Rdeci križ Strašna usoda beguncev Najstrašnejša vojna besni med narodL Cele reke beguncev so preplavljale one države, katere je zajelo vojno gorje. Matere z otroci, kojih očetje so krvaveli po raznih bojiščih, so iskale zatočišča. Tisočeri in tisočeri v nepreglednih množinah so se umikali pred prodirajočimi armadami. V posameznih pokrajinah, kakor n. pr. v Belgiji, je bilo šest in pol milijona civilistov z borečo se vojsko obkoljenih in so morali prestajati vse grozote moderne vojne. Veliko strašnejša nego usoda borečih se vojakov, je usoda njihovih družin, katere so morale zapustiti mirne domove, da so si otele golo življenje. Brez poročil od najljubših in najdražjfh se mora vojak bojevati na fronti. Utrujeni ter obnemogli od naporov pobega, strti od duševne bolesti in žalosti za svojce po bojiščih, zrejo begunei najtežji bodočnosti v oči. Centrala Rdečega križa v Ženevi Kolika sreča v tem ogromnem boju narodov je mednarodna organizacija Rdečega križa, ki je bila osnovana v Ženevi v Švici leta 1863. Predseduje dobrodelni ustanovi profesor Maks Huber, bivši predsednik mednarodnega razsodišča v Haagu na Holandskem. Predsedniku ob strani so sami delavni možje, ki so se izkazali na polju dobrodelnosti med svetovno vojno. Članov vodstva Rdečega križa je 25, a morajo biti vsi po pravilih Švicarji. V mirnem času je bilo uslužbenih pri ustanovi 100 ljudi, danes je naraslo to število ha 800, ker prihaja dnevno do 80.000 pisem, na katera je treba odgovoriti. Velik uspeh Rdečega križa v tej vojni Prvi uspeh Rdečega križa v tej vojni je bilo uspešno posredovanje, da so postali civilni ujetniki deležni istih ugodnosti, kakor jih uživajo vojaki. Kaj pomeni ta korak v sedanji vojni, je razvidno iz preobilice dela, katerega mora dnevno zmagati pri ženevskera Rdečem križu oddelek za civilne ujetnike. Koj po izbruhu sovražnosti so bila osnovana velika taborišča za sovražne inozemce po angleških domijnijonih: Kanadi, južni Afriki, Avstraliji, Palestini itd. Svojci teh priprtih oseb bi bili brez vsakih poročil, ako bi pismenega prometa ne vzdrževal Rdeči križ. Koliko dobrega je storil Rdeči križ v vojni med Nemčijo in Poljskol Nepregledno število poljskih ujetnikov je bilo prepeljano v Nemčijo in tem je manjkala vsaka vest o usodi njih družin, ki so še ostale v domovini. Vsa poizvedovanja na Poljskem so bila radi prisilne odstranitve civilnega prebivalstva in radi razdelitve Poljske med Nemčijo in Rusijo znatno otežkočena. Velike borbe je imel ženevski Rdeči križ, dokler se ni ojačil z osebami, ki s.o zmožne poljskega jezika v govoru in pismu. Dalje časa je trpelo, preden si je ugladil Rdeči križ pot s poizvedovanji pri Nemcih in Rusih toliko, da gre danes vse brez ovir izpod rok. Dobro razpletena podrobna organizacija Pravo čudo pri Rdečem križu je, da zamore ta organizacija dajati obvestila o vseh osebah v državah, ki so zapletene v vojno, o civilistih in o vojakih. To ogromno delo zmore centrala v Ženevi samo radi tega, ker je njena podrobna organizacija dobro razpredena po vsem kulturnem svetu. Posredovanje pošiljanja daril in zavojev Rdeči križ ne posreduje samo pismenih sporočil o zdravju in usodi ujetnikov, ampak skrbi tudi za prevoz daril. Organizacija ima po vseh ujetniških taboriščih svoje zaupnike, kateri ji zanesljivo poročajo, kateri ujetniki so posebno potrebni. Le potom Rdečega križa je mogoče iz domovine pošiljati pakete na naslove ujetnikov. Vsako sprejeto pošiljko mora ujetnik potrditi na posebnem od Rdečega križa priloženem potrdilu. Zdravstveni oddelek Rdeči križ v Ženevi poseda poseben zdravstveni oddelek pod vodstvom švicarskih vojaških zdravnikov. Ta oddelek ima nalogo, da zamenjava za vojno nesposobne hudo ranjene, katere pošiljajo preko nevtralnih dežel v domovino v nadaljnje zdravljenje. Trdnjava krščanskega usmiljenja Delo, katerega vrši Rdeči križ v tej vojni, je ogromno in narašča od dneva do dneva. Nevtralna Švica je v tem največjem in najbolj strašnem vojnem metežu, klanju in uničevanju trdnjava, ki v obči podivjanosti po svojih močeh lajša vojno gorje z deli krščanske dobrodelnosti.