Št. 26. V (iorici, v soboto dne 30. marca 1907. Letnik IX. Izhaja vsaktorek inHobotoob 10. uri predpoldne. Akopadena ta dncva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejcman ali v Gorici na dom pošiljan celoloLiio 10 K, polletno 5 K in četrtletno 2'50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nmiskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem t«kaliäöu po 8 via. GOR CA Uredništvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica VeUurini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naroönino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se raßunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). ROJAKI! Osrednji volivni odbor, sestav- Ijen iz odbornikov društva »Sloge« in zaupnikov iz celc dežele, obrača se do Vas v velevažnl zadevi. Volitve v državni zbor so pred durnii in treba bo skupnega napor- nega dela, da se izvršijo deželi v cast in v korist slovenskcmu narodu, ki biva v nji. Vsakdo je poklican sodelovati pri tern imenitnem delu, bodisi s tern, da sain voli, bodisi s tern, da druge vspodbuja k volitvi in jim kaže, kako imajo voliti. Kakor so deležni boja tisti, ki se s sovražnikom bijejo, in tisti, ki bojevalcem hrane donašajo, tako se deležijo volivnega boja volivci, ki oddajo bvoje glaso.nice, in nevolivci, ki volivce osrčujejo in poučujejo, da pametno in koristnu volijo. Volivna borba je skupna zadeva vsega naroda. Vsakdo je poklican in dolžan udeležili se je ter imeti pri tern vedno pred očmi narodovo cast in korist brez postranskih ozirov. Drzavna ustava ne daje nika- kega navodila, kako naj se narod organizuje za preimenitno delo. Edi- ni določbi v tem oziru sta državna zakona o društvih in zborovanjih. Zato rnora nai'od, držeč se toh do- ločb, sam ustvariti si svojo organi- zacijo, ki je tako potrelma, kakor vojaku direktiva in disciplina, ako lioče, da zmaga. Goriški Slovenci, prepričani o potrebi najslrozje organizacije, ako hočemo obslali pred nasprotnikom, smo zdmzeni že več desetletij v narodno-političnem društvu »Sloga«, ki po svojib močeh vrši svojo te- xavno nalogo ter si pridružuje o raznili težavnejših prilikah rodoljube iz vse dcžele. da mu pomagajo v ujegovem delu. Tüdi z oziroiu na lelošnje vo- litve si je odbor pridružil rodolju- bov in zaupnikov po vsi deželi, ki naj ga obveščajo o mnenjih in že- ljah, o potrebah in niišljcnju ljudstva in o vsem, kar se godi, ter ureju- jejo svoje delovanje v dosego skup- nega cilja po navodilih iz središča, oziroma po skupnem prepričanju v soglasju z drustvenim odborom. V soglasju z narodoni in njegovimi zaupniki in ne po svoji volji hoče postopali in postopa osrednji vo- livni odbor. Iz vsc dežele doni mu naproti le en glas: »Varujte in branite pravice goriških Slovencev in pospesujte njiin na korisl vse, kar sega v nji- hovo narodno, družabno (socialno), gospodarsko in politično življenje, ter delujle za napredek in pravo svobodo na verski katoliški podlagi po namcnu, ki si ga je stavilo društvo »Sloga« v svojih pravilih, in po podrobnih načrtih, katere so začrtali Irije slovenski katoliški sho- di, z vednini ozironi na jnorcbilne posebne potirbe in razmere v go- riški deželi«. Temu pozivu je služilo in služi društvo »Sloga«; temu pozivu se [ odziva osrednji volivni odbor, ko stopa pred goriške rojake ler jim priporoča kandidate za bližnjo dr- žavnozborsko volitev. Kandidati so : 1. za sodni okraj goriški (brez občin Gorica in Ločnik) 3osip Fon, c. k. sodni tajnik v Gorici; 2. z, nimamo o tem nobenega poročila. Mi- slimo pa, da je to tadi čisto brezpomem- bno, ker cesarska pesem in cssaraka za- stava pri nas še ne znači narodnega iz- dajstva. Ali je pri „Edinosti'' drugače? Videti je. Dvojno mero;rabi „nadstrankarska" „Edinost". Ko je sporoöila, da bo g. Fon naä kandidat za okolico, je vzdihnila: zopet uradnik! Te dni je pisala o napredni kandidatari dveh aradnikov, oni vzdih ji je pa ostal v grin. Tiöek se spozna po petju. Mozje volivci! — Ob volitvah se ae marsikdo izgovarja, da ne gre volit, c€ä, na mojem glasu ni veliko iežeče. A vsak glas je važen. Tega so se zavedali na Nemäkem pri zadnjih državnozborskih volitvah. Velikanske množine mož so se posluževale svoje volivne pravice. Po- sebno nemški katoliäki centrum ima zve- ste volivce, katerih celo visoka starost ni zadrževala doma za pečjo. Tako je v Kepelna priäel volit tričetrt are daleč 95 let atari Tomaž Jaasen. — V Remptna je volil 94 letni starček. Rer je starček slaboten, pripeljala ga je na voliäce nje- gova hči. — V Verekirhu na Wirtem- beräkem je priäel na voliäce 93 let stari mož, opirajoč se na strankinega zaupnika. Rer ne more mož hoditi, so ga pripe- ljali na saneh. Ro je priäel v volivno sobo, ga je pozdravila stoje volivna ko- misija in v očeh marsikaterega moža je zablestela solza ginjenja, ko je videl, ka- ko zvesto ta starček spolnaje v svoji osla> belosli svojo volivno dolžnost. — V Ginc- bargu na Bavarskem je bil 91 let stari Melhijor Firbacher, ki je prvi na dan volitve priäel na voliäce, papoludne pa je priäel volit njegov brat istih let. — Naj bi tj zgledi vptivali tadi na vse naäe volivce, da bi priäli polnoštevilno na vo- liäce in oddali svoje glasove naäim mo- žem. Liberalec ne bo noben ostal doma. Sledeči popravek je poslal cerk- IjansKi dekan č. g. dr. Rnavs: üred- niätva „Soče,, v Gorici. Skücajoä se na paragraf 19. tiskov. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. ätev. 6 ex 1863 za- htevam z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem: „Iz Gerkna" v 33 ätev. Va- äega lista z dne 23. marca 1907, da sprejmete v zakonitem roku na. istena mesta in istimi Črkami nastopni stvarni popravek : Ni res, da sem jaz povedal, d a „Soča" ni brezbožen časopis; res je pa, — da sem izrekel, da „Sočau to veruje, da ni Boga in da v tem ozira res ni brez vere. V Cerknem, dne 26. marca 1907. Dr. Frančiaek Knars, žapnik-dekan. Dijakonat je podelil danes do- poldno prevzv. gosp. knez in nadäkos v fitolnici sledečim gg bogoelovcem : Ivana Rend a, Jožefa Vo do pic a, Ivana Rigotti in Ernesta G a 1 a p i n. Prvi trije dobe maänikovo posvečenje na ,ve- likonočni pondeljek ob 72^ v stolnici; zadnji gospod pa vsled mladoletnosti äe-le pozneje. G. Ivan R e n d a poje novo maäo na belo nedeljo v Tolmina, g. Jožef Vodopivec pa istotako na belo nedeljo v Dornbergu. Socljalni demokratje so v nedeljo imeli shod v „Trgovskem domu". Govoril je sodrug Ropas o „naroda in delavca" ter dejal, da je vera v Boga le izrodek cloveäke domiäljije. Oglasil se je k besedi tiskar Gabräöek, ki je dejal, da se v tem strinja z liberalci, se zaganjal v „f&rje" in rekel, da kmečki stan ne bo reäil slovenskega naroda. Poglejte hinaväcino! Radar pa pridejo liberalci med kmete agitirat ea volitve, takrat pa kriče : „Rmet je podlaga naroda! Rmet naj kmeta volil" Ro pa kmetov ni zraven, takrat pa pravijo, da kmet ne bo reäil našega naroda. Gabraček pa je to zato govoril, dd bi se prikapil sociulnim de- mokratom in jih pridobil za volitve. Nje- gov govor pa ,ie bil tako beda9t, da so mu socialni demokratje kar naravnost rekli da „farba". — SDcijalni de- mokratje so proglasili za svojega kandidata v okolici nekega Milosta, ki pa zna ko- maj usta odpreti. Rmetie, z^pomaite si, kar je rekel soc. demokrat Ropas o veri in Gabraček o vas ! — Smrtna kosa. — V Mima je nsgloniH urnrl v četrtek opoludne gosp. Anton Šinigoj, ki je bil v Mima obče spoštovan in priljubljen. Zadela ga j© kap. Pogreb se vräi danea ob P/a uri pop. Žilujočim ostalim posebno pa gospej Boprogi in g. sinu, učitelju, naše iskreno sožalje ! — Divaška jama bode raz3vitljena ob vsakem vremenu na velikonočni pon- deljek od 4—7 ure popoldan. Vstopnina 1 K- Slavnemu oböinstvu se nudi prilika, da si ogleda äe premalo znano, a krasno in staro jarno z mnogimi različnimi kap- niki in zavesami. Jama je v oskrbi tržaake podražnice „Stov. plan, draätva", katera vabi na rnnogobrojni obisk in zatrjuje, da nikomar ne bode žal, kdor se po- trudi, da si ogleda ta podzemski čadež. Od postaje Dirača se hodi poš 20 mlnat do jame. — Ricmanjc. — „Slavenska mi- aao" piše v zadnji številki: „Splitskema „Jedinstvu" javljajo iz Trsta da biskup Nagl ni pcnudil Ricmanjcem glagolaäke žapn;JB, ker da kaj takega ne more po- nuditi bisknp, ampak satno Rim.u — To je res. Ali rtivno tako res je, da je bis- kap Nagl — kakor za gotovo čajemo iz dahovniških krogov — hotel v apora- zumu z Rimotn za R'cmanjce narediti izjemo glede staroslovenskega bogoalnžja. Bisknp Nagl je šel celo še daljo: On je celo predlagal, da se Ricmanjcem dovoli prestop na uniatski obred, a temu 86 Rim vstavil ter pristal samo na to, da se Ricmanjcem izjemoma dovoli ataro- slovensko bogoslažj«. Res, da bisknp Nagl ni tega ponudil Ricmanjcem na- ravnost, ampak samo indirektno, a ko je izvedel, da nečejo od njega ničesar, niti slovanskega bogosložja, se je odločil, da se zhdrži reBervirano v nadi, da se bodo Ricmanjci bolje premislili in prej ali slej sprejeli to, za kar so se borili in kar se jim sedaj nudi. Vse to smo izvedeli od nekega našega brata Bveče- nika, ki nam je tndi povedal, da je po- litična oblast ski »nila Ricmanjcem do- voliti odpad k pravoslavju, ker ista oblast ne želi več, da bi se tarn sejali mučeniki, kjer ne morejo rasti. Mi smo odlocni nasprotniki bisknpa Nagla, ali kljnb temu moramo reči, da je sedanje obuaäanje proti Ricmanjcem pravilno, in da vsakdo, ki zdaj hnjska proti njemu, počenja sa- tansko delo." Tako „Slavenska Misao." Očitanje „satanskega dela" pa pade na one liberalne liste, ki v svoji brezmejni podlosti samo ščnjejo. Ko bi Ricmanjci vedeli, da ravno tisti ljudje, ki pridigijo v Ricmanju slovansko bogoslužje, drngod, agitirajo za nemški protentantizem, bi z metlami nagnali tiato čudrie apostole, ki jih hodijo hajskat. — V „Družbi sv. Cir la in Ma- toda" je baje Lnastal razpor in je pri neki borni seji prvomestnik gosp, Tomo Znpan odložil predßednistvo. Liberalci že dolgo poskušajo tadi »em zunesti prepir. — Buren vol. shod v Istrl. — V Bujah v koprskem volivnem okrožja se je vräil zelo buren phod lnške nacio- nalno-liberalne stranke. Soc. demokratje so ndrli v dvorano, razbili vse šipe ter celo lahko ranili laškega nacionalno- liberalmga kandidata dr. Bennatija in koprskega žapana dr. Böllija. Nacionalni liberalci ho konecno razgrajače s po- močjo polidie potisnili iz dvorane, na kar je dr. Bennati razlagal naprej svoj program. — Avstrijski generalni štab na- 8topi Bvoje potovanje dne 8. maja. Po- tovanje se bo vršilo v okrožjn petega armadnega zbora» in bo trajalo do 17. maja. Udeleži se ga 15 do 20 generalov in približno enako število ätabn h in višjih čafetnikov generalnega štaba. — O zvišanju telefonske pri- stojbine bodo 3. aprila razpravljale na svojem posvrtovanju na Dariaja vse av- fitiijske trgovßke in obrtnijske zbornice. — Deželui odbor štajerskl je predložil deželnemu zboru nnčrt zakona za preoanovo obcinskega volilnega reda. Glasom te predlogo se uveljavijo tndi pri občinskih vc litvah tajne volitv^ po listkib. To je glavna gprememlia. Nadaije je preosnovano dosedanje reklaroacijsko postopanje in postopanje pri volitvi žu- pana. Iz ČCF8 se sociallsti norčujejo? — Predi-adnjo nedeljo je na socialno- demokratičnem volivnem shoda v Ct- knici na kranjskem govoril' kandidat Kopač iz Trsta in se norčeval iz sv. popotnice! Navzoči sodrugi so ^e re- žali in kroholali. Med temi tudi neki 60-!etni mož. In glejte! Ko je ta mož prišel domov, je začel tožiti, da ma je alabo ter jt kmaiu nmrl — brez sv. popotnice. — Naš prcstolonnsledaik v Bi»- rolinu in pollcaj. — Potovanje presto- lonaslednika Franca Ferdina'ida je vz,dig- nilo veliko prahu in orovzročilo razne sklepe, zlasti ker je nadvojvoda potoval incognito. Končno se je rnzglasilo, da se je šel posvetovat z berolinskimi zdrav- niki o nšesnej bolezni. Sedaj poročajo o aledečem neprijetnem, obenem pa vese- lem dogodkn, ki se je prestolonasledniku pripetil ob prihoda v Berolin. Policija je tam odredila sledeče: Vsak potnik, ki se hoče a kolodvora v mesto peljati, dobi od složbnjočega stražnika številko in se poda k dotičnemu voznikn. Presto- lonaslednika je bil ta odlok neznan in se zato ni ravnal po njem, ampak hitel naravnost h kočiji. Toda ko je hotel H68ti vanjo, stal je za njim že stražnik in ga nemilo potegnil za roko nazaj. Nadvojvoda se ni hotel ž njim prepirati ; — da ostane nepoznan — tndi ni hotel vprašati po vzrokn, zakaj se „oko po- stave" tako obnaäa, ampak se razljučen podal peä v mesto, kjer je poiskal dru- gcga voznika. Iz Benerije. — Nove sv. maše v Prosnidu na Ben^škera se je udeležilo okoli 3000 ljudi. Šo več bi jih bilo, da ni bilo v ponta in bi ne bilo vreme in slaba pot zadrževala. VeleaČeni g. Ivan Trinko je posvetil zopet g. novomaäniku J. Škurja lepo posem v 10 kitic&h, ki jo bilo tiskana v Vidmu. Novomašnik pojdo po vel. noči v svojo slnžbo na Staro goro, od kodftr bo oskrboval dnhovn jo Celo („Sciala" !) pod Staro goro. Tudi zn bodoče se obeta beneäkim Slovencem več vnetih slov. duhovnikov. Kaj dajemo mi državi in kaj dr/a\a nam. — Koroško plaönje dav- kov bliza 11 milijonov, država ji plača 5 milijonov. Torej pla^uje Koroško državi nad 6 in pol milijona. Kranjsko plačuje davkov 18 milijonov, država ji daje le pet milijonov, torej plačuje Kranjsko državi naü 12 in pol milijona. Primorsko plačnje državi bliza 67 milijonov, država vrača Pr morskem 11 milijonov, torej nlac'uje Primorsko dfžavi 56 milijonov. Stajersko plačaje davkov 46 milijonov, država vrača dežoli 14 milijonov, torej plačuje Štajersko državi 32 milijonov. Slovenske dežeie piačujejo državi skapaj 108 milijonov kron. — Velika želczuiaka stavka. — Pric"aknj<*jo velike stavke žeiezničarjev na ameriškem zahodu. Podjetniki namreč nočejo priznati 12% zboljšanja plač. — Španski kralj jetieen. — Te dni pričafcujejo na španskem dvora — prestolonaslediuka. Ob enom se javlja iz Maerida, da je španski kralj bolthen in da je skoro gotovo jetičen, kakor je bil njrgov oče. Ako se bo mnenje po- trdilo, bo kralj pastil vladanje in se äel zdravit, vlada bo pa izrocena regentu. — Avatrij§ko pri.jateljstvo z Ita- lijo mora biü res z<»lo vroce. V dokaz prijuteljeUa zgradi Itahja 25 milj od Trsta v laki Muraao poütftjalisce svojih tor- pedovk. — Volivno gibanje med koroš- kimi Slovenci. — V pundeljek se je v Kapli na Dravi vršil phod „Katoliškega pohtičnega in gospodarsKega draštva za Slovence na Koroškem". Siiod je bil ve- likansk in navdušonjo zborovalcev .sploäno. Kantlidatura g. Grtisenauerja je bila spre- jeta scglasnc. Drušlva. dr „Kolt^arsko drustvo „Gorica" priredi na velikonočni pondeljek dne 1. aprila t. 1. izlet v Štanjel-Ropentabor- Opčina. Zbiraliäce: državni kolodvor v Gorici. Odhod : ob 12 15 z državno že- l^znico do Štanjela od tod s kolesom na Repentabor-Opčina. 0 d b o r. dr Izobraževalno drnštvo „Soča" pri Sr. Laciji pnredi 1. aprila, na veli- konočni pniznik v prostorih g. Maniba koncert h tamburanjem in petjem. Pri- jalelji društva dobro došli ! dr Gospodarsko b ml no drufitvo so n^tanovili na Bukoveni (ine 19. marca 1907. U-tunovil je je gosp. Josip Oblak jurist iz Bakovca ki je neumorno delo- val. Bc»g d«j, da bi tudi dobro aspevalo! Književnosf - umefnosh * Skrbj za dušo! — Molitvena knjiga z debelimi črksmi za kratkovidne in «tare ljudi, ki jo je spisal g. Karol Čgon, dobiva se v knjigarni g. G. L'kar-j«, trgovcn. Tam se dobe tndi se drugi mo- litveniki omenjenega gospoda, v ele- gantnem in priprostem vezilu. Slovanski sveh ^l xVn»Uški kr«lj ua vsesokol- skem izletu. —• Angleški kralj si ogleda kakor sh čuje, vsesokolski izlet v Pragi. Ako res pride, ma bo prirejen sijajeu sprejem. si Poljski Sokoli se baje no ade- leŽR letošnjega vsesokolskfga izleta v Piaijo. Kmečki upor na Rumunskem. Ramunski kralj Karol je izdal na narod oklic, v kateratn pravi sledeče: „Ua pomirim svojo Ijadstvo, od- redim: Main kmečka posestva se obdav- čijo po i«tih pravilih in istem morila, kakor veleposestva in elednja ne bodo vec izjema. Državna poiiestva se dajo kmetom v najem. Najemninski trusti se bodo onemogočili s posebnj postavo. Ljudske banke se bodo konsolidirale in astanovili posebni apravni aradi, ki bodo nadz;rali naiemniške pogodbe. Ustanovi se tadi dežHna zemljiška banka". Proti Bakarešta koraka 4000 kme- tov, ki nastupajo popolnoma strategično. Pred m»-torn htoji z vojsko general Crainiceže imajo namen, kmete zlepa pregovoriti, naj se umaknejo. Akj to ne pomaga, začno vojaki takoj streljati. Uporniki so nypadli posestvo kneza Lihovarya. Doälo vojaslvo je za- čelo str«»ljati. Vnel «e je hud boj. Vo- jaštvo je bilo preniagano. Poveljnik Mares je bil v boju ranjen, poro^nik Jolini-cu pa vjet in po groznih makah nmorjen. Ko so kmetje naskočili mesto, Yas^y, ho bili odbiti. — Ves apor kme- tov jw naperjen p.oti kmečkim odernhom, ki su židje. ZAHVALA. Podpisani odbor se čuti obvezanega na tem mesta izreči svojo iskreno za- hvalo gospodom, ki so so radovoljno od- zvali naši prošnji ter imeli poučna pre- davanja v naäern druätva in nicer gg. : prof. dr. G a p a d r u, dr. Ant. B r e c 1 j a in kmet. ačitelja Ant. Streklja ter smo si v svesti, da oatanejo i nadaije naklonjeni našema družtva, ki im<* na- men širiti omiko in izobruzbo. Enako se zahvaljujemo cenj. posuäalcem, ki so se k vsakemu predavanju zbrali v obilnem števl u t^r pazljivo sledili izvajanjem pre- davateljev. SovodHJe-Rubije, dne 26. marca 1907. ODBOR DRUŠTVA „ZVEZDA". 15.000 K v Kotovlni /a uase kos]>o- «liiijt^ — Znest'k 15.000 K se izplačn, (](*ros» zaboljati pečeiike in ilrujia ji-iJil-'. Znesnk 15.000 K ni samo razpisnn, ampak sc tudi izplača. Imuna in prjimki dobitoljnv so bodo v listih olijavila. Kolikor voino do sudaj, jo bilo odpo- slanth žc tudi iz uašili krajov voč rccoptov, '/a- radi katerih i/.damo po/.neje nalančen razkaz. I'ri vsakom tr(!m!S*. Kroli, '/abojoni /. mastjo »(^oros^ so najboljši in najbo'j prubavljivi. Z,t kulii o in ,«un. — Kakor ziii'no, jo v ak go podiuji v ponos, a prin so kolikor jnogoče d bro, okus o kavo na mizo. Z asti je tako pri nas, in zato je tudi Avstrija s svojo dobr > kavo zaslovol po vsom svctu. Morda je torej ten» bolj uniestno opozoriti na nov naöin napravljaiija, ki seje'zkazal za izbornega. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kalliroincrjevo Kneippovo sladixj kavo. Na ravlja s-i najbolje tako, da se zinelje v ne preinajlmem Ion u, polije z vodo in zavre Potem naj se sladna kava so dobro izkulia pt>t minut; naio jt; poeakati, da se zavreiica nekoliko usede, in naposled se z njo v st.ro "'ju i) ea.si polije zmleta zrnata I ava. Kjer no rabijo sirojčka, se zinleta zrnata kava kar strese v vrolo zrnato k vo. I'otem naj se v e prcinesa in počaka, da :c »vlcce« nekoliko minut, in koneno se kava skrbno precedi. Naj raj si rabijo vobče na pol Katbre nor^eve, na pol zrnate kave. Zaradi večjcfja prihranka pa se sine polagoina dodajafi več Katliroinerjfcve in zato manj zmate kave. Za otroke, bolnike in slabotnike se pripo- roča poscbno naprav ljenje Kathr(>iiierjeve kave brez primešane zrnale kave. Tedaj jo je tudi v Ionen | oliti z mrzlo vodo in dobro izkuliuii. Mali 1. lid S! obilo poplača s torn, da se Lolniki in slabotniki kmalu zdravstven > očvrste in da so otroci ivetocega lica. Siiiiona lski Dom" je dalo tiskati raz- glpdn'ce pi-'snika Sirnona Gregorčion, ki prpd>lavljajo pokojaika v raznih do ah njcgovrpa življeuja, namreč kot maln- rant«, bogoHiovca, novomgsnik'i ter da- hovnika v 40. in 50. letu njpgove doV»e (1894). Razg'pdnicH se dobivajo v nN»- rodni tiskarni" v G >rici in sicer : 100 koanv za 6 K; 50 kosov zu 3 K 60 v; 10 kosov za 80 vin. in posamezne raz- glednice po 10 vinsrjev. Rodoljobi, sezite po razgledn ckIi, ki kaž^jo pesnika v raz- nih dobah in so ob enem okrašene z izbr-mimi kiticami iz njegov h pofzij. WHüHi Za maiiufakturiio trgo- vino isce se agajničorka, ki jo zmožna slov., ital. in neni. jezika. Ponudbe nasloviti: Teod. Hribar, Goriea. „Krojaška zadruga" Goriea Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6 BLAsiO JE NAJB0UŠE VRSTE IM VELIKO CENEJE KOT PRI VSAKI KONKURENCI. Vaše Maproflje. Povodom pričete spomla- danske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodju tidano na- znaniti, da so nam došle že ¦ r vse ; zadnje novosti \ modnega blaga, kakor: volno, zephyr, per- kalo, l)atiste in razno - \išLinjeni «en. Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se že v naprej zahvnljujemo z odločnim spoštovanjem udani Teodor Hribar. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim mešeanom iu okoličanom pekovski mojster 3QK0B BRBTUŽ v Gorici Šolska ulica št. O. V zalogi ima in prodaja rnoko prve vrstc iz Majdičevega mlina. .NAHODNfl TISHflRNfl" :: 0 Gorki, ulica Vetturini št. 9::: L je preskrbljena z povsem n o v i m i ^ ^'<\ črkami, okniski in finim papirjcm, ^2\ pj^hKathreiner< ? gj Her sc Vam sicer uteg- ^\ ne primeriti, da do- % bite man I vred en no- snemek brhzvsehvrlin, s katerimi se odiikuje Hathreinerjeva kava. Zakaj le Ka threinerje va Kneipp ova si ad n a kava_ Ima spričo posebnega na- jSina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natnnkn,rnilo- stiva gospa, da d ibiviuu juistno Kathreinerjevo ka»n />Lr"l.i v zn- prtili izvirnili /avojili •/ uupis 'in: »Kutht'i inorjiiva. Kixi i|">V!i slad- ua kava« in s >ll;n žii|)ii.ka Kneippn kot vurstvi-no znamko. KastliDsta mast W\ „CERES"% ni nikak surogat. RestMa mast ff |)|ijj se ütiskava v llA[ljÜ naših laborato'jih iz osufienih orohovihzrn. "Raotlinclrn mp?t ^ 17017Q ndSlllllSILd llldöl i \\ I \ nudi najvočje UjllLU jamstvo za8nažnost NB. ]la/pisuj(!iiin natečaj za mast Ccrus, pri katurem lahko vsakagospo- dinja dnbi do 15.000 K. Pojasnila so dol>e pri vsakcm boljaoni tr^ovcu. Georg Schicht A.-G. OdJoli'k : Laborat.rodilnih hranil Ceros. Polrtim srcem liaznnnjamo vscni soroduikom, prijatcljem in znancem pielužno vest, da je naš preljubljeni oče, soprog, oziroma stari očc, gospoil flWTOM SIWI60J, poscstnik v Mirnu, due 28. t m. ob 12 uri opoludnc v starosti 67 let nagloma v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjkega se bode blagoslovilo v so- boto due 30. marca ob \y2 uri pop. v cerkvi sv. Jutija v Mirnu in se potem položi k veniemu počitku na doniačem pi-kopališču. Sv. maše-zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi v Mirnu. \? miRNU, due 28. marca 1907. Anton Breščak, Frančiška, Lado in Tonče, zct. so|)ioij;i. vnitka. Karla Sinigoj r. Gulič, Jožef, ncvcstii. sin, učitelj. VIR ZPRAVJÄ so alkoliola proste pijače, med katerimi so nedosežni spomočjo Marsnorjevi šumeci limonadni bonboni, (malinov, limonov, jagodni, črešnjev in mareličen okus) ŠUMEČA LIM0NÄPÄ. Na leto se porabi do 40 milj. komadov. Prvo češko delniško društvo za orient, sladkorno blago in čokolado prej A. Maršner, Kraljevi Vinogrady. ^^ Glavno zastop&tvo: Duiia.j VI., Tcobaldgasse St. 4 blizu NuHchniark. i Anton Ivanov Pečenko ! Gorica > priporoca svojo veliko zalogo prislnih > bolih in čvnih vin iz, lastnih in dnigih \ priznanih vinogradov; plzenjskega piva ) >prazdroj« iz sloveče <5i*ško »Mešeunske pi- i vovarno«, in domačega žganja 1. vrste v \ slcklcnicah, kojoga pristnost se jarnöi. i Zaloga ledu katerega so oddaja lo na Ü dcbolo po 50 kg naproj I Vino dostavlja na dom in razpošilja ^ po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ) države v sodih od 56 1 naproj. < Cene zmerne. Postrežba poš I tea in točna. m m m m m m Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mcstu in na deželi svojo trgovino jedihicga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Porloriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zabojn. Sladkor razne vrste. Moko Št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Voč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob 1/2 kila in od onega fnnta. Testenine \z tvornice ŽnidciŠič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v AjdovSčini. Vse blago Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Doma"! Kupujte eerkvcue oblcfcc edino od naše slovanske trrdke Josef Neškudla, protokolirani zavod za cerkvene obleke v Olomueu, Poilja cerkvene oprave z 20 odsto ceneje kot druge avstrijske tvrdke in sicer: kasule, pluviale, dalmatike vola, nebesa, "barjake, aliove, čilime, pokrivala, albe, rochete, kaliže, ciborium, monstrance, svečnjake, lustere itd. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Izsbele na Dunaju in 16 avatro-ogerskih kapiteljskih cerkvä.. JOSIP BONANNI | naslednik T. Slabanja sPBbror in pozlotar v Gorici ulico Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo [ se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za " vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. ; i/ ZAL06I IMA NAJBOUŠE PRECIZNE ZLATE IN SRE BRNE ŠVKARSKE URE. ^3. Suligoj^— iirar c. hr. drž/žcleznic, Gosposha ulica žt. Z5. JANIČNINA ŠIVALNIM STRO- JEM SE PAJE w OP 5 PO 10 LET. -m Ker zastopam tovarniško za- losa šivalnih slrojßv in Hlu/ini pri tein zelo nizkc odstotke, zamore vsakdo pri meni kupiti najceneje S liiijtrpežnejši'/ ter tiho idoče ši- i value Htrojc od 21 gld naprej. Edina slovcnska velika zaloea ur in šivalnih sfioiev. Gorica. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni skodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre- mičiniie in pridclke; 2. proti prelomom zvonove, in 8. za življenje oziroma doživetjc in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica!