•ft Naročnina $2.00 na leto. liluua dva krat na teden. A * al'' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. - Excellent adv< medium. ST. 54. NO. 54- CLEVELAND, OHIO, TOREK, 8. JULIJA 1913. Mostne novice. Nasprotnikom novega mestnega Čarterja se je posrečilo ovreči eno točko v novem čarterju. PRIMARNE VOLITVE. —Poročali smo že, da nasprotniki novega clevelandske-ga čarterja ne bodejo mirovali. Dasi je ljudstvo z 'veliko večino odobrilo carter, venflar ti ljudje ne upoštevajo ljudske volje. Omenili in razjasnili smo, da po novem čarterju bi bile vsake volitve v Clevelan-du nestrankarske. Nobena stranka ne bi imela svojih kandidatov in svojih znamenj na volivneni tiketu, pač pa bi ljudstvo samo izrazilo svoje mnenje pri volitvah, kateri kandidat ljudstvu najbolj ugaja. Nasprotniki čarterja so se proti tej točki pritožili pri državnem tajniku v Columbusu, ki je sedaj odločil, da je točka, ki govori o nestrankarskih volitvah, proti postavna, ker je v nasprotju z državno postavo. Vendar zagovorniki čarterja radi-tega se niso odnehali z bojem, pač pa bodejo tožili na ohioske najvišje sodišče, da ono odloči, če so nestrankarske volitve v resnici proti postav ne.- Pričakuje se hud boj na sodnijah, in ker se bo stvar raditega zavlekla, bodemo le tos imeli meseca septembra najbrž še enkrat primarne volitve po starem načinu, če do-tedaj stvar ne bo rešena na sodni j i. —Strašna vročina, ki je vladala ves teden v Clevelandu, je imela za posledico, da se je zgostilo v zraku toliko sopare in se nabralo toliko elektrike, da so nastali v petek popoldne, zvečer in v soboto veliki nalivi, spremljani od silnega bliskanja in grmenja. Strela je uda rila v šestnajst hiš, in požarna bramba je komaj odgovarjala vsem klicem zapomoč. En de mesta je bil brez elektrike in telefona, ker je strela poškodovala več oddelkov, kjer se nahajajo stroji za elektriko. Nai 28 lj\idij je bilo od strele zadetih. k sreči nihče nevarno. fV petek n. pr. se je temperatura silno menjala. -V eni uri je toplomer padel za dvajset stopinj in se zopet dvignil do prejšnje visočine. V nedeljo se je pa popolnoma shladilo. tako da se je Cleveland lahko oddahnil. —Dva piknika sta se vršila v petek, na dan 4. julija. Prve jga je priredilo društvo št. 9 &DZ. Ravno opoldne pa je za čelo nagajati vreme, vlila se je ploha, tako da se je marši kdo prestrašil, ki je bil namen je iti. Udeležba je bila tore žal le slaba. Drugi piknik je priredilo dr. Lira v West Par-fu. Zbralo se je kakih 150 lju dij. Pevci so zapeli nekaj lepih pesnij in če odštejemo nekoli ko nagajivega dežja, ki je pa dal, je "bila zabava jako dobra ^ in neprisiljena. 'Posebno zve čer se je vreme popravilo. * —Cje\ieland&ki Hrvati so praznovali na dan 4. julija svo prvi narodni praznik, zajedno z vsemi narodnimi Hrvati po Zjedinjenih državah, ki so združeni v krasno napredujoči hrvatski politični organizaciji "Hrvatski Savez". Prostorna Grdinova dvorana je bila polna hrvatskega najboljšega in "narodnega občinstva, vršili so se krasni govori in proizvajalo se je lepo petje. Ta hrvatska politična organizacija, ki je stara komaj 9 mesecev, pa šteje že skoro 10.000 članov. Pred- • sednik "Hrvatskega Saveza" co^ič, župnik —Cenjene odbornike Slov. Narodne Čitalnice se vabi na izvanredno sejo, ki se vrši v torek zvečer, 8. julija v Čital-niških prostorih ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je: Selitev čitalnice! -Zadnji čas, da plačate račun od plina v -našem uradu je do 10. ure zjutraj v petejf. 11. julija. —Velik dan šo imeli cleve-anski slovaški Sokoli v nede* jo. V motordromu v Luna parku "se je zbralo na stotine crepkih postav Sokolov, ki so >roizvajali najboljše vaje. Navzoči so bili tudi slovenski, hrvatski in češki Sokoli. Javna telovadba se je vršila ob pri-iki skupnega shoda slovaške sokolske zvere;— -Stari še m Turk je umrla ičerka Frances, starišem Mlakar sin John, starišem Zorko hčerka, starišem Nušek sin Frank, starišem Cugelj sin, starišem Novak sin Mihael, starišem Razpor hčerka Helena. starišem Rebršak sin John. -Umrla je Margaret Krč. stara 25 let in stanujoča v Collinwoodu. Bila je članica dr. Srca Marije. Drugih informacij nismo mogli dobiti. —Clevelandski Čehi so praznovali v soboto zvečer v Češki narodni dvorani 498 obletnico, odkar je tedajna katoliška cerkev ukazala zažgati češkega reformatorja Jan Husa. Slavnost so priredila češka češka svobodomiselna društva. Tudi po drugih dvoranah so se vršile manjše slavnosti spomin Husa. katerega prištevajo Čehi svojim največjim ljudem. —štetje za šolo godnih otrok je končano. Našteli so 145.492 otrok, ki morajo hoditi v šole. —Pravkar se je inkorporira-la "Evropsko-ameriška borza" v Clevelandu, katere namen je podpirati in pomagati naseljencem, k0 stopijo na naša tla. Svoj glavni stan ima borza na W. 25. cesti. Naseljenci bodejo tukaj dobivali #zastonj nasvete v pravdnih stvareh in borza bo skrbela, da si vsakdo preskrbi kolikor hitro mogoče svoje državljanske papirje. —»Nekaj se bo naredilo tudi za clevelandske kadilce. Na vo zovih poulične železnice se do-sedaj ni smelo kaditi. V pon-deljek zvečer pa bodejo mestni svetniki skušali narediti ordi-nanco, k»i bo zopet dovolila kadenje na karali. Vsa stvar je pa v rokah Petra \Yitta, ki je komisar za poulično železnico Baje dobijo kadilci svoj poseben oddelek v vozovih, kjer bodejo lahko brez skrbi kadili svoj kalumet. —-Mesto Cleveland potrebuje $4,927.258 denarja, da bo plačalo vse račune, ki se naberejo tekom prihodnjih šestih mesecev, in da se naredi vse, kar najbolj nujno potrebno. M)esto ima na različnih •bankah nad dvanajst milijonov dolarjev. —V nedeljo je nastopilo službo petindvajset novih policistov, Do konca leta jih nastavijo še 50, tako da bo Cle-velad štel ob koncu teega leta 725 policistov in 96 policijskih častnikov. V silni bratomorni vojski na Balkanu je tekom zadnjih desetih dnij padlo nad 40.000 Bulgarov, Srbov in Grkov. Ranjenci leže po več dnij na bojnih poljih in mrliči ležijo nepokopani. Zavist in strast po plenu je zapeljala Balkance tako daleč, da se hočejo medseboj popolnoma uničiti. Turki ae pripravljajo na novo vojsko. Rumunska grozi Bulgarom. Evropa se je izjavila, da ostane nevtralna. Iz delavskih krogov Med delavci v zlatih rudnikih v bližini Johanesburga v južni Afriki je nastal velik štrajk. VOJAŠTVO STRELJA. Trozveza pa V Avstriji so odkrili varno zaroto proti Italijansko - nemška avstrijska zveza se maje. za izbile srbsko levo krilo 111 bregovih reke* -Bregaimce m pri ivupiiu, m u«i JC s •izadjale s tem Srbom ogrom- Zelenice. Srbi jso vjeli mnogo Bulgarom odprta pot proti ; zgube. Pričakuje se, da si stotin Bulgarof Skoplju. najbolj važnent mestu, ivoiiio Bulgari mesto Veles Strašni prizori so se • včeraj ki so ga Srbi dobili od Turkov, London, 6. julija. Blizu Ve-' Bulgari so bili po krvavem jim manjka materijala lesa (iKuprili) se je vnel stra- boju prepodeni od Srbov pri transport. Ranjence največkrat šen boj med Grki in Bulgari. mestu Zayetchar. ki je srbsko puščajo na bojnem polju, mrt- Bitka je trajala neprestano že obmejno mesto. Bulgarske če- vece pa ne pokopujejo. 24 ur. Bulgarske čete, ki so te so bile pregnane iz utrjenih ' Nepotrjena poročila pravijo, bile močneje kakor srbske, so pozicij, ki so. jih zavzele ob da so Bulgari premagali Srbe razbile srbsko levo krilo in bregovih rekel Bregalnice in pri Kuprili, in da je s tem prizadjale ne osvojijo Bulgari mesto Veles' Strašni prizori v najkrajšem času. Veles je godili v Belgflulu, ko so tja in kamor se hoče preseliti no precej važno mesto, in po na- pripeljati 1384 fmlgarskih voj- va srbska vlada, ravnih mejah bi morab pripa- nih ujetnikov, ljudje so meta- dati Srbiji, ker so ga Srbi tudi li kamenje na ranjence, ki so dobili v svojo oblast, toda Bul- ležali na vozpvih, trije na gari hočejo svojo mejo imeti enem kupu. Mpogo izmed teh raztegnjeno prav do reke Var- jih je umiralo, he da bi se lju- dar. dstvo kaj zmenilo za to. Severno od Soluna se pa zo- iDunaj. 5. julija. Tu se neu- pet vrši druga bitka, ki se raz- radno poroča .da ostanejo Tur- teža kakih petdeset milj v da- ki neutralni v sedajne,,, bal- ljavo. Nad 80.000 Grkov je po- kanskem konfliktu, in sicer stavljenih proti 100.000 Bulga- raditega. ker so jim Bulgari rom. Uspeh te bitke ,bo ko- obl:ubili, da jim ne 1k) treba nečno odločil mejo med Grki plačati nobene rvojne odškod- in Bulgari. nine, če ostanejo neutralni. Ja Bolje se godi Grkom, ki so baje prepodili Bulgare iz vseh pozicij. Grki so vzeli Bulgarom šestnajst topov pri Doira-nu. Da je boj med Bulgari in Grki jako hud, kaže to, ker je prišlo včeraj v Solun osem tisoč grških ranjencev. Poročila govore, da oklenejo Rumunska, Grška, Srbska in Crnagora novo zvezo proti Bulgarom. Govorica se širi, da grozi Turčija z novo vojsko, če Bulgari takoj ne oddajo iz London, 5. julija. V tukajš- vno mnenje je. da tudi evrop- rok Rodosta in obrežje mar |nih dipIomatičnSh krogih se ske velesile ne bodejo naredile govori, da se Turki pripravlja- ničesar napram poboju na Bal-jo na novo vojsko proti Bal- kanu. Francija m je izjavila, kancem. Raztreseni ostanki da jo vsa stvar nič ne briga, turških armad so se zbrali, in Grški poslaiiiyje danes zasedaj ko ttifSka vlada vidi. da pustili glavno m ulganje med Balkanci ni edinosti, ho- in je izročil grške posle v roke če še enkrat poskusiti svojo francoskega poslanika. V Ate-bojno sreče. Toda nihče ne nah, glavnem mestu Grške, so more reči, da bodejo Turki tu- odstranili bulgarsko zastavo zaz di sedaj tepeni, in konečni us- poslopje Juilgarskega poslani-peh ponovne turfcko-balkanske štva. Med narodi vlada silno vojske bo, da pridejo balkanski sovraštvo. narodi v huje suženjstvo kot . . _ . j ^ . London, 6. julija. Balkanski so oni prej. ... . , . . , ■ 1 . Lotvdon, s- julija- Turžka ''»J.1 se.U; ze desetdmj. vlada je prišla do prepričanja. 0c'v'd«: >",.*> b'1' "» H'"": da edinosti ni več pri Balkan- f° se ^.javU, tU so t, boji bolj cih, in četudi bi v slučaju tur- '«<>; kot :so bd, prejsn, bo,, s škega navala na Balkance. sle- 1 »rk';, S»r™ 5e, Evropa n. dnji se zopet združili, vendar » Praske ,kattrf so se ne bi mogli dolgo ustav- 'mel' balkanski narod, med se- ljati, kajti zadnje čase so imele l>0J- aJ l>a 'l.plomacja vse balkanske armade zKut* sprevulela, <1* 1'ostaja stvar in če bi se morale zjediniti pro- ° |'oll Srbska ... ti Turkom, ne bi šle z istim bulgarska vlada sta se doseda, duhom skupnosti in edinosti v bran,le ,zgalo nekaj hiš. Vlada ima v mestu nenavadno veliko šte vilo vojaštvo, in le tenui je pri pisovati, da še ni prišlo do huj šili nemirov. Cinfitnnitt" --fHrior 'fi: tuK ja Štrajk tukajšnjih uslužbencev v tovarnah za led je končan z delavsko zmago. Kompanije so dovolile povečanje plače, in treba je šele določiti, pod ka leimi pogoji pripoznajo kompa nije delavsko unijo. Kakor zna no je bilo pomanjkanje ledu zadnji teden tako hudo, da je bilo mesto prisiljeno zaplenit \pe tovarne ledu in izdelovati ter razvažati pod mestnim nadzorstvom. New York. 6. julija. Štrajk železniških sprevodnikov in že jlezniških uradnikov na vseh vzhodnih železnicah, se bo gotovo pričel, kakor hitro 11 radniki unije tako odločijo Kakih 100.000 železničarjev Roparji odnesli $5000. Menphis, Tenn., 5. julija. Jna moštvo. Ljudstvo je pa •čimdalje bolj nezadovoljno in London, 6. julija. Strategi- zahteva pojasnila. Baje s0 Sr-ja bulgarskih poveljnikov je bi v sedajni vojski zgubili že prisilila grške poveljnike, da so več vojakov, kakor prej v celih morali zapustiti več utrjenih mesecih, ko so se bojevali točk blizu Soluna. Grki so zgu- proti Turkom. Vlada se pri-bili vso pokrajino okoli Lang- pravlja, da izda med narod basa in Beshik jezera. V tre- skrbno izdelano poročilo o ih>-nutku. ko je bila odana ta .br- sedajnih uspehih srbske voj-zojavka je pretila grškemu ske. desnemu krilu poguba od 30 Qj, rekah Vardar in Bregal-tisoč, ki so v napadu proti sle- nica se vršijo krvavi boji, in dnjemu. Bulgari .napredujejo (bojna sreča danes namigifje južno proti Tahynos jezeru. Bulgarom, jutri Srbom, ven-Bulgarska vlada ie dobila dar kakor je spoznati iz po-uradno sporočilo, da so se ročil, so Bulgari na boljšem, udali Srbi pri Timoku, ki so Baje so pridrli Bulgari že prav j Štirje roparji so v bližini tega šteli 4000 vojakov. Bulgari so v bližino Niša, ki je največja! mesta napadli vlak Illinois pri tem dobili šest strojnih to- srbska trdnjava. Nihče ne ve.!Central železnice in odnesli iz pov, sedmindvajset velikih to- koliko vojakov imaj0 Bulgari blagajne $5000. pov in mnogo vozov živeža. na tej koloni, vendar Bulgari Dva srbska tegimenta, ki sta trde, da so si odprli pot proti Zarota sufraget- prekoračila bulgarsko mejo pri Nišu. j London, 5. julija. Detektivi Egri Palanska, sta bila od Bul- Hudi boji med Bulgari se so danes razkrili grozen in sa-garov. pognana nazaj z veliki- Vrše tudi pri Istipu v bližini tanski načrt podivjanih lon-mi^zgubami/ Kočane. Okoli 200.000 je tu donskih sufraget. Po tem 9a- Grške čete so danes ugra- zapletenih v boj, in zgube so črtu bi se mesto London zaje-bile Bulgarom mesfcp Lahana, na obeh straneh velikanske, j dno zažgalo na vseli konceh, ki leži ob železnici med Solu- Poluradna naznanila v Belgra- tako da bi bilo uničenje mesta nom in Seres. Ta točka je ve- (tu trde, da so Srbi zgubili te- skoro gotovo. Velikanske like važnosti za obe vojskujo- kom desetih dnij nad 15.000 množine zažigalnih styarij so če se armade, ker kontrolira Ijudij, Bulgari pa računajo svo- imele sufragete spravljene na vse ozemlje severo-vzhodno je zgube na 20.000 mož. Nad vseh konceh. Nadalje se je od-od Soluna. Zgube na obeh stra- 8000 grških ranjencev je krilo, da so se sufragete dogo-neh so bile jako velike. na potu v Solun. Vsi zavezni- varjale z več znanimi franco- Bulgarske čete so dobile zo- ki so zgulbili nad 50.000 mož. skimi zrakoplovci, da bi se pet v svojo oblast Ghevhelli in od kar so začeli bratomorno dvignili nad London in metali sicer z bajonetnim naskokom, vojsko med seboj. Zgube so še bombe nad mesto Zrakoplov-Grki so prej dotbili to točko v večje C-K: —: NOVI &PIJONI. Dunaj. 6. julija. Trozv« ti obstoji med Italijo, Nei jo in Avstrijo, in katere men je skupno nastopiti v čaju napada proti vsak« sovražniku, se maje in maje i vladni krogi se bojijo, da ta trozveza. ki je bila 3red kratkim obnovljena, daj popolnoma podre. Minist zunanjih tlel, Berchtold, včeraj z vso naglico odpotc v lil, kjer sedaj cesar stam v letovišču, da mu sporoči i novi velikanski zaroti, pri teri so bili zapleteni naji italijanski častniki. Ti so bs razširili po celem Primor« velikansko propagando, da organizirali italijansko stvo za revolucijo proti Avst ji, nakar bi Primorsko dlo Italiji. Ta zarota je bila tako sežna, da imajo italijanski nerali v« rokah vse naj skrivne načrte avstrijski njav, potov, železnic in mest. Več kot dvajset italij skih višjih častnikov je 1 neprestano v Istriji, kj< agitirali med Italijani. 100 avstrijskih najvišjih nikov je zapletenih v in številne aretacije ena drugi- Avstrijski £0 prodajali Italijanom ber denar vse najbolj načrte. Večji ali manjši nemiri se pripetili v Reki in Tf Vlada je odstavila župana Reki in nastanila tam dr h policijo. V očigled silnega joniranja italijanskih časi kov, se je prijateljstvo Italijo in Avstrijo /rlo dilo. Niti Nemčija, kateri je dosedaj vedno posr< ohraniti prijateljstvo med lijo in Avstrijo, ne more v t< slučaju ničesar nare l t'. Dunaj, 6. julija. V Trstu s« zaprli nekega ruskega duh« na, ki je prodajal Italiji načrte avstrijskih trdnjav. Sledi odide na štrajk. če jim komPJso Ae <«ruge aretacije. Vla< uije ne dovolijo »> odstotkov so .s,lno vznemirjr ■UriL \ ojno ministerstvo ne ve v< povečano plačo. Vživanje alkohola. kateremu častniku bi se palo. Ni se še potlačila Rec va afera, že dvigajo svoje glave nove zarote na vseh stri neh. Cesar kar razumeti Washington, julija. Od ... . - .. i-M more, kaj je njegovim c 30. junija 1912 do 30. junija' ' 1 ,f> 1913 je ljudstvo v Zjedinjenih držav popilo 143.300.000 galo- nov žganja, za osem milijonov več kot let j prej. Piva se je popilo <»4 milijonov sodov, kom. tla se tako malo zm< za zvestobo, katero so njei prisegli. Po celi Avstriji . med častniki druzega kot a I'"'1 ,lln,m P°* cikalo 12 milijonov. Kakor pravi zvezino poročilo, se je tekom enega leta v Zjedinje- lomom. ■ ■ _ nih državah zmanjšalo število gostilen za 18.000. kljub temu: se je j>a veliko več spilo kot prej. DENARJE V STARO DOMOVINO potil Jamo: 1 Močan otrok. 50 kron ........ za. 100 kron .....— za 200 kron ........za 300 kron ........ za 400 kron ........ za 500 krqn ........ za South Ozone Park, L. L 6. j^q kron ........ za julija. Stariši Stonich so dobili danes dečka, ki je takoj pri rojstvu tehtal 19 funtov. Oče Domai nakazan« avota tehta 3.6 funtov, mati pa .«4- '^rfESn^iJTS Oče se je izjavil, da bo njegov c. kr. poitni hranilni urad v "fant" še bolj rastel kot on. nampoilrt| -<—o----dO $50.00 v gotovini v , . ali rafllatrlranam plamu, Tolstojev Sin. $k« po Domtatlc Poatal " all pa Now York Bank Iz Petrograda se poroča, da frank s a 10.30 20.4J 40-< 61. 81 i I02.2S 2000 kron ........ za 407.< Poitarlna Jo vitata pri ftoh V TOREK IN PETEK --- m a da. ki je štela 130 bojnih la-1 Ko in učiteljem,, jih bode čakala na široko odprta ena najlepših dij, kdtere *o šteli tedaj za naj močnejše na svetu Nad jo.ooo ljudi j je bilo ubitih v teh bojih NAROČNINA ................................$2.00 na morju. ................................M«, gode je že kdo slišal, ka- "SZLZi-Zf k" »if za,1,!5i'",1A"Bl",ev ...,.........., v crnt jami calcuttski v In- ESJf ■ 3d" T*L, CUV. PRINCETON 133 ■..... ....— iona rja Ko trmi a* twconl-cln«« matter January ' Sth 1t>09, at tile iH>st nfllce at Cleveland. O. aadar the Act of March 3. 1M79, No. 54 Tue. July 8*13 Vol. VI. m H» kmpodpluinotcbnoitik nc»prtiamajo (liji. To Se je Zgodilo 15. jllli" ■---— j a leta 1756. Peter III. ruski V.api.mn>!j.i in denar n«j ae ^ ^ zat|av|jen ,6. julija CLEVELANDSKA AMERIKA, kt;1 '76j- »I. ST. CLAIR AVE. N. E. ^ «cer na 14. JU- CLEVELAND. O._. bja se je pričela grozna m kr- EDWARD KAT.iSH, publisher! vava francoska revolucija, ki * LOtTT9 J. P1RC. Editor. je j,nc|a za svoje žrtve mili- rEP Tt E8DAYS AND PRIDA VS. jotitf Francozov. Kmalu po H«Vl7.y t -.oim Nlinenluna vi najljubši prijatelji so ibiji ob glavo djani julija, leta 1794 Predsednik Združenih držav Garfield je bil ustreljen 2. julija 1H81. Tritisoč kristijanov je bilo po-tolčenih in ubitih v Damasku leta 1911, in sicer 8. julija. Največjo zmago so dobile severne ameriške države proti južnim julija meseca leta 1861, kjer je padlo 18.000 ljudij. Amerikanci so premagali španska brodovje 3. julija, leta 189X. In 4. julija, leta 1898 se je potopil parnik Bourgogne na visokem niorju. kjer je potonilo tudi kakih 70 Slovencev. Vsega skupaj je utonilo 569 oseb. I11 tu smo našteli samo nekaj t'i čk o umorih in itasilnih smrtih meseca julija. Sprevi-dimo, da je bil mesec julij neprestano nevaren človeškemu rodu. Nevaren mesec julij. Čuvajte se meseca julija. Zgodovinarji, kakor tudi sta-irttstikarji nam pripovedujejo, da je ravno mesec julij najbolj nevaren za vsako nesrečo. Nikdar v drugem mesecu sc ne zgodi toliko nesreč, pobo-'ijev, ropot, revolucij, za ž igo v in sploh nasilne stnrti, kakor v mesecu julijih Iu zgodovinarji morajo vendar nekaj vedeti, ker sporočujejo našim potomcem, kaj se je godilo v naših časih poleg tega pa moramo izreči vse spoštovanje atistikarjem Zjedinjenih dr-iv, ki se radi ponašajo, da so ijbolj natančni, kadar oddajo ff.vetu zanimive številke glede Mikov na svetu. Veiskave dolgih let so dole, da je v resnici največ »sreč v mesecu juliju. Radite-se svari ljudstvo, da se ta ►c skrbno čuva, tako gle-svojega telesnega kakor du-lega "zdravja". •Vlada Zjedinjenih držav je ivkar izdala buletin, v ka-:m se govori, da je mesec ilija 191J v Zjedinjenih dr-tv umrlo 8750 ljudij nasilne irti. Ako pregledamo sluča-nasilne smrti vsak drug me-v letu, tedaj najdemo, da bilo največje število v juniju sicer "samo" 5367 in 559-V avgustu. In če se pogleda v statistik na>aj, najsibo kate-koli leto, najdemo, da noben *ec ni poginilo toliko Iju- 1 di kot ravno v mesecu juliju. (Julij je nabolj vroč mesec, in učenjaki pravijo, da je to in sicer najtbolj poglavitni rok, zakaj se pripeti tolidco nesreč in zločinov ravno v tem mesecu. Buletini Zjedinjenih držav kažejo, da naraste število smrtnih slučajev mladoletnih otrok izpod dveh let v juliju od 3548 na 9-»48, in kakor so te številke gotove za leto 1912, tako so iste tako resnične za isti ftiesec vsakega , drugega leta. •Mlesec julij je dobil švoje I ime po prvem rimskem imperatorju, ki se je imenoval Julius Ce>ar. On je bil takoj potem, ko je bil razglašen imperatorjem, umorjen nasilne smrti, in .sicer so ga umorili 12. julija, malo dnij potem, ko je dobil mesec julij po njem ime. In potem skozi tristo let. 30 najmanj enega kristijana umorili vsak dan v juliju, kar znese skupno svoto mučenih in ubitih kristijanov skoro na 10.000 umorjenih ljudij. Leta 1456 je 4. julija \ W apolju na Italijanskem nastal silen potres, ki je v enem dnevu ubil in usmrtil nad 40 tisoč ljudij. Leta 1665, 12. julija in nekaj tednov potem je v mestu Londonu umrlo za kugo več kako* 100.000 ljudij. in v juliju mesecu leta 1792 je kuga odnesla v (\p\u nad 300.000 ljudij. V londonskem stolpu, mese-julija. leta 1483 sta bila lorjena kraljeva princa Kd-ird V. in vojvoda York, in fcicer od njih lastnega strijca ralja Riharda III. Tekom v med 20. julijem in med bila pobita španska ar Slovenska šola v Clevelandu. Dopis. Malo zakasnelo se je že, vendar bode gotovo še vedno zanimalo tukajšnje Slovence, posebno pa stariše šolskih r-trok. da sporočim nekoliko o šoli in njenem delu skozi pre-tečeno šolsko leto. teku pretečenega šolskega leta je obiskavalo šob sv. Vida, malone 700 otrok, katere je podučavalo 8 sester. Vsi šolski prostori, kakor tudi drugi porabljivi prostori. so bili natlačeni s šolarji in še ni mogil 1 dobiti dovulj prostora za vse. ker smo bili primo-rani drugi razred razdeliti, da jih je prišla ena polovica dopoldne. druga polovica pa popoldne. Da pri takih razmerah, kakor tudi drugih zaprekah, kakor prenatlačenje vseh razredov, slabo zračene sobe, mraz po zimi, vročina po letu, ni mogoče priti do najboljših uspehov, je samo ob sebi u-mevno. Vseeno pa so otroci pri skušnjah pokazali, da leto ni bilo zgubljeno za nje, nasprotno rečeno, t ozirom na vse težave, !so otr di napredovali nepričakovano dobro. Da bi se prepričali, če smo v resnici toliko zadaj za javnimi šolami v angleščini, kakor se nam včasih očita, dali smo otrokom od šestega do osmega razreda pri skušnjah vprašanja, katera sni ) dobili naravnost od cle-velandskega šolskega odbora "Board of Education", in rezultat je bil tako dober, da se šolarji s v. Vida lahko merijo po svojem uspehu z šolarji vsake druge najboljše šole. Ni-so sicer vsi zdelali teh skušenj, a pri tem se mora jemati .v poštev fo. da se naši šolarji na te skušnje niso pripravljali, dočirn so se drugi pripravljali na nje. Ce potem vzamemo v poštev še slovenščino in vero-nauk, katerih predmetov se morajo naši šolarji učiti še povrhu od predmeVv, ki se uče v javnih šolah, potem lahko rečemo, da naša šola stoji glede inteligentnosti šolarjev v isti meri z vsako javno šolo ali pa še par stopinj višje. To je pa tudi naš cilj. Z novim šolskim letom bodo otroci sv. Vida v resnici 11a "konju". in najbolj modernih šolskih hiš. Tam našim revčkom ne bo treba znirrvati in pihati v roke, da bi lahko držali svinčnike ali pero, ne bode jim treba požirati ves božji dan prah ali prestajati neznosno vročino. Sedeli bodejo v lepih, zračnih in čistili sobah, gretih po najnovejšem sistemu. Umevno pa je tudi, da bo v boljših razmerah tudi več pričale vati od njih. Zato smo se dogovorili z Board of Kditcation", da od sedaj naprej dobimo vsa Vprašanja, kar se tiče angleščine, računstva, zgodovine, /ein-Ijepisje, itd. od njih naravnost za vse razrede od četrtega naprej, iu šolarji bode} morali zdelati ravno is(e skušnje, kakor otroci javnih šol. To p.i za to, da gredo jm> dovršenih domačih Šolah brez vse ovi-e lahko naprej v Collegu ali v višjo šol . V drugi vrsti se pa nihče ne bo mogel izgovarjati, da pošilja otroke v javno šolo za to, ker se tam več naučijo. Na vsak način hočemo preprečiti vse nadaljno očitanje, da naša šola. ozii' m a katoliška šola ni tako dobra, kakor javna šola. Na z go rej omenjeni način bo, kar se tiče angleščine in sploh sekularnih predmetov, pod istem vodstvom, kakor v javnih šolah. Razlika bo le ta, da se both) naši otroci učili vseskozi tudi slovenščine, in pa veronauka. Nikakor pa ne samo veronauka, kakor je že eden ali drugi govoril. Mimogrede naj bo tudi povedano, tla je veronauk Jako potreben predmet. Vseeno se pa učijo otroci veronauka splošno le pol ure na dan, dočim posvetijo šest ur drugim predmetom Če pa je duša več kakor telo, tako je tudi znanstvo, tikajoče se duševnih stvarij, toliko večje veljave. Skrbni stariši ne ne b dejo nikdar oporekali, da je preveč veronauka, pač pn se navadno hitro oglasijo, če se zanemarja. Odsedaj zanaprej bode torej dosti prostora za vse slovenske otroke v slovenski šoli Novi šolski sistem se bo povsem strinjal s sistemom javnih ljudskih šol. Zato pa od letos naprej ne bode več. kakor morebiti v posebno izvanrednih slučajih, pouka v krščanskem nauku za tiste, ki zahajajo v javne šole. ker tie bo vzroka, radičesar ne bi šli v domačo šolo. Zato pa glejte, stariši, da pošljete svoje otroke v šolo, ki tl>o skrbela, da se otroci naučijo, ne samo angleščine, atn-pttk tudi lepega sloveskegft jezika in tudi česa potrebnega za duševni napredek in izobrazbo. Vaši octroci bodejo morali spoznati biser vere veko bolje, da ga ne vržejo proč. Obdani so z neverstvom, kri-voverstvom in indifferentiz-1110111. Zadnja leta se vse verske stranke trudijo, da upelje-jo v šole verski pouk. Toda kako naj se to zgodi v javnih šolah, ko sedijo v eni in isti sobi, pod enim in istem učiteljem, en jud, en baptist, en me-todist, en kongregacijotialist, en adventist, en episkopalec, en "christian scientist", in kar se mogoče večkrat primeri tudi en budist in mohamedanec. Kako naj se pa potem uči, da se dosege uspehe! Toda naši Slovenci niso zaestali od te strani, ker se zavedajo, kaka nevarnost jim preti od strani narodnosti in duševne izobrazbe v -tujini. Koncem tega dopisa naj dostavim še imena onih, ki so se odlikovali skozi pretečeno leto. Seveda, jih je še d'Csti drugih, ki zaslužijo polivalo za vestno vztrajno delo, a najboljši ne moremo biti vsi. Ne smejo torej stariši misliti, da so slabi, ker niso dobili nagrade ali darila. Najboljše darilo je čista vest. Kdor more reči, "jaz nisem ničesar zanemaril", on ima največjo nagrado. Kot najboljši učenci splošno so dobili nagrado: Za prvi razred Anton Zupančič, Martin Gololbič, Frances Lausche, Jennie Gornik. za drugi razred Viktor iGrželj, Ivana Marinko, Ana Mačerolj.-Tretji razred, Viktcr Knaus in Ana Slogar. Četrti razred: Alojz Zakrajsek in Marija MHsmaš. razri Perme, Ana Blatnik, Mary Šurtz. Osmi razred: Viktor Hrovat, Frank Kastelic, Mary Mačerol, Mary Hrovat, Env Zakrajsek in Angela Ermako ra. Ti zadnji so sprejeli diplomo za končanje šole. Zlato svetinjo za vztrajno celoletno vsakdanje obhajilo je dobil Josep Za vodnik. Za roč ne izdelke s šivanko dobili ste izmed šolskih deklic nagrade katere je podaril Mr. Anton Kaušek. Angela Ifrovat in Frances Muhič. J-J-O. Vojna nevarnost. Nade, ki jih je stavilo Slo-vanstvo, ki jih je stavil ves ci vilizirani svet v Balkansko zvezo, so začele polagoma izginjati. Ljubosumnost in nevošč-Ijivost, zanetena od tujih. SIo-vanstvu sovražnih elementov, sta se polastili src vodilnih krogov zavezniških držav. Zopet se udejstvtije Svatcplukova oporoka. .. Na merodajneni mestu v Sofiji se nečejo brezpogojno podvreči carjevem razsodišču. Bolgarska zahteva. predn0 se podvrže temu razsodišču, od Srbije garancije, da pusti Srbija v ona bolgarska ozemlja, ki so jih Srbi zasedli, bolgarske čete, da se na ta način u-stvari neka kondominij, ki naj bi do razsodbe carjeve saj formalno zadostil principu enakopravnosti. Srbija pa je mnenja, da zavezniška pogodba pravzaprav ne obstoja več, vendar pa ravno premišljeno Pasičevo delovanje kaže. da Srbija noče vojne. Seveda s pa tudi v Srbiji gotovi šovinistični krogi, ki dražijo javno mnenje ter hujskajo. In ne motimo se, če trdimo, da so ravno ti hujskači, šovinistični krogi v Srbiji in Bolgarski pod vplivom ene in iste zunanje moči, ki lioče pripraviti s svojim intrigiranjein slovanske balkanske države ob otie sadove. ki so si jih pribojevale s svojimi slavnimi zmagami. Belgradska "Samouprava" izjavlja, da se bolgarskega predloga glede ruskega razsodišča ne more smatrati kot odgovor na zadnjo srbsko note. S tem predlogom se izogiba Bolgarska direktnemu odgovoru 11a srbski predlog glede demobilizacije. Rok sedmih dnij, kakor ga navaja Bolgarska, je prekratek, da se revidira srbska zavezniška pogodba, ki pravno ni več v veljavi. Od bolgarske strani sc vedno poudarjajo le pravice Bolgarske, ki rezultirajo iz pogodbe, pri tem pa se pozablja, da Bolgarska ni izpolnila dolžnosti, s katerimi bi si morala pridobiti pogodbeno pravico. Srbija in Bolgarska sta v razmerju dveh kompanjonov, od katerih eden zahteva, naj se mu piepusti pogodbeni del do-Ibička, čeprav ni vplačal za podjetje onega kapitala, ki bi ga mora! plačati po pogodbi. Pop. Inoma nevrjetno je, da bi moglo kasno sodišče na svetu tako monstrozno zahtevo priznati kot opravičeno. Prestolonaslednik Aleksander je nenadoma prišel iz Sko-plja v Belgrad in je z generalom 'Potnikom prisostoval mi-nisterskemu svetu. Zastopal bo baje stališče armade, ki noče popustiti. V slučaju potrebe bo baje prestolonaslednik spremlja' Pasiča v Petrograd, da tatu na merodajnem mestu osebno nastopi za srbske interese. "Jugoslovanska korespondenca" poroča, da sta pre-■stdlonasledniil^ (Aleksander in general Putnik zaradi tega prišla v Belgrad, da iformirata vlado in kralja o razpoloženju v srbskem častniškem zboru,, V vojaških krogih so že več tednov vedno bolj nezadovoljni vsled neodločnega postopanja vlade in že pred časom so sporočili v Belgrad, da armada ne bo zapustila osvojenega o-zemlja brez boja. V Skoplju in v drugih garnizijah so se vršila zborovanja častnikov, ki na-za i iti "Neue Frie Presse" poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je sklenila, da nikogar ne odpošlje v Petrograd in da bo le pet dni čakala. Če Sfbija do tedaj ne izpelni bolgarske zahteve. da se razsodba izvrši rta podlagi pogodbe, tedaj ho položaj zelo kritičen. Iz Sofije poročajo, da splošno označujejo polo 1a kuko m postane amertkaaakl driiv|j«n. Vrhutvga kaH«a C Ima dosdaj aa)vetji alov. aagt. la aad. »lav. »lovar. KaJI*« trdo la akaaao v * platnu vctaaa (nad 43« strani) ataae M OQI« ae dobt prt: % V. J. KUBELKA, »t. US Su In Yat. K I. £ Bdlno la aajvetye aalolaUtvo alov. aafl. la raaalh alov. kajig. M»(U p«cenik. M Limtiin ss^a HLAB ŽELODEC « p >m.*njatudi s ab ustroi, slaba prebava, onemoglost in rfizre druge prebavne neprilike. SEVEROV ŽELODČNI GRENfiEC ^.s—d.««-, hitro odpravi take neprilike. Priporoča se zo| ar g^reČ co, m piheva-nje. Zrtpetfo in razne druge prebavne neprilike Cena $1.00 KRONIČNE BOLEČINE »o inaki najbolj navadnih I olrznl t«ga časa leta Severovo Zdravil • zoper Drisko • Savna'i Dianboaa R*ardy> jt tO ika sa čreva. Zetu u»peino učinkuje ▼ h I u čaj ill driake krčev, količnih bolečin in vnetja črev. Cena 23 in 50c. Severovo Gothardsko Olje (Severa'« Gothard Oil' je eno isnied najboljših zdravil soper revraatK-' ne bolečine. Priporoča te »oper pokoaitico, o-lečine v hrl>tu, straneh in v prtih, odrxe, otekline in vnetja. Cena 25 iu 50c Kad«r potrebujete zdrarila. vprašajte lekarnaija za SeverovP. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas W. F. Severa Co CEDAR RAPID IOWA $25.00 GRAPHOPHONE ZA.....:............................................... Mi smo pooblaščeni, da razdelimo te $25 govorilne stroje med ljudi »amo za reklamo tvrdki, katera jih izdeluje. Pridi, da ti pokažemo in razložimo. F. J. TURK & CO. mmm DEPARTMENT STORE. 5707 ST. CI J C stanovi jena 13. novembra 1910. Cleveland, O. ———————— mm —» anelastih tkanin se lahko u-poralblji tudi drugo blago. n. pr. muselin, v poštev pridejo zlasti zastori. Predsednik: JOHN GORNIK., 8106 Si. Clair Avenue. Podpredsednik: MART. CQLARIC, 15880 Calcutta Are. Tajnik: FRANK HUDO VERNI K, 1142 E. 60th 9treet. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Prosser Avenue. ' Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue. »miki: ANTON 06TIR, 6030 8t. Clair Ar«.; FRANK tORIC, 1361 East Sit* St.; MIHAEL WINTER, 6020 St. Clair Arsouo. JOHN BnAJZEIJ, til 28 Qlaaa Avenue. '' »orotrtlki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. SI BERT, 6154 Glass Ave. )blaicenec: ANTON GRDINA, 6127 St Clair Avenue. Urttovni zdravnik: J. M. 8EUAKAR, 6127 3t. Clair Avenue. "Hi fUii'isi In drugo uradne stvari, naj se podlljajo na glavnega tajnika, denarno nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glasilo "CIJ3VELANDSKA AMERIKA" Hfr ^hilk tik alfc dfc it # Sfc iHfc tt i jjfr tfkjkMk ifr C. M. Mix Allotment Loti naprodaj poceni. Od $75.00 Takoj se plača $5.00, ostanek $2.00 na mesec. Največji dobi-ček je pri lenjjiiču. Vprašajte pri L. RECHER, # EUCLID, OHIO. Eft — ■ ■ ■ ■ . jiim-.'-. bori.ščem. V kraljevi palači se vrse važna posvetovanja. * * * Petrograj&ka konferenca dvomljiva- V Petrogradu zelo dvomijo red ognjem in kakor so pokazali številni poizkusi, je činov oksid neobčutljiv tudi pri pra nju z vročo vodo in milom. Po Perkinovem postopanju ostanejo tudi najnežnejše barve flanelastih tkarVin tpjcrpolndma nepoškodovane, tkanina sama pa postane še trpežnejša in obenem! mehkejša in polnejša. Na Angleškem je tako ognja-varno blago že v prometu pod omenom "Non flam". Stroški —— PROŠNJA. "Little Falls Defense Committee", to je odbor za obrambo štirinajstih zaprtih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Herkimer County jetnišnici, prosi za prostovoljne doneske. Pri zadnjem štrajku v Little Fa'ls. \T. Y., je policija zaprla več štrajka,rjev, nekatere so izpustili, a teh Štirinajst čaka obsodbe. V obrambo teh potre-buje geri omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovor-nrke, Kojake-ddavce opozarjamo na ta slučaj in dobrodošel bo vsak nikel. Darovi naj se pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls, N. V. Vsak trgovec bi moral imeti svoj pisemski papir, kuverte in računske listine. Vse to naredi naša tiskarna po nizkih cenah. Mali oglasi. NAZNANILO. Društvu Srca Marije (staro), se tem potom naznanja, da je umrl dne 20. junija Anton Novak, mož naše članice Ivane Novak; dne 27. junija je pa umrla sestra Marjeta Krč. Bila je zvesta in marljiva članica, bolehala je na sit-šici dalj časa. Naj ji bo lahko tuja žemljica. Morda bo zopet katera rekla, ah, to društvo ni za nič, jaz že ne bom več plačevala, je preveč za plačevati. Vsaka članica naj dobro premisli in pre-vdari, da je pri vsakem društvu tako. So društva kjer se mora vsak mesec gotovo svo-ta čez en dolar plačevati, pri nas pa ako nimamo nikakega mrliča, je pa samo štirideset centov, in s to mesečnino se dobi vendar le lepa bolniška podpora. Upam, da cenjene sestre vstrajajo in se ne ustrašijo par huskačev. Namen Vaš haj bode blag in koristen društvu, vse drugo pa naj izostane iz ven društva. Sklep zadnje mesečne seje naj vzamejo vse sestre nazna-nje. Sklenilo se je kakor tudi pride v zapisnik, da katera se stra dolguje tri mesece se jo suspendira, ona ni opravičena potem do nikake bolniške podpore. Vse tiste sestre, katere bodo gotovo dolgovale, bodo vsak mesec v listu Clev Amerika označene, da so suspendirane, fjalje katera pa dolguje štiri mesece, in če v istem času zboli, oziroma umrje, ni nikdo opravičen do njene posmrtni-ne. Tako so sestre sklenile, do-bno vedoč, da tako je prav. Naj navedem nekaj slučajev. Pripetilo se je že. da je katera dolgovala po 6—8 mesecev in mrliče, pride Čas ko ji je treba v 90 dnevih plačati, oziroma izplačati posmrtnino, odbor je v dvomu bi se li iz društvene blagajne še za tisto založilo ali ne, potem je pa vedno je-den na slaben, društvena blagajna ali pa dotičnrk kateremu pripada pesmrtnina. Dobi se tudi taka, ki je dolžna več mesecev, čuti se bolno, pride plačat, čez par dnij se pa javi bolnim, seveda prej je mislila izstopiti, a potem pa kar naenkrat izprememba. To se pravi društvo izkoriščevati. Odbor ne more vsaki «taki viditi v dno duše, če se pa pride taki stvari na sled, seveda odbor je kriv, da ni dobila bolniške podpore. Dalje se sestram naroča posebno onim, jcatere ob-isikavajo, da pridejo k seji in tam poročajo o bolnici, retf mora biti povsod in tudi tukaj se zahteva. Kako se more bolniška podpora nakazati, ko tajnica nima tozadevnih poročil cd obiskovalk; izjema le je pri tistih, če so same bolne ali če imajo tisti čas kake nujne opravke. Dolžnost iste je, da po kaki drugi sestri o tem po roča. Katera se noče ravnati in ozirati se na red, se jo kaznuje z globo 50c. želim, da vsaka sestra vzame to nazna-nje ter da se polnoštevilno u-deležite mesečne seje. Prebran un e sle deče sestre: Komidar Marija, Stržaj Pavlina, Lučič Ema, Pozelnik Marija, Fiirlan Ivana, Koren Julija, Novak Marija, Bricelj Katarina, Levstik Josipina, Levstik Jožefa, Klaus Ivana, Livek Marija, Purebar Ana, Zdešar Ivana, Dobrinič Anastazija, Galmajer Mlarija, Novak Fany, Cad Marija. Rant Uršula, Turk Ivana, Rus Frančiška Russ Elizabeta. Jerič Ivana, Marinčič Ana, Hera-kovič Agata, Miklavž Marija. Irt Marija, Herakovič Barbara, Vintar Marija. -Travnika? Justinf, Trebeč Antonija, Klješnik Rozalija, Supan Ge-novdfa, Gustin J«erica, Grbec Josipina, Mačerol Frančiška, Bitenc Marija. Šmolc Matilda. Troba MJarija. Mokužec Fran-ja, Tomlje Antonija, Zrimšek Marija, Hočevar Ana, Vrbič Roza, Petek Marija, Radova-nič Maria, Obreza Ana, Delost Marija, Delost Franja, Mekin-da Ana, Starič Alojzija Kuhar Marija, Moro Franja, Brajdič Marija, Maček Angela, Koren Alojzija, Mlakar Ivana, Ogrinc Rozalija, Lavrič Marija. Radič Ana, Hren Franja, Cerjan Marija, Cetinjski Liza, Brko-pec Neža, iPižem Marija, Struna Ana. Oolinar Jerca, Koncu-la Ana, Lampe Ivana. Sestrski pozdrav Franja Tr ibežnik rač. taj. KJE STA moja dva bratranca ! Josip in Frank Klemenčič? Mislim, da stanujeta nekje v Cleveland!!. Drage rojake prosim, če bi kateri vedel za naslov, da mi ga naznanijo, ali pa še sama oglasita. Ignac Miklich, 2113 E. Abriendo ave. Pueblo, Colo. 54 Soba se odda v najem za dva fanta. Vprašajte 1003 E. 63rd St. (56) Išče se soba v najem brez hrane, če je pa ugodno stanovanje pa s hrano za dva. Vprašajte v uredništvu. (54) Prilika za dom. Ako ste namenjeni kupiti hišo in nimate veliko denarja in drižni ne bi bili radi veliko, se vam nudi lepa prilika, da kupite hišo za $1850 v slovenski nase&bini. Hiša je za dve družini, nese renta $19 na mesec in v popolnem stanju. Plačate samo $400, potem pa sto dolarjev na leto in 6,% obresti. Poizvejte pri Josip Zajec, 1378 K. 49th St. Tel. Central 6491 R (55) POZOR! Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi pdnesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, d* d:užba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to amerikanski humbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijski prime-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Če pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Če je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. Zavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tel. Central 6494 R. POZOR! Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom v Clevelandu, Col-linwoodu in Newburgu, da sem prevzel od John Kunaverja dobro znano trgovino s Singer Šivalni stroji na 6024 St. Clair ave. Pri meni se dobijo tudi že rabljeni stroji od $5 naprej Kdor želi imeti šivalni stroj, in se neče kesati, da ga je kdo ogoljufal, naj se obrne samo na mene in na nobenega dru" zega, ker sem edini za to pooblaščeni prodajalec med Slovenci od Singer Sewing Ma-schine Co. (53) Rudolf Perdan, 6024 St. Clair ave. Anstro-Americana S* S. CO. Direkten voinf« med New Yorli om In Avatro-Ograko Fina podrorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franz Joseph I. in Mitrtha Washington. Govorijo te vsi avstrijski jeziki. Parniki od plujejo it N. Y ol- 3 pop. ARGENTINA Mav 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON June 14th I Phelps Bros. & Co. : 4> ~ « ► I I Wiihiogtofl SL New Yfft, R. Y. all pa na prisnaoc agrnte v Z. D. In Canada »»♦»»♦»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H Najnovejše za rojake POZOR! Naprodaj imam najfinejše vrste motor-kolo, ki bo gotovo zadovoljilo vsakogar. Ima fino opremo in izvrstno vozi. Vprašajte pri L. Heniknian, IS606 Calcutta ave Collinwood Ohio. (55) HIŠE NAPRODAJ. , Metta ave. 7 sob, 1 družina, cena $1600. Carry ave. 4 sobe, i druina, cena $2200. E. 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry av. 8. sob, 2 družine, cena $2400. Lake Ct. 2 hiši, dve družini, cena $1600. E. 62 St. 9. sob, 2 družini, cena $3000. E. 70 St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 družini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša za 3 družine, zidana, cena $5200. Nov zidan blok za 6 družin, cena $12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 Jiiši za dve družini, cena $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. (57) Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade >c Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurjg očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 1093 E. 64 Street CLEVELAND, OHIO. MLEKO. Sveže mleko se Nc vsak t DO na daljnega naznanila bo zobo-zdravniški urad dr. Kalbfleischa zaprt ob sredo popoldne ▼ poletnih mesecih. (Ob tem času pa je urad odprt ob nedeljah od 930 zjutraj do 12. Dr. f Kalbfleisch, i J: 7 :: I 6426 St. Clair Are. "lllll II - • 1» Skoro vsakdo rabi plin. Skoro vsaka družina v CleveisMhi raftt v hiši in trgovini. Zakaj? Ker plin je cenejii kot premo* mb ne dela nesnage v hiši, se hitro prižge in ugasne, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite v nas nimf im povejte, ki j hočete imeti. The East Ohio Gas Company 1447 CAST 6th STREET =5» ft SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi katerih dobite danes vse, k dom in vašo družino. V naši popolnoma nanovo mp bito veliko izboro, pohištva, kakor ko, kuhinjske omaro, atol p postelje, žimnice, raznovrstni porcelan, kakor juho, rasno sldodko, vso nih drugih posod in pnprav. In t val NAŠA POSEBNOST JE: PC VSAKE VRSTE PO........... ~ lOc.1 _J Polog to bgovino pa anoa nota* POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo m nmSa aa ko2$e in automobile za vse prilike. Čeme vedno ntige. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, TRGOVINA 9 M-Im* 6208 StCIairo ^ ALI STE 2E PONOVILI NAROČNINO? SAMO john gornik, rrd^ Priporočam m vssm rojakom v nskap nih apomladansklh ln latnlh obtok tor pO mori In ko narajono. Priporočam 1 v napravo uniform la Izvrlvjom vos Priporočam tudi ovojo vollko islogo Edini založnik vseh sokohkih potrebščin* Telefon Princeton 2402 W 8roJ k svqpwC Naznanilo. Brinje rec......................... Tropinjerec............................................m SliTOTka.................................................„ Cognsc........................................... K net poro grenko rino ...........................#( CBN A HA GAUMBi SliTOTka.,...................... Tropinjerec.................... Cognac....................................... Whlakey........................... Vino domačo rdeče............ Zaobfla 3 ygj fZJS Tin Olio Br»« ttstiUi 610244 SL Cbir An. "Ob reki Rio del* Plata") \ ^ } UIOL MAT Zrn ••arrdawUko priredil lj.p. G PRVO POGLAVJE. V Gran Chaco. •Proklelo! Pravzaprav bi k moral hndič vzeti, toda ker Nemca silno potrebujem, ga pasti že nelcaj časa žiti Torej vsak trenutek lahko pride sem. Hm! In jaz naj čakam do noči ali pa še dalj vas? Ce ga pustim do sc ljudi, ki naj mi pomagajo. Sendador in Gomez sta govorila o vas. Raditega sem mislil, da je najboljše, da jaham vam nasproti." "Seveda sm0 mi takoj pripravljeni pomagati. Upajmo, da pridemo še ob pravem ča sil." "Mislim. Le muditi se ne smemo. Može zvabijo na otok, PPWfjT*1 tic t« zgubljeno. Delajmo k»r «!' /e ZJfkiua. Jaz zvabim mož. K" J'h, "e 1>ode'°. ,,m°r'"' ^^ » J ♦»•»la. itli lnhlrn ffsimn krokodilji otok, potem se -p podamo na skupen kraj, :jcv si plen razdelimo. Po tem ^•avihi se pa vrnem na to to, kjer počakani Nemca, r mn povem, da me je ka-placala in sama odšla Stvar mn bom tako ži-i opisal, da bo vse vrjel." "Toda v tem slučaja ostane Mi dvajset mioi na otoku pri irRarii mene." 'Dobro senor. Toda pove Oil mi morate se kraj, ka-■wf pripeljete žendke?" -Ali poznaš velikanski križ m £OJuln, kateremu pravijo Istilro Senor Jesn-Cristo de la Heresta virgen?** "Gospoda Kristusa v pra-ij J)a, ta križ mi je ? *T)ebro. Naredite tako, da stt ob polnoči tam. Ob tem odi pridemo tudi mi z ve aevi tja. Takoj napadite kara in navidez tudi mene, te mi posreči, da pobeg-mi potem pa tudi Nemcu la-UNi povem, da ste vi napadli dbpedicijo." "Toda potem ne bo iskal vsi na otoku, pač pa pri nas." "Kar se tiče otoka, slednjega itak ne pozna, torej po a£eai tudi vpraševal ne bo. Ali m razumel vse, Gomez?" a ^torej napoti se naprej, da iiMii Aripone ob pravem času m jih pripelješ na mesto." *"To je bil pogovor, katere ga sem slišal," nadaljuje Pena. "Indijanec je kmalu potem s svojo materjo, »enda-je pa še nekaj časa sedel zamišljen. Potem pa in se polagoma odstra- tmo seveda vsi poslušali a uanamanjem. Nihče pa ni bil taka presenečen kot Monteso, tero. On je popolnoma sendadorju in je bil ce-m ajegov prijatelj. Kar je pa tedaj slišal, je delovalo kot m strela na njega. Ra-no bilo nič čudnega, 4* se približa s svojim konjem fripovedovalcu in vpraša: 'TSeuor, ali mislite, da je vali pripovedovanje resnično ?*' "Seveda je/ "No, raditega ne bom od ža-umrl. Le prosim vas, da ae pripovedujete, tako na-it, da govorim lazi. Vr-lahko kar hočete, toda fci s tem jnene zalili, tega 1m m trpim." "No, prosim senor! Svoje •uaeaje lahko vsakdo pove." "Ne. Svoje mnenje naj vsa-U» za sebe obdrži* Pripovedoval sem ,kar sem videl in sli-iat Ce tega ne verujete, obdr-fite za sebe. če me pa imenujete tažnika, tedaj se pa seznanite z mojo puško. Sicer se pa senorji lahko kmalu prepri-), če sera resnico govoril Ali 11 pripravljeni, da skušamo omotno delo preprečiti?" "Gotovo, seveda," se oglasili v krogu. Jaz pa vprašam: "Kaj ste naredili, ko se je lor odstranil?" prva misel je bila se-i, da naredim, kar je v moil moči, da preprečim zločinsko delo. I^ahko bi mi kdo svetoval, naj bi svaril člane ekspedicije. Meni gotovo ne bi vrjeli, ker me ne poznajo Sendador pa jim je bil priporo-!m kot skušen in zanesljiv vo-ink. Imeti sem moral torej terla; jih lahko še rešimo. "Ali vam je lega kraja, katerega so imenovali Nucstro Senor JesmOristo de h flo-resta virgen, znana?" "Ne. Vendar upajmo, da dobimo sledove, ki bodejo vodili proti onemu kraju." Tu reče Antonio Gomara: "Otok je tudi meni nepoznan, toda križ pa mi je znan. Mislim, da lahko pridemo.tja." "Dobro. Požuriti se hočemo, kar se da, dokler je še dan." Konjem damo čutiti, da je treba razviti največjo nagli* co, in dirjali smo po planoti kakor bi bili gnani od nevihte. Vsakdo je imel v sebi zavest, da stoji pred dogodkom polnim nevarnosti. V takih trenutkih se nikomur ne ljubi govoriti, in tako molčimo tudi mi, dokler ne da senor Pena znamenje z roko in pokaže pred s%be: "Ali vidite tam ono skupino dreves? Tam leži zapuščena naselbina. Takoj smo na mestu." Sledili sitio odtisom vozov na tleli in kmalu smo na mestu. Tu vidimo razvaline stari hiš. poraščenih z lianami in drugimi viječimi se restlinami. Olb strani opazimo nekaj polja, ki pa je bilo tako zanemarjeno, da je moral človek imeti ostro oko, če je hote! priti do zaključka, da se je tu kdaj rabila lopata in pljug. Opazimo, da so vvle izpre-gli, da bi se pasli, toda dolgo se tukaj niso mogli muditi. Razdelili so se na različne strani, kakor so kazali sdedovi. Kna sled vodi proti severu, in sicer ljudje, ki so šli tja. niso bili na konjih, pač pa peš. Druga sled vodi v dosedanji smeri. Ko jo preiščem, doženem, da prihaja od voz, in oba jahalna konja sta bila zadaj privezana. Vodniki so korakali ob vozovih. Ker sicer ni bilo videti drugih sledov, sem sklepal, da so se na vozovih nahajale ženske in ostroci. "Tu je peljal sendador nesrečnike proti križu," reče Pena. "Radi bi vedel, za koliko časa je pred nami?" '1Samo pol ure," odvrnem, kar se lahko vidi iz sledov. Trava, ki je bila poteptana, se še ni dvignila. Če bi minilo več kot pol ure, tedaj bi se bilke že dvignile. Oglejmo si še drugo sled." Kakor sem že omenil, je obstajala ta sled samo od odtisov ljudij. ki so šli peš. Vlekla sc je kakor temna črta skozi travo. le tupasem se je še kak odtis razločeval bolj natančno. Ta sled je morala biti stara najmanj tri ure. Na enem mestu opazim, da se loči sled posameznega pešca od drugih, toda kmalu zopet združi s prvotno sledjo. Moji tovariši tega seveda niso opazili, in ko se sklonem nižje, da bolj natanko pregledam, reče kapitan Turnerstick: "Zakaj pa tako radovedno gledate v travo. sir. Eden izmed moških je tu korakal, to je vse." "Govorica trave je vidna, ne pa slišna0. Poglejte si glavno sled, kapitan! Trava se je zopet dvignila, toda konci bilk še visijo navzdol. Proti kateri strani?'' "Proti severu, proč od nas." "Zakaj pa to?" "Ker so Šli ljudje proti severu." sled tega posameznega pcj»c*. Konci bilk tudi visijo, ali ne?!- "Da." "Toda veljko bolj navzdol kot drugi. Kaj sledi iz tega?" s "Nič druzega kot da trava še ni imela časa se popolnoma dvigniti." "Jako bistroumno. Jaz pa menim, da je ta sled veliko bolj mlada kot so druge. Do-tični je šel pozneje tu mimo' kot drugi." "Jaz mislim, da so bili vsi skupaj." "Da, toda povejte mi, v kateri smeri gre sled tega posameznega pešca ?" "Proti jugu, torej proti nam". "Drugi pa so šli od nas proč. Opraviti imamo torej^ sledom sendadorja, ki se je sam vračal. On je spremljal ljudi na otok in jih tam pustil. Kdo ve v kakem položaju se sedaj nahajajo!" Kapitan strese z glavo, brat pa-reče: "Mrtvi niso, toda grozi jim velika nevarnost. Na otoku morajo žalostno poginiti, če jih nihče ne reši, kajti če se poslužnjo edine rešilne poti, s tem, da s plavanjem dosežejo breg, jih spotoma beštije raztrgajo." "Hm!" mramra jerbatero. "Jaz še sedaj vsega ne vrja-mem. Sendador je moj prijatelj." "Slepil vas je." "Nikdar še. Proti meni je bil vedno pošten." "S tem se pa še ne reče, da je bil pošten tudi z drugimi." Med tem pogovorom pa nismo ostali na mestu, pač pa v galopu dirjali naprej. Prepričani smo bili, da krokodilji otok ni daleč od nas, ker sendador ljudi nikakor ne bi mogel prav daleč zvabiti. In v resnici, ni še minulo petnajst minut, že zagledamo na horizontu črto, ki je bila proti slednjemu precej temna. Ko pridemo bližje, opazimo, da je ta temna črta grmovje, med katerim raste tudi nekaj drevja. Zajedno postane tudi trava >olj sočnata, znamenje, da je v bližini precej vode. In res dofbimo za grmovjem votlo. Če je bila ta voda laguna ali kak odboje reke Rio Salada. to nismo mogli dognati. Globoka pač ni bila, to smo opazili pri krokodilih, ki leže nekoliko od brega v blatu. Grde kreature so morale imeti dolgo časa mir, kajti v kratkem času jih naštejemo na stotine. Ravno nam nasproti, toda tako daleč, da je samo ostro oko moglo to opaziti, pe leži otok, brez drevja in grmovja. To je bil otok, kamor so spravili nesrečnike. Ob bregu se nahaja splav, spleten iz bič j a in bambusa. Takoj smo videli, da so ta splav šele pred kratkim rabili. Jaz vzamem svoj daljnogled in ga namerim proti otoku. Da, tam razločno opazim postave, ki se premikajo semintja. "Ali je otok? Kaj vidite?" vpraša brat. "Otok* je iti na njem so ljudje. katere iščemo." "Hvala Bogu! Torej nismo prišli prepozno. Tu je splav. Hitro stopimo vanj, da rešimo ljudi." Najprvo preskrbimo za konje, katere privežemo ob drevesa na bregu. Piotem pa stopimo na splav. Komaj smo na iljem, že plane proti splavu desetine ostudnih krokodilov. "All devils!" reče Turnerstick, "sedaj šele poznam nevarnost, v kateri se nahajajo ljudje. Pri taki množini teh beštij, ne pride noben izmed njih na suho. Posvetimo tem kreaturam nekoliko." Turnerstick zgraibi za puško. "Toda samo v oko, sir!" mu rečem, "Well! 2e vem. Skozi svatbene obleke teh gospodov ne prodere nobena kroglja." Aligatorji so nam skoro zapirali pot. Drenjali so se okoli njega, odpiradi in zapirali svoja velikanska žrela in poželjivo stegovali svoje male in o-durne oči proti nam. Dalje prihodnjič. Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna. J Ah Ev'"-' ft ' ir'V; " - iy rtifi Vri. 7n • i _ " J f '" r ' .! . t * . . . - . '■. K _ — 3413-23 ST. CLAIR-A eh f PRI ŽELEZNIŠKEM MOSTU. Naša že 21 let obstoječa trgovina koja je najstarejša te vrste na se-vero-vzhodni strani Clevelanda ima NAČELO, proda vati vse blago vsako le\o tako, da ne ostaja ničesar čez eno leto v trgovini, vsled tega pričnemo tudi letos z JULIJEM T. L. RAZPRODAJO , . i. ... .... . po cenah !ki so kakovosti blaga popolnoma neprimerne. SVILENE DOLGE ROKAVICE ženske svilene dolge rokavice, do komolca, težka tricot svila, dvojnati prsti pfesebno močni izdelek Št. od 5^-6%, sedaj po .. hvC OTROČJE PERILO. "Ballbrigan Wech" z satenastimi ob-šivi, všivani šivi in dvojnati sedež pri hlačah, ki so dolge do stojala, 25c vrsta, sedaj samo . . KROŽNIKI 6 palcev veliki, krasno imp. blago 6 raznih uzarcev, cena, ?5c razprodajalna cena .. OTROČJE NARAMNICE posebno dobra vrste, lepo črtani znanjem obiite in z peniklanimi zaponkami, 15c vrata, rarprodajna cena pO • sej, • t.» • ,11 4) _ • • • • • —3T OTROČJE PRALNE OBLEKCE. Otročje obleke za prati iz 2 kosov, marinarake in ruske jopice z Širokimi "pump" hlače it i, velikcit 3 do 7 let, belo in barvano blago, tovarniške poskuinje, cena (1.50, sedaj ni ui iiHr.i; MOŠKI PREDMETI. Meike likane srajce, najboljša znamka za platno, najboljia srajca za $1.00 v Ameriki in se nikoli cenejie ne prodaja med to razprodajo samo .......... MOŠKO SPODNJE PERILO. "Porosknit" ubeljeno, gate in srajce zelo popu. OOfl Urno perilo za vroči čaa vrsta 50c prej, sedaj prcdajalra cena.....WVV MOŠKO PERILO "Union Suits" gladko pleteno fino z kratkimi rokavi in dol* A Oft ge hlače, vae velikosti, prodajalna cena......."fVV MOŠKE NARAMNICE, novo aveže blage, lepe eksotične barve in uzorci, zelo OQft praktično napravljene, kompletna velikoat, prej cena 50c, aedaj samo . . Lvv MOŠKE MEHKE SRAJCE ZA DELO "Chambray" glatke, črne in kariraste OQf* barve, vse iteviike, prej 50c, sedaj aamo .............W1Jlf RAZPRODAJA ŽENSKEGA BLAGA ZA OBLEKE "Antrime" batist Jard na belem in temnem polju z raznimi uzorci po ... J*** "Organdie Populaire" batist na belem polju z večbarvnimi uzorfci Cp jarr] po .... VV J * 12' ic "Ginghams" za obleke, "Read Seal", "Seckuchevs", "Toile du jJM^ • r J Nord" in crep batist po * gJlL * - . O U J**1 Ut Jard široki, tiskani in mehki "Madras" percailT"lmpeJll Linen fi- 4 4 ^ J^fJ nish Chamlarays" specialno tiskani satem in "Pacific* fulard po . I I V J*11 u> Jard iiroki 25c poplin v vaeh barvah, beli batiat z avilnatimi diseni 4 gj* • — J 25c blago. "Wastinga" pO........■ VU I«*1 Ženske obleke za 98C. prej $2.00 kambrikasti dres, stalna barva, modra rožnata, vijolčna in.rumena, z velikimi ovratniki novih barv. Za $5.00 prej $8.45 in $7.54 obleke iz črne prave volne in barvane z čipkami in svilo garnirane, vse letošnji izdelki. Za $10.00 prej $17.50 svilnati dresi v črni in temno višnjevi barvi s čipkastimi vložki. Za $2.45 beli batistasti dresi z čipkastimi vložki (nekoliko umazani) prejšnja cena $7.45. Ženske površne jopice. Ženske povrsnje jopice dolge in kratke, črni tatft in Peandesoi svila za polovično ceno, za-morete površnji jopič koji je stal $17.50 dobiti za $8.75, ali tu-di onega koji je stal prej $xo.oo za $5.00. - Ženski lahki e e y« jopici Čista volna serž whipcords in barvane tkanine, nOve ''cutaway" krojo, vredne do $13.95 prodajalna cfna .....................$5.95 _r j' ' ■ • Po $1.00 kos kratki jopiči za ženske in deklice, v rumene, sive in mešane barve, te jopice so stale prej do $10.00 kos. > Govorijo se Vaši jeziki