil roko, Gabrov-
čeva pa je dobila težje poškod-
be na hrbtenici.
Traktor se je zaletel
v osebni avto
v Hajdošah se ie 4. decembra
t 1. zaletel traktor »Slovenija-
ceste«, ko je pri vozil z dvori-
šča, v mimovozeži avto, ki ga
je vodil Trstenjak Franc iz Pav-
lo vec. Avto je precej poškodo-
van, šoferja pa sta ostala zdra-
va.
Ustanavlja se društvo
strokovnih aojiteljev
malih živali
Vse, ki se zanimajo za gojitev
malih živali obveščamo, da se
bo dne 16, dec. t. 1. vršil v Ptu-
ju v gostilni »Dravska klet«
(Štefan Glogovčan, Kopališka
2) sestanek vseh zainteresiranih
v svrho ustanovitve imenovane-
ga društva.
Sestanek se bo vršil ob 9, uri
predpoldne. Vabljeni vsi goji-
telji malih živali v ptujskem
okraju. Pripravljalni odbor.^
Izobraževalnim tečajem,
društvom, šolam, kmetij-
skim in delovnim zadru-
gam, množičnim organi-
zacijam in vsem!
Okrajni odbor Ljudske pro-
svete v Ptuju Ima še na zalogi
učbenike »Novo berilo« in »Po-
menki o kmetijstvu«, namenje-
na predvsem za izobraževalne
tečaje. Ker sta učbenika po svo-
ji vsebini zelo bogata in pri-
mema za uporabo, ju priporo-
čamo vsem, ki si želijo izpopol-
niti svoje osnovnošolsko iz-
obrazbo, pav tudi osnovno zna-
nje ^z sodobnega kmetijstva.
»Novo berilo« stane 48 din,
»Pomenkl o kmetijstvu« pa 26
din.
Velika brezposelnost
v goriški pokrajini
Trst, 7. dec. V goriški pokra-
jini v^ Italiji s pretežno sloven-
skim prebivalstvom vlada veli-
ka brezposelnost. Po uradnih
podatkih je v pokrajini preko
11.300 ljudi brez kakršne koli
zaposlitve, kar predstavlja 10®/»
vsega prebivalstva. V mestu
'^orici, ki je pripadlo Italiji, je
okrog 2700 brezposelnih, a v
majhnem mestecu Krmin 240,
Pravo darilo
oh pravem easu
Pred decembrskimi prazniki
se vprašujejo številni starši In
ljubitelji otrok, s čim bi zraven
praktičnih nakupov, obleke,
obutve, perila in drugih potreb-
ščin najbolj osrečili in razvese-
lili otroke, in to tako, da bi da-
rila odgovarjala tudi njihovi
starosti.
Pri tej težki skrbi bi jim radi
pomagali, da bodo darila sklad-
na z otrokovo starostjo in zmog-
ljivostjo staršev In ©orodnikov,
skratka ljubiteljev otrok. Upa-
mo, da bomo tudi tako svojim
bralcem in njihovim malčkom
storili za praznike vsaj skromno
uslugo.
Pred nabavo daril naj bi star-
ši razmislili o sledečem:
Darila za dojenčke:
ropotuljice, gumaste živalice,
ki se oglašajo na priti^, plava-
joče igračke za kopalno kad,
mehke platnene igrače, gumaste
lutke, mehke žogice.
Darila za eno- in dvoletne
otroke:
pajaci Iz gume ali lesa, razno-
vrstne gumaste igračke, živalice
iz voščenega blaga, barvaste
kocke, zaboički za pesek in lo-
patice, vrečice s kamenčki ali
kockami za zidanje, medvedki,
ifrralni vozički in leseni ko-
njički.
Darila za dvo- in tri-Ietne
otroke:
bobenčkl, gugalnice vseh vrst,
gugalni stolčki, konjički, račke,
ladjice, trokolesa, sanke, lesene
posode, platnene lutke z oble-
kami iz pravega blaga, slikani-
ce za sestavljanje in razstavlja-
nje.
Darila za tri- in štiriletne
otroke:
živalice Iz lesa in pajaci z
raznovrstno garderobo, lutke z
garderobo, avtomobilčki, metli-
ce in lopatice, mali telefon,
barvni svinčniki In risanke,
kocke s slikami iz pravljic, ga-
silski avto, razne mehanične
igračke, žoge, grabljice In samo-
kolnice, škropilnice in motike.
Darila za štiri- in pet-
letne otroke:
sobica za lutke, mali likalnikl,
kuhinjska posoda, papirnate lut-
ke za izrezovanje, malo dvokolo,
čevlji s Isoleščki, kopalne garni-
ture Za lutke, vozički za lutke,
kit za oblikovanje, pralna ka-
dica s pralnikom.
Darila za net- do šestletne
otroke:
lesena železnica, otroške
smučke, tablica in kreda, šival-
ne kasete, prtičkl, servis za
lutkino kuhinjo, garderoba za
lutke, igrače za sestavljanje.
Darila za šest- rio osem-
letne otroke:
bralne in računske Igračke,
matador, šsh, lutke naravne ve-
likosti, kasete za šivalni nribor,
mladinske kn^iee, kuhinlsika t>o-
soda, štedilnik, projekcijski
aparat, lutkovni oder, športna
oprema.
Darila osem- dn deset-
letne otroke:
električna železnica, mladin-
ske knjige, šivalni strojček,
glasbeni instrumenti, pole za iz-
rezovanje, šah.
Darila za deset- dn štiri-
najstletne otroke:
ping-pong, žoge za nogomet,
orodje za ročno delo (rezljanje),
katalog in album za znamiče,
herbarij, fotoaparat, smučarska
oprema, smuči, nalivno pero,
šah, šotor, oprema za izlete,
poveče^5alno steklo, žepni noži-
ček, električna luč, kolo.
Linhllano je l^tns obiskMo
60.000 dom^^^^ih in tujih
turistov
s svojo lepo okolico In kul-
turnimi ustanovami postaja
Ljubljana vse bolj — ne le go-
spodarsko-politično ampak tudi
turistično središče Slovenije.
Letos je Ljubljano obiskalo
okoli 50.000 domačih In 10.000
gostov iz tujine. Največ jih je
prišlo v juliju. V celoti pa je
bil obisk letos znatno večji kot
vsa dosedanja leta.
Ljubljanski hoteli imajo da-
nes skoraj 300 postelj manj kot
pred vojno. Te težave v zvezi s
pomanikanjem sob za goste, bo
Turistični urad vsaj do neke
mere ublažil z otvoritvijo ho-
telov »Bellevue« in »Štrukelj«,
ki bosta ponovno adaptirana za
turističie namene.
Delavci v Istri že dobivajo
del dobička svojih
podjetij /
V največjih podjetjih in to-
varnah jugoslovanske cone STO
so podjetja razdeljevala svoj
dobiček že dva do tri mesece
po sprejetju novega zakona.
Gradbeni delavci so dobili po-
vprečno po 1500 dinarjev. De-
lavski svet gradbenega podjetja
»Edilit« v Izoli je razdelil čla-
nom kolektiva 330.000 dinarjev,
v transportnem podjetju »Adri-
ja«i v Kopru pa so med delavce
razdelili 340.000 din dobička.
Ob zaključku tega meseca
bodo delavci in uslužbenci so-
larne v Sičolah v Istri dobili
del dobička podjetja na osnovi
zakona o razdelitvi dobička
podjetja med člane kolektiva, ki
ga je avgusta sprejela skupšči-
na Okrožnega ljudskega odbora
za Istrski okraj.
Delavci In uslužbenci priča-
kujejo, da bodo povprečno do-
bili po 3 do 4 tisoč dinarjev.
Zamenhofov večer
Ob priliki obletnice rojstva
velikega človekoljuba ustvari-
telja mednarodnega jezika »Es-
peranto« dr. L. L. Zamenhofa,
priredi Esperantsko društvo dne
20. t. m. ob 19. uri proslavo v
sobi predsednika MLO. Prija-
telji esperantskega gibanja pri-
jazno vabljeni.	Odbor.
Na ledenem Gronlandu so
našli tople kraje
Po svetu so se pred nedavnim
raztrosile vesti, da ima največji
otok na svetu Gronlandu tudi
sorazmeroma tople pasove in
celo rastlinstvo. Kakor znano,
so dosedaj veljala mnenja, da
ves otok pokriva debela ledena
plošča, in da se le ob južni oba-
li da živeti.
Anglija pripravlja sedaj po-
sebno ekipo, ki bo raziskala no-
tranjost še dokaj neraziskanega
otoka. Raziskovalce zelo mika
tudi 10.000 čevljev visoko goro-
vje, ki se vzpenja sredi otoka, in
tavljajo tudi možnost, da bi na
jezeru pristajali hldroavioni, kar
bi zelo olajšalo raziskovanja v
notranjosti Gronlandije..
Vihar po naroČilu
V laboratoriju v Teddingtonu
preiskujejo vpliv vremenskih
prilik na modele ladij. Modeli
so napravljeni iz voska, poskusi
pa se vršijo v posebnih bazenih
in prostorih za poskuse. Modeli
so točne kopije ladij, ki so v
gradnji, preizkušanje pa traja
navadno po en mesec. Oprem-
ljeni so z modeli motorjev, v la-
dijski trup pa so izvrtane na
različnih mestih male luknjice.
Te luknjice napolnijo z mazi-
vom ter v njih namestijo indi-
katorje, ki pokazujejo, kako
' model reagira na »tokove«, ko
je na vodi. Profil ladje opazu-
jejo s krme in ga v potrebnem
slučaju tudi fotografirajo. Vse
gibanje ladje — nagibi, balan-
slranje, valovanje — Izzivajo
podvodni valovi, ki so tako in-
tenzivni, da je treba po 7 ur
po izkliučitvi propelerjev, ki jih
povzročajo, čakati, da se bazen
umiri.
'"-inkausu, ki se je držal zape-
to. In se zastrmela v Vračka,
»Kako je zdaj to, Stef?« je
vprašala.
»Nikak,« je odgovoril viničar,
»komisarja so nam postavili.«
»Kaj se to pravi, komisarja?«
Je vprašala Jula, »Kdo ga je po-
stavil?«
»Ljudstvo, baba!« je zarenčal
glas na vozu, očitno da jezen,
ker je ženska tolik© gobezdala,
ali viničarka ni odjenjala.
»Kakšno ljudstvo?« je vpra-
^la.
»Sinko,« ii Je odgovoril Trink-
aus, a ker ga Je ženska debelo
I>ogledala, jo je vprašal: »Kdo
^rugi pa je Sinka Izvolil, če ne
ljudstvo?«
»Ljudstvo, aha,« ga je zavrni-
la. »viničarji ga že nismo vo-
lili.«
Ali Trinkaus Je m več poslu-
šal. Napotil se je pO stopnicah,
^a njim pa sta ^51a dva moška
^n ena od žensk, ki se je ta čas
^l^obacala z voza. Viničarski so
tako vsi iz sebe, da so jih
®Pustili v hram.
»Popisali bomo, vse lepo po-
pisali,« je rekel Trinkaus, ko se
J® po hiši razgledal, Juli, ki je
Prišla za njim, pa je dejal:
*t)ržava, Jula Pa bo dala one-
ki je potreben ...« Zaeledal
jp radio in nadaljeval: »Tako.
^aj bi viničarji z radijem?
^^ečko, odnesi no škatlo, to bo-
J^o Icar s sabo vzeli. Otroci bi jo
ali tako uničili...«
Kletar in eden izmed moških.
ki sta prišla s Trinkausom, sta
se začel motati okrog aparata,
Trinkaus se je obrnil proti
Vračku in Juli.
»Ključe boš izročil, Vračko,
ključe,« je rekel. »Križniške
ključe.«
»Kaj?« je zavpU viničar in se
razburil, kletar pa je stopil mi-
mo njega in snel s klina na
steni med pečjo in vrati težke
kovane ključe.
»Eh, prijateljčki,« je zapel,
»znova se vidimo ..,«
V zidanici ie nastal vrlsč in
prepir, Trinkaus in njegovi so
zlahka odnesli radio, planili na
voz, udarili po konjih in se od-
peljali — proti križnlškl zida-
nici. Sredi med gručo na vozu
je stal kletar, na veliko krilil s
ključi In ves srečen ponavljal:
»Prijateljčki, eh, prijateljčki.«
Po goricah po Kajžarju Je na-
stal poplah. Viničarji in vini-
čarke so puščali delo in začeli
lestl proti Fišarjevi zidanici.
Jula Je vpila, da se je slišalo
po celem Kajžarju:
»Kaj, ali nam bo zdaj Trink-
aus komisaril? Kakšna pravica
je to?
Zagnala se Je proti križniSki
zidanici. Moški, ženske, otroci,
VSe je odšlo za njo.
Križniška zidanica % stala na
drugem bregu, na vrhu in med
jagnedi. Od nje se je videlo po
celem Kajžarju in daleč po rav-
nici, do hrvašike meje in čez.
Razjarjen viničarski svet. Id
se ga j€ precei nabralo, je na-
šel pred hišo voz In ta voz je
bil do vrha naložen s pohištvom.
V stiskalnici, skozi katero se je
prišlo v hišne prostore, so za-
gledali prvega kletarja. Priha-
jal ie Iz kleti, s Štefanom vina
v levici in s ključem v desni.
Zagledal je vinlčarje, ki so bili
vse prej ko židane volje, ali v
rožicah, kakor je bil in kakor
je bila njegova družba. Je pri
priči obstal, ko da bi ga polil
s hladno vodo.
»Prijateljčki, pri-pri,« je za-
ječi j al In prebledel, končal pa
ni več.
Kajti že je stal pred njim mu-
zikant in že mu je tako prima-
zal, da so odleteli ključi sami
od njega, roka pa se je sama
od sebe dvignila In se prijela za
lice, ko da bi se pobožala Ves
kletarjev obraz Je postal ko
ena sama prošnja, naj se ga
usmilijo, a Štefan, ki ga je no-
sil v levici, je zdrknil z roko
vred ob kletarjevih hlačah.
»Prijateljčki, prijateljčki...«
Ali medtem je nekdo od vlni-
Jarjev že pobral ključe in jih
prinesel Vračku. Viničarji, z
ženskami in otroki vred, pa so
se pognali po stopnicah in but-
nili v hišne prostore, kakor
če nljusne val ob čeri.
Tak val razjarjene viničarske
srenje se je še Isti trenutek
spogledal z onimi, ki so bili ma-
lo prej pri Vračku. Zgodilo se
je to v sprejemnici v prostrani
križniški sprejemnici, kjer so
včasih pirovali patri ia fratri.
a so se zdaj ob zvokih radijske
muzike vrteli komisarjevi gost-
je.
Nastala Je tišina, za trenutek
aH za dva, in plesalcem so za-
stale noge; slišala se je samo še
plesna muzika, po vsei priliki
oddaja graškega radia. Na mizi
je bilo vino, so bile potice, so
bile krače in klobase. Ali pre-
den so se plesalci znašli, je sre-
nja že navalila nanje, jih od-
nesla iz sprejemnice in jih zu-
naj pometala po stopnicah.
Napadeni so planili proti vo-
zu in se začeli povzpenjatl nanj.
Hoteli so pognati konje, ali že
je bila srenja za njimi in voz
prevmila. Oprava na vozu je
zahreščala. Izpod pohištva je
zdrknil sod in se odkotalil po
gorici. Na vrhu stopnišča se je
znašla Jula z radijskim apara-
tom v rokah, ga dvignila in za-
vplla:
»Ce ga moji otroci ne smejo
poslušati, g^ tudi gafarjeve vla-
čuge ne bodo!«
Dvignila je radio visoko nad
^lavo in ga zagnala proti vozu.
Aparat se je raztreščil.
Viničarji so prinesli kletarja,
ga vreli na voz In pognali ko-
nje. Živina se Je splašila in
zdirjala po sepu, za njo je zbe-
žala šafarjeva komisija.
XI.
Na Kajžarju je minilo nekaj
napetih dni, ali potem se je zgo-
dilo nekaj, kar je svet do kraja
vznemirilo.
Rano v jutro se je oglasil pri
Vračku miličnik In mu na lep
način rekel:
»Na okrai moraš.«
»Zakaj?« je vprašal viničar In
se ves zapel.
»Kaj se je zgodilo?« je vpra-
šala Jula in bila takoj polna
zlih slutenj.
Otroci so se začeli kobacati po
Izbi in se napravi jati, miličnika
pa so vsi po strani gledali.
Vračko se je oblekel, se na pra-
gu dva ali trikrat ozrl, ko da
bi mislil še nekaj naročiti, pa
je potem samo zamahnil in po-
časi in težke hoje odšel za mi-
ličnikom. Na prag je prihitela
žena, za njo otroci; vsi skupaj
so gledali za moškima, ki sta
odhajala po gorici.
»Kam gre ata?« je vprašal
Franček in se vzpel po Juli, da
bi še njega dvignila v naročje.
»Tiho bodi!« je rekla Lujzika,
ga odtrgala od matere in ga po-
tisnila nazaj čez prag.
Jula si je potegnila ruto na
oči, si zakrila z roko obraz, se
obmila ir^ odšla v hišo.
Štefek se Je zagnal proti go-
rici. po poti, koder sta odšla
moška, na križpoti pa si je pre-
mislil in stekel proti Kejače-
vim. Udaril je po oknu in za-
kllcal:
»Stric!«
Za oknom se ie pokazala bela
postava, iidprla otoo in zaspan
glas je vprašal:
»Kaj je?«
»Očeta so odgnali,« je pove-
dal otrok.
Viničar za oknom se je
obrnil in povedal:
»Vračka so zaprli.«
»Jezus,« Je vzdihnila viničar-
ka, obe hčerki pa sta se na pol
dvignili n^ ležišču.
Popoldne, bil je sončen jesen-
ski dan in v soboto, se je vlekla
skozi Kajžar procesija. To so
bili romarji, ki so se zbrali pred
cerkvijo in krenili skozi Kajžar
na božjo pot. V procesiji so bile
po večini ženske, največ je bilo
kmetic. Bil je Sinko, potem ša-
far, kletar, cela vrsta, Zg kri-
žem pa je stopal v belo s sraj-
co oblečen Farkaš. Procesija se
je pomikala proti vrhu, med go-
ricami, in na glas odgovarjala
molitve za župnikom. Vmes,
med molitvami, so ženske pele.
Zadaj, na repu procesije, je ho-
dilo nekaj slabo oblečenih baj-
tarjev, med njimi stara Lajhov-
ka.
Viničarski svet po Kajžarju je
vlačil otroke od oken in okna
zapiral. Ponekod so zrli za pro-
cesijo izza vrat in nekje je pla-
nil od hrama otrok in poljubil
mašniku roko.
Lujzika je pritekla v izbo in
zaklicala:
»Mama. procesija, romarji!«
Otroci so bili na mah pokon-
ci; hoteli so poskakati iz ba^e,
ali Jula se je dvignila in za\-pi-
la: »Nikamor!
(Nadaljevanje prihodnjič)
Stran 4
.PTUJSKI TEDNIK.
Ptuj, 14. decembra 1951
Nove naloge telovadnega
društva v Markovcih
v nedeljo, dne 3. decembra
je dalo telovadno društvo Mar-
kove! obračun dela za leto 1951.
V lepo okrašenem telovadnem
domu so se zbrali člani in čla-
nice ter tudi zastopniki ostalih
množičnih organizacij, da bi se
na letni skupščini pomenili o
tesnejšem sodelovanju vseh
organizacij v Markovcih in ta-
ko pospešili razvoj telesno-
vzgojne organizacije. Na žalost
se vse organizacije temu pova-
bilu niso odzvale.
Skupščino je otvoril predsed-
nik društva tov. Janez Golob.
Po čitanju zapisnika zadnje let-
ne skupščine je razvidno, da je
društVo v celoti izpolnilo na-
loge, ki si jih je zadalo na skup-
f.čini leta 1950.
Prvi je dal poročilo predsed-
nik društva tov. Janez Golob.
Iz njegovega poročila je bilo
razvidno, da je bilo društvo
uspešno, vendar bi ob večji di-
sciplini članov in tudi upravne-
ga odbora lahko doseglo še
večje uspehe.
Tehnično poročilo je podal
načelnik Jože Strafela, ki je
med drugim dejal, da je ravno
telesnovzgojna organizacija ti-
sta, ki je poklicana zato, da
vzgaja telesno' ztlravo in krep-
ko mladino, ki j ne bo samo
zdrava po telesu, temveč tudi
po duhu in tako sposobna sto-
piti naproti kakršnim koli te-
žavam, ki bi pretile naši socia-
listični domovini. Zato je treba
tej oi'ganizaciji posvetiti več
pozornosti. Dalje je treba tes-
nejšega sodelovanja z drugimi
organizacijami, predvsem z Zfe
in predvojaško vzgojo. Iz stro-
kovnega poročila načelnika je
bilo razvidno, da je imelo dru-
štvo sledeče prireditve, oziroma
javne nastope.	j
Priredilo je dve ' telovadni
akademiji in sicer eno v Mar-
kovcih, a drugo pri Vidu pri
Ptuju, ki je imela predvsem
namen zbuditi tudi tam zani-
manje za telesno vzgojo. Izved-
lo je tudi dve mešani akademiji
v pros^avne svrhe in sicer na
Dan vstaje 21. junija in 29. no-
vembra na »Dan republike«. V
juniju j2 društvo priredilo last-
ni telovadni nastop, na katerem
so nastopili prav vsi oddelki
od najmlajših do članov in čla-
nic. O tem nastopu je izjavil
zastopnik Okrožnega telovadne-
ga odbora iz Maribora, da je
bil eden najlepših v maribor-
skem okrožju. Isti nastop ozi-
roma program je bil potem po-
novljen v Dornavi, kateri je tu-
di imel namen oživeti tam za-
nimanje . za telovadbo. Orodna
vrsta je nastopila tudi pri dru-
štvenem nastopu v Središču ob
Dravi. Zastopniki društva so se
udeležili tudi telovadnega na-
stopa TD Fram pri Mariboru.
Izvedene so bile tekme za
društvenega prvaka • na orodju
in tekmovanje v plavaaju. V
mesecu juniju so bile izvedene
kolesarske dirke okrog Haloz
in Ptujskega polja, ki so dobro
uspele. Orodna vrsta se je ude-
ležila tekem na orodju v Mari-
boru in dosegla drugo mesto,
dirke v večjem obsegu kot lani.
V avgustu se izvede dan športa
na vodi. Vsak pripadnik dru-
štva mora stremeti čisto indivi-
dualno za tem, da se bo društvo
čimbolj razširilo, da se pri
vzgoji članstva posveti veČ po-
zornosti ideološki vzgoji, da se
bo društvo tesneje povezalo z
drugimi organizacijami, pred-
vsem z organizacijo ZB in pred-
vojaško vzgojo.
Vsi sklepi so bili soglasno
sprejeti. Iz vseh teh sklepov se
vidi, da je program društva ze-
lo obširen, kajti tu še niso za-
jeti nastopi, ki bodo po okrožjih
ter so seveda v okrožnem me-
rici. Upravni odbor in z njim
vsi pripadniki društva bodo
morali bolj z zavestjo in voljo
delati in bo tudi ta program
dosežen, kakor je bil lansko-
letni.
Po končani skupščini je bila
poslana brzojavka Telovadni
zvezi Slovenije v Ljubljano, v
kateri markovski telovadci ob-
ljubljajo še večje delo in po-
žrtvovalnost na fizkulturnem
polju, in tako tudi s tem poma-
gajo pri izgradnji naše sociali-
stične domovine.	OP
sodelovala je na okrajnem ga-
silskem nastopu v Ptuju ter
rajonskem v Gorišnici in Ma/-
govcih. Društvo je izvedlo last-
no titovo štafeto ter nesio šta-
fetne palice rudarjev iz Pod-
gorc in državnega posestva Za-
vrč na progi iz Markovec do
Ptuja.
Prvega maja je prikazovalo
v Ljubljani narodne in stare
ljudske običaje iz Lukarije ter
se v septembru udeležilo z istim
programom mednarodnega fp-
stivala za folkloro v Opatiji,
kjer so posebno s »Kurenti«
želi splošno priznanje vseh
udeležencev iz inozemstva.
Vidite tovariši in tovarišice,
naše delo v preteklem letu ni
bilo tako malenkostno, kot si
to nekateri predstavljajo, je
poudaril načelnik v svojem po-
ročilu, ali vendar imamo še
mnogo hib in napak, ki bi se
dale ob dobri volji članov in
sodelovanju drugih organizacij
lahko odpraviti in bi bili potem
naši uspehi še večji, bi gotovo
še bolj pripomogli k hitrejši
izgradnji naše socialistične do-
movine.
Poročilo o blagajniškem poslo-
vanju je podala tov. Terezija
Strafela, ker je blagajnik v JA.
Iz blagajniškega poročila je
razvidno, da je bilo poslovanje
društva aktivno in so se sred-
stva uporabljale v pravilne svr-
he.
Poročilo za nadzorni odbor
je podal Bezjak Peter, ki je
poudaril, da je treba posvetiti
več discipline v društvu in
okrepiti sodelovanje z drugimi
množičnimi organizacijami.
Po poročilih je govoril o no-
vem imenu telovadne organiza-
cije načelnik Štrafela Jože, ki je
poudaril, da si telovadna organi-
zacija lahko šteje v čast, da sme
nositi ime »Partizan« in da naj
bodo pripadniki društva tako
požrtvovalni in disciplinirani,
kot so bili jugoslovanski parti-
zani za časa narodne osvobo-
dilne vojne. V diskusiji so se
vsi člani soglasno odločili za
novo ime.
V	nov upravni odbor društva
so bili izvoljeni najbolj požrtvo-
valni in zavestni člani: za pred-
sednika Štrafela Jože, za pod-
predsednika Golob Janez, za na-
čelnika Strelec Alojz, za podna-
čelnika Štrafela Janez, za načel-
nico Horvat Neža, za podnačel-
nico Ljubeč Julijana, za tajnika
Štrafela Terezija, za blagajnika
Kolarič Franc in za gospodarja
Lesjak Anton ter za referenta
za propagando Simonič Alojz. V
nadzorni odbor so bili izvoljeni
Bezjak Peter, Štumberger Anton
in Kline Marko.
Letna skupščina je sprejela
sledeče sklepe:
V	januarju se izvrši telovadna
akademija in smučarski dan, v
kolikor bodo za to dani naravni
»pogoji. V marcu se izvedejo
tekme za orodnega prvaka v
društvu. V juniju se izvede let-
ni telovadni nastop društva. V
juliju se izvedejo kolesarske
Marulek demantira
v našem uredništvu se je
oglasil Marulek ter ves »razka-
čen« demantiral izmišljeno vest,
češ, da je bil najden pri »Ribi-
ču« po tem, ko so ga Cirkulan-
aani, želeč, da bi iih s tovarišem
Matjašekom zopet obiskala v
Cirkulanah ter jih spravila do
smeha, kot sta to storila enlcrat
v letošnji pomladi, iskalj po ča-
sopisih.
Marulek je ob tej priliki iz-
javil, da pride v Cirkulane 23.
decembra letos ob 3. uri popol-
dne. Po zadnjič objavljenem,
Marulek tudi tokrat ni hotel
dati o Matjašeku nobenih izjav
razen tega, da ga bo spremljal
v Cirkulane, kjer da bo takrat
več smeha, kot ga lahko po-
vzroči samo ena »pintna« ste-
klcnka.
Marulek je še izjavil, da se
na Silvestrovo ne bo nahajal pri
»Ribiču«, temveč da bosta skup-
no z Matjašekom prebila Sil-
vestrov večer v veseli družbi v
dvorani Titovega doma v Ptu-
ju.
o
Iz uredništva
Dopisniku -po-ka iz Haloz
sporočamo, da doois, k| ga je
poslal, ne more biti objavljen,
ker anonimnih dopisov ne ob-
javljamo.	Uredništvo.
PIC
v nedeljo, 9. 12. 1951., so se
zbrali v sejni dvorani MLO
Ptuj člani NK Drave k svojemu
rednemu občnemu zboru. Ude-
ležba je bila slaba, čeravno je
bilo slehernemu članu jasno, da
se ob tej priliki polaga račun
o med letom izvršenem delu in
prikaže življenje športnega
društva v tem letu.
Tov. Horvat, ki je pred ne-
davnim prevzel tajniško mesto,
je podal kratko objektivno po-
ročilo. Nato je poročal predsed-
nik NK Drave tov. Pemer Sta-
ne, ki je v obširni in konkretni
analizi prikazoval predvsem de-
lo odbora. Pri tem je ugotavljal,
da je večji del odbornikov po-
zabil na zadane sklepe in pre-
vzete naloge. Delo odbora je
predvsem slonelo na ramenih
predsednika in tajnika in ne-
katerih redkih odbornikih. Zelo
kritično se je dotaknil discipli-
ne pri odboru, predvsem pa tudi
pri nekaterih igralcih. Prav ta-
ko je grajal absolutno pomanj-
kanje športnega duha in fizkul-
turne zav^esti v vrstah nogome-.
tašev...
•V kratkih obrisih je prikazal
tov. Arbes dosežene uspehe in
vzroke neuspehov kluba. Mesto
v II. slovenski ligi lahko mirno
ocenimo za neuspeh z ozirom
na dober plasman v spomladan-
skem tekmovanju in pa doseže-
ne uspehe v pokalnem turnirju
v Mariboru, kjer je moštvo pri-
kazalo izredno požrtvovalnost in
disciplino, kar je bilo tudj po-
plačano s I. mestom turnirja in
s pokalom, čeprav sta tekmova-
la pri tem turnirju tudi dva
kluba T. slovenske lige. Nadalje
je v diskusiji podal ix)trebne
smernice za uspešnejše delo v
bodoče.
Omenjeni tovariši, načelnik
noštva tov. Serdinšek kakor tu-
di ostali diskutanti so razen
ostalih problemov predvsem po-
udarjali tudi potrebo rednega
in smotrnega treninga v raz-
dobju do pričetka novega tek-
movanja.
Tovariš Vobner Kari je rutl-
nirano vodil delovno predsed-
stvo in dejansko uspel razgibati
diskusijo po najtežjih vpraša-
njih. Trudil se je razčistiti pro-
bleme in dejansko ugotoviti
vzroke slabih uspehov nogomet-
nega moštva v letošnjem prven-
stvenem tekmovanju, v čemer
je tudi uspel.
Objektiven opazovalec, ki bi
prisostvoval občnemu zboru,
sledil poročilom predsednika in
tajnika in ostalih diskutantov,
bi gotovo — morda z majhnimi
dopolnitvami, podal sledeči za-
ključek: delo odbora je. čeprav
je slonelo skoro v celotj samo
na predsedniku in tajniku klu-
ba, bilo v tem letu uspešno kot
še v nobenem letu. Organizaci-
ja tombole prav gotovo ni bilo
malenkostno delo. Zasluga ome-
njenih in redkih odbornikov ter
nekaterih igralcev je bila, da je
ta stvar uspela, čeprav bi bil
finančni efekt lahko še boljši,
če ne bi odpovedali gotovi od-
borniki ravno takrat, ko bi bilo
potrebno najbolj pomagati. Ta
primer, ki je bil dejansko naj-
teže delo v funkcioniranju od-
bora, toda hkrati tudi naj-
uspešnejši — pa le ni edini slu-
čaj v prizadevanju zagotoviti
potrebna finančna sredstva klu-
bu. Med letom, ko je bilo toli-
kokrat kritično stanje — tako
daleč, da je bilo vprašanje ali
bo moštvo lahko odpotovalo na
določeno tekmo ali ne — bi
lahko zopet videli požrtvovalne-
ga predsednika, kako si je pri-
zadeval izposoj evati potrebno
lomoč... In to je bilo mnogo-
krat!
Pa moštvo? Tov. Serdinšek,
kot načelnik si je gotovo mnogo
prizadeval, da bi imel vrsto
prvega tima strnjeno, disciplini-
rano in kar je najvažnejše —
izurjeno in pripravljeno za vsa-
ko srečanje. To je bila skozi ves
čas tekmovanja težka naloga, ki
pa je bila težja kot bi bilo tre-
ba in to vsled pomanjkanja za-
vesti in discipline pri poedinih
igralcih. To so bile notranje
slabosti moštva, ki so se končno
odražale tam, kjer se prične živ-
ljenje vsakega nogometnega
kluba, ko stopa pred množico
ljudi — to so tekme na igriščih.
Posebno kritično je bilo to v
zadnjem razdobju tekmovanja.
Krog navdušenih simpatizerjev
in gledalcev se je vsled tega ob-
čutno zožil. Ponov*no bo treba
zgrabiti za delo. Predvsem bo
treba vliti nogometašem več
športnega duha. vet discipline
in končno več čuta odgovorno-
sti napram fizkulturni organiza-
ciji, ki prav tako želi prisoevati
svoj delež pri vzgoji socialistič-
nih ljudi. To je slednjič tudi že-
lja ljubiteljev fizkulture, Odeo-
vomost napram drueim množič-
nim organizacijam in naše bit-
nosti sploh, pa Športni organiza-
ciji nar^i^^nost narekuje dolž-
nost .. To bo naloga novoiz\-o-
Ijenega odbora, v katerem žal
Mraz je najboljši orač
Ing. Zoreč Egon
Znano je, da je vsaki rastli-
ni potrebna neka količina vode
za njeno rast, razvoj in pod.
Ozimni posevki, ki so zasejani
v jeseni, preko zime lahko v za-
dostni meri izkoristijo vlago.
Drugače pa ie s pomladanskimi
posevki. Njihova rastna doba je
le pet mesecev. Z zimsko vlago
se lahko okoristijo le, če je te
dovolj ostalo v zemlji iz zim-
skega časa. Jasno je torej, da
mora naše prizadevanje iti v
smeri, da bi zemlji očuvali čim
več vlage, ki jo bodo pomla-
danski posevki tako krvavo ra-
bili. Posebno koruza rab, mnogo
vlage in pri njej je važno, da jo
dobiva iz spodnjih zemeljskih
plasti.
Pozno jesensko in zimsko ora-
nje je torej važen agrotehniški
ukrep, ki pa posebno pridobi na
važnosti, če upoštevamo še delo-
vanje mraza. Mraz je nedvom-
no najboljši orač. Noben plug
in še tako spreten obdelovalec ne
more storiti tega, kar napravi
mraz, seveda le, če mu damo
za to priliko. To se pa zgodi le,
če zemljo v jeseni aH zimi od-
premo, pustimo v grudicah, da
je mrazu dostopna na čim več-
ji površini. Mraz bo zemljo pri-
pravil v stanje, da bo primerna
za pomladansko setev bolj ka-
kor kakšen koli orač.
Zimsko oranje, za katerega je
letos toliko lepe prilike, ie treba
izvršiti čim globlje. Brazde naj
se dobro obračajo in preveč ne
drobijo. Lahko orjemo celo, če
je zemlja mokra, ali celo, če je
zapadlo malo snega; mraz bo
vse popravil.
Najbolje je, če v jeseni pre-
orjemo sploh vso nezasejano
zemljo. Za tako oranje je po-
trebna močna vprega, zato nam
pa tudi odlično služI — traktor.
Na mnogih kmetijskih obra-
tih bi lahko imeli veliko lepše
pridelke pomladanskih kultur,
če bi dosledno izvrševali globo-
ko jesensko in zimsko oranje,
ki bi ga dopolnil še najboljši
naravni orač — mraz.
Krvavo iiš najuspešneje zatiramo
v jeseni in po zimi
Med največje škodljivce ja-
blan spada brez dvoma krvava
uš Kot marsikaj, je tudi ta
žkodljivec bil prenesen v 18.
stoletju iz Amerike. Danes ga
poznajo povsod, kjer uspeva
sadno drevje, krvava uš pa ga
imenujemo zato, ker se iz njega,
če ga zmečkamo, pocedi rdeča,
kr\n podobna tekočina.
Krvavo uš najdemo na viso-
kodebelnih in pritličnih jabla-
nah vsake starosti najraje na
tistih delih, kjer je skorja naj-
nežnejša in v posebnih, volne-^
nemu vlaknu podobnih zavitkih,
ki jo branijo pred vlago in so-
vražniki, pogostoma v kupčkih
ali vrstah. Ce te skupine uši
pogledamo malo bliže, vidimo
tri vrste živalic, ki se med se-
boj razlikujejo po barvi in ve-
likosti. Dorasle samice so naj-
večje, nedorasle so manjše, obo-
je brez kril. Vse mirno čepe na
svojih mestih, rilčke pa imajo
zabodene v nežno kožo drevesa,
od koder srkajo potrebno hrano.
Zaradi tega nastajajo na dre-
vesu grčaste, raku podobne
brazgotine.
Škodljivec je manj nevaren,
dokler napada tu ali tam kako
vejico na drevesu. Kako neva-
ren pa lahko postane, je raz-
vidno iz hitrosti njegovega raz-
množevanja, ki se vrši v geome-
trijski postopicl, vendar z za-
četno: samica rodi 30 do 40 mla-
dih samic, ki hitro rastejo ter
takoj nadaljujejo z razmnoževa-
vanjem, kar se ponovi dO 10-
krat letno. Krvava uš napada
nekatere vrste jablan rajši ka-
kor druge, nekaterih pa sploh
ne. Zelo rada napada zlato par-
meno, rumeni bellfleur, vse
kalvile, šampanjsko reneto, car
Aleksander in druge finejše vr-
ste; redko ali sploh pa ne: ka-
nadke, grafenštajnke, rdečega
štetlnca, londonskega pepinga.
Krvavo uš zatiramo
najuspešneje v jeseni
in pozimi
živalce zmečkamo mehanično,
ali jih namočimo s tekočino, ki
raztaplja njihovo prevleko in
živalco obenem ugonobi. Močno
napadena drevesa le s težavo
zdravimo, najbolje jih je podre-
ti in zažgati. Najboljša sredstva
za zatiranje so: petrolejeva
emulzija, drevesni karbolinej,
navaden močan lug. Petrolejeva
emulzija temeljito pokonguje
krvavo uš, prav tako pa tudi
drevesni karbolinej, medtem ko
je lug staro in uspešno sredstvo
KINO — Ptuj
Od 14. do 17. dec. francoski
film »TONE IX TONCKA«.
O Francozih, še bolj pa o
Francozinjah so pri nas razšir-
jena čudna mnenja. Francija —
to je Montmartre s svojimi bo-
hemi, s Follies Bergžres in dru-
gimi slavnimi zabavišči, Fran-
cozi pa so nekaka izboljšana Iz-
daja Italijanov, kakršna je vul-
garna sodba o teh, ni da bi. go-
voril, Francozinje pa naj bi bile
nekaj med Madame de Pompa-
drour, Marijo Antoiette in Da-
niele Darrieux..
Ne pozabimo, da Je Francija
stara, delovna dežela, kjer ce-
nijo tiste, ki kaj znajo, kjer
morda od vsega najboli ljubijo
družinsko življenje. Povprečen
Francoz je delaven, ljub9č mož
in skrben oče, Francozinja pa
skrbna gospodinja, varčna in
spretna. Posebno velja to za
preproste ljudi, ki držijo Fran-
cijo pokonci: delavce in kmete.
Tako sta živela v Parizu To-
ne in njegova žena Tončka. On
je delal v knjigoveznici, ona pa
je bila zaposlena v veliki trgo-
vini. Živela sta skromno v pod-
strešnem stanovanju, želela sta
si otrok in blagostanja. Sanjala
sta o skromni trgovinici, o mo-
torju... o vsem, kar jima je
pomenilo srečo. Ljubila sta se,
včasih sta se tudi sprla, kdo se
pa ne? Kati Tončka je bila
ljubko dekle, marsikdo je vrgel
oči za njo, a ljubila je samo
Toneta. Tone pa ne bi bil pravi
možak, če ga včasih ne bi za-
grabilo ljubosumje...
Tako jima Je teklo življenje
iz dneva v dan. Do tistega dne,
ko je Tončka kupila loterijsko
srečko — ki Je zadela glavni
dobitek. Kazalo je, da se jima
je sreča prav na široko na-
smehnila, vse sta Si že izraču-
nala. Tone je ves razburjen te-
kel vnovčit srečko, a se je vrnil
nrav tako reven, kot je odšel.
Nekakšen zlomek je rez noč za-
menjal srečno številko na sreč-
ki...	I
Toda tistim, ki se ljubijo, je
sreča naklonjena,..
»Tone in Tončka« je zares
prisrčna slika francoskega pre-
prostega človeka, njegovega
življenja In njegovih želja. Uli-
ce Pariza, podzemeljska želez-
nica In stanovanjske kasarne
dajejo prepričljivo ozadje pri-
kupni, zares prisrčni igri glav-
nih junakov, Claire Maffel in
Rogerja Pigauda.
*
Od 21. do 24. dec. angleški
film »OBALA«.
Peter McCobe, ladijski kurjač,
zapusti ženo kmalu po prvi
svetovni vojni brez sredstev s
tremi otroki: Noro, Connie in
Georgom Aleksandrom.
Liverpoolska četrt oblikuje
člane McCobeove družine vsa-
kega po svoje. Starejša hči No-
ra postane delavna in pogumna
v neprestanem boju za obstoj.
Drugi, Connie, je všeč bolj lahko
življenje, mladi George Ale-
ksander pa se razvije v zelo
dobrega študenta.
Leta 1930, ko po vsem svetu
vlada huda ekonomska kriza.
Nora spozna Bensa, mladega la-
dijskega strojnika. Na poroko
ne moreta misliti, ker je Bens
že dve leti brez dela.
Po štirinajstih letih na morju
se McCobe vrne domov. Ker je
večkrat pijan in se rad pretepa,
mu kapitan ladje po prihodu v
liverpoolsko luko sporoči, da bo
na prihodnji vožnji zaposlen kot
navaden kurjač. To spravi Mc
Cobea v bes, ki ga privede do
umora.
Film je Izdelan po romanu
Johna Brophyja in se odlikuje
po dobri in realistični igri. Be-
da zaradi brezposelnosti, ki je
zajela svet v času velike gospo-
darske krize, je množično pri-
kazana. Prav ganljiv je prizor,
ko mladi McCobeov sin Ale-
ksander, ki se je rodil med oče-
tovo odsotnostjo, recitira očetu
v ječi latinski verz iz Vergili-
jeve »Eneide«.
Tragedija se je dogodila v li-
verpoolskem pristanišču. Živ-
ljenje teče v veliki revščini na-
prej, a volja ljudi in njihova
želja po sreči ne usahnejo.
pogrešamo najzaslužnejših ljudi
starega odbora, za katere pa
smo prepričani, da bodo v bo-
doče tudi pomagali in delali za
procvit društva.
Resolucija, ki je bila poslana
Nogometni zvezi Slovenije na
pobudo predsednika delovnega
predsedstva tov. Vobner j a, je
nakazala bodoče delo in vsi. ki
gledamo v fizkulturnem društvu
odnosno v nogometnem klubu
Drava ustanovo, ki se trudi
vršiti razen obilo ostalih nalog
tudi vzgojno funkcijo pr^-
v3om pri mladini in naših pio-
nirjih, kateri morajo postati za-
vedni in plemeniti fizkulturni-
ki, želimo pri bodočem delu
usT>eh na vseh poljih. Naj bi s
pritegnitvijo širokega kroga
mladine razgibali tudi druge
panoge fizkulturne deja\Tiosti,
ki je žal v našem kraju popol-
noma zaspala.
Nekaj za gospodinje
Za koline ni potrebno imeti i
prevelikih skrbi, ker se lahko j
kaša za krvavice dobi ali pa iz, i
dela na Mestni ekonomiji ^
Ptuju v vsaki količini. Ajdo jg
treba poprej skuhati in posušiti
ječmen in proso pa prinesti fiJ
sto v mletev ali v zamenjavo'
za kašo.
Gospodinjski tečaj
v Ptuju
v osnovni šoli v Ptuju bo pri,
čel v ponedeljek 17. decembra
gospodinjski tečaj, ki bo trajal
dva meseca. V tečaj se bodo
sprejemala dekleta iz šolskega
okoliša, ki so že dovršila 18. le-
to starosti. Ce bo število prijav,
Ijenk preveliko, se bo vršil še
drugi tečaj v drugi polovici fe-
bruarja 1952. Podrobnejša na-
vodila bodo dobila dekleta in
starši na roditeljskih sestankih,
ki bodo v nedeljo 16. decembra
na vseh krajevnih ljudskih od-
borih šolskega okoliša. Prijave
za tečaj se sprejemajo v pisarni
upraviteljstva osnovne šole v
Mladiki.
Okrajno gledališče Ptuj
v soboto 15. dec. ob 20. uri;
Ivan Cankar: I*ohujšanje v do,
lini šentflorjanski. Počastitev
obletnice Cankarjeve smrti.
Uvodno besedo bo imela prof.
tov. Sluga Vida.
Nedelja, 16. dec. ob 15. uri:
Jurčič-Desetak: Deseti brat.
Nepreklicno zadnjič.
Predprodaja vstopnic od pet-
ka popoldne dalje pri gled. bla-
gajni.
Obvestilo
Mestni ljudski odbor v Ptuju
obvešča vse mladince roj. 1933,
stanujoče na področju MLO, ka-
teri še niso .•VT)isani v spisek za
predhodno regrutacijo in niso
prejeli poziva, da se dne 17. in
18. decembra 1951 od 7. do 12.
ure .javijo na tajništvu MLO v
svrho VT>isa v spisek predhodne
reprutacijc.
Oporar.iamo vse mladince let-
nika 1933, k?kor tudi podjetja
in ustanove kjer so imenovani
zaposleni, da se brezpogojno .ja-
vijo navadencRa dne.
MLO Ptuj - tajništvo
MALI OGLASI
»Ptu,isk! tednik« Vam omogoči,
da prodaste, česar ne potrebu-
jete, kupite, kar rabite, zame-
njate ali najdete izgubljeno ali
pozabljeno, poskrbi \>rn stano-
vanje ali službo, posreduje po-
stranski zaslužek, poišče gospo-
dinjsko pomočnico, najde ukra-
deno kolo, poišče inštruktorja
Va.^emu sinu gimnazijcu, pre-
kliče izgubljene dokumente itd.
OGLAŠUJTE V »PTUJSKEM
Otroško trikolo je bilo pozablje-
no dne 9. 12. 1951 na pločniku
Trg svobode 7, Ptuj. Poštene-
ga najditelja prosim, da spo-
roči SA'^oj naslov proti nagradi
v upravi lista.
Železno peč prodam. Naslov v
upravi lista.
Kupim psa ptičarja, starega od
6 do 8 mesecev. Prejac Janko,
Zelenikova 1, Ptuj.
Zatekel se je mlad lovski pes.
Predati ga Zorčič Otmarju,
Ptuj, Trstenjakova ulica 3.
Prodam »Singer« šiv.alni stroj.
Naslov v upravi lista.
Našel sem tri ključke. Kdor jih
je izgubil, naj jih dvigne v
upravi lista.
Delavcem in nameščencem —
lastnikom stanovanjskih hiš
na področju mesta Ptuj, je na
razpolago kretit za popravilo
stanovanjskih hiš. Interesenti
na i vložijo tozadevne prošnje
takoj, najpozneje pa do 18.
decembra t. 1. na tajništvo
MLO Ptuj.__
ZA ROJSTNI DAN in ob drugih
primernih prilikah je najlepše
darilo lonček cvetlic-ciklam.
ki jih dobite po zmernih ce-
nah in v veliki izbiri na
Mestni ekonomijj v Ptuju.
PRODAM SPALNICO iz češnjc-
vega lesa in kuhinjsko kre-
denca Naslov v upra\i lista.
Podpi,s«ina Petrovig Neža, poS-
hči. Vel. Vamica 19 obžalujem
in preklicu jem vesti in trdit-
ve, ki sem jih raznašala o
Fošnarič Mariji, delavki
Vel. Vamici 17, ker so neres-
nične ter se ji zahvaljujem za
odstop od že vložene zasebne
tožbe.	Petrovič Neža.
Stavbna parcela v Ptuju (lOOO
kv. m) prvorazredna lega, na
prodaj. Naslov: Parcela, pošt-
no ležeče, Ptuj.