38. štev.
■
V Kranju, dne 24. i septembra 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list
Stane ta Kranj i dostarljanje« ca dom 4 K, po poŠti za celo Isto 4 K, u. pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe bret istodobne ▼pošiljat?* naročnine ae ne oiira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Fleriana v «Zvezdi>.
Izhaja vsako soboto == zvečer =
Inaerati se računajo ta celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvti naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo.
Škofjeloški občinski odbor proti oskrbništvu cerkvenega premoženja.
I a kakor smo prednnevali, tako te je tudi zgodilo. Škofjeloški občinski odbor v svoji seji od 17. t m. ni bil voljan kloniti svojega tilnika in se ponižati pred farovsko komando. Sklenil je namreč, da naj se vloži pritožba na c.kr. deželno vlado v Ljubljani zoper razsodbo c kr. okrajnega glavarstva v Kranju v zadevi ureditve cerkvenikove in orga-aistove plače. Nuta pa tako skleaila odbora županstev Zminec in Stara Loka is lahko umljivih vzrokov. Ako davkoplačevalci teh d vi h občin tako radi plačujejo povečane doklade, je seveda popolnoma prav, mi nimamo nič proti temul
Svojim čitateljem poročamo o dogodkih v navedenih občinski seji, v kolikor se tiče nale zadeve, sledeče:
G. mestni župan Lenček je, preidši na to točko dnevnega reda, naprosil svojega namestnika g. podžupara Šolnika, naj prevsem prečita obširno razsodbo in razloge c. kr. okrajnega glavarstva. G. podžupan je vstregel tej prošnji in ko je dokončal čl ta nje, je g. župan o tvoril debato.
Za besedo se je oglasil g. občinski odbornik Zgon. G. Žigoa je govorii približno sledeče:
•Ravnokar smo slišali razsodbo c. kr. okrajnega glavarstva, vsled katere se heče vsem davkoplačevalcem farne občine škofjeloške vsiliti novo, nepotrebno, a zato občutno breme. Da bi se nam pa obenem nudili kaki novi viri dohodkov, seveda o tem ni govora.
Gotovo je bil marsikateri izmed gg odbornikov navzoč pri konkurenčni obravnavi, ki jo je
vodil c. kr. okrajni glavar v tej dvorani. Takrat se je tu slišal samo en glas: «Nič novih doklad — nič novih doklad I» Ako ima torej konkurenčna obravnava kak pomen, potem je razsodba c. kr. okrajnega glavarstva naravnost nasprotna želji davkoplačevalcev, ker se njih glas ni vpolleval. Zbog tega je pa naše mestno županstvo dolžno se potegniti za koristi vseh davkoplačevalcev in stavim sledeči predlog:
Glede na razsodbo c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju od dne 5. septembra 1910, It. 19 784, tuuradno prispelo dne 8. septembra 1919, pod opr. št. 1893, s katero se vsled proloje tukajšnjega župnega urada in na podlagi konkurenčne razprave, ki se je vršila dne 22. avgusta 1910, določa cerkvenika in organistu tukajšnje farne cerkve plača v skupnem znesku 1220 K na leto in bi po tej razsodbi bili škofjeloški farani, torej tudi davkoplačevalci, spadajoči pod naše mestno županstvo, zavezani prispevati k tej plači potom doklad na direktne davke (izvtemti osebno dohodnino in plačarino), ki so predpisani v kraj nem obsegu nale fare;
z ozirom na to, da bi bile te cerkvene doilaie popolnoma novo breme za nale davkoplačevalce, ker sta se doslej plačevala cerkvenik in organist iz cerkvenih dohodkov, kateri dohodki so vedno za to zadoščali, a so se sedaj naenkrat zmanjšali, ni povsem verjetno, ker ta trditev ni le nikakor dokazana;
z ozirom na to, ker so se brezizjemno vsi na konkurenčni obravnavi navzoči davkoplačevalci izrekli zoper plačilo kakršnihkoli doklad za prispevanje k plači cerkvenika in organista in so se s tem v ogromni večini strinjali tudi drugi davkoplačevalci, ki radi prenapolnjene mestne dvo-
rane, kjer se obravnavalo, niso mogli priti do besede in ugovarjati zahtevi župnega urada;
z ozirom na to, da je, ko je prebivalstvo mesta Škofje Loke izvedelo o sklicanju konkurenčne obravnave in nje izidu, nastalo pri veliki večini davkoplačevalcev silno razburjenje, ker se smatrajo te doklade, ki se od njih zahtev« bolj kakor čin samovoljnosti, nego pa da bi odgovarjale glavnemu načelu pri določitvi davkov in doklad, to je, da bode te doklade kolikor največ mogoče upravičene in pravične;
z ozirom na to, da morajo občinski odbori polagati največjo skrb na to, da se potrebne doklade za pokritje, iz občinskega upravnega gospodarstva nastalih letnih primanjkljajev kolikor mogoče znižajo, ne pa povišajo;
z ozirom na to, da se ravno v našem občinskem gospodarstvu moramo leto za letom boriti z razmeroma prevelikimi proračunskimi primanjkljaji, ki so povzročili, da so se občinske doklade za pretekla leta morale po viša vati in bo brez« dvorano tudi za bodoča1 leta neogibna potreba poskočiti s dokladami že za občinske potrebe;
z ozirom na to, da bi ravno tudi te nove doklade za ureditev plače cerkvenika in organista otežkočale finančno operiranje v naši občini in da bi davkoplačevalci, ki so že sedaj preobremenjeni z vsakovrstnimi davki in dragimi javnimi plačili, s nezaupanjem spremljali vsako nadaljno delovanje našega občinskega odbora, ako bi ob pravom času no izkulali zastaviti vse sile, da odvrnemo od davkopkčavalcev novo občinsko breme, ki se jim hoče s tem n&ložititi;
z ozirom na to, da po splošnem mnenju se konkurenčna obravnava za tozadevno ureditev
PODLISTEK.
O koleri.
Is vseh strani se čujejo platni klici: kolera, kolera jo tu, je že v Avstriji i. t. d. Res je. Tudi pri nas v Avstriji, osobito na Dunaju, so zasledili par slučajev kolere, zaneseno k nam is dragih držav. Strašno pa divja kolera po Rusiji in tudi po južni Italiji se je jako razširila.
Bilo bi napačno, ako bi tajili, da je kolera že prav blizu nas. Treba je ljudstvo pravočasno opozoriti, kako naj se upre krutemu sovražniku.
Čistost, snažnost je prvo in glavno obrambno sredstvo tudi zoper kolero. Ni torej res, kar pravijo nekateri: «ah kaj, če jo moram dobit', jo itak dobim in ji ne uide m!» in se nič ne brigajo proti njej. To so norci in lahkomišljeniki I Dokler so morem, se nevarnosti branim.
Kolero provzročajo bacili« Ti bacili so v vodi, osobito ? pitni. Ce je torej v kakem kraju le sum sa obstanek kolere tamkaj opravičen, umivajmo se le z dobro prekuhano in ohlajeno vodo in pijrao enako vodo. Pri kuhanju vode se bacili uničijo. Siritelji kolero so tudi vsa živila, ki so bila v ne-prekuhani vodi oprana, sadje, zelenjava i. t. d.
Bacili kolero se vgnezdijo v tankem črevesa, kamor pridejo vsi skozi želodec. Kdor ima zdrav želodec in torej zdravo želodčno kislino, pri njem ta kislina bacile pomori in pri takem človeku nI
velike nevarnosti. Pri ljudeh slabih želodcev pa uplivajo bacili strašno in se tudi silno množijo.
Odpadkov človeka, bolnega na koleri, se bog-nedaj dotikati, kdor pa se jih je na kakrlenkoli način dotaknil, naj se takoj očisti in naj vpraša za svet zdravnika.
Domovina kolere je v nekaterih krajih Indije, kjer včasi gospodari celo leto. Tamolnji prebivalci silno trpijo, ker ne poznajo zdravniških predpisov ter niti najnavadnejtih pojmov o pravem načinu življenja in — snage. Is teh krajev se zanaša kolera v druge dežele. Največkrat v Rusijo, kjer je že samo letos pomorila nad 50.000 oseb, iato-toliko, če ne več, pa je le vedno bolnih, in vsak dan jih zboli nove stotine. Tudi v južno Italijo se je zanesla in — kakor že zgoraj omenjeno — celo v našo avstrijsko državo.
Bacilov, kateri provzrečajo kolero, se s prostim očesom ne vidi, ampak s povečevalnim steklom. Sele po tisočkratni povečavi so vidi bacil kot mala, en milmeter dolga črtica. V človeških drevesih se razmnože ti bacili t nekoliko urah strahovito. Is vsakega posameznega nastanejo milijoni in milijoni novih. Ti bacili vstvarjajo v črevesih strahovito delujoče strupe, ki zopet provzročajo vsa znamenja, ki se pojavljajo pri koleri t strahovita driske, trajno bruhanje, krči v bedrih, nezavest in smrt
V vsakem človeku, ki jo umrl za kolero, se pri raztelesenju najde bacile; brez bacilov ni ko-
lere. Ti bacili pa morejo priti v človeka le potom zavživanja hrane in vode.
Ljudje, ki imajo kolero ali U so bili v dotiki s na koleri bolnimi, rasnalajo kolero, in sicer tudi ljudje, ki so navidezno zdravi. Vse, kar je kakorkoli prišlo s blatom tU bruhanjem od na koleri bolnega človeka v dotike (bodisi da je le ena kapljica od tega priletela nevidono kam), je sposobno širiti kolero. Kakor že zgoraj omenjeno, so ljudje s zdravimi želodci in z dobro hrano veliko bolj varni pred kolero nego ljudje s slabimi želodci ali taki, ki si kvarijo želodce s slabimi jedrni. Zato se je muogokje opazilo, da je kolera izbruhnila v kakem kraju v ubožnejlih rodbinah, do čim v bogatejših ne. Ko začne bolezen splošno, je seveda lahko mogoče, da nobena rodbina ni varna pred njo.
S kuhanjem in pečenjem se kolerine bacile uničuje. Zato se ne sme v času, ko grozi kolera, nič surovega jesti in nič nekuhanega piti. Sadje, kumare, solata, redkvica i. t. d. se torej sploh ne smejo savživati v času nevarnosti s strani kolere. Pred jedjo si vedno umij roke; na cesti imej rokavice; roke ne podajaj nikomur. Jedi si pripravljaj sam doma in vse dobro prekuhaj In prepeci I
To so nauki za slučaj, da bi se izvedelo, da je tudi v nato deželo že prišla nesreča. Za zdaj se to ne velja. Pač pa velja tudi zdaj kakor vedno geslo: največja čistost in snažnostl N. L.
plače cerkvenika in urganista ni popolnoma pravilno vrnila, ker te na obravnavi ni glasovalo, ali je kdo za nove doklade ali ne, te sploh ni niti konstatiralo Število navzočih, ampak te je vse navkriž govorilo;
z o žirom na to, da ae navedena razsodba opira na razloge, ki bi m dali i zp odbiti z drugimi, nje utemeljitev omajajočimi dokazi,
in končno z o žirom na to, da ae ne more priznati popolna verjetnost v razsodbi pod it. 3 omenjenim izkazom o vseh dohodkih cerkvenika in organista, ki bi jih oskrbniltvo cerkvenega premoženja župne cerkve v Skofji Loki moralo vsako leto predlagati odborom županstev Šzofja Loka, Zminec in Stara Loks, ker ti odbori ne bi imeli nobene pravice do vpogleda v cerkvene račuae same —
predlagam:
Slavni občinski odbor mesta Škofje Loke skleni, da se zoper to razsodbo vloži pravočasno pritožba na c. kr. deželno vlado v Ljubljani.
Gosp. mestnega župana pa prosim, da stavi ta moj predlog na glasovanje in ga sprejme dobesedno v današnji zapisnik.
G. mestni župan je s pravnega ttalilča pojasnjeval razsodbe c. kr. okrajnega glavarstva in tudi drugi gg. odborniki so posegli v debato.
H koncu je le g. obč. svetovalec Flis stavil dodatni predlog, da se naj izroči sestava pritožbe kakemu odvetniku in poveri g. mestnega podžupana, da se dogovori in informira o vsem potrebnem dotičnega odvetnika.
Pri glasovanju se sprejme predlog g. obč. odbornika 2<gona soglasno, dodatni predlog g. obč. svetovalca F.ita pa z večino glasov.
O teh sklepih se je takoj govorilo po celem mestu. Živahno se je komentirala cela zadeva, vti pa so se strinjali s tem, da je treba odločno nastopiti proti novi dokladil
Pritožba proti razsodbi c. kr. okrajnega glavarstva se je zdaj že vložila in pričakujemo torej rešitve.
S 1. državnega šolskega zakona.
Govoril na XXII. g'avni skupä iai Zave-e dne 7. avgusta 1.1.
v Novem mestu Engelbert Oangl. Dalje.
Nravno-verska vzgoja.
Ako je res, kar govori Roseggerjev «Waldschulmeister»: »Grem k otrokom v lolo, da se naučim učiteljevaojal* — potem je tudi res, kar trdim jaz: «Da se naučim nravno-verske vzgoje, ne grem v šolo k našim preljubim krščanskim in katoliškim prijateljem!» (Smeh.)
Da se naučiš nravno-verske vzgoje, pojdi v šolo k učeniku vere ljubezni in odpuščanja, vere bratstva in ponižnosti, ki je le — na križu viseč
— prosil za svoje preganjalce in krvnike, ki ni imel prostora, kamor bi položil trudao glavo! Pojdi daleč atran od pismoukov in farizejev in od njihovih hinavskih hlapcev in od njihovih popačenih in krivih naukov, pojdi naravnost do stu-deoca resnice, aeizkaljene in svete! Tamkaj se napij spoznanja in moči! Proti nebu dvigni jasno, čisto čelo i Ne obračaj ga kakor hinavski hlapci za rešojetelesno procesije k tlom! Pojdi zaničevanjem mimo trinogov posvetnega in duhovskega stanu, s svojimi mislimi se potopi tja v globino svoje duše, ki je pila iz studenca neizkaljene in svete resnice I Tvoje mieli naj se dvignejo, zakaj v njih je vera in nravnost! Na delo pojdi! Močan v sebi, stori močne tiste, ki se zbirajo oko li tebe! Lažniki, hinavci, nečistniki in sovražniki nravno-verske vzgoje te hočejo ngoaobiti. Trgajo te od družice, ki si z njo pred oltarjem skleni! nerazruSno zakonsko vez. (Klici: Ž vio, G r maki) Odjedajo ti zaslužek! Tovariši iz lastnih vrst, kakor so slabiči in brez poguma in brez odločnosti, ta na mesto, kjer ti dele kruh, taje in pehajo v bedo! Pojdi mimo njih t ponosno zavestjo, da nisi naprodaj, pojdi na delo in, uprt na nauke Kristove, vzgajaj mladino veriko-nravno, ne vzgajaj pa mladine fanalilko-strastno po načelih potvorjene morale politiških pipčarjev, kop tarjev in pihalnikarjev! (Gromovito ploskanje.)
Pusti nož v miznici, konja v hlevu, pištolo na kliou — pomladi svojo kri v studencu ljubezni, razjasni užaljenega duha v svojem plemenitem zvanju — tak pojdi na svoje delo ! Otresi si s čevljev prah politilke borbe viharjev, vrzi s suknje marko politiške firme — samo in edino kot učitelj stopi v učilnico! (Odobravanje.)
Tvoja beseda naj ne bo kladivo, ki se pod njega sirovimi udarci zvijajo mlada srca, lepa ta srčeca, da se jih blaga, nežna Čuvstva prelivajo v sirovost, otopelost, strast in sovraštvo! Kakor gre pomladna sapa nad popjem, da se zamaje, raz-poči in razvije v dileč cvet, tako naj gre tvoja beseda, vsa prežeta v ljubezni, naravnost v srca, da zažive in te razvijejo v čednosti in lepoti! (Ploskanje in vzklkanje.)
Pusti jo, od strasti zeleno zlobo, da daje tvoje ime na razpolago zavratnemu orlu-ujedi, ki podpisuje tvojo obtodbo, plačilo poltenemu tvojemu delu! Putti jih, aahujskane slepce, da podpisujejo na ukaz namestnika božjega lažnivo ovadbo proti tebi! Pusti denuncianta, ki ti stopa na vrat z ukradenimi pismi v roki! Pusti ga, z jezikom demokrata, s srcem fanatika in nevoščljivca, da razdira tvoje delo, ki ti ga vrlil dolga leta ljudstvu v blaginjo 1 Pusti jih, priganjače v jarmu politiške odvisnosti, da si nakopljejo poleg preiesto-vanja še greh neznačajnosti! Pusti ga čuvarja zakona, naj ga grize vest ob storjenih krivicah 1 Vsa okolica dili po krvi i — Naj brusijo nože, naj kujejo podkove, naj baše j o puške — to je orožje njihove knlture, to je simbol njihove morale in vere, to je vidno znamenja njihovega pojmovanja nravno-verske vzgoje! (Hrup)
Nekoč so ukradli nekje nekake vzorce potiskanega papirja, kmalu potem so v bližini svetišča Matere prečiste prisegali, da je križ njihovo geslo 1 To je tisti križ, ki je Kristus na njem izdihnil zaradi poštenoati in resnice! Da'jeprib.
Gospodarski del.
Ministrski avot za argentinsko meso Dne
15. t. m. je imel ministrski svet tejo, na kateri je sklenil, da ae takoj obrne na ogrsko vlado glede dovoljenja za uvoz argentinskega mesa. Za tedaj se ima dovoliti uvoz 10 000 ton mesa. — Prodaja argentinskega mesa bo samo dovoljena, ako se bo navedla provenijenca.
Plenica se je pridelalo letos po uradnih podatkih v celi monarhiji okoli 70,020 000 rac; in sicer je dala Hrvatska in Ogrska 54,020.000 mc; Avstrija 16,280 000 mc, Bosna in Hercegovina pa 720.000 mc. Potreba pšenice pa je 63,300.000 mc. Višek nad potrebo je neznaten.
*
Tedenikl čelom t Kranju dne 19. leptembra
1910. lata. — Prignalo se je; 101 glav domače goveje živine, 214 glav bosanske goveje živine, 61 glav goveje živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 189 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 750, oves K 8—, ajda K 7—, repno seme K —, fižol ribničan K 14*25, man-dalon K 13 — koks 15 K, krompir K 2 50 za 50 kg.
Dopisi.
Loške novice.
Svečanostna seja «Sokola» se je vršila v soboto, 17. t. m. ob pol deveti uri zvečer v društveni telovadnici. Navzočih je bilo poleg odbornikov tudi mnogo drugih članov. Po seji so se imele razdeliti bratom telovadcem diplome, s katerimi so bili odlikovani na zadojih dveh tekmah •Gorenjskih sokolskih društev*, oziroma »Gorenjske sokolske župe>, ki sta se vršili prva lani v Tržiču, druga letos na Jesenicah. Lani je bilo odlikovanih pet, letos na Jesenicah pa celo osem naših bratov telovadcev. Pri tej priliki je imel br. Nadilo v telovadnici govor, t katerim je poveličeval svečanost tega dneva. Povdarjal je, kako se moramo veseliti tega dneva, ki nam je pokazal, kak lep uspeh je doseglo naše društvo. Plemenit in vzvišen je cilj sokolski, za katerim stremimo. Toda pot do tega cilja ni lahka in z rožicami posuta, ampak težavna in trnjeva. O Menjal je govornik, da je nale drultvo vzgojilo brate - telovadce, ki neustraleno služijo sveti sokolski nalogi. Ravnokar omenjena odlikovanja pa so telovadci dosegli z neumornimi vajami. Njihova zasluga je, da je nale društvo izmed prvimi sokol« skimi društvi na našem lepem Gorenjskem. Plačilo za njihovo sokolsko delo imajo nali telovadci v diplomah, ki jim jih bo izročil brat starosta. Prisrčno čestita v imenu vseh naših Sokolov na tako častno zmago, ki so jo priborili na javnih telo-vadiščih. Tudi naše društvo je blagrovati na takih bratih, ki jih stavimo drugim, mlajšim, zlasti naraščaju za časten vzgled. Pozval je odlikovane, naj spoznajo, da so si priborili ta odlikovanja le s sestavnim in vztrajnim delom. V tem spoznanju
Na selitvi.
t.
Neke lepe nedelje dopoldne sedim na vrtu pred hišo svoje gospodinje v prijazni cvetoči utici, čitam v zanimivi knjigi, sanjarim o bodočnosti in — dobro mi je. Pravo nedeljsko razpoloženje. Citam torej in sanjarim, poslušam žvrgolenje tičkov nad in žuborenje bližnjega potočka pod seboj in željno diham vase sladki vonj cvetlic in rož, ki veje iz vrta, ki je v najnujnejšem cvetju. Kratko, srečnega se čutim. Kar zaslišim moje ime. Prislul-nem. Da, to je glas pismonoše, ki se pogovarja nekje za bilo z mojo gospodinjo, moža, ki ml je prinesel v moj gorski paradiž sicer že marsikako presenečenje in razočaranje, a tudi marsikaj koristnega in prijetnega. Bližajo se trdni koraki.
•Dober dan, gospod, priporočeno pismo imate 1« Nekoliko začuden povzamem pismo, ki je imelo označbo «priporočeno — ekspresno». Na prvem hipu spoznam uradni značaj. Nemirno ogledujem pismo, zakaj kadar mi moji, vse časti in spoštovanja vredni predstojniki pošiljajo v gore taka pisma, že vem, da pomeni to zame samo dvoje stvari: ali velikansko sitnost ali pa velikansko prijetnost, — avanzma.
Sploh so pa zame le navadna priporočena uradna pisma znamenit dogodek, ker v mojem gorskem raju ni nič tako važnega in nič tako nujnega, da bi bilo potreba ubogo polte mučiti s takimi pismi Morda povišanje ? Hm, je že mogoče. Radoveden odprem slednjič pismo in čitam — prestavljeni Prestavljen iz ljubljenih gor, daleč dol v Dalmacijo 1 V treh, štirih uradao-suhopnrnih stavkih je t odloku vse povedano. Kratko: odidi takoj po prihodu naslednika, ki je že na potu, seveda ko si mu oddaj v redu vse insignijt in
dolžnosti urada. Nič kaj vesel, vržem pismo na raza in se zamislim. S kakim veseljem sem pohitel iz lumnega, bliščečega Dunaja v omiljene mi domače gerel Upal sem, da me pustijo tu iti v pokoj. Kje so sedaj zlati gradovi, ki sem jih zidal le pred nekaj minutami P Zbogom, Milka, lepa devojka valkega krčmarja in kramarja — usoda nama ni mila; ne, prav zares ne. Kako lepo sem si ravno danes vse izmislil: v kratkem, ko me povišajo, zaprosin njeno roko; ne bo me odbila, gotovo ne. Nekaj premoženja ima tudi; sanjal sem dalje o beli hišici s cvetočim vrtičkom okrog nje, za hišico čebelnjak, pred njim klopico in na njej sem videl v duhu v tesnem objemu dva mlada človeka, za las podobna Milki in meni. Jezno zagrabim nesrečni odlok, ki me je naenkrat spravil ob hišico z vrtičkom, čebelnjakom, klopico in Milko i a ga zmalim v žep, da ga obvarujem še hujših neprilik, ki bi ga lahko doletele v moji jezi. Ptički žvrgolijo kot poprej, potok žubori kot poprej, in cvetice in rože duhtijo kot poprej, samo jsz postanem tožen in potrt. Toda le za hip, kajti hvala bogu in vsem svetnikom, moja narava ni, da bi se dolgo kujal. Prevdarim: ukaz je ukaz, sanje so sanje. Zamišljen le stojim ob mizi, ko se izza ogla hišice prikaže sklonjena postava starke, moje gospodinje; na pol v zadregi si brile suhe, žuljave roke v čisti nedeljski predpasnik in me zvedavo ogleduje; vem, da je radovedna, kaj mi je prineslo izvanredno pismo. «Predstavili so me, mati,* ji rečem. Prestrašila in razžalostila ae je dobra duša. Povem ji, da imam v kratkem oditi in da naj vte moje stvari — veliko jih itak ni — spravi v red. Otožna se vrne v hišo, da ustreže moji želji. Jaz pa jo v režem dol v vas, k vaškemu krčmarju in kramarju, ki ima deklico, s katero
sem v svojem sanjarenju sedel na klopici ob če-belejaku za hišico, v tesnem objemu.
Nekaj dpi nato že sedim zgodaj zjutraj v gugajočem se vaškem kolesiju. Zraven in pred seboj imam v dveh močnih lesenih kovčegih, ki mi jih je napravil le pred leti vaški mizar za pol večnosti, vso svojo prtljago in se peljem dol v dolino, na postajo. Ni mi ravno lahko pri srcu in ne vem, kaj bi dal za to, da bi mogel zopet sedeti v cvetoči lopi bivše svoje gospodinje in sanjariti o kramarjevem dekletu, o hišici in drugih prijetnih rečeh. Ali predstojniki ne poznajo takih sanj in njihovi odloki nimajo čuvstev.
«Kam, gospod P» «Prestavili so me I Daleč dol v Dalmacijo! «Ej, Ikoda za vas; pa srečno!» Stisnem trdo roko in mož krevsa naprej težko in nerodno; opoldne bo dima in bo slišal zvoneaje valkega zvona.
H?, ho, gospod, kam pa ?i?* «Naprej, mati; ptestavdi so me, ne vidimo se več!» «0 jej, jej, tako; no, pa srečno, srečno!* Debela jajcarica kobaca navkreber mimo mojega vegastega voza. Ko bo legel večerni mrak na tiho gorsko dolinico, stala bo ona že pri svojem ognjišču. Srečna človeka, ki ne poznata neizprosnih odlokov!
Pripeljem se do postaje. Trd sem od dolge, neprijetne vožaje to vse kosti me bol*. Moj voznik se pripravlja na vrnitev, mrači se in pot nazaj v vas je dolga in strma. V naglici napišem nekaj vrstic na listič, ga zganem in izročim vozniku, ki ga s pomenljivim nasmehom varno spravi v žep svojega telovnika. Vem, da ga bo na pravem mestu oddal. I a pozdravi naj vse, in... vlak je že tU. Dalje prih.
I. prireja »Gortnlcu" Iftv. 38 g i. 1910.
in po l«h vsprbih pa jb celokupno Sokolstvokliče Se t telovadnico, da le nadalje ottaoejo njega ponoal Koncem tvojega govora je pozival br. Na-dilo vse navzoče, naj si globoko v svojih srcih vtiinejo pomtn'jive beseda dr. E4. Gt6gra: «Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je pt!ca jasnega dneva in ne Umne noti, tako se tudi mi odvračamo od teme, od Črne noči nevednosti in blodenj in potapljamo svojega duba edino v jasnih valovih prosvete in re»nice.» — Potem sta le brata Jenko predavala o nalogi sokolskih društev in o zgodovini telovadbe. Z radovoljstvom so vsi bratje Sokoli odšli iz telovadnice, kjer so ae navduševali za nadaljno delo. Večina izmed njih se je zbrala na sestanek pri bratu Smidu v pivovarni. Tu se je razvila živahna debata in se je slišala marsikatera lepa besede o delovanju naših mož v narodnem ozira in na sokolskem polju.
Strela na Suhi. Pri kmetu vulgo 2agar je treščilo preteklo sredo popoldne okrog 4. ure. Strela je švignila v hlev, pred katerim se je igral sosedov otrok, ki se mu k sreči ni ničesar pripetilo, d oči cd je v hlevu strela ubila konja, vola in tri krave, vkup pet glav živine. Strela je tudi zadela v Balantov kozole, ki je na poti od mesta proti Suhi ter je razklala steber. Vsled strele nastali egenj je velik naliv sam pogasil.
Mestni kamnolomi se tako sijajao ren-tirajo naši občini, da ji kmaln ne bo več treba pobirati notno h doklad. To si namreč mislijo naši klerikalci, v resnici je pa seveda narobe res. Katsnolcmi malo nesejo in občina mora imeti doklade, ako hoče izvrševati posle, ki jih nalaga naša modra in skrbna c. kr. vlada in pa deloma tudi občani sami. Svcjčas je okrajni cestni odbor vprašal našo mestno občino, po kateri c«mi bi ji ta dajala iz njenih kamnolomov gramoz za posipanje cest, ki ae nahajajo v škandaloznem stanu. Cena, ki je postavila mestna občina, četnemu odboru ni ugajala, zato so se vsa nadaljna pogajanja razbila. I a pri tem je ostalo do zadnjega časa. Naš okrajni cestni cdbor pa ne more delati čudežev, kakor nobeden drug ne, da bi brez gramoza vzdrževal ceste v dobrem stanu. A če nihče drug ne, vedel si je pomagati oni veliki mojster, ki ga je veleslavni klerikalni deželni odbor imenoval za to, da skrbi za naše ceste. Že zdavnaj so mu nehote vhajale oči tja, kjer je mogoče dobiti toliko gramoza, kolikor se ga sploh more potrebovati za posipanje naš h ce*t in tisti kraj so seveda zepet — nali mestni kamnolomi. Preko sklepa občinskega odbora in ne meneč se za to, kaj bo k temu rekel naš g. mestni župan, ki je poki can za to, da izvršoje te sklepe, se je približal nekega lepega dne do delavca v mestnem kamnolomu in je v imenu okrajnega ceatnega odbora skttnil ž njim pogodbo za' dobivanje tol.ko in tolike kubičnih metrov gramoza po ti in ti ceni. Možakarja sta si segla v roki. Ni nam treba še posebej omenjati, da je delavec pripravljal gramoz za okrajni cestni odbor z največjim veseljem. Mestno županstvo pa je to izvohalo — no, in kaj se vse ne izve v našem mestu I Nastopil je g. župan, ki seveda ima tudi nekaj pri tem govoriti, in je nenadoma prekrižal račun, ki sta ga brez krčmarja napravila mestni delavec in famozni zastopnik okrajnega cestnega odbora s tem, da je ustavil nadaljno dobavo nedovoljenega, 4>repotrebnega gramoza! Najlepše pri vsem tem je pa to, da so vsi nedolžni. Drug na drugega se sklicujejo. Kako bo le s plačilom, ne vemo. Da, da, uboga občinska blagajna, od same suše bi morala kmalu storiti žalosten konec, če bi s teboj upravljali naši izborni gospodarji — klerikalci!
Radovljiške novice.
Osebne vesti. G. kr. okraj. Sol. svet je imenoval provizoričaim učiteljicam na tukajšnji petrazrednici gdč. Antonijo Jakličevo iz Kranja. — Častni kanonik g- J. Novak se je podal na daljne potovanje v Nemčijo. — Sodnijeki sluga I. Lenič je premeščen na Vrhniko.
Pouk na tukajšnji ljudski Soli se je pričel dna 16 t m. Ob 8. uri je bila sveta maša, a po mali takoj reden pouk. Kakor smo se prepričali iz dolgega sprevoda učencev in učenk, ki so korakali v cerkev, bo menda šolsko poslopje kmalu pretesno za tako ogromno število šolarjev.
Dar. Ministrstvo je naklobilo obrtno-nadaije-valni loli 600 kron za pokritje naraslih stroškov. Pouk na tej šoli se prične prvo nedeljo v mesecu oktobru. Vse obrtnike sploh opozarjamo, da naj ne otežkočijo svojemu vajencu rednega obiska te prepotrebne lole — ker je znano, da je revež oni obrtnik, ki je duševno zaplankan.
V izložbi L. Fursagerja je razstavil g. Roječ Frsnc plastično podobo, prestavljajoče zimo. Delo je pač umotvor svoje vrste. Predmet te podobe je «zima> in je nekako takole: v ozadjn je zimska pokrajina, predstavljajoča del Gorenjske, v ospredju se nahaja iz naravnih trav, vej, vejic, lubja itd. narejena zimska narava, a v sredi koraka palček, noseč zeleno smrečico v eni, v drugi roki pa košarico, kjer se nshaja značilni gorenjski dar «pilčeta> iz lecta. — Kdor si ogleda podobo natančneje, vidi šele, kako fino, naravno s čudovito natančnostjo je to delo dovršeno. Delo pač mojstra hvalil Opomnimo, da je g. Roječ imel nusUfljene dve taki podobi «zimo» in «pomlad»
letošnje leto na Bledu in da je takoj našiti kupca za «pomlad*. Razstavljeni podobi sta bili sicer razstavljeni kakor vzorec, a dotičnemn kupen je podoba tako ugajala, da ni hotel čakati, da se mu napravi drugo. Pač dobro znamenje.
Deželna vlada je te dni potrdila pravila »Čebelarskega drultva*, ki naj ima sedež v Radovljici.
Vreme je letos prav muhasto. Pretečem teden smo imeli tako čudno vreme, da smo mislili, zima je tn. Oblačno je, dež, burja in megla — a ko se je nekoliko zjasnilo, se nam je pokazala zima v vsej svoji beli krasoti — po naših planinah namreč. Le-te so dobile do 1000 m nižine belo odejo — prav na debelo — kakor sredi najdebelejle zime. la posledice P Ljube lastavice so nas hipoma zapustile, drevje otresa svoj zeleni kras, a cvetke povelajo svoje ovenčane glavice — ljudje pa hite iskat gorkejlo obleko. — Upajmo, da nas oktober odškoduje, kar nam je pokvaril september.
Iz Železnikov. Nali klerikalci se zopet pripravljajo na novo igro. Vsak večer imajo sestanke Marijine device in čuki, izprehajajo se gorindol tako, da je jako živahen promet na večer po trgu in čudimo se, kako da jih Strajnar ne ovadi radi kaljenja nočnega miru, ker on to rad dela. In kako moderne so postale naše Marijine device! Ponosno se izprehajajo ponoči po aalene tihem trgu ter po fantovsko pulijo cigarete in veselo in pomembno se smehljajo, ko krožijo okrog njh čuki. Župniku se to gotovo dopade, ker on je aranžer te igre, ter gotovo smatra te nočne »prehode čukov in Marijinih devic za bogu dopadljive, ker greh na katoliški podlagi ni več greh, ampak dobro delo. Tako si on predstavlja delovanje izobraževalnega društva. — V nedeljo je župnik tuli zelo hvalil na prižnici Lukelnovo mamo, češ, da si je spletla krono za nebeško kraljevstvo že * tem, ker je pripomogla pri volitvah župniku do zmage. Seveda Valentinu kaj takega ugaja in se nič ne zmeni, ako je škodovala svojemu predobremu možu, kateremu je radi tega prikrajšala gotovo marsikako uro življenja. Prav tako je povzročila telke dneve svojemu očetu tudi Rezka, članica Marijine družbe, ki mu je zabranila na sirov način, da ni sel volit tako, kakor mu je velevalo srce in si s tem odtujil vso svoje prijatelje, dopadljivo more biti kaj takega le župniku, toda poltenim in značajnim ljudem pa ne.
Ii Železnikov. Preobrat v cerkvi se vedno bolj kaže. Naši predniki so sezidali cerkev z namenom, da bi se božja beseda oz nanje vala, kar ae je tudi dolgo delalo tako, toda bal zadnji čas, odkar imamo sedajnega Župnika Marčtča, se je to vse izpremenilo. Iz prižnice se samo hujska, debele, trebušne in opravljive ženske hvali, iz ubogih mož se pa norčuje, ki so podlegli ženskam. Druge pa, kateri se ne klanjajo tem razgrajaču, pa izreka prokletstvo nad njim in njihovimi otroci. Tatove in obrekovaice pomiluje, če so bili obsojeni, kot da bi bili nedolžni, in jih povzdiguje kot katoliške mučenike, čeprav je segla nanje sama roka pravice. Kakšen utis so napravili v nedeljo vsi trije cerkveni govori na ljudstvo, naj navedemo sledeče: Nekateri so se razgovarjali: danes je bil fajmošter gvišno pijan, drugi so zopet rekli, da bode prav kmalu zblaznel, klerikalci pa so si šepetali: danes so pa gospod fajmošter zopet fest nabrulili liberalce. Ali se tako pravi oznanjevati lepe Kristusove nauke, dragi Marčič ? Smili se nam pa po pravici mladina, katera mora poslušati to razsa-janje in hujskanje. Naj dela Marčič, kar hoče, ker to nam nič ni mar; odgovor na vse to izzivanje naj bode ta, da se tembolj okrepimo in skrbimo za gospodarski procvit naše občine, izobrazbo našega ljudstva ter napredek naših društev.
Mora vet. (Zadružni dom.) Že lani je začela Posojilnica in hranilnica v Moravčah, graditi na najlepšem prostoru v vasi prepotrebni in dolgo pričakovani Zadružni dom. Stavba je letos toliko napredovala, da so zadnje dni že izvršili mizarska dela in potlakali prostore: upati je, da se stavba o Vseh svetih odda svojemu namenu, če že ne vsa, pa vsaj delom«. Stavba obstoji iz visokega pritličja in enega nadstropja. V podzemlju se nahajajo jako svetli in prostorni kletni prostori; porabili se bodo deloma za kleti, za mlekarno, ki je nastanjena sedaj v neprikladnih prostorih, nadalje za pekarijo in za shrambo umetnih gnojil. V visokem pritličju bodo imeli svoje uradne prostore: Posojilnica in hranilnica, orožniška postaja in c. kr. poštni in brzojavni urad. Prvo nadstropje se porabi za zasebna stanovanja zlasti za letoviščnike, katerih vedno več prihaja, v Moravče v poletnem času. Razen tega trna prvo nadstropje lepo in ukusno urejeno dvorano in galerijo za razne zabavne in poučne prireditve (gledališke igre, koncerte, poljudna predavanja itd.) Da se je zgradil Zadružni dom, ki je poseben kras lepemu trgu Moravče, to je zasluga nadučitelja in tajnika Posojilnice in hranilnice v Moravčah — gospoda Janka Tomana.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 29. na Dovjem, v Mengilu, v Lescah.
Godovi prihodnjega- tedna:
25. Kleofa, Tala, Urol; 26. Ciprijan, Justina, Ljubivoj, Stojslava, Provomila; 27. Kosma in Damjam, Kaj, Radoraira, Vojdrag; 28. Venčealav, Marcijal, Salamon, Ctstimir, Vidica; 29. Mihael, K v tihi j, Voja, Bogomir; 30. Hieronim, Jezica, Je-ronima; 1. oktobra. Rerrigij, Areta, Pribimir, Dragóte, Blažena.
Umetnost in književnost
Zbirka avstrijskih zakonov ▼ slovanskim jezika. VI. zvezek. Predpisi o nespornih pravnih stvareh. Uredil dr. Edvard Volčič, c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. — V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo «Pravnik*. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. — To kojige smo že priporočali. Slovenski Pravnik, oziroma «Mjeseč-nik pravničkoga drultva v Zagrebu* pravita o njej: «S to sedaj izlilo knjigo smo storili lep korak naprej. Domačemu pravniku že dobro dene, da ima konečno r rokah zakone v jeziku, v katerem jih sleherni dan upotreblja. v katerem se jih pa nikdar učil ni. Ta zbirka, obsegajoča — da se na kratko izrazimo — notarski red, zapuščinski patent in predpise o sodnih depozitih, pa je vrhu tega tako urejena ter opremljena z odločbami vi h sv-vega, odnosno upravnega sodišča, da je poln pripomoček za vsakdanjo rabo praktika in da se vseskozi lshko meri z dotično nemško izdajo v Manzovi zbirki. Tudi vnanja oblika je odlična in Usek je, če nas oko ne moti, celo lepši in prikup-ljivejši, nego je bil v nekaterih prejšnjih zvezkih te zbirke. Zvezek sestoja pravzaprav iz treh samostojnih oddelkov, ki so vsak zase paginirani (162 strani, odnosna 359 in 119), imajo vsak svoj predgovor urednika drja Volčiča. Če ae premotri celokupni zvezek, mora se priznati, da je bilo treba zanj mnogo nelahkega, ker podrobnega in preudarnega dela, in naravnost čuditi ae je vztrajnosti in požrtvovalnosti g. deželnosodoega svetnika drja. Volčči, ki je na ta način v štirih letih priredil kar štiri obsežne knjige in pri tem imel le vse skrbi s neprijetno manipulacijo. Pričujoča knjiga ustreza povsem svojim stvarnim namenom. Vsak oddelek ima tudi svoje stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku*. Odlični hrvatski «Mjesečnik» je priobčil v It. 8. in 9. o vsem jako laskavo oceno, katero zaključuje z naslednjimi značilnimi besedami: «Po našem bi mnenju trebali, da se ovom sbirkom avstrijskih zakona služe i vsi hrvatski pravnici, najpače oni v Avstriji, polto in onako svoje nemaju, a autor jim je omogučio uporabo, navevli vse hrvatske izraze, koji se bitno razlikoju od slovenskih. Kad i ne bi bilo medju nama enako živog saobraltaja, kakav doista jest, več činjenica, Ite smo jedan narod, mora da nas nuka, da naučimo pravne izraze jednoga i drugoga dijela naroda, da uzmognemo lahki 6 im rabiti svaku nalu pravnu knjigu, a ne posizati za nje-mačkom ili talijanskom i ondje, gdje imamo svoju, samo pisano drugim narječjem.» Upajmo torej, da ta knjiga ne bo obležala v zalog', marveč prišla povsod, kamor spada, v rabo, kakor zasluži. Knjiga seveda ni samo za pravnike temveč posebno za občinske in druge urade ter spoh za vsakega, ki želi pouka v navednih stvareh. Dobiva se vezana za 7 K po knjigarnah sploh in pri uredniku v Novem mestu.
V Kranj o, dne 24. septembra 1910.
Kranjski dežslnl zbor je sklican na dan 5. oktobra.
Spravne konfsreaoe med Cehi in Nemci v Pragi so se po poročilih listov ugodno završile, tako da se bo lahko vršilo z*sedanje deželnega zbora vssj za nekoliko se«.
Merniki cesar na Dunaju. Nemški cesar je prišel na lov na Ogrsko, potem so je podal tudi na Dunaj. Mestni svet dunajski je votiral 20 000 K v namen, da so se okrasile ulice in magistrat povodom bivanja nemškega cesarja na Dunaju.
Pasivne rsslstenco ns fnlnl ieltsslel je konec. Ugodnosti, katere je ponudilo ravnateljstvo, so sprejeli z zadovoljstvom. Železniki uradniki so dosegli lepo zmsge.
Novičar.
Naročnikom t Na koncu tretjega Četrtletja smo. Prosimo uljudno ponovno vse znmudne naročnike, da poravnajo čimprej svoj dolg.
Občinske ▼•litre v Krasila so razpisane in se vrše, in s cer voli III razred dne 28. t. m. ob devetih dopoldne v občinski bili It. 27 v Pungratu; H. razred dne 29. L m. ob treh popoldne v mestni hiši It. 1; I razred dne 29. t. m. ob Štirih popoldne v mestni bili it. 1. — Itmed starih občinskih odbornikov izstopijo iz odbora naslednji gg.: Dr. Edv. Savnik, dr, Josip Kular, Anton Korošec, Ivan Rakovec, Alojzij Pečnik, Konrad Pučnik in Josip Kovač. — Kot kandidati od aarodao-na-predne atrani so se določili tile gg.: Zt I. razred kot odborniki: Vilko Rus, Karal Savnik, dr. Val. Stempihar, Josip Tajnik, dr. Lj. Treo in Anton Zupan; kot namestniki pa: Friderik Badiura, dr. Vlad. Herle in Karel Kf.vanec. — Za IL razred kot odborniki: Fran Crobstb, Frane io Josip
Krenner, Josip Majdič, Mak »o Pirnet in Ferdinand Polak; kot namestniki pa: Konrad Geiger, Fraoc Jezerlek in Franc Savnik. — Za III. razred kot odborniki: Iran Jagodic, C ril Pire, Iran Potočnik, Lovro Rebolj, Janko Sajovic In Anton Šinkovec •tar.; kot namestniki pa: Anton Adamič, Matija Ažman in Rudolf Jereb. — Prvi razred šteje 64, drugi 31 in tretji 490 volilcev.
Ii ladnjt aa|n trgovske ls obrtnlike zbornice. Predsednik Lavrenčič omenja, da se je zbornica obrnila na poitno ravnateljstvo v Trst zaradi podržavljanja postnega urada v Kranju. Ta korak je bil zopet brezuspešen. Tudi pisehna deputacija je bila v tej zadevi pri dvornem svetniku Pattaiju, toda odgovor je bil tudi brezuspešen. — Zbornični svetnik Hafner pravi, da je zbornica sklenila že pred časov, napraviti potrebne korake za povečanje kolodvora v Skofji Loki. V tem ozira je bil tudi tajnik g. dr. VVindischer pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, kjer je tozadevno posredoval. Predlaga, naj gre se enkrat k ravnateljstvu v Trst, urgirat vso zadevo. Zbornični svetnik predlaga, naj gre g. Hafier. Sprejeto.
Z resnico na dan Proti g. Iv. Stupici, učitelju v Dražgošah se je uprizorila od strani ta-mošnega župnika pri občinskih in šolskih oblastih gonja na podlagi docela neresničnih podatkov. V četrtek, dne 22. t. m. se je izkazale pri sodišču v Škof j i Loki, da so vsi ti podatki ne samo neresnični, nego docela lažnjivi. Po izidu dokazovanja je bil župnik g. Anton Pfajfar obsojen na 50 kron globe, soobtožena Janez in Jože Demšar pa vsak na 24 ur zapora, to pa le vsled obtoženčeve prošnje, naj se jima kazen pod najnižjo mero izreče, ker sta bila očividno zapeljana. Ko postane obsodba pravomočna, izpregovorimo
0 tem zanimivem in za sedanje razmere tako značilnem slučaju, kaj več.
Oktobrski vozni red je dolel danes. Najnovejše v njem je to, da je vptljan nov vlak, ki bo vozil z Jesenic ob 818 zjutraj, iz Kranja ob 9 27 dopojdne in pride v Ljubljano juž. kol. ob 1012 dopoldne.
Oktobrski zimski vozni rad izide v naši tiskarni prihodnji teden. Opozarjamo že danes na tr.
Premembe posesti. Gospod Janko Potusek, brivec v Kranju, je prodal svojo hilo za 17 000 K g. Francu Tavčarju, vodju elektrarne v Kranju.
Ljudska šola v Krnilo. Štirirazredna deška ljudska šola v Kranju šteje začetkom šolskega leta 1910/11 183 dečkov, ki se takole razdele na štiri osnovne razrede: I. 33, II. 46, III. 61, IV. 43. Na šoli poučujejo štirje stalni učitelji, dva kate-heta in ena namestna učiteljica. Učitelj Alojzij Novak ima za šolsko leto 1910 11 dopust, da se pripravi za izpit za meščanske šole; nadomešča ga absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Novak. — Petrazredno dekliško ljudsko šolo v Kranju pohaja 199 deklic; posamezni razredi štejejo: I. 34, II. 39, III. 49. IV. 41 In V. 36 deklic. Peti dekliški razred vzdržuje mestna občina in v ta namen plačuje eno učiteljsko moč z —- 200 K na leto.
Cesarja Franea Jeiels gimnazija v Kranja
šteje začetkom šolskega leta 1910/11 326 rednih javnih učencev in 15 hospitantinj, ki se takole po-razdele na 8 osnovnih in 2 vzporedna razreda:
1 a 33 (in 3 hotpitantmjp), Ib 33 (in 3 hospi-tantinje) II. a 25 (in 9 hospitantinj), II. b 35, III. 48, IV. 48, V. 32, VI. 29, VII. 16 in VIII. 27. Zavod je štel začetkom šolskega leta 1909/10 samo 309 javnih učencev in 11 hospitantinj, torej je letos naraslo število za 21 učencev. — Od dovoljenih 16 ponavljalnih izpitov je imelo 8 ugoden, 6 neugoden vapeh, dva učenca se jih nista udeležila. — Učiteljski zbor šteje 13 stalnih učiteljev, 5 namestnih in 1 pomožnega učitelja. Izmed stalnih učteljev sta dobila za leto 1910/11 dva celoleten dopust, namreč France Komatar, da spile šolsko knjigo za zgodovinski pouk (novi vek) in Anton Sušnik zaradi bolezni, Janez Grafenauer pa je podeljen v službovanje I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Kot namestni učitelji so nameščeni ti-le gospodje: France Dolžan, Robert Kenda, Janez Krajec, Jožef Malnar in dr. Franc Mischits; razen tega je kranjski gimnaziji dodeljen v službovanje gospod dr. Jožef Mencej, profesor na višji realki v Idriji.
Matura v Kranju. Na cesarja Franca Jožefa gimnaz<ji v Kranju se je vršila dne 20. L m. ob 4. uri popoldne pod predsedstvom g. Franca Hu-bada, c. kr. deželnega iolakega nadzornika, ustmena matura v jesenskem terminu. Delala sta jo osmo-lolca Ladislav Gabrlek iz Krškega in Štefan Pajntar iz Bukovega na Primorskem in bila spoznana za zrela.
V mestni Ječi umrls. Dvainleatdesetletmi mestna uboga v Kranju, Barbara Kozjek, ki je bila močno udana pijači, se je pijana potikala dne 17. L m. popoldne po mestu. Mestna redarja sta jo z veliko težavo spravila v mestno ječo; imela je navado razsajati, kadar je bila pijana. Ker pa je to pot postalo v ječi kmalu mirno, ko so jo zaprli, je lel eden stražnikov v ječo. Videl je, da umira. Poklicali so okrajnega zdravnika gospoda dr. Edvarda Šavnika, ki je mogel le konitatirati njeno smrt.
Kosja ukradel je nekdo daaes ponoči po« seatniku Kukovcu v Britofu pri Kranju. Konj je vreden 600 kron.
Šolska vem. Za proviaoilčafiga učitelja na ljudski loli v Cerkljah je imenovan g. Peter Joc f.
Novega župana se volili minuli četrtek v Šenčurju. Izvoljen je Janez Blagne, po domače Martojek. Novi župan je takoj izprosil tudi občinskega tajnika.
Posianee Pogieaik — raajen pri železniški ■•sredi v JBotteaMsnnu. Državni poslanec in podpredsednik poslanske zbornice Josip Pogačnik se je vozil z Dunaja z brzovlakom št. 101, ki je nato trčil pri Rottenmannu skupaj s tržaškim brzovlakom št. 103. Gospod poslanec se je vozil v tretjem vagonu odspredaj. Ko se je prigodila katastrofa, ga je vrglo v nasprotno steno vagona, nanj pa so se vsuli kovčegi in razna druga prtljaga. Gosp. poslanec je pri tem pretresel mozek in sploh celo živčevje.
Umrl je v Trstu dne 19. t. m. gosp. Makso Jeglič, nadrevident drž. žel. in transportni kontrolor na progi Trst-Polj. Pripeljali so ga v Podbrezje. N. v m. p. 1
Prvi sneg je ta teden zapadel po Gorenjskem, tako na Dovjem, Kranjski gori i. L d.
Dragoceno prisnanje. 4. septembra so zborovali »vrli- »Orli- na Brezjah. O tem zborovanju poroča .Slovenec" z dne 22. septembra 1910 na strani 2. sledeče: „Nravno življenje (namreč .Orlov"). Zveza Orlov naroča strogo vsem okrožjem, da na podrejene jim odseke pazijo, zlasti kar se tiče n ravnega življenja članov, preprečijo predvsem občevanje z nasprotniki, ki utegne izpriditi naše fante, gledajo na to, da ohrani odsek dobro ime (aha) med ljudstvom in brezobzirno zatirajo vsako pijančevanje, ponoče vanje, nespodobno go-vorenje in pregrešno življenje; imajo naj glede tega vse odseke natančno v evidenci, pri revizijah povdarjajo vedno te točke, Zvezo o tem po potrebi informirajo, zoper krivce pa postopajo po določilih .Mladeniške organizacije" in .Zate knjige*. (To mora biti cvet — ti .urli" I Op. stavca.)
Kakiei razloček je med gerentom Cebuljem in komisarjem Lašanom ? (Nobenega I Kajti deželna vlada je postavila oba na čelo naprednima občinama na ljubo Nemcem in klerikalcem.)
Dar. .Stov. planinsko društvo v Ljubljani" je prejelo za Aljažev dom 2000 K državne podpore, a nemški .Alpenverein" pa 1000 K za svoje namene.
Loški diletantjs uprizore v soboto, 24 sept. 1910 točno ob pol 9. uri zvečer v prostorih 'Narodne Čitalnice* m lomestno ialoigro s petjem v treh dejanjih «Cgani». C sne: Sedeži 1. do 3 vrste 1 K, ostali sedeži 60 v, stojišča 20 v. Takoj drugi dan, v nedeljo, točno ob 4. uri popoldne se v istih prostorih ponovi igra kot ljudska predstava ob znižanih cenah. Ker je del čistega dobička namenjen »Društvu za povzdigo sejmov v Skofji Loki», se preplačila hvaležno sprejemajo. Na mnogo-brojno udeležbo vabijo prireditelji.
Dunajski turist — ponesrečil as Mangarta. O nesreči, ki se je zgodila na Mangartu, se poroča podrobno; Oba dunajska turista sta že v sredo prispela na Mangart in nato v petek odpotovala na Velnico. Ko sta okoli dveh prispela do neke strme pečine, sta se privezala na vrv. Turist Schattauer je šel naprej. Nenadoma pa se odtrga neka skala, pretrga vrv, nakar je turist Herz padel v 500 metrov globok prepad. Bil je na mestu mrtev. Schattauer je nato dospel ob sedmih v Belopeč in obvestil orožnike o nesreči. Truplo ponesrečenca so prenesli na belopeško pokopališče.
Nesreči v Tržiču. V nedeljo, 11.Dt. m. se je ubil Perkotov hlapec Franc Toporiš. Že popoldne je popival po gostilnah. Na večer je obležal vinjen pred orožniško postajo. Spravili so ga pokonci, nakar je odšel proti domu. Oko 11. ure ponoči je padel blizu domačega dvorišča v neko prazno usnjarsko jamo ter ondi mrtev obležal. — V soboto, 17. t. m. je sedel na oknu čevljarske tovarne Kozina pomočnik Lovrenc Henigman ter poizkušal telovaditi na železnem drogu, ki je pritrjen na oknu. Izgubil je ravnotežje ter nesrečno padel na tla iz drugega nadstropja, kjer je nezavesten obležal. Zdravnik dr. Havlina je obvezal rano na treh prstih, ki so zlomljeni in na glavi. Ponesrečeni je kmalu prišel k zavesti. Zvečer so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Ns Bledu že dolgo časa ni bilo toliko tujcev, kakor letos, dasi je v začetku sesane radi neprestanega slabega vremena, slabo kazalo. Tekoča številka v zadnjem zdravniškem listu izkazuje do 7000 tujcev, kar je za Bled zelo veliko. Bled se je sedaj že skoro popolnoma izpraznil.
Is Kamniku poročajo: Kadar klerikalcem zmanjka argumentov, tedaj se zatečejo h kolu. Či-tateliem »Gorenjca" smo že zadnjič opisali, kako je Tine Benkovič priložil g. Logarju zaušnico, kar mu je slednji pri sestanku meščanske kor-poracije povedal par krepkih. G. Logar si je zadoščenja poiskal drugod — pred sodiščem. Ta teden je stal klerikalni pretepač Benkovič pred kazenskim sodnikom v Kamniku. In klofuta, katero je Benkovič dobil pred sodiščem, je mnogo občutnejša, kakor bi bilo par klofut, ki bi jih bil morda takoj dobil od Logarja. Tine Benkovič je bil obsojen v denarno globo v znesku 40 kron, oziroma 48 ur zapora in v povračilo stroškov,
ki bodo najbrž tudi precej narasli, ker je imel tožnik zastopnika iz Ljubljane. To pa bržkone še ne bo vsa kazen, kajti tožnik se je pritožil proti prenizko odmerjeni kazni. Tako se vračajo klerikalne zaušnice!
Žegaaaje v Ksmziskl BIstrleL V nedeljo, dne 25. t. m. se zaključi letošnja sezona v Kamniški Bistrici. Ob tej priliki bo Um žegnanje. Dopoldne ob 10. uri bo ira 1 g. Janko Mlakar, odbornik S. P. D., v tam »šoji kapelici mašo, na kar se razvije v koči in koli nje posta planinska zabava. Na bero vabimo vse prijatelje planinstva, dobre vinske kapljice in boba, ki g« priredi oskrbnica koče, izborna kuharica gdč. Marica Jarajeva. Koča bo lepo okrašena z zelenjem, postavljeni bodo tudi slavoloki. Ker vozi v nedeljo zadnjič večerni vlak iz Kamnika ob 9. uri 20 minut, nadejati se je vsled ugodne Železniške zveze prav obilne udeležbe. Zanimanje za to prireditev je tudi med preprostim ljudstvom, med domačini, veliko. V nedeljo dopoldne ob devetih bodo na postaji v Kamniku pr pravljenj vozovi za Stahovico za izletnike. Vstopnine v kočo v nedeljo ni nič.
Gledališko društvo na Jesenicah priredi v ned.ljo, dne 25 septembra 1910 v dvorani pri Jelenu na Savi »Ugrabljene Sabinke*. Borka v štirih dejanjih. Soisala Franc šek in Pavel Schčathan, posloven 1 E Gangl. Pri predstavi sodeluje slavni tamburaški zbor jeseniškega »Sokola*. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. trste K 1 60, II vri te K 1 20, III. vrste 80 v.a., stojišče 40 vin., galerija 50 vin.
Z Jesenic nam p-trofa'o: Naš <s!avnoznani» gerent Cebulj mi.I iti na vsak način na »petdnevni* dopuat. Ker je pa sedaj ravno zapadel sneg v Kranjski gori in vlada tam že pravcata zima, se boji g. gerent za svoje rahlo zdravje in sedaj gre govorica, da jo misli popihati v Ljubljano na »petdnevni* oddih, kjer je prijetnejše, zabave bo dovolj, posebno če pridejo selška dekleta igrat Krekov »Turški križ*. — G. gerent je tudi že sit in sicer do grla svojega težavega posla — a ne šivanke, temveč županovanja in davno bi že bil spregel — tako govori namreč on — ko bi ga «višje» oblasti ne silile, da mora le dalje »garati*. Takih gereatov ne premore veliko Kranjska vojvodinja in čudimo se le, da se ga ni spomnil nal Ted, ko je iskal za ljubljansko občino gerenta.
Is Bohinjskega kota nam pišejo:V županstvu Boh. Bele pašuje župnik Mrak, mož, ki je vreden svojega imena. Na papirju je župan obsežnega županstva Boh. Bdle J. Barja, toda mož županuje že skoro leto dni preveč kakor mu dovoljuje postava. Dne 19. dec 1909 je že menda bila končana reklamacijska doba za nove občinske volitve. In čndal Danes itejmo 25. september 1910 a o občinskih volitvah ni ne duha ne sluha. Kam so zginili volilni zapisniki P G. c. kr. okraj, glavarja Zupneka uljudno prosimo, da stori tej nezakonitosti že enkrat konec. To je nal prvi in zadnji opomin.
Iz Črnega grabna. V K r al nji je vendar od-zvonilo farškemu gospodarstvu v občini. Zupanom je bil izvoljen g. France Klopčič iz Spod. Luk svetovalcem pa Janez Klopčič iz Kralnje, Gregor Maselj iz Spod. L*k in Janez Resnik iz Kranjega-brda. V Dobu županom g. Anton Videmlek svetovalcem pa gg. Miha Birka, Janez Piil in France Štrukelj vsi iz Doba.
Kmetijska poiraialea as Dobravi pri Ped-aarto je priredila v nedeljo, 11. kimovca t. 1. ob */r,4. uri popolne veselico spredstavo: »Eno uro doktor*. V nedeljo, 18. kimovca pa je isto ponavljala. Obakrat je bila veselica dobro obiskana, zlasti smo opazili veliko Radovlj činov. Podružnica je prejela za svoje namene lepo vsote. Igralke kakor igralci so častno izvršili svojo nalogo, za kar naj jim je najiskrenejla zahvala. Obenem se najuljudneje zahvaljujemo davčnemu oficijalu g. J. Peraetu iz Radovljice, ki je veliko pripomogel, da je imela predstava boljši vtis. Zahvaljujemo se dalje tudi slavnemu gasilnemu društvu iz Ljubljane, ki nam je blagohotno posodila kulise za predstavo.
Zgradba teleieaskega omrežja as Gorenjskem.
Trgovska in obrtnilka zbornica za Kranjsko se že deset let trudi za zgraditev telefonskega omrežja na Gorenj tkem. Zadeva pa dolgo časa ni mogla priti do pravih nspehov. Glavna ovira pri tem je bila zahteva poštne uprave, naj interesenti prispevajo 30 odstotkov k zgradbenim stroškom. Trgovski in obrtniški zbornici se je končno po velikem prizadevanju vendarle posrečilo leta 1908, da so interesenti zagotovili 10 odstotni prispevek k zgradbenim stroškom. Poitno ravnateljstvo v Trstu je nato predlagalo trgovinskemu ministrstvu, naj se ta telefon ičaa proga izvrši. V svrho priporočanja tega projekta je zbornica naprosila oba jugoslovanska kluba v državni zbornici za intervencijo. Toda vse to ni imelo uspeha. Trgovinsko ministrstvo je meseca julija tekočega leta vso stvar vrnilo zbornici s pri stavkom, da vztraja ministrstvo pri tem, da morajo interesenti 30 odstotkov prispevati k zgradbenim stroškom, obenem se pa mora zagotoviti primerno število telefonskih naročnikov v posameznih tozadevnih krajih. V zaJnji seji se je sprejel predlog, naj zbornica znova učne s pogajanji zaradi prispevkov interesentov in zaradi nabiranja telefonskih naročnikov.
t Ribata■. Ogenj smo imeli pretečeni petek, 16. t. m. in sicer je pogorel posestnik I. Pieifer po domače Kovač. Pričelo je goreti okrog 10 ure dopoldne. Mož je bil na delu v Bohinju, starejša sina sta otavo kosila, doma so bili le hudo bolna žena in mali otroci. Pogorelo je vse ostrešje, kakor tudi ves letošnji pridelek, kar ga je imel spravljenega. Na lice mesta so takoj prihiteli domači gasilci, dalje gasilci z Bleda in Radovljice. Pri gašenju se je posebno odlikoval profesorski kandidat g. I. Jane iz Radovljice, ki zasluži javne pohvale. Pogorelec je bil zavarovan pri zavarovalnici »Dunav«. Čudno je, da je Kovač ravno pred štirimi leti v tem času tudi pogorel. Zažgali so menda otroci.
Noto kmetijsko društvo za Kranj la okolico, reg. zadr. z omejeno zavezo, se je te dni vpisalo v zadružni register. Naj navedemo samo nekaj odstavkov: Zadruga se opira na zadružna pravila z dne 5. septembra 1910, ima svoj sedež v Kranju in namen: a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov; b) oskrbovati svojim udom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste; c) ustanavljati in vzdr-žavati zadružna skladišča; č) nabavljati kmetijske stroje in iste posojevati udom; d) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem: 1. snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva in domače obrti svojih udov; 2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete; 3. prireja poučne gospodarske shode in razstave, ter izdaja primerne knjige in tiskovine. Načelstvo obstoji iz načelnika, njegovega namestnika in pet odbornikov, katere izvoli občni zbor za tri leta. Tačasni udje načelstva so: Anton K ob l ar, dekan v Kranju, načelnik; Janez Strupi, posestnik na Rupi, nač. namestnik; Peter Pokora, posestnik na Primskovem 32; Janez Fende, posestnik na Primskovem 31; Franc Orašič, posestnik na Klancu 19; Jernej Pilar, posestnik na Rupi; Franc Žibert, posestnik na Primskovem 43. Iz sestave te listine je že razvidno, kaj namerava prečastiti gospod Koblar. Iz Kranja niso vzeli niti enega posestnika, niti iz Stražišča, Biten j, Čirč, Šenčurja i. t. d. Je popolnoma prozorno, kam pes moli taco.
Poštne razmere aa Bleda. Oiondot pšejo: 2s večkrat smo se pritožili in prosili, da se vsled povzdiga tujskega prometa tukaj ustanovi nov pre-potreben poštni urad v bi zini novega kolodvora. Vzrokov je tisoč — toda že zopet nas niso uslišan. Ima pač gospod dvorni svetnik Paltav druge neprijetne skrbi. Sedaj hočemo še pri ministrstvu na Dunaju zahtevati svoje pravo. Tako obljuien kraj, več velikih hotelov, železniški urad, polno tujcev — pa ti v tej blaženi Avstriji peljejo pisma in časopise, sploh vso vozno pošto, pred nosom naprej čez Jesenice v Lesce, odtod šele na Bled — pa na ono stran jezera, pol nre hoda, če ne dalj od zgoraj navedenega kraja. Za boga, zakaj ne vozijo pošto na Triglav, odtod pa čez Benetke šele k nam 11? Tujci se jeze, reklamirajo, delajo se hudi dovtipi, a vse zaman 1 Naši poslanci pa spe. Sicer je bil letos naš klerikalni general dr. Su-šteršič — Seine Hoheit — tukaj na oddihu in tudi Božidar Cerne z Iblane se je lu opletal — a zaželjenega poštnega urada, ki je tako potreben, Se ne bol Pač pa ae na vseh koncih in krajih nemškutari; v alabih nemških hotelih te se ne postrežejo, če slovensko zahtevaš. Tujci Cehi se temu zelo čudijo, a brez vzroka. Priredilo je domači gasilno društvo veselico, seveda so morali biti tudi nemški plakati, a tujcev itak ni bilo blizu. Le več ponosa, Blejci, pa bo tudi več crenka prišlo v deželo.
Slušateljem o. in kr siviaosdravniike visoke iole na Danaja s Kranjskega podeljuje deželni odbor kranjski podpore pod pogojem, da se obvežejo, po končanih študijah prositi za mesto deželnega živinozdravnika na Kranjskem in kot taki delovati vsaj 3 leta. Prošnje se vlagajo potom rektorata navedene visoke Šole. Priložiti jim je krstni list, domovnico in dokazila o študijah. ♦
Sam nasnoall sve) pogreb. V Orleansu je umrl 63 letni romanopisec bousaenard. Pred svojo smrtjo je Boussenard sam sestavil mrtvaški list ter ga odposlal svojim znancem. V listu naznanja, da ga je smrt njegove žene tako potala, da ne more več živeti. Pozdravlja vse svoje prijatelje ter jih povabi, naj se udeleže njegovega pogreba, ki bo v pondeljek, dne 12. septembra, četrt na dve popoldne, la kakor je mož naznanil, tako se je tudi zgodilo.
V pijanosti prodal Uie. Ctsvljar Steinbauser] oče sester i h otrok, Je bil svoj čas pav priden obrtnik in si je celo pridobil lepo hišico. V zadnjem
čaau pa je začel popivati in je svojo obrt čisto zanemaril. Ko je zadnjič:sedel pijan v gostiloici, mu je nekdp ponudil za hišico 2000 K — in čevljar jo je res prodal Doma ga je zato seveda žena pošteno ozmerjala, drugi dan pa so čevljarja našli pod streho obešenega. — Kupčija seveda ni veljavna, ker je Steinhauser ravnal v pijanosti
Pozor, gostflničarjil
i avti
dobro ohranjen, se za nizko ceno 217 Poizve se ▼ gontilni pri ,,Fidrn" v Kranju.
P. n. slavnemu občinstvu se toplo priporoča
gorita, mrzla in prsna
kopel
pri ,,Ficlru" v Kranju.
218 3-1
Pazite!
Pazite!
Ugodil nakup 8O.O0O parov/ 6evl)ev. s    4 pari čevljev samo 10 krosa. s
Zaradi ustavitve plačil neke velike tovarne, mi je bilo naročeno, da prodani veliko zalogo čevljev izpod ceno. Zato po-arijam dva paro čevljev aa gospod« la dva para daifisklti čevljev aa trakove, rjave ali črne, galo-širane, s trdo pribitim podplatom, elegantne, najnovejši fa-
sona. Velikost po Številki ali po meri v centimetrih. Vssi 4 pari Čevljev samo lO kron. 6—1      Pošrija ae po povzetju. Izmena dovoljena. 216
Brste Schuhv/arsa - Iaduatrie Frane Eomanv, Dunaj II., Alolsgasae stev. 3.
Usojam se podpisana naznaniti, da mi je deželna vlada v Ljubljani podelila
koncesijo za obrtno posredovanje služb in mest za obrtne pomožne delavke in ženske S-pm,      posle. -
Potrudila se bodem, da ust režem kar najbolje vsem zahtevam in se v slučaju potrebe kar naj-topleje priporočam
z odiičn m spoštovanjem
/tiari ja Lužar
211 2-2
Kranj Stev. 9.
jos. weibl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
s91oau.asla:oxreiL   milo** sat.
Sii7lttQ-Hitio li kontiikcljsli kiliCiriietrstve. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna Trata, balkoni, verande,
stolpne križe, Štedilnike 1.1, d.
Špecijaliteta: 88 62-27
valj ioni zastori (Rollbalken).
Loterijska srečka dne 17. septembra t. 1. Gradec   58   15  46   1 66
trna
prijatelj moj,
Ore na vsako pot z menoj 1 Ker se večkrat ž njim krepčam, Vedno zdrav želod'c Imam I
Najboljše krepčilo želodca! Sladki In grenki.
Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih 1
Postavno varovano.
F^ua rilo 1
5mimt-0U0 milo je pravo samo z Imenom
In z znamko „1 e I e n".
najboljši  lak za tla iz mehkoga lasa
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za
umivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. 189 6—6
ima vedno v zalogi tvrdka
Kell-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v.' Keil-ov lak za klobuke v različnih barv. h.
Fran Dolenz v Kranju.
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy.
Ljubljana: Leakovic Sc
Meden. Novo mesto: I. Pisek.
Postojna: Anton Ditricb. Radovljica: O. Homann. Skorja Loka: M. Žigon. Zagorje: Rih. £. Mihelčič.
z*s*s trna
ril.vH; ■|:-'|- 1 'li -'If.''!' '¡1 l\ rnni^l^l ■[■••\r ■f.--^-op|[.0| .-f MM^i -li -4 f i     ■(  li-l  ■  < >m
mmmmmmmmmmmmm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delnim glavnica K 5,000.000 E.        Stritarjeva Ultoa iteV. 2 Heservni fond K 450.000.
^^ss^^^n       Podružnice ? Spljetu, Celovcu, Trsta tat Sarajevu
78 52—29
Sprejema vloge nt knjižice in tekočI račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
a o
Kupuje in prodaja srečke In vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kursu.
2866
Hranilne vloge
se obrestujejo po 5 odstotkov.  Izdaja hranilnih znank.
flVjir. hranilsa, Kreditna in staVbcna dražba
Centri
reg. zadruga z um. poroitvom.
Vhaabaldaaaaa 4. -
Uradna kontrola.
Domače fcrantlntoe
se dobe zastonj.      103 52-24
Se po knjigi  j Stanovanje
*/ Jo Je izdala Prva kranjska. tovarnaZUstenin v Ilirski j Bistrici, zamoreš pravilno pripravljati Pekatete. Zahtevaj Jo, p'ilje ae ti zastonj i     72 3—2
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
HmečHi posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Flgovca:: v lastni hlil:: Dunajska ceits.)
Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge 5« obrestujejo po H V
MV kmečki posojilnici je naloženo II Se nad 20 milijonov kron.   :: II
Rezervni zaklad čez 400.000 kron.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—18
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih  zavodov kot gotov denar.
s tremi sobami in kuhinjo se tako] odda.
Več se izve pri Francu Suhadolniku, Savsko predmestje Stev. 6 208 2—2
~G< Tonnies
v Ljubljani *32312
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Mi SttT. 107 t f rži
se odda takoj v najem.
Več pove upravništvo »Gorenjca".   215 2—t
Zagrebški^
0000000000000000000000   /cof    »ovarnlSJtfl znamK*
'/rt/ftlici pridstek / za kavo!
pr/porocujemo kotpr/znano
r
rT)astir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Haatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     89 12—12 Lekarnar Trnk6oxy, LJubljana.
I.inc i;»Oi):   aglt«.t:c». !«:<> 1 *J.J »"».o,  najvišje priznanje
R.Wolf "SE
Flllallia   Dttnaj,   Dunaj HI, Am HeumaiktS Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
lokonobilinaVroftpar
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 26 — 25
ust? Industrijske In gospodarske obrate.
Skupna izdelava nad B60.000 PS
' JttKoli Ve«"1,
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove t eck en p f er d»-1 i-lijino mlečno milo (Znamka »Steckenpferd«) od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo naj ho j učinkujoče vaeh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-33
Matija Ažnian mlzar: 123
nasproti   klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt iVllfiaela Pantarja v Kranju
■r za izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila hiša onega prodana. 92 e- 26
Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah.
B
1 I 1
Mestna hranilnica
v Radovljici
jelprvi"najvarne]ii In največji zavod za nalaganje denarja
f pol. okr. Radovljica sa GortBJsftn
p lestna^ hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne rloge po 4Vi od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba tb zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 55 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije in drngl c. kr. uradi vse vloge od uedoletnih otrok in druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Va, 19lA, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasl plača v celi dobi še za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče II-::   oalne namene, z
Dobe se v vseh naših prodajalaah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42 28
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani it. 53, nasproti c br. poŠte.
Slab želodec ne prenese ničesar
iMr    in vsakdanji vzrok tega je: br.z?lastnost, bolečine že-lodca, slabost, nerednosti v prebavljanju, glavobol i. t. d.
Gotova odporno J proti temu so   59 12 — 10
iz
ZdravtilSko preizkušene!
Oživljajoče, prebave pospešujoče in  želodec okrepčujoče sredstvo.
Zavoj po 20 in 40 vinarjev v
IcKani V Tržita.
NajboljSi CeSki aakupBi ttr.    ^m p0st€l]ttO pcr)C!
1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; p ima polbelega 2 K 80; ba lega 4 K; belega, puhanega ' K 10 t>; 1 kg velefimga iKTTv snežnobelega puljenega 6 K h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Jzgotovljene postelje
iz gostomtega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, pernica, 180 cm dolgj, 120 cm široka, z dvema arglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernloe po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglsvnloo 8 K, 8 K 50, 4 K; pernloe, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; zglavnloe 90 cm do'ge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; spodnje pernloe iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K. 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetja od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne.
8. Benlsch, Dešenic št. 821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.   192 60— 5
lO kron dnevno! w-l
Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih kraj .h. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj V1I./3. _        -       Poštni urad 63. —
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
49 52-33
Iv. Jax-a v Lijubljaiii
Dunajska cesta 17
priporoCa svoje najbolj priznana
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahlevanje zastonj.
■ ■■■■■■■■■
uuuuuuuuuu
■ ■   Električna gonilna sila.   ■ ■
Tovarna oljnatih bari, lata it firtseža
Brata gberl8
crko slikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£jsbljiii MiklojUčd**iülca 6>
nasproti bot. «union'
Ustanovljeno 1842. ,68-8
Telefon 164.
nncDCODDDD
191 52-Ö
km Ififlfin m Goreijskem.
Rudolf Rus
urar 17 Kranju
Največja zaloga nr, ilatnloe in srebrnlne. Ceniki poštnine prosti.
Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema,  :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno leta 1885.
Josip Pogačnik v Radovljici
=================== krojašKi   mojster ============
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona In v
priporoča cenjenemu občinstvu
Parlzn S prvim darilom: Častno diplomo, VOllklm       svojo delavnico r izdelovanje vseh vrst
zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.     oblek za g°sP°de> uradniških uniform,
salonskih, tnristovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila ae Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in oeno ter aa sprejemajo popravila.
Specilalist v izdelovanju (rakov Id salonskih sokeil.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—29
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska« istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-4 2
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 f»   fatltt Martinova oesta 20
Postajahiče električne cestne ••••^■jOJ      železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—9
LJUBLJANA ::: Zalagatel) društva c. kr. avstr. dri. nradnikov
Bogata zaloga po-blitva vsake vrste v vseh 06nah. Ogledala, slike r vseh
velikostih.
Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelja In vozlökl  pe vsaki oenj.
^1 îïT:?'
mm
■ sv
ttodrool Iz ildna-taga omrežja, afrl-danske trave ali Ume, prve vrata vedno v zalogi,
Za spalno sobo od
180 gld. naprej. Divan i okraski.
Oprave za Jedilne »obe, salone, predsobe, eele garniture.
Z M 9000', postelja, notna omarloa, o-m hal na miza, obe-ta/n/ff, miza, atensko ogledalo.
špeoljeJItete v nevestinih balah; Voilai prostori, pritlično In v /, nadstropju, čudovito poceni za hotela, vila In za letovlUa M gld.
n i i f ,i i i m: i; r üi < i :< a a ( aa > n * \[ ti i: » m t. ) '
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in j s pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzija VodniK« Ä
kamenarskem   mojstru = ulica =
	!  1: ) Ki' lil .( il a M 1	JU	l.li-liJiUliil
			
rit, ijdn: );(;'(
fil I! )H :(!')!):(:»( :t
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven inpne cerkve.
priporoča 176 139
svoje bogato saloiene trgovine galanterijskega, norimberlkega modnega blaga, iolsklh potrebščin, papirja, igrač in rasnih pokrival.  :: P*?ocltia»l<:cax*lJ£i!
205 r>2 •• 3
TifaritSki
zali gi •tniji a f •• zUKof in
Gene radi pomanjkanja prostorov zelo ugodne!
Me mudite prilike! Na debelo in drobno I Konc. zobarski atelje
ni Več o*
od sedaj nadalje samo v
Stritar"*« alica 7.
44 52—38
Konc. zobotehnični atelje
O. Segreli
£jttbtjani
9 Edini 9 zöboäs??. atelje
OMwmmim llr-Edl,ard i\rall|ll GlDbočnik
u Isti hiši, hjer je leftarna.
Ordinacije osah dan, tudi ob nedeljah.
Ne Kamenjajte mojega soboadravniikega in zobotehniškega ateljeja e kono. zobarskim ateljejem, ki je v prejšnjih časih v Kranju ordiniral samo ob nedejah.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa zobotehniška dela izvršuje izkušen zobotehnik, ki je moj sodelavec že izpočetka in ki v tem poslu ostane tudi še nadalje. Tako ml je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje je opremljen z najmodernejšimi in najrazličnejšimi potrebščinami in [pripomočki.
Glinaste peči ■« MM I Čltajte in priporočajte i
TT    vi      V * i/t  D«i{i.^.n -k:.w___t__i—:u -----x_:k
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov v LJubljani.
\ii Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akiuelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.
1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV  KOMET (REPATICA)
4. snopič: Bira, kongrua in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. —Konec sveta In sedež za .nebeško kraljestvo"
6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN...
Oena SO vinarjev.
Bv založni tiskarni Iv. Pr. Lampret a Kranju ter v knjigarnah in trafikah*
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna naklada iznaša :
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z lVs amortizacijo, na menice pa po 67»:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
181 52-8
m
Denarni promet v leta 1909:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemšl
nedelje in praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja konsqraj «Qerenjca».
Odgovorni urednik Miroslav Ambro lie.
Lastnina in usek Iv. Pr. Lampret« v Kranju.