Kamniški občan Praznovanje dneva slovenske državnosti Občina Kamnik je tudi za letošnje praznovanje v počastitev dneva državnosti pripravila slovesnost na Glavnem trgu. Zaradi slabega vremena so prireditev prestavili s sobote, 24. junija, na ponedeljek, 26. junija. Zvokom mestne godbe Kamnik pod vodstvom Francija Lipičnika so prisluhnili številni obiskovalci. Praznični program je povezovala Barbara Božič. Na tej slovesnosti so prvič javno nastopile ka- mniške mažoretke pod vodstvom mentorice Nataše Hribar. Njihov nastop je bil še posebej toplo sprejet. Zbrane je slovesno nagovoril in jim čestital k prazniku naš župan Tone Smolnikar, ki je tudi sodeloval v desetdnevni slovenski vojni. Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta občine Kamnik, je v svojem govoru primerjal rojstvo nove slovenske države z ognjeno 'preizkušnjo in se spomnil vseh tistih, ki so udejanjili idejo o samostojno- Sklicana sedma seja občinskega sveta Pred dopusti še 12 zadev Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je za sredo, 19. julija, sklical 7. sejo občinskega sveta, zadnjo pred odhodom občinskih svetnikov na počitnice. Tokrat bo občinski svet odločal o sprejemu dveh aktov, pomembnih za njegovo delo in za delovanje občinske uprave, o njihovih osnutkih so svetniki povedali svoje mnenje že na prejšnji seji. To sta poslovnik občinskega sveta in odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Kamnik. Poleg tega bo svet odločal o spremembi odloka o gospodarskih javnih službah v občini Kamnik. Svetniki bodo odločili tudi o predlogu odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, o katerem so prav tako razpravljali na prejšnji seji in s katerim bodo uredili promet v mestnem jedru Kamnika. S sprejemom odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter koriščenje naravnih dobrin, o čemer je na prejšnji seji potekala dokaj polemična razprava, naj bi uvedli dodatna plačila za porabljeno vodo, za odvoz odpadkov in za uporabo kanalizacije ter čistilne naprave. Prav tako bo na dnevnem redu predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Začeli bodo tudi razpravo o osnutku odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe za distribucijo zemeljskega plina. Na seji pa naj bi sprejeli še nekaj aktov v zvezi s pooblastilom županu za odločanje o pridobivanju nepremičnin in za oddajanje občinskih prostorov v najem, sprejeli pa naj bi tudi sklep o pooblastilih za zastopanje občine Kamnik. Na dnevnem redu seje pa so tudi volitve in imenovanja. m Kamniški koledniki -pojoči ambasadorji po ZDA in Kanadi Razpis za dodelitev socialnih stanovanj stran 4 stran 3 Sneg in plazovi - imeniten jezikovni priročnik stran 7 SRČEK )ARILA ZA VSAK ZEP IN OKUS! GLAVNI TRG 8, KAMNIK 831- 520 ŠOLSKI NAHRBTNIKI IN TORBE EL CAMPERO IN DELSEV zvezki cartomarca made m italy kolekcija živali in rastline popoln program jollv od pisal do barvk: in puščic ODPRTO TUDI V NEDELJO OD 15" DO 19" MOŽNA DOBAVA NA DOM IN PLAČILO NA VEČ ČEKOV! sti Slovenije. »Želim si, da bi se Slovenija še naprej razvijala le v miru, saj nam dovčeraj-šnja domovina v vsej krutosti razkriva, da je MIR največja vrednota in najboljši pogoj za razvoj naše mlade države. Priložnost za nas in naše otroke je v napredku Slovenije. Slovenci smo majhen narod, preživetje naroda je drago, saj potrebujemo vse tisto kot veliki narodi. Zato mora biti naša družbenoekonomska ureditev socialno pravična,« je Igor Podbrežnik zaključil svoj slavnostni govor z voščilom ob našem prazniku. Praznovanje se je nadaljevalo s kresovanjem in čudovitim ognjemetom na Starem gradu. VERA MEJAČ KAMNIŠKE MAŽORETKE: Ob državnem prazniku smo tudi v Kamniku videli svoje mažoretke. Upamo, da se bodo predstavile na letošnjih 25. dnevih narodnih noš (foto Helena M.) Leto dni »pilotnega« bazena v Snoviku Pred letom dni so se pod kozolcem, toplarjem, v Snoviku vrstili govorniki ob odprtju poskusnega bazena v bodočih Termah Snovik. Slišati je bilo veliko lepih besed o razvoju turizma v tem predelu naše občine, ki naj bi slonel predvsem na termalnem vrelcu v Snoviku oziroma na Potoku. Po letu dni je gotovo zanimivo vedeti, kaj se je od danih obljub in načrtov že uresničilo, Naslednja, 15. številka Kamniškega občana bo izšla 7. septembra. Prispevke sprejemamo do srede, 30. avgusta; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 5. septembra. Kot vsa leta doslej, bo tudi letos od 1. do 25. avgusta zaradi dopustov uredništvo zaprto. Prijetne počitnice vam želimo! kakšne so težave pri uresničevanju te, za razvoj našega turizma vsekakor zanimive, zamisli in kako naprej. Za mnenje o tem smo povprašali nekaj ljudi, ki so neposredno zainteresirani, in ki sodelujejo pri uresničevanju tega načrta in nekaj krajanov s tega območja. Ivan Hribar, vodja projekta Terme Snovik in direktor Podjetja Zarja Kovis: Moram reči, da je bilo veliko aktivnosti, narejenega pa ni bilo toliko, kot smo želeli. Že lani smo dali pobudo za spremembo občinskega prostorskega plana, kar je bilo sprejeto šele februarja letos. Vzporedno je tekel postopek za sprejem prostorsko ureditvenih pogojev. Sedaj pa so na Ministrstvu za okolje in prostor ugotovili, da bo treba sprejeti ureditveni načrt. Ker je bilo predlani na javnem nate- jf »»mimi in i»i » KNJIGARNA IN PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL/FA* 817-321 Velika izbira šolskih potrebščin in nahrbtnikov. Pri nakupu nad 5.000 SIT možnost plačila na tri obroke in darilo. Sprejemamo naročila za učbenike in delovne zvezke. čaju za izdelavo prostorskega projekta izbrano naše podjetje, imamo idejno makro zasnovo izrabe tega prostora narejeno. Strokovno namreč sodelujemo s Fakulteto za arhitekturo. Sam postopek za sprejem potrebnih prostorskih aktov pa mora izpeljati občinski Zavod za urbanizem. Pričakovali smo, da bo sprememba PUP v ureditveni načrt uvrščena na dnevni red seje občinskega sveta 28. junija, vendar do tega ni prišlo. Čas pa teče in dela se škoda. Sedaj Bojan Mlakar pravi, da bo to uredil župan. Tudi domačini so že zahtevali sestanek z županom. Kot sem obveščen, je občina v proračunu predvidela 1 milijon SIT za raziskave in prav toliko za subvencioniranje kreditov. V tem trenutku pa je najpomembnejše, da občina uredi vse zadeve v zvezi s prostorsko dokumentacijo, da bomo lahko delali naprej. V zvezi z nekaterimi pomisleki, ker še nimajo ustanovljene firme, ki bi bila nosilec celotnega projekta, je Hribar dejal, da se tega zavedajo že od vsega začetka, vendar morajo biti zato izpolnjeni nekateri predpogoji, med drugim tudi pripravljena prostorska dokumentacija, znani morajo biti jasni podatki o količini in kvaliteti vode in dogovor z lastniki, daje preko njihovega zemljišča možno speljati cevovode, ker so imeli že sedaj precej težav pri pridobivanju soglasja za sedanji cevovod, ki so ga potegnili iz vasi Potok. Ste za črpanje vode uporabili katero od obstoječih vrtin na Potoku? Ne, ker zato nismo dobili soglasja lastnika. Zato smo morali na levem bregu Nevljice narediti novo 124 m globoko vrtino. Iz nje smo potem te dni napeljali 1000 m dolg dvojni cevovod. Iz vrtine priteče 3 litre vode na sekundo s temperaturo 29,6 stopinj C, s črpalko pa smo dosegli količino 161/sek in temperaturo 30,4 stopinje C. Kjer smo cevi položili v potok, so bile zaradi izolacije cevi dvojne. Sedaj dobimo pri bazenu vodo s temperaturo 29 stopinj. Mi želimo čimveč stvari tudi praktično preizkusiti. V vrtini Snovik bi po projektu morali imeti vodo s temperaturo 40 stopinj, dejansko pa je imela 22 stopinj. Poleg tega pa vrtine Snoviku nikakor ni bilo moč izčistiti, sedaj pa teče povsem čista voda. (Nadaljevanje ns 2. strani) gorenje maloprodaja POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 Posebna ponudba! — BTV TTX, ekran 37 cm — 37.147 SIT — BTV TTX, ekran 51 cm — 47.454 SIT — pralni stroji Gorenje od 49.000 SIT dalje Ugodno: hladilniki, zamrzovalne skrinje, omare, štedilniki... Na zalogi celoten program Gorenje. 10—20% gotovinski popusti. Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRA VI NASLOV ZA NAKUP APARA TOV GORENJE! ŠT. 14 LETO XXXIV KAMNIK, 20. JULIJA 1995 £m KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 20.JUUJA1995 Leto dni »pilotnega« bazena v Snoviku Pot do term ni lahka (Nadaljevanje s 1. strani) Ali že imate podatke o kemični sestavi vode? Analizo nam je napravil Center za razvoj in znanstveno raziskavo mineralnih vod iz Rogaške Slatine. Voda je bogata z magnezijem in kalcijem. Poleg tega pa smo dobili tudi bakteriološko raziskavo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja. Po teh podatkih je voda pitna in primerna, če bi se kdaj pokazala možnost, tudi za stekleničenje. Za balneološke raziskave pa se še dogovarjamo. Ivan Hribar, vodja projekta Terme Snovik Sicer pa v naši okolici poznamo že kar nekaj primerov, ko je uporaba te vode pokazala svoje zdravilne učinke. O tem bi ljudje lahko največ sami povedali. Jernej Koncilja, predsednik KS Srednja vas Pri tej zadevi sodelujem že od vsega začetka, bil sem tudi v odboru za celostni razvoj podeželja (CRPOV). Počasi pa KS niso več vabili zraven. Mislim, da predsednik CRPOV Hribar pri tem, kot Jerneja Koncilja, predsednika KS Srednja Vas, smo srečali pri košnji v snoviški dolini. direktor Kovisa preveč upošteva interes svojega podjetja.To se vidi iz tega, ker gre denar, namenjen razvoju turizma, predvsem za razne načrte v Kovis, ne pa za samo ureditev kraja. Že lani sem se dogovarjal z Marjanom Steletom, ki je bil takrat v IS odgovoren za turizem, da bi tukaj ustanovili turistično društvo in da bi s tem denarjem tudi sami kaj storili. Sedaj pa Sno-vičani veselico sami organizirajo, v lastni režiji tudi delajo, celo cesto hočejo sami plačati. Če so v Zarji Kovis za vsa opravljena dela dobili denar od občine, se sedaj ne bi smeli imeti za lastnike vsega, kar je tu narejenega. To sicer še ni nikjer zabeleženo. Imam občutek, da se ravno zaradi tega nekaterim nikamor ne mudi z ustanovitvijo firme Terme Snovik. Kaj predlagate za pospešitev nadaljnjega razvoja projekta Snovik, da ne bi preveč energije izgubljali v razčiščevanju različnih pogledov na to zadevo? Mislim, da je treba čimprej angažirati tudi privatni kapital in razčistiti, kaj je kdo vložil. Dokler pa se bo čakalo samo na državni denar, stvar po mojem ne more zaživeti. Krajevna skupnost pa bo v okviru svojega programa sodelovala pri dokončanju ureditve ceste v Snovik in to s sredstvi samoprispevka, ki se nam prihodnje leto izteče. Srečo Urankar, kmet, Snovik Moram reči, da je bilo letos fizično kar veliko narejenega, od vrtine do izkopov in polaganja cevovodov, ki smo ga končali junija. Imeli smo kar precej problemov s soglasji lastnikov, zlasti potem, ko so bili pred košnjo. Mi smo jim potem vse lepo pokrili nazaj, zasejali travo. Mislim, da smo se potem kar dobro ujeli. Povabili smo jih tudi na »likof.« Drugo pa vse delali »udarniško«. Ure pa imamo vse zapisane. Sam cevovod smo delali en mesec. Okrog sto metrov cevi smo morali položiti po strugi potoka, ker od enega lastnika nismo dobili soglasja za prekop. Tam smo morali položiti dvojne cevi, kar je spet podražilo dela. Vrtino je napravil zasebnik Vrbovšek iz ljubljane. Vrednost opravljenih del bo njegov delež v bodoči družbi. V kratkem bo v Snoviku na voljo tudi prvi družinski apartma. Pričakujemo, da bomo v dogle-dnem času dobili tudi gostilno. Čaka nas tudi še zadnjih 500 m asfaltiranja ceste, za kar je komunala izdelala predračun v višini 5,3 milijona SIT Ne vem, ali bomo lahko toliko napraskali. Za to bomo prispevali tudi pol milijona SIT od nedavne veselice. Čeprav bosta tudi občina in krajevna skupnost prispevali del sredstev, nam bo še vedno nekaj manjkalo. Jernej Koncilja st., Pirševo Vsekakor bi bilo zelo dobro, če bi res čimprej prišli do toplic. Samo kdo bo to naredil? Snovi-čani, zlasti Srečo Urankar, imajo veliko volje. Vsa domača dela pustijo in gredo kopat jarke za cevovod. Sedaj so prišli že tako daleč, da poti nazaj ni. Vendar bo tu treba denarja še pa še... Srečo Urankar iz Snovikaje že v nedeljo zjutraj urejal poskusni bazen, kije napolnjen s kristalno čisto termalno vodo iz Potoka. je zadeva s prostorskimi akti. Tu pa stvari prepočasi tečejo. Aprila smo sem gor povabili župana Smolnikarja in Mlakarja ter jima predstavili naše delo in načrte, tako da sta videla, da je celoten program strokovno voden in da mislimo zares. Obljubila sta nam, da bodo do dopustov prostorski dokumenti pripravljeni. Mi nobene stvari ne moremo več narediti, če nimamo ustreznih papirjev. Pravijo, naj ustanovimo firmo, vendar dokler ni urejeno lastništvo zemljišča, možnost pozidave in drugo, se tega ne bo nihče lotil. Mi sami pa v tako velike investicije ne moremo iti. Preden bomo ustanovili družbo, bomo seveda morali točno vedeti, koliko je kdo doslej prispeval. Doslej smo Tone Kališnik, kmet, Potok Mislim, da iz tega ne bo kaj dosti. Na Potoku je temperatura vode 28 ali 29 stopinj. Sedaj so pa neizolirane cevi napeljali po vodi proti Snoviku. Snovišnica je namreč zelo mrzla, studenčna voda. Če bi bazen delali na Potoku, potem bi še nekako šlo. TU pa na bazen poleti posije sonce šele ob 11. uri, kasneje pa je senca še dlje. Nič nenavadnega seveda ni, če so pogledi na razvoj Term Snovik različni, kot so bili tri desetletja različni pogledi na Vaseno. Seveda bi bilo prav, če bi pristojni pri uresničevanju programa upoštevali vsa dobronamerna mnenja in predloge, vendar pa nekateri pomisleki ne bi smeli vplivati Na Potoku bo v kratkem zrastlo pravo zajetje termalne vode, ki po lkm dolgem cevovodu že teče v bazen. Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica SaSa Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (St. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. (očki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk DP DELO, Ljubljana na to, da bi prizadevni Snovičani odlagali uresničitev te zamisli, ki jim lahko prinese lepšo turistično prihodnost. V teh njihovih prizadevanjih jih je treba podpreti, tudi s strani občine. F. SVETEU Letni promet približno 30 zaposlenih v Kovisu se vrti okrog treh milijonov mark Od ortopedskih stolov do okenskih šip Podjetje Zarja, ki je začelo svojo pot kot gradbeno podjetje, bo kmalu štelo tri desetletja. V tem času se je kajpak zelo spremenilo in predvsem razširilo. V podjetju je danes zaposlenih približno 130 delavcev. Dobrih trideset od teh jih je zaposlenih v Kovisu, ki je eno izmed, kot pravi direktor Ivan Hribar, sestrskih podjetij v okrilju matere Zarje. Kovis šteje samostojna leta od 1991, v svojih proizvodnih prostorih na Kovis šteje samostojna leta od 1991, v svojih proizvodnih prostorih na Molkovi 5 v Kamniku pa povezuje kovinsko proizvodnjo, inženiring, energetske sisteme, steklarstvo, servis oljnih gorilcev, tlačne posode in proizvodnjo pisarniških stolov. Njihov skupni letni promet znaša približno tri milijone mark. Tudi Kovis je zdaj v obdobju nekakšne predlastninske mrzlice, ki bo svoj epilog doživela še letos. Direktor Ivan Hribar pravi, da so zaposleni večina že napovedali, da bodo svoje certifikate vložili v domače podjetje. Dodaja pa, da ob pripravah na lastninjenje ne zanemarjajo proizvodnje in nadaljnjega razvoja podjetja. Da so majhni, je pravzaprav ves čas njihova prednost, saj jim ni bilo treba nikoli zabroditi v kalne vode, ki številnim kamniškim velikim podjetjem niso prav nič priza- NOTAR Janez Novak Glavni trg 20, KAMNIK objavlja prosto delovno mesto vpisničarke Pogoji: - srednješolska izobrazba administrativne smeri, - poznavanje dela z računalnikom, - 5 let delovnih izkušenj, - poizkusno delo tri (3) mesece. Nastop dela: 1. september. Pisne ponudbe z dokazili sprejema v roku 15 dni po objavi. Kresovanja Kljub deževnemu vremenu so letos 23. junija goreli kresovi tudi na Kamniškem. Tega našega lepega starega ljudskega običaja tudi tokrat niso pozabili na Sv. Primožu. V Mekinjah na rebru nad Špornovo kapelico pa so me-kinjsko-neveljski in kamniški krščanski demokrati ob sodelovanju Karitasa in sokrajanov pripravili mogočen, skoraj 12 metrov visok kres. Grmada iz suhega lesa, darilo mekinjskega samostana in tesarstva Štebe iz Žej, je, kljub rahlemu dežju, kljubovala celo kresno noč in gorela seveda tudi v počastitev našega največjega državnega praznika 25. junija. Ubrano prepevanje narodnih pesmi vseh navzočih, ki so se ob ognju zbrali po Karitasovi prireditvi, se je razlegalo pozno v noč prek kresnonočno zasanjanih mekinjskih poljan. Enako mogočen kres pa so pripravile stranke slovenske pomladi, s posebnim trudom Slovenske ljudske stranke, na Starem gradu. Ta je zagorel v ponedeljek, 26. junija zvečer, ravno takrat, ko je na Glavnem trgu v Kamniku potekala osrednja občinska proslava dneva državnosti. Po tej proslavi se je tudi na Starem gradu ob tem kresu zbralo kar lepo število občanov. MILAN VVINDSCHNURER našale. Ob tem misli na odpuščanje tehnoloških presežkov (letos so štiri delavce celo zaposlili), pa tudi izguba trgov jih ni nikoli spravila na kolena, saj se ukvarjajo s pestro paleto različnih dejavnosti. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, saj so vse njihove dejavnosti v »zmernih« količinah dovolj obetavne in majhne. Tudi ob močni konkurenci vselej najdejo še proste tržne niše. Večina njihove proizvodnje ostaja doma na domačem trgu, a jim tudi izvoz ni tuj. Lani, denimo, so izvozili kar 40 odstotkov proizvodnje, letos (do tega meseca) približno 15 odstotkov. Največ izva- vode, ki je bogata z magnezijem in kalcijem in bakteriološko neoporečna, kar pomeni, da se lahko pije. Tudi pilotski bazen, za katerega so poskrbeli že lani, domačinom letos kar prav pride za prijetno poletno namakanje. Na področju steklarstva so v Kovisu pravkar končali pomembno naložbo, ki jim bo omogočila proizvodnjo kakovostnega izolacijskega stekla. Naložba jih je stala približno 50 tisoč mark, večina je lastnih sredstev. Na področju proizvodnje pisarniških in drugih podobnih stolov po naročilu, kjer žajo v Nemčijo, delno v Rusijo, preizkušajo pa se tudi na madžarskem in češkem trgu. Na področju energetskih sistemov Kovis poslovno-teh-nično uspešno sodeluje s ho-landskim podjetjem Holden. Med večjimi projekti, ki nastajajo v njihovem inženiringu, omenimo, denimo, projekt Term Snovik - za katerega so trenutno v pripravi ureditveni načrti. Marsikaj pa je bilo že narejenega, zlasti na področju vključevanja domačinov v projekt. Ti so za slednje zelo navdušeni, pomagali so zbrati denar tudi za asfaltiranje ceste in tudi potok Snoviščica je že reguliran. Poleg tega so v Kovisu že poskrbeli za raziskave je konkurenca na Kamniškem tradicionalno močna, kajpak uspevajo predvsem zaradi ozko specializiranega lastnega programa. Razvili in patentirali so namreč lasten sistem stolov za zdravo sedenje - Ortoped. Ivan Hribar pravi, da jih v kratkem ne čakajo večje nove naložbe, že naslednje leto pa se nameravajo lotiti funkci-onalnejše ureditve poslovnih in proizvodnih prostorov. Proizvodni program bo ostal v okvirih zdajšnjega, kajpak z manjšimi sprotnimi prilagoditvami, ki jih narekujejo posamezni trgi in jih majhna podjetja, kot je Kovis, za razliko od velikih podjetij, zlahka zmorejo. A« "i OBVESTILO Obveščamo vas, da je delovni čas Turistično informacijskega centra spremenjen in sicer: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure sobote in nedelje od 9. do 18. ure Hvala za razumevanje. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK LEKARNA KAMNIK obvešča občane, da bo zaradi prenove Lekarne na Šutni ta zaprta od 12 avgusta do predvidoma 31 oktobra V tem času bo neprekinjeno odprta Lekarna Novi trg v Zdravstvenem domu Kamnik ob delavnikih od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12.30; dežurstvo bo organizirano ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure (vhod zgoraj). 20. JULIJA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Na 7. seji občinskega sveta so svetniki postavili kar precej vprašanj in dali nekaj pobud ter predlogov. Ker do zaključka redakcije te številke po izjavi strokovne službe občinskega sveta še niso dobili pisnega odgovora na nobeno vprašanje oz. pobudo, vam posredujemo samo nekaj najbolj zanimivih vprašanj in pobud. Odgovore pa bomo objavili takoj, ko bodo na voljo. Ali bo na Menini res postavljen vojaški radar? Če je to res, se mora občina Kamnik temu upreti, ker to predstavlja veliko sevanje. To vprašanje in hkrati predlog je podal Rudi Meršak. »Na zelo prometni Groharjevi ulici, kjer otroke (dostop do OŠ Marije Vere) ogroža prehitra vožnja avtomobilov in motorjev, dodatno zmedo pa povzročajo nepravilno parkirani avtomobili, bi bilo treba omejiti hitrost z grbinami na cesti,« je predlagal Franc Orešnik. »Iz KS Moste so začeli odhajati najmočnejši obrtniki in podjetniki v obrtno cono v Trzin, kjer v Kamniku ni urejene obrtne cone. Predlagam, da se v gramozni jami v Suhadolah na 6 ha zemljišča uredi obrtna cona, podobno kot je to storila sosednja občina v topolski jami,« je predlagal Vinko Ovijat. »Kdaj bodo znane strokovne podlage za ugotovitev možnosti in prostorske preveritve pro- Občina Kamnik objavlja na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. I, RS, št. 18/91 in 21/91 in 21/94) in Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik (Ur. I. RS, št. 25/93 in 31/93) RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V OBČINI KAMNIK 1. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI, DA SO UPRAVIČENI DO DELITVE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM: - da je državljan(ka) Republike Slovenije - da ima stalno prebivališče v občini Kamnik in na naslovu tudi resnično prebiva - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni bil imetnik stanovanjske pravice oz. najemnik stanovanja, za katerega je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona pa so le-tega odtujili - da je bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, lastnik stanovanja, pa je le-tega odtujil - da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso lastniki ali solastniki podjetja oz. nosilci obrti, razen v primeru samozaposlitve - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji - da skupni prihodek na člana družine ne presega višine: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 31.474 SIT - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14 leta starosti 34% zadnje bruto povprečne plače v državi v višini 36.901,00 SIT - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zadnje bruto povprečne plače v državi v višini 45.584,28 SIT - za odrasle osebe 52% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 56.437,00 SIT 2. POTRDILA, KI JIH JE POTREBNO PRILOŽITI K VLOGI ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem prebivališču (z navedbo od kdaj) in skupnem gospodinjstvu - najemna oz. podnajemna pogodba za stanovanje, ki ga zaseda - izvidi zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdrav, zavarovanje Slovenije (kadar se dokazuje trajno obolenje, pogojeno s slabimi stan. razmerami) - potrdila pristojnih komisij (kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno bolezen ali težko telesno motnjo in kadar gre za invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli član nesposoben za samostojno življenje in delo) - potrdilo o prejemanju preživnine. Ostali potrebni podatki bodo zajeti v sami vlogi, katero bodo prosilci morali potrditi pri pristojnih službah (potrdilo o denarnih prejemkih za zadnje tri mesece, potrdilo o prejemanju denarne pomoči od Urada za delo, potrdilo o prijavi na Uradu za delo...). 3. RAZPISNI ROK - 20 DNI OD OBJAVE RAZPISA. Vse vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku, se zavržejo. 4. Trenutno so na voljo 4 stanovanja. Do konca leta jih bo predvidoma še 5. 5. Okvirni datum začetka uporabe stanovanj je 1.10.1995. 6. Vloge dobijo upravičenci v sprejemni pisarni Občine Kamnik. 7. Vloge z vsemi dokumenti naj upravičenci oddajo v vložišče Občine Kamnik z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA« ali pošljejo po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA« 8. Vse dodatne informacije dobite na Občini Kamnik, soba št. 41/11, tel. št. 831 -511 (ga. Ogrinec). ŽUPAN Tone Smolnikar, l.r. grama predela med reko Kamniško Bistrico in Cankarjevo cesto? Ali je bila študija FAGG o ekološki sanaciji negativnih vplivov prometa na Cankarjevi cesti z zahtevami po izvedbi posredovana Republiški upravi za ceste,« sprašuje Krajevna skupnost Mekinje. »Čimprej naj se ponovno uredi osvetlitev Malega gradu, saj si ta kulturni spomenik, ki je v ponos Kamniku, to tudi zasluži,« je predlagal Miha Novak. »Kakšni so pogoji občine za postavitev radijskega oddajnika na Starem gradu. Kakšen je bil odgovor občine na ponudbo za ustanovitev radijske postaje leta 1991,« je vprašal Brane Golubo-vič. »Občina Kamnik ne bi smela zamuditi priložnosti, da se poveže v slovenski digitalni križ, ki omogoča uporabnikom najhitrejši prenos podatkov in široko paleto telekomunikacijskih storitev,« je predlagal Tone Špenko. »Že lani so nekateri občani dali pobudo tedanjemu izvršnemu svetu, naj preuči pogoje za koriščenje že odobrenih stanovanjskih posojil za mlade družine (prekratka doba vračanja in previsoke obresti). Občinski svet naj bi se seznanil s to pobudo in naj sproži vprašanja, ki se v njej zastavljajo,« je predlagal Igor Pod-brežnik. »Župan naj se poveže z vodstvi obeh Kmetijskih zadrug (Kamnik in Komenda) in zagotovi, da bo premoženje nekdanjih kmetijskih zadrug, ki ga sedaj upravlja občina, znova vrnjeno prvotnim lastnikom oz. njihovim pravnim naslednikom,« je predlagal Anton Hočevar. »Decembra 1994 je sekretariat za okolje in prostor občine Kamnik v nasprotju z veljavnimi predpisi (ni bilo potrdila o zagotovljenih finančnih sredstvih, kršen zakon o financiranju javne porabe) izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo večnamenske telovadnice v Komendi.Tako dovoljenje je neveljavno. Kdo je odgovoren za navedeno kršitev,« je vprašal Pavel Ocepek. (6) sprašujete, župan odgovarja Kako je s sprejemom prostorskih aktov za Terme Snovik? Snovičani so te dni položili cevi od nove vrtine na Potoku do poskusnega bazena v Snoviku. Sedaj, pravijo, jih pri nadaljnjem izvajanju programa ovira dejstvo, da za območje Term Snovik niso sprejeti ustrezni prostorski akti. Ali je res sedaj namesto prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) potrebno sprejeti ureditveni načrt? Kdaj ga bo občinski svet dobil v obravnavo? Kakšno je sicer vaše mnenje glede razvoja Term Snovik? (K. O.) Marca sem bil s tedanjim v. d. tajnikom in sedanjim načelnikom oddelka za prostor Bojanom Mlakarjem na delovnem obisku v tem delu Tuhinjske doline. Prisotni so bili tudi Ivan Hribar, direktor Zarje Kovis, predstavnik Krajevne skupnosti, arhitekti, ki so snovali načrte za te toplice in geolog Renato Verbovšek, kije izvrtal zadnjo vrtino ter se vključil tudi kot nekakšen soinvestitor. V pogovorih smo se lotili prostorske problematike in vseh pogojev, ki jih je treba izpolniti v prvi fazi izvajanja široko zastavljenih načrtov. Ugotovljeno je bilo, da sega območje, kjer je predviden ta program, vezan na izkoriščanje termalne vode, tudi na prvo območje kmetijskih zemljišč, za katera lahko izda soglasje le pristojno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Zaradi potrebnega usklajevanja z ustreznimi ministrstvi je bilo za izvedbo vseh zakonsko določenih postopkov potrebno pridobiti njihovo pozitivno mnenje, ki je upoštevano tudi v spremembah in dopolnitvah plana občine Kamnik. Plan je bil sprejet v februarju oz. marcu 1995. S tem je bila podana tudi pravno formalna osnova za pripravo ustreznega prostorsko izvedbenega akta. Za ta prostorski izvedbeni akt so bile v tem času že izdelane posebne strokovne podlage kot osnove za izdelavo omenjenega dokumenta. Po pridobitvi ustreznih pogojev za izdelavo urbanističnega akta bo na tej podlagi pripravljen dokument, ki bo posredovan v javno razgrnitev in javno obravnavo. Seveda so nas na tem obisku, ko so nam pokazali tudi novo odprtino, ki je bruhala dokaj toplo vodo, ta je na območju Potoka, tudi obvestili, da telijo to vodo napeljati v Snovik. Ko sem bil pred dobrim mesecem v Snoviku, kamor sem peljal na ogled nekega francoskega turističnega delavca, sem videl, da je bila polovica cevi Že položena. Po zadnjih informacijah je cevovod v celoti položen. Nekateri sicer trdijo, da so cevi brez izolacije, jaz se v te tehnične detajle ne bom spuščal. Ivana Hribarja pa sem pisno opozoril, da gre za nedovoljen poseg v prostor, ker za ta opravila ni bilo pridobljenih nobenih dokumentov. O tem sicer inšpektorjev nisem obvestil, vendar mislim, da je bil ta poseg storjen dokaj na hitro, na pamet in da si takih zadev ne moremo privoščili. Iz enostavnega razloga, ker imamo tudi v republiškem proračunu zagotovljenih oz. predvidenih nekaj sredstev za nadaljnji razvoj toplic v Snoviku. Ta sredstva naj bi bila namenjena, kot se spomnim, tudi pridobitvi potrebne dokumentacije. Seveda pa tudi občina ne more financirati črnih gradenj. Trdim, da tudi položitev cevovoda pomeni črno gradnjo. Na seji sveta je bilo v proračunski razpravi jasno izraženo, da moramo vedeti, kam tudi občina vlaga denar. Na to sem že ob navedenem obisku opozoril snovalce tega razvoja, domačine, namreč da je treba najprej organizirati firmo, ki bo nosilec razvoja na tem območju. Potem je lahko občina s svojim dosedanjim deležem in tudi z letošnjim deležem Župan Tone Smolnikar na takšen ali drugačen način, morda kot delničar, sovlagatelj, solastnik itd. udeležena pri tem. Na to opozarjam neprestano v vseh pogovorih. Vendar se doslej v zvezi s tem ni nič spremenilo. Čeprav je to edino prava pot, da vemo s kom se bomo pogovarjali in s kom se bodo pogovarjali sovlagatelji. Direktno s to firmo, ali preko posredovanja občine, Če bi občina našla kakšega interesenta, ki bi vlagal v ta projekt. V pogovorih s predstavniki ministrstva za okolje in prostor je bilo rečeno, da se bo v tem obsegu, ki je bil že doslej nekako opredeljen, dalo dobiti gradbena dovoljenja, medtem ko bi bil širši obseg, kije bil prvotno predviden, prevelik zalogaj za to dolino, ker bi bila preobremenjena. Mislim, da je potrebno ostati na realnih izhodiščih, na realnih prostorskih in finančnih možnostih. Sicer oni pravijo, da gre za postavitev bazena kot nekega te-smega bazena. Ne vem pa, na kakšen način to operativno izpeljati, zlasti ker sem prepričan, da tega sami domačini in tudi občina ne bomo zmogli. Občina bo tudi v bodoče sodelovala pri tem, tudi s sofinanciranjem, če bo projekt usklajen z zakonom in če bo znano, kdo bo te stvari peljal naprej. Moje osebno prepričanje je, da je razvoj tega območja možen z racionalnimi koraki. (6) Pol leta dela upravne enote Kamnik Občani prehoda niso čutili Miha Novak, načelnik upravne enote Kamnik, je pred dnevi na novinarski konferenci predstavil organiziranost in polletno delo kamniške upravne enote. Posebej je poudaril, da je kljub težkim pogojem in ob nedorečeni zakonodaji upravna enota svoje naloge opravljala tako, da občani, ki so bili v upravni enoti deležni določenih storitev, niso bili prizadeti, oziroma prehoda na nov sistem sploh niso čutili, čeprav je te naloge opravljalo 38 delavcev, nova sistemizacija pa jih predvideva 47. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti Kamnik, h katerim so vsa ministrstva dala svoja soglasja, potrditi pa ga mora še vlada, predvideva štiri oddelke: za upravne notranje zadeve, za okolje in prostor, za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in razvoj ter oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. Oddelek za gospodarske dejavnosti ima v svoji pristojnosti tudi naloge, kot so spremljanje, svetovanje, sodelovanje in koordinacija na področju razvoja turizma, pospeševanje razvoja malega gospodarstva itd. Na področju kmetijstva pa bo ta oddelek poleg upravnih postopkov spremljal tudi izvajanje zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij ter koordiniranje programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Turistično informativni center in Poslovno informativni center pa spadata v občinsko upravo. Pristojnosti so sicer razmejene, vendar bo potrebno tudi še naprej sodelovanje z občino na posameznih področjih, je poudaril načelnik Miha Novak in dodal, da doslej upravna enota nobene storitve občini še ni zaračunala.Ob tem bo treba po njegovem mnenju razčistiti tudi vprašanje vzdrževanja prostorov, ki jih uporablja upravna enota, vzdržuje pa občina. Letos je upravna enota izdala že 142 lokacijskih in 105 gradbenih dovoljenj, 162 ugotovitvenih odločb po zakonu o gospodarskih družbah fizičnim in 71 odločb pravnim osebam, registriranih je bilo tudi 210 pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih. Od 700 zahtevkov v postopkih denacionalizacije kmetijskih zemljišč je bilo doslej izdanih 197 odločb, na področju vračanja stavbnih zemljišč in stanovanj je bilo od 220 vlog ugodno rešenih 145, pri vračanju podjetij in kapitala pa od 20 vlog izdanih 12 odločb, čeprav je doslej na tem področju zadev reševal en sam redno zaposlen delavec, v zadnjem času pa so dobili dovoljenje za sklenitev nekaj pogodb o delu za ta opravila. F. S. JAVNI RAZPIS Odbor za prireditev 25. Dnevov narodnih noš Kamnik '95 objavlja javni razpis za oddajo prostora za postavitev gostinskih in trgovskih stojnic v središču Kamnika od 8. do 10. septembra. Prijave pošljite na Turistično društvo Kamnik, Glavni trg 23, do 28. avgusta. PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA Tone Smolnikar S~\ rj/jf 1« Mednarodni bienale i \^y^V K VARE H^ 11. Maj - 11. Avgust 1995 Grad Zaprice . Galerija Mihe Maleša Občina Kamnik . Sekretariat za družbene dejavnosti 4 KAMNIŠKI OBČAN naši po svetu 20. JULIJA 1995 Naš pogovor Kamniški koledniki - pojoči ambasadorji po ZDA in Kanadi V ponedeljek, 19. junija, so na letališče v Benetkah prispeli KamniSki koledniki s svojega enomesečnega pevskega gostovanja po Združenih državah Amerike in Kanadi. Basist Rok Lap, baritonist Janez Majcenovič, citrar Tomaž Plahutnik, tokrat se jim je pridružil tudi znani kamniški harmonikar Božo Matičič, in etnologinja Nives Sulic-Dular iz Slovenske izseljenske matice so bili ob koncu sicer naporne turneje, s katero so ponesli slovensko pesem med naše rojake, zelo zadovoljni. V celoti so namreč uresničili program: več kot 15 koncertov na okrog desettisoč kilometrov dolgi poti do San Francisca v ZDA do Vancouvra in Prince Georgea v Kanadi in nazaj do Hustona v Teksasu. Njihov uradni program je obsegal 15 slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, od Ipavčeve Slovenec sem in Iz stolpa sem mi zvon doni, prek Prelovčeve Jaz bi rad rudečih rož, Jenkove Na tujih tleh do En starček je živel. Niso pa seveda manjkali Lipič-nik-Sivčevi Slovenski zvonovi, ki so postali že himna Kamniških kolednikov. Božo pa je seveda program dopolnil s svojim venč-kom narodno zabavnih viž. Vsi pa so uradni del programa po koncertih raztegnili v prijateljsko družbo ob čaši rujnega, kot je zapisal Janez Majcenovič v koncertnem listu, s katerim so na kratko predstavili (tudi v angleščini) Slovenijo, Kamnik in svojo dosedanjo pevsko pot. O vtisih s te zanimvie poti smo povprašali Janeza Majcenoviča, ki je tudi obljubil, da bo bralcem Kamniškega občana obširneje opisal najbolj zanimiva doživetja Kolednikov na poti po ZDA in Kanadi. Tokrat ste se Kamniški koledniki že četrtič podali na dolgo pot po svetu. Kaj lahko poveš o namenu oziroma pomenu tokratne pevske turneje? Po številnih nastopih med Slovenci se je Slovenska izseljenska matica leta 1991 odločila, da Kamniški koledniki ponesemo dva koncerta smo imeli v San Frandscu, kamor smo prileteli 19. maja. Prvi koncert je bil v Slovenskem domu, drugi pa v cerkvi sv. Gabrijela, kjer smo peli tudi med mašo za ameriško publiko. Tam so nam pobrali skoraj ves reklamni material o Sloveniji. Iz San Francisca smo krenili Janez Majcenovič je na zemljevid vrisal pot Kamniških kolednikov po ZDA in Kanadi. svoje pesmi najprej med rojake v Argentino, Urugvaj in Brazilijo, nato še v Avstralijo in kasneje v Berlin ter na Švedsko. Tokrat nas je v organizaciji SIM pot peljala med naše rojake v ZDA in Kanado. Poleg tega pa lahko rečem, da smo na naši poti kar dobro predstavili tako Slovenijo kot Kamnik in seveda tudi Kolednike. Večina ljudi, razumljivo, ni vedela, kje je Slovenija in kje Kamnik. Pri veČini rojakov, ponekod že tudi pri prvi generaciji, znanje slovenščine šepa, zato je bilo še kako dobrodošlo, da smo oskrbeli tudi angleški prevod koncertnega lista, v katerem smo predstavili Kamnik in Slovenijo. V prvi letošnji številki revije Slovenija, ki je v angleščini predstavila kamniško in domžalsko območje, smo lahko prebrali program vaše turneje in naslov »tour orga-nizerja« mr. Josepha Udovcha. Res je, v ZDA je bil glavni organizator Slovenec, doma iz Dobrniča na Dolenjskem - Jože Udovč. Bil je pilot. Vsi se ga še spominjamo, ko je pred leti s ces-sno priletel iz San Francisca na Brnik. Prijelo se ga je ime slovenski Lincoln. Je zelo sposoben organizator. Bil je tudi naš glavni sponzor. Z njegovim avtodomom smo se prevozili blizu 10.000 km. On je spal kar v avtu, zaradi nadzora nad instrumenti in ozvočenjem, nas pa namestil v motelih. Zaradi tega prevoza, ki je bil tudi za nas udobnejši od drugačnih, smo bili verjetno skupina, ki je videla največ Amerike. Po katerih delih ZDA vas je vodila pot? S to turnejo smo pokrili predvsem zahodno stran ZDA, ob Pacifiku in južni del Kanade. Prva po zahodnem delu ZDA proti severu in se ustavili v mestu Eu-gene, država Oregon, kjer smo dva dni nastopali na festivalu polk in valčkov. Neverjetno, kako so Američani navdušeni nad diatonično harmoniko ali »frajtonerico«,kot pravimo. Seveda si predstavljajo, da je slovenska muzika to, kar tam igra Frenk Jankovič. Mi pa smo rekli: »Vi Jankoviča dobro igrate, mi bomo pa izvajali naš program.« In bili so zelo zadovoljni, saj so nas v program, ki je trajal dva dni po deset ur, vsake tri ure vključili za pol ure. Naslednji dan, 28. maja, pa smo že bili v Kanadi. V Vancouvru je močna slovenska kolonija. Seveda so nas rojaki prisrčno sprejeli in bili naši gostitelji. Moram reči, da sam nastop ni bil naporen, pač pa srečanje po programu, ko se vsak želi s teboj pogovarjati o domačih krajih in ljudeh v nedogled. Iz Kanade smo se nato spet vrnili v ZDA in sicer v Seattle v državo VVashington.Tu smo imeli pomemben nastop. Njihova radijska mreža je namreč pripravila program različnih narodnih glasb. Kolednikov so bili zelo veseli in so nam dali kar poseben položaj. Naša spremljevalka Du-larjeva je imela tu edina intervju in je lahko za radijske poslušalce kar veliko povedala o slovenski glasbi. Iz Seattla smo krenili proti vzhodu ZDA. Najprej smo imeli koncert v Sand Pointu, država Idaho. V nekem turističnem kraju, ki je kombinacija Bleda, Bohinja in Švice, smo Koledniki dobili prav posebno nagrado. S koncertom smo nekoliko počakali, da se je na bližnje jezero s hidroplanom spustil prijatelj organizatorke, Slovenke, ki nas je hotel slišati. Po koncertu je dejal: »Tako mi je bilo všeč, da vas bom kar malo popeljal naokrog.« In res smo si potem kar v narodnih nošah med enournim poletom iz zraka temeljito ogledali pokrajino s številnimi jezeri. Ob enem od jezer, katerega solastniki so rojaki, smo na njihovem vikendu doživeli prijetno srečanje. Sicer je to nekakšna divjina, vendar so nas potolažili, da medveda gri-zlija že lep čas ni bilo blizu. Tu naj omenim še eno zanimivost. Spali smo v motelu, ki ga pred tremi meseci še ni bilo. Pri sosedih pa so kot tapison polagali travnate blazine. Tu imajo na voljo še ogromno prostora. Naslednja naša postaja je bila Helena, glavno mesto države Montana.Tu je bolj malo Slovencev. Župnik Slovenec Jože Ma-vsar je spremenil v dvorano kar cerkev. Od tam smo spet šli v Kanado, kjer smo peli v mestu Prince George. Obiskali pa smo tudi znano zimsko športno središče Calgarv, kjer nas je pričakal rojak Kern iz Komende. Tu je zelo delaven Slovenski klub, kjer smo tudi peli. Nato nas je spet čakala dolga pot proti jugu, čez Montano v Salt Lake City, prek gorskega prelaza, višjega od našega Grintavca. Spotoma pa smo si ogledali čudoviti Bryce kanjon. Seveda na poti po Nevadi nismo mogli mimo slovitega Las Vegasa. V igralnici sem pustil 30 dolarjev in nič zadel, zaradi česar me še boli moja gorenjska duša. Sicer pa so rekli, da če bi bili vsi taki kot Koledniki, bi Las Vegas kmalu propadel. Naslednji koncert smo imeli v Los Angelesu in sicer v predmestju Fontana, ki ima »samo« 200.000 prebivalcev. To sta bila dva uspešna nastopa, ki so ju pripravili rojaki Vidergarji. Kot zanimivost naj omenim, da je del tega koncerta po telefonu nekaj tisoč kilometrov proti vzhodupo-slušal tudi Kamničan Tomo Zar-gaj z ženo. Iz Los Angelesa pa smo z letalom odpotovali v Houston, kjer smo nastopili dvakrat, tudi v Slovenskem klubu, ki ga vodi Ljubljančan Peterman. Ogledali smo si tudi znani medicinski center, kjer dela srčni kirurg, slavni dr. de Backev. Še posebej pa smo bili ponosni na to, da nas je tod vodil Ronald Šega, astronavt slovenskega rodu. Zanimivo je, da je raje prišel na naš koncert kot nam kdo kar sredi maše ploskal, kot se je to zgodilo v San Franci-scu. »Take glasove pa malokdaj slišimo, zato se to tudi sme,« so dejali. Kako pa ste sicer prenašali tako velike razdalje, saj ste večkrat v enem dnevu prepotovali po 500 do 800 km? Ves čas naše poti je bilo peklensko vroče. Zato mi ni treba posebej pripovedovati, kako smo se počutili v narodnih nošah. Ne- Kamniški koledniki Janez Majcenovič, Rok Lap, citrar Tomaž Plahutnik in harmonikar Božo Matičič pred odhodom na ameriško turnejo. koliko hladneje je bilo le v Cal-garvju. Vožnjo v avtodomu, kjer se lahko udobneje namestiš, smo kar dobro prenašali. Sicer pa smo se morali kar otepati dobre hrane in pijače, ki so nam jo ponujali na vseh družabnih srečanjih po koncertih. To je poleg številnih nastopov v domovini že vaša četrta velika turneja. Ste svoje nastope že prešteli? Poleg tega pa ste kar pridni pri izdajanju kaset in CD plošč. Ko bomo nehali, bomo imeli čas šteti. Sicer pa računam, da smo v petih letih imeli okoli 300 do 400 nastopov. V zadnjem času smo izdali tri kasete: S pesmijo skozi stoletja, Vam voš'mo novo leto in Slovenski zvonovi. Ko smo prišli domov, je izšla tudi CD plošča S pesmijo skozi stoletja. 1\idi ostali dve zbirki bosta kmalu na CD ploščah. Ker je izdaja plošč kar velik zalogaj, tega brez kamniških sponzorjev ne bi uspeli. S temi kasetami smo se zato lahko oddolžili svojim gostiteljem v Ameriki. To je bila naša valuta. Koledniki s spremljevalko Nives v majicah zmagovitih houston-skih Rocketsovpo finalni tekmi (in koncertu) v Houstonu. pa na istočasno finalno košarkaško tekmo v NBA ligi. Organizatorji so se sicer na koncu opravičevali, ker pred pol leta, ko so se dogovorili za koncert, še niso vedeli za to tekmo in nam poklonili oštevilčene majice zmagovitih Rocketsov. S tem koncertom smo 15. junija končali uradni del programa naše turneje. Peli niste samo rojakom, pač pa tudi Američanom; kako so ti sprejeli slovensko pesem? Samo dva primera naj navedem. V Heleni, kjer so cerkev spremenili v dvorano, je bilo na koncertu okrog 200 Američanov in samo okrog 20 Slovencev, ker jih tu ni. Vendar so na koncu vsi vstali in deset minut navdušeno ploskali. Nisem še doživel, da bi In kaj lahko še rečeš ob koncu o turneji nasploh? Morda še to, da smo videli, da smo bili na zahodni obali ZDA prvi slovenski ansambel. Zato smo tod res naredili prvo predstavitev Slovenije in Kamnika. Ne da bi bili domišljavi, lahko rečemo, da smo odigrali vlogo ambasadorjev Slovenije v tem delu sveta. Še veliko zanimivih vtisov s poti nam je v nekajurnem pogovoru natresel Janez Majcenovič, vendar nam prostor ne dopušča, da bi jih podrobneje predstavili. Upamo, da bo to jeseni storil sam, kot je obljubil. S kolednikom Majcenovičem se je pogovarjal FRANC SVETELJ S SKD v slovenskem Porabju Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem smo tudi letos organizirali že tradicionalni letni izlet. V soboto, 1. julija, se je skoraj sto članov SKD in naših prijateljev odpravilo na obisk na Madžarsko, v Monošter in v Gornji Senik. S klimatiziranima avtobusoma Kambusa oz. LPP smo se brez zastojev na mejah peljali mimo Maribora, Gornje Radgone, skozi prelep jugovzhodni nižinski del gornje Štajerske v Avstriji. Peljali smo se mimo zdravilišča Gleichen-berg, Vrbnega (Feldbach), Že-navce (Jennersdorf) in Modince (Mogersdorf). Pri Svetem Križu smo prečkali avstrijsko-madžar-sko mejo. Že ob 9. uri smo bili v Monoštru. Po dopoldanskih nakupih v tem središču slovenskega Porabja smo obiskali mogočno baziliko sv. Gottharda. Gospa Marijana Sukič, urednica tamkajšnjega slovenskega štirinajstdnevnika »Porabje«, nam je o tej znameniti cerkvi, sosednjem cistercijanskem samostanskem kompleksu in o samem mestu povedala vrsto zanimivosti. Cerkev iz sredine 18. stoletja (avstrijski arhitekt F. A. Pilgram) krasi bogata notranj- nika in ob 17. uri prispeli v Gornji Senik. Tam nas je že pričakal g. Ivan Camplin 85-letni nedeljski slovenski maševalec v cerkvi na Gornjem Seniku. Prišel je preko meje iz Slovenije iz bližnjega Martinja, kjer sicer kot upokojeni župnik stalno prebiva. Gospa Sukičeva in gospod Camplin sta nam obširno pripovedovala o naših rojakih, ki že od 10. stoletja dalje živijo tukaj v sklopu ogrske oz. madžarske države. Razmeroma neugodne življenjske razmere (slaba zemlja, tuja vladavina) so nekdaj številne Slovence skozi stoletja precej razredčile. Zelo veliko se jih je izselilo pred prvo svetovno vojno, mnogo pa tudi med madžarsko vstajo proti komunizmu in ruski zasedbi leta 1956. Večina so se odselili v ZDA (mnogo v okolico Chicaga, kjer živijo strnjeno). V Porabju živi še okoli 4000 Slovencev. V Gornjem Seniku ima gospod Camplin ob 10. uri slovensko bogoslužje. Te maše se udeležuje do 150 slovenskih vernikov domačinov. Ganljivo srečanje v seniški cerkvi, ki je še vsa opremljena s pretežno slovenskimi napisi, smo zaključili s skupnim petjem Marijinih pesmi ob Urednica lista »Porabje« in slovenski maševalec v cerkvi v Gornjem Seniku: »Od nekdaj živel je tu slovenski rod! ščina. Ta slovi predvsem po slikah I. Dorfmaistra in kipih F. J. Schnitzerja. Velika poslopja samostana (v teh je tudi sedanji sedež občine) so bila sedaj zopet vrnjena cisterijanom. Začetki samostana segajo v konec 12. stoletja. Sam ožji Monošter šteje okrog 2000 prebivalcev. Čeprav živi v njem le okrog 500 Madžarov, mu ti dajejo navzven skoraj popolnoma madžarski videz. Vsi ostali prebivalci so v glavnem slovenskega rodu. O tem smo se mogli prepričati kar nekajkrat, ko smo se srečevali s tamkajšnjimi prebivalci, ki so govorili v porabsko-slovenskem oz. v prekmurskem dialektu. Obiskali smo tudi muzej. Po-rabski Slovenec Avgust Pavel je v njem pripravil zbirko, ki je predvsem za porabske Slovence velikega krajevno zgodovinskega, narodnostnega in etnološkega pomena. Popoldne smo se nato popeljali 18 kilometrov proti jugu po dolini gornjeseniškega potoka. Potovali smo mimo Slovenske vasi, Šakalovcev, Dolnjega Se- spremljavi našega mladega or-ganista Marka. Po skupni molitvi za ohranitev naših zamejskih bratov in po našem pritrkovanju v seniškem zvoniku smo se vrnili v Monošter. Tam nam je gospa Sukičeva v ulici Deak Ferenca razkazala prostore Zveze Slovencev na Madžarskem in tudi prostore uredništva časopisa »Porabje«. Po izročitvi spominskih daril, v glavnem turistično promocijskega značaja s Kamniškega, smo se hvaležno poslovili od naših porabsko slovenskih prijateljev. Kot že opoldne, po odličnem madžarskem kosilu v monošter-ski restavraciji »Mag hetes«, nas je tudi med vožnjo domov ob zvokih Markove harmonike in ob sodelovanju vseh soizletni-kov razveseljevala slovenska pesem. Sklenili smo, da se bomo v slovensko Porabje še vračali, ponovno najbrž že to jesen, kmalu po obisku VI. vseslovenskega tabora SKD. MILAN WINDSCHNURER 20. JULIJA 1995 društva KAMNIŠKI OBČAN O GD Križ ima novo vozilo Vas Križ, za katero je znano, da »vsaka hiša gasilca ima«, je na dan državnosti - 25. junija popoldne - doživela pomembno slovesnost. Njeni prizadevni gasilci, ki so tudi letos dosegli lepe uspehe na občinskem tekmovanju v Motniku, so po zaslugi vaščanov dobili nov gasilski avtomobil, kombi volksvvagen 1,9 turbo diesel. Zares so ga že potrebovali, saj je 23 let staro vozilo kombi IMV1600 odslužilo namenu. Novi avtomobil bodo predvsem uporabljali za prevoz članov in članic na gasilske tekme in prireditve pa tudi na gašenje požarov, saj gasilno opremo vozijo v osem let starem orodnem avtomobilu znamke TAM. GD Križ je ob tem dogodku priredilo lep gasilski praznik, ki se je nadaljeval z običajno gasilsko veselico, na kateri so že dvanajstič igrali Slaki. Začel se je z gasilskim sprevodom od Lovskega hrama do prireditvenega prostora poleg kriškega gasilskega doma. V sprevodu je stopalo 120 gasilcev gasilskih društev iz kamniške občine in sosednjih društev ter pobratenega društva iz Dogoš pri Mariboru, 20 praporščakov s prapori, Kamniška godba, narodne noše, Ivan Kosec je s kočijo peljal botra novega gasilskega vozila - Ivanko Kosec in Miha Martinjaka, zadaj pa so se razvrstila gasilska vozila. Sprevod se je pomikal mimo častne tribune s častnimi gosti. Pokrovitelj slovesnosti je bila Občina Kamnik. Udeležence slovesnosti je najprej pozdravil predsednik GD Križ Janez Peterlin ter povedal, kako velika pridobitev je novo gasilsko vozilo za domače društvo, opisal pa tudi njegove dejavnosti in uspehe. Zlasti je Gasilski sprevod skozi ras Križ poudaril, da je bil avtomobil kupljen z veliko pomočjo krajanov. Kamniški župan Tone Smolnikar je opozoril na pomen trdne povezanosti na občinski ravni, kakršna odlikuje gasilska društva, saj ta tudi pomaga pri doseganju večjih uspehov. Predsednik GZ Kamnik Franc Resnik je govoril o novi organiziranosti gasilcev in gasilske dejavnosti v okviru novih občinskih meja pa tudi zunaj njih. Pri tem so potrebni uvidevnost, pomoč, skupni jezik v korist gasilstva, razumevanje novega stanja, v katerem se je to znašlo, obenem pa tudi njegovega velikega pomena. Kriško društvo je pohvalil zaradi njegovih uspehov in zavzetosti. V tem je lahko zgled drugim gasilskim društvom. To pohvalo je izrekel tudi častni poveljnik GZ Kamnik Jože Berlec. Predsednik KS Križ Ivan Hlade je zlasti omenil dobro povezanost med krajevno skupnostjo, vaščani in domačim gasilskim društvom. Opozoril pa je tudi na to, naj kamniška občina pri dodeljevanju sredstev upošteva tudi tako majhne KS, kot je kriška. Sledila je podelitev državnih in občinskih priznanj najbolj zaslužnim kriškim gasilcem, nato pa blagoslovitev avtomobila in njegova izročitev. Blagoslovil ga je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. JOŽE PAVLIC Čebelarsko slavje na Kopiščih Lepo sobotno dopoldne, 1. julija, so kamniški čebelarji pripravili prijetno slovesnost ob zaključku del razširitve in obnove čebelnjaka na plemenilni postaji »Josip Verbič« na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Praznično razpoloženo druščino je pozdravil Jurij Reščič, predsednik Čebelarskega društva Kamnik. Naš župan Tone Smolnikar je ob predaji čebelnjaka poudaril pomen čebelarstva in vzgoje čebeljih matic na plemenilni postaji v Kopiščih. Aktivni organizator te prireditve je Janez Prime, ki je tudi povezoval slovesnost. O zgodovini plemenilne postaje in o čebelarstvu na Slovenskem je izčrpno poročal dr. Niko Sadnikar. Janez Mihelič, urednik revije Slovenski čebelarje oskrbniku oziroma sedanjemu vodji te plemenilne postaje Francu Sitarju izročil čebelarsko odlikovanje -red Antona Janše I. stopnje. Prva slovenska plemenilna postaja je bila postavljena že leta 1932 na Frati. Njen prvi vodja je bil znani slovenski čebelar prof. Josip Verbič. Kasneje so jo ukinili in leta 1969 postavili novo poleg Gozdarskega doma na Kopiščih. Začetki delovanja plemenilne postaje so bili skromni, saj so imeli le dvajset čebeljih hramčkov in hiško za trote (trotar). Prof. Josip Verbič je vodil postajo do leta 1939, od tega leta dalje pa mekinjski učitelj Janko Malešič. Leta 1941 je okupator zaprl vodjo postaje in ga izgnal v Srbijo, zato med II. svetovno vojno ni delovala. Po Malešičevi vrnitvi, leta 1945, sta skupaj s prof. Verbičem začela obnavljati postajo, vendar so od leta 1950 do 1964 postajo spet doleteli težki časi. Zaradi pomena vzgoje in ple-menitenja čebelje pasme sta leta 1965 kamniška čebelarja Ivan Stare in Just Slanovec pričela s pripravljalnimi deli za postavitev moderne plemenilne postaje na sedanjem mestu. Leta 1969 je bila slovesna otvoritev. Naloge vodje sodobne postaje so zaupali Ivanu Staretu. Just Slanovec je poskrbel za elektrifikacijo postaje in napeljavo vodovoda, kar je zelo pomembno za življenje čebel. Po smrti Ivana Stareta, leta 1983, je postal oskrbnik Franc Sitar, ki jo nadvse uspešno vodi še danes. Na tej postaji je danes poskrbljeno za oplojevanje matic, na leto do 200. Zaradi preprečitve okužbe matic danes postaja sama vzgaja čebelje matice in jih oplojene dostavlja čebelarjem. Odprtje postaje so polepšali čebelarji s prapori iz Ka--mnika, Komende, Tunjic, Lukovice, Gornjega Grada in iz Savinjske doline. Prišli so tudi vodje drugih plemenilnih postaj; tudi g. Jalen z edine gorske plemenilne postaje pod Zelenico. Izredno lepo vreme je nudilo prekrasen razgled na kamniške planine in tako polepšalo praznik naših čebelarjev. VERA MEJAČ SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Marko Senožetnlk Kamnik, Mengeška ul. 5 tel.: 811-861 Vinko Gobec ~ predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Na občnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije v maju je bil za predsednika izvoljen Vinko Gobec, upokojenec, ki živi v Kamniku. Izvolitev na tako mesto pomeni hkrati veliko odgovornost do starejše generacije. Obiskali smo ga in mu postavili nekaj vprašanj. Nas, upokojence, in druge zanima, kaj ti ta izvolitev pomeni. Glede na mojo 40-letno dinamično in pestro zaposlitveno dejavnost sem se odločil, da nekaj časa počivam. Človek pa ne more mirovati, zato sem privolil v kandidaturo. Na občnem zboru sem bil izvoljen s tajnim glasovanjem, zato sem novo dolžnost odgovorno sprejel. 225.000 članov društev upokojencev in 450.000 vseh upokojencev v Sloveniji ima številne dejavnosti in tudi probleme. Zaupanje, ki mi je bilo dano z izvolitvijo, mi veliko pomeni. To je zame izziv. Poleg tega se Čutim tudi odgovornega za uspešno prihodnje delo. Prav to je tudi moja motivacija. Si mlajši upokojenec in še v relativno dobri kondiciji. Zlasti nas zanima, kako boš deloval v ZDUS-u. V organizacijskem smislu je ZDUS dobro povezan z društvi, ki jih je v Sloveniji kar 411. ZDUS ima svoje organe (UO, predsedstvo in komisije). Novost je sedaj v tem, da ima ZDUS poleg predsednika še tri podpredsednike, tako da si bomo naloge med seboj delili, da bomo uspešni in da ne bi bili posamezniki preobremenjeni. Osebno bom skrbel za povezovanje z društvi, aktivi in klubi upokojencev, za sodelovanje z ministrstvom za delo, družino, s SPIZ-om, organi Državnega zbora in političnimi strankami. Skrbel bom, da bomo tekoče obravnavali problematiko in se vključevali v zakonske pobude. Že po mesecu dni dela ugotavljam, da je zelo veliko nalog in problemov. ZDUS bo skušala zaščititi plačane in pridobljene pravice vseh upokojencev. Nobeni instituciji ne bomo dovolili, da jih zmanjšuje. Država nič ne daje upokojencem. Sami smo si v letih službe vplačevali v pokojninski sklad. Deloval bom aktivno na vseh področjih in bom vesel vseh pobud in predlogov posameznikov ter društev upokojencev. Katere so glavne naloge ZDUSa? V tem trenutku smo aktivni pri spremembah Zakona o pokojninskem zavarovanju, oblikujemo pripombe na obsežno in zahtevno gradivo o socialni varnosti in pokojninskem zavarovanju. V razpravi je gradivo o zdravju do leta 2000, o spremembah stanovanjske zakonodaje itd. Na humanitarnem področju se bomo povezovali z Rdečim križem, Karitasom in drugimi. DU se bodo še naprej povezovala z organi lokalnih oblasti, skrbeli pa bomo tudi za rekreacijske aktivnosti. Upo- kojenci želimo sooblikovati današnjo in jutrišnjo družbo. Smo proti generacijskemu konfliktu, ker menimo, da tega ni. DU morajo bolj seznanjati javnost o svojem delovanju prek lokalnih glasil in drugih sredstev informiranja. Poleg naštetih se bomo morali ukvarjati še s številnimi drugimi vprašanji, ki se tako ali drugače nanašajo na upokojence. Dosedanji način dela ZDUS-a je bil uspešen. Ali nameravaš vpeljati kakšne nove oblike? Prepričan sem, da bomo uspevali reševati vse naloge, ki smo si jih zastavili. Med dosedanjim vodenjem ZDUS-a in v času predsednika Stanka Hvaleta je bilo mnogo odgovornega dela uspešno opravljenega. Razmišljam o tesnejšem regionalnem povezo- njen upokojencem, zlasti v zadnjih letih se je število upokojencev izredno hitro povečevalo, v dobršni meri na račun reševanja gospodaskih težav. Odnos med zaposlenimi in upokojenimi se je poslabšal od 3:1 na 1,5 - 1. Ža take spremembe pa niso odgovorni upokojenci, zato je rešitve potrebno iskati drugod. Danes imamo v Sloveniji 260.000 starostnih upokojencev, 94.000 invalidskih, 80.000 družinskih in 22.000 kmečkih. Poleg naštetega je potrebno pokojnine ločiti od vseh socialnih transferov. Pokojnina ni sociala, čeprav za 200.000 upokojencev, ki prejemajo do 40.000 pokojnine, to predstavlja zelo pereče vprašanje. Dolgoročno gledano bi tudi kapitalski sklad, ki bi moral biti ustanovljen v okviru SPIZ-a, lahko v marsičem olajšal pritiske za doda- Viuko Gobec med športniki v Radovljici vanju, o večjem vplivu v lokalnih medijih. Razvoj novih oblik je odvisen tudi od aktivnosti DU, vendar samo v smislu povečane demokratičnosti in realnih možnosti ter razmer. ZDUS je nestrankarska, humanitarna združba upokojencev. Ali naj taka ostane tudi v prihodnje? ZDUS je humanitarna organizacija, čeprav nam to nekateri odrekajo. Je nestrankarska in želim, da takšna ostane. Zavzemal se bom, da ZDUS ostane organizacija civilne družbe in da ne bo privesek nobeni stranki. Upokojenci bomo šteli le tisto, kar bodo stranke za nas storile. Vključevali se bomo v vse demokratične mehanize družbenega življenja. Vrstijo se poskusi krnjenja pravic upokojencem. Nekatere stranke so nas podpirale tako, da upokojenci niso bili še občutneje prizadeti. Kako pa naprej? Številna gradiva predvidevajo zmanjšanje socialne varnosti upokojencev. Tem poskusom bomo odločno nasprotovali, ne pristajamo, da se varčuje le na upokojenskih hrbtih. Stranke bomo ocenjevali po njihovem resničnem prizadevanju in se odločali za glasovanje v letu 1996 le na tej osnovi. Tvoj pogled na upokojensko perspektivo? Čas, ki ga živimo, ni naklo- tna finančna sredstva, kar bi tudi vplivalo na zmanjševanje deleža v DPP, ki ga imajo pokojnine, od približno 48% na 38-40%. Prepričan sem, da bomo s strpnostjo in spoštovanjem demokratičnih metod uspeli zagotoviti oziroma zaustaviti neprestane pritiske na zmanjševanje pokojninskih prejemkov, kar je naša osrednja naloga. Pri tem morajo sodelovati vsi upokojenci z enotnimi pogledi in zahtevami. Le združeni bomo dosegli take rezultate, ki bodo dolgoročno zagotavljali mirnejše življenje upokojencev. Upokojenci, ki niso vključeni v svoja društva, naj to storijo v svojem lastnem in našem skupnem interesu. Sedaj je v DU včlanjenih 54% vseh upokojencev. To je le nekaj mojih pogledov na delo, življenje in perspektivo upokojenske organizacije. Pri svojem delu pa se bomo vedno bolj konkretno srečevali z zahtevnejšimi nalogami, ki jih bomo razreševali s skupnimi močmi. Upajmo, da uspešno. Vsem upokojencem želim vse lepo in mnogo lepih in srečnih doživetij. Vinku Gobcu, ki je občan Kamnika, želimo pri njegovem delu obilo uspeha, upokojenci pa opravimo svoje dolžnosti, ker bomo le tako uresničili načrtovane naloge. STANE SIMŠIČ Pred srečanjem upokojencev Gorenjske Vzrejeralec maticna plemenilnipostajiFrancSitarin župan Tone Smolnikar si skupaj s čebelarji ogledujeta sat z noro zalego in mlado matico. Približuje se srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 7. septembra 1995, v Kamniški Bistrici (pri Jurju). Društvu upokojencev Kamnik je bila tokrat zaupana organizacija tega srečanja. Društveni delavci intenzivno pripravljajo vse potrebno, da bi srečanje kar najbolj uspelo. Nanj,bodo prišli upokojenci s cele Gorenjske, od Bohinja, Jesenic, Tržiča, Radovljice do Bleda, Kranja in Škofje Loke. Poleg teh bodo na srečanje prišli tudi upokojenci sosednjih društev, ki se zelo zanimajo za sodelovanje. Društvo v Kamniku za srečanje pripravlja zanimiv kulturni program. Sodelovali bodo pevski zbori, ansambli in drugi umetniki. Tudi za razvedrilo bo po- skrbljeno. Med ostalimi zanimivostmi bo tudi srečolov, vožnja z nihalko na Veliko planino, ogled Spominskega parka, krajši pohodi in še kaj drugega. Med kamniškimi upokojenci je veliko zanimanja za to srečanje. Pričakujemo množično udeležbo, vsaj tako kot na srečanju upokojencev Slovenije, ki je bilo 22. junija v Mariboru. Srečanje bo priložnost, za utrjevanje že tako dobrega sodelovanja med društvi, pa tudi možnost predstavitve upokojenske problematike. Pričakujejo tudi številne goste in druge, ki jih zanimajo vprašanja upokojencev. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse upokojence na srečanje. To naj bo naš praznik! STANE SIMŠIČ ŠPELA MARKET Volčji potok 24 (ob gostilni Mini bar) tel.: 812-636 AKCIJA! - sladkor (1 kg) 120 SIT - šunka toast (1 kg) 850 SIT - sir edamec (1 kg) 750 SIT - tekoči detergent za posodo (1 I) 140 SIT - prašek VVeisser Riese (3,6 kg) 990 SIT - prašek Persil (3,6 kg) 945 SIT In še veliko drugih artiklov po ugodnih cenah. Razne narezke pripravimo po vaši želji! Odprto: pon.-petek: 7h-19h sobota: 7h-15h nedelja: 8h-12h 6 KAMNIŠKI OBČAN spomini - med mladimi 20. JULIJA 1995 Bili smo v Kočevskem Rogu V nedeljo, 25. junija, na praznik slovenske državnosti, smo se udeležili spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu. Na postajah od Motnika do Mengša se je avtobus polnil ves čas. Želeli smo se pridružiti vsem, ki so na tem kraju trpljenja počastili padle v drugi svetovni vojni, posebno te, ki so v kočevskih jamah v junijskih dneh leta 1945 tako žalostno končali svojo življenjsko pot. V bližini brezna pod Kre-nom v kočevskem gozdu se nas je zbralo od 15 do 20 tisoč. Bogoslužje je vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Ob njem sta bila nadškofa dr. Franc Perko iz Beograda in dr. Alojzij Ambrožič iz Toronta v Kanadi. Z njimi je somaševalo 45 duhovnikov. Med množico so bili tudi trije starejši možje, ki so še danes žive priče tistega strahotnega zločina, ker so se rešili iz brezna. Pri maši sta prepevala združena pevska zbora iz Šentjerneja in Dobrepolja. Iz teh dveh dolenjskih župnij je mnogo mož in fantov končalo življenje v roških jamah. Deževni oblaki so se malo pred začetkom bogoslužja umaknili. Na tem posvečenem kraju je ves čas vladala pozorna zbranost, napolnjena z glasno ali tiho molitvijo, z bolečino v srcu ob misli na kalvarijo tiso-čev mož in fantov pred 50. leti. Kako globoko v premišljajoče srce je ob koncu maše govorila prirejena zapeta pesem: »Kočevski Rog, slovenskih fantov grob«. Zanimiva je misel, ki jo je izrekel govornik Justin Stanovnik v kulturnem delu sporeda. Med drugim je govoril o spo- znanju na smrt obsojenih na poti iz Kočevja do zadnje postaje pred brezni. Na smrt obsojeni so spoznali, da v muki izgine iz človeka vse in človek se spremeni v prostor bolečine, spoznali so, s kakšnimi ljudmi so bojevali svoj boj. Videli so,da so ga morali bojevati. Ob doživetju te spominske slovesnosti se mi je v mislih rojevalo mnogo vprašanj. Pred 50. leti je zadnje orožje v Evropi utihnilo 14. maja. Ob teh zasutih breznih je ugasnilo življenje tolikim fantom in možem en mesec po končani vojni. Človek se vpraša: »Zakaj se je to zgodilo, zakaj je Slovenec postal Kajn v dobesednem pomenu, zakaj je našo narodno zgodovino oskrunil krvav madež, ki ne bo nikoli izbrisan?« FRANC HOČEVAR Ponovno vpis v ziato knjigo OŠ Komenda-Moste Ko se na osnovnih šolah poslavljajo osmošolci, nam čas kar zdrvi v zaključek šolskega leta: navadno se ob napetih trenutkih spraševanja in zaključevanja ocen zvrstijo tudi zelo prijetni dogodki, ki učencem še dolgo ostanejo v spominu. V maju so se učenci - dobitniki bralnih značk - za nagrado udeležili gledaliških predstav v Ljubljani: učenci 7. in 8. razredov so si ogledali predstavo Alica v Čudežni deželi v SMG, učenci od 1. do 6. razreda pa Show strahov v MGL. Takšna nagrada je za šolo kar velik finančni zalogaj in smo bili zelo veseli, da nam je s cenejšim prevozom pomagal kamniški KAMBUS, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Tudi pri pouku zemljepisa so bili učenci in učiteljica prijetno presenečeni nad darilom - dvema magnetnima globusoma, ki ju je obema šolama podaril izdelovalec in sestavljalec g. Crnkovič iz Most. Donatorstva te vrste so redka in zato smo toliko bolj hvaležni za takšna samoiniciativna dejanja posameznikov. Zadnji šolski dan smo s slavnostno podelitvijo nagrad in priznanj počastili najuspešnejše učence naše šole. Po enoletnem premoru smo podelili najvišje priznanje OŠ Komenda-Moste, vpis v zlato knjigo, kar dvema učencema: Damjani Kern, učenki 8. b razreda, in Tomažu Kremžarju, učencu 8. a razreda. Oba sta tudi dobitnika letošnje občinske knjižne nagrade in šolskega priznanja za odlične dosežke v vseh osmih letih šolanja: posegala sta ne samo po občinskih in področnih odličjih, temveč tudi po državnih, še zlasti na matematičnem področju, v znanju logike, fizike, materinščine in vesele šole. Na naše »zlate učence« smo v učiteljskem kolektivu ponosni, saj je z njihovimi uspehi povezano tudi naše vzgojnoizobraževalno delo in ime naše šole. Šolska priznanja so ob koncu šolskega leta prejeli še: Tjaša Ipavec (prav tako dobitnica občinske knjižne nagrade) iz 5. a razreda, Rok Koritnik iz 8. b, Katja Dolinar iz 7. a ter Maja Stupica iz 8. c, ki je bila proglašena za športnico leta. Med nagrajenci so bili po tradiciji tudi delavci šole: imenitna likovna darila - uokvirjena likovna dela naših učencev - so prejeli: dolgoletni odlični učiteljici in razredničarki ga. Irena Mejač - po nazivu svetnica, ter ga. Ivanka Zornada, po nazivu svetovalka, in g. Jure Vinko-vič, dolgoletni hišnik OŠ Komenda-Moste. Za prizadevno in uspešno mentorsko delo pa so knjižno nagrado prejele ga. Darinka Meško za delo z mladimi matematiki, za delo z mladimi varčevalci ga. Iva Osolnik in za delo z odbojkaricami ga. Alenka Loboda. Vsem učencem, njihovim staršem ter vsemu šolskemu kolektivu želim brezskrbne in prijetne počitniške dneve. MAKIJA MOJCA MALEŠ Obiskal nas je Bogdan Novak V torek je učence, ki smo končali bralno značko, obiskal Bogdan Novak. Izmed njegovih knjig poznam predvsem zbirko Zvesti prijatelji pa tudi knjigi Banda v hosti in Zelena pošast. Njegove knjige rada berem, ker so zanimive in napete. Za začetek nam je povedal zgodbo iz svojega otroštva, ko je hotel postati lovec na kače. Ujel je kačo in hotel z njo zaslužiti, zato jo je nesel pro- dat v lekarno. Ker pa je tam niso hoteli vzeti, jo je zaprto v kozarec vrgel v Ljubljanico. Povedal nam je tudi, kako je bil zaljubljen v svojo sošolko. Zanjo je pisal pesmi, ker pa se ni zmenila zanj, je tiste pesmi vrgel v smeti. Pri tem ga je videl njegov oče, ki je takoj, ko je Bogdan odšel, vzel tisti šop papirja iz koša za smeti in ga spravil. Te pesmi mu je podaril za štirideseti rojstni dan. Za knjigo Bela past je dobil zamisel, ko je na radiu in v časopisih slišal, da so se neki izletniki izgubili v gorah. Zgodbo je še dopolnil in tako je napisal zelo zanimivo in napeto pa tudi zabavno knjigo. Z njim smo preživeli prijetno in zabavno uro, ki je zelo hitro minila MAŠAJESENŠEK,5.A OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK Tekmovanje iz znanja angleškega jezika Vsako leto se ob koncu šolskega leta na šolah vrstijo različna tekmovanja, na katerih učenci pokažejo, kaj so se naučili med letom. To so tekmovanja iz slovenskega in angleškega jezika, matematike, kemije, fizike, vesele šole... V petek, 7. aprila, je bilo tekmovanje iz znanja angleškega jezika. To poteka vsako leto za učence 8. razredov. Letos prvič to tekmovanje ni bilo le občinsko, ampak medšolsko. Udeležili so se ga učenci kamniške in (bivše) domžalske občine. Tekmovali so tisti učenci, ki so na šolskem tekmovanju osvojili bronasto priznanje. Vseh učencev je bilo 47. Tekmovali pa so na dveh tekmovalnih mestih in sicer na OŠ Rodica in na OŠ Frana Albrehta. 14 učencev je osvojilo srebrno priznanje in se uvrstilo na državno tekmovanje in sicer 6 učencev iz domžalske in 8 učencev iz kamniške občine. Prvo mesto je dosegla Mateja Mlakar, OŠ Stranje, ki je dosegla kar 96%. Helena Spruk, OS Frana Albrehta, in Darja Virjent, OŠ Toma Brejca, sta dosegli 91%, ostali tekmovalci pa 90% in sicer: Zijad Ago-vič, OŠ Stranje, Alenka Burja, OŠ Marije Vere, Doris Gajšt, OŠ Frana Albrehta, Davor Jožic, OŠ Toma Brejca, in Aljoša Skubic, OŠ Frana Albrehta. Učenci so na tekmovanju pokazali zelo veliko znanja, saj sta bila oba testa, šolski in medšol-ski, ki ju vsako leto sestavijo na Zavodu RS Slovenije za šolstvo, zelo težka. Učenci so morali pokazati, da ne obvladajo le slovničnih struktur, ampak razumejo tudi neznan tekst in se znajo dobro pisno izražati v tujem jeziku. Učitelji menimo, da je učence, ki so pokazali toliko znanja in osvojili srebrno priznanje, potrebno za njihov trud in prizadevnost tudi nagraditi. Ker šole same nimajo sredstev, da bi prispevale knjižne nagrade za te učence, smo bili organizatorji tekmovanja prisiljeni poiskati sponzorje. Zelo smo bili veseli, ker se je kar nekaj podjetij odzvalo naši prošnji in prispevalo denarna sredstva ali knjižne nagrade za naše učence. Podjetja, ki bi se jim radi na tem mestu prisrčno zahvalili za pomoč, so: STOL Kamnik, KAMBUS Kamnik, MARKOM d. o. o. Ljubljana in GRADBINEC Kranj. VESNA MALIGOJ Avgustovska krvodajalska akcija Območna organizacija Rdečega križa Kamnik letos že drugič organizira redno krvodajalsko akcijo. Ta bo 22. in 24. avgusta 1995 na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. RK Kamnik vabi občane, da se udeležijo krvodajalske akcije. Oba dneva bodo na odvzem krvi v Ljubljano vozili posebni avtobusi po programu, ki je veljal že med prejšnjo krvodajalsko akcijo. Avtobus bo ustavljal na vseh postajališčih do Duplice. Iz Kamnika bodo avtobusi vozili ob 6., 8. in 10. uri proti Ljubljani in po končani akciji nazaj v Kamnik. Na odvzem krvi vabi RK poleg rednih krvodajalcev še ostale občane, katerim to dovoljuje zdravstveno stanje. V poletnih mesecih je potreba po krvi še posebej velika zaradi številnih prometnih nesreč. RK Kamnik pričakuje dobro udeležbo. Krvodajalci občine Kamnik so požrtvovalni in nesebični ljudje, ki radi pomagajo ljudem v nesreči. To trditev zgovorno potrjujejo tudi podatki, ki jih redno objavljamo po vsaki akciji krvodajalcev. Kako je potekala avgustovska krvodajalska akcija, bomo naše bralce seznanili v septembru. STANE SIMŠIČ V sporiiin tovarišu Pavlu Kobilšku V soboto, 1. julija letos, smo se na kamniških Žalah poslovili od Pavla Kobilška, borca Šlandrove brigade - komandirja minerskega voda te bojne enote. Pavel Kobilšek se je rodil 24. januarja leta 1919 v lepi moraški dolini v vasici Mošenik pod zeleno Limbarsko goro. Starši so bili lastniki srednje velike kmetije, ki pa ni zadoščala za preiivljanje številne družine. Zato se je po končani osnovni šoti v Moravčah ielel izučiti za kovača, vendar je bilo doma toliko dela, da mu niso mogli izpolniti njegove ielje. Odšel je na sluienje vojaščine, toda medtem je sovražnik napadel in zasužnjil našo domovino. Po srečnem naključju se je vrnil domov in se takoj odločil, da bo pomagal tistim, ki so sklenili začeti boj proti okupatorju in za osvoboditev domovine. Kmalu je bil izdan, zaprt v Kamniku, pretepen in mučen, toda ničesar ni priznal. Zato so ga Nemci izpustili, a kmalu je dobil poziv za vključitev v sovražno vojsko. Kot zaveden Slovenec je odšel raje med borce v Šlandrovo brigado, kjer je zaradi hrabrosti postal komandir minerskega voda. Nešteto akcij je uspešno izvedel, zaradi česar je po končani vojni nadaljeval šolanje in službovanje kot oficir takratne JLA. Po demobilizaciji iz JLA se je nastanil v Kamniku in prevzel organizacijo ustanovitve Komunalnega zavoda za zaposlovanje za občino Domžale in Kamnik in ga nato uspešno vodil do upokojitve. Aktiven je bil tudi kot član predsedstva in tajnik Občinskega odbora ZB Kamnik, kot predsednik Komisije za zadeve borcev in invalidov pri Skuppščini občine Kamnik, v letih 1982 do 1986 pa je bil tudi delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik. Za odločno in pogumno delovanje je prejel več odlikovanj in družbenih priznanj. Zdravstvene težave, povezane z nesrečnim naključjem, pa so prezgodaj pretrgale njegovo plodno življenje. Kako zelo je bil spoštovan in priljubljen v Kamniku in širši okolici, je pokazala številna udeležba prijateljev in znancev na njegovi poslednji potu Ohranili ga bomo v lepem spominu in hvala mu za njegov prispevek k osvoboditvi domovine in za lepše ter srečnejše življenje vseh ljudi na zemlji. CIRIL MERČUN »Dobra volja je najbolja...« To smo si mislili tudi mi, ko nam je 26. junija zagodlo vreme. Ne, to pa že ni vzrok, da ne bi šli na končni izlet. Zato smo si izlet v Kranjsko Goro prestavili na 1. julij. Ni nam bilo žal. Sonce nam je že navsezgodaj pokazalo, da se nam bo oddolžilo za ponesrečeni 26. junij. Tako smo se otroci in starši iz vrtca Svilanit-Mojca skupno odpravili na končni izlet v Kekčevo deželo v Kranjsko Goro. Kaj lepšega? Sonce, dB-bro vzdušje, velika pričakovanja, veseli obrazi. V Kranjski Gori smo si najprej oddahnili po vožnji, skupno popili kavo in sok, nato pa je prišlo najboljše. Odhod v Kekčevo deželo. »Staršem vstop prepovedan«. Pričakal nas je jeep, v katerega se je z velikim užitkom spravilo 14 otrok. Star- šem smo dali dve uro prosto, mi pa smo se odpeljali proti Vršiču. Ko smo zavili proti deželi Kekca, Tinkare, Mojce, Be-danca, Rožleta, Pehte, smo morali vsi, prav vsi zamižali, kajti nihče ne sme poznati skrivne poti v Kekčevo deželo. Kdor takrat gleda, ga Bedanec takoj prepozna - po očeh. Zato smo vsi mižali. Končno - Kekčeva dežela v osrčju Julijskih Alp. Ozka kamnita pot nas je vodila do Kekca in njegove hiše. Dolina se je razprostrla v vsej svoji lepoti in v daljavi smo zagledali pastirsko kočo. Zaslišali smo vedno nasmejanega in vri-skajočega Kekca, ki nas je že pričakoval. Sijoče otroške oči, veselje ob snidenju, nova spoznanja, prekrasna narava - to je vendar pravljično. Ali smo res tu? Res! Kekec nas je takoj Igrarije ob planšarski kočipod Vršičem. Aktivni mladinci V prelepi vasici Podgorje pri Kamniku je bila v soboto, 1. julija 1995, veselica. Nič nenavadnega, boste rekli, a vendar: organizatorji veselice so bili mladi iz te vasi. S požrtvovalnim delom so pripravili veseli dogodek. Za ples in razvedrilo so igrali VIHARNIKI. Udeležba je bila precejšnja, tako daje dobitkov na srečelovu prekmalu zmanjkalo. Vsa pohvala za ta dogodek gre mladincem, ki so poskrbeli, da se je tudi v PODGORJU »zgodila« VESELICA! Še obilo takih podvigov jim zaželimo! HM povabil v svojo kočo in nam začel pripovedovati svoje zgode in nezgode. Popeljal nas je po svojih skrivnih gozdnih poteh in nam zaupal svoje skrivnosti, ki pa jih ne povemo nikomur. Po sprehodu nas je pogostil s kruhom, kislim mlekom in mlekom. Ko smo se ravno sladkali, nas je prestrašilo strašno vpitje. Bedančevo! Ampak mi smo ga s skupnimi močmi prepodili. Saj smo ga vendar Že na daleč zavohali! Ali veste, da se Bedanec kopa samo enkrat na leto, pa še to samo takrat, če ga slučajno ujame dež? Zdaj veste, zakaj Bedanec tako smrdi. Ko smo ga skupno z našim skovikanjem (saj veste, da se Bedanec boji sov) pregnali, smo si oddahnili. Ogledali smo si kočo. Ob koncu smo skupaj zapeli, se slikali in se poslovili. Bilo je enkratno, neponovljivo doživetje. So stvari, ki se jih ne da opisati z besedami. Tako smo se počutili mi ob vrnitvi v Kranjsko Goro, kjer so nas pričakali radovedni starši, ki jih je zanimalo, kako je bilo. Bilo je lepo. To smo čutili vsi. Ampak mi s tem nismo prenehali. Odšli smo na kosilo v Porentov dom v Kranjski Gori. Urice so se raztegnile v ure, ko smo ugotovili, da se moramo vrniti. Na avtobusu smo bili prijetno utrujeni. Preživeli smo lep, sončen in prijeten dan. Vsi skupaj - starši, otroci, Metka in Alenka iz vrtca Svilanit-Mojca si želimo še veliko takšnih dni. Zakaj pa ne? Naš pogled je usmerjen naprej, naše želje in upanja bomo s skupnimi močmi uresničili. Postali smo pravi prijatelji in to je tista vez, ki nas povezuje. Zaupamo si, spoštujemo se, imamo se radi. Ob tem se zahvaljujem vsem staršem iz enote Mojca-Svilanit, mojim otrokom, vodstvu vrtca in g. Marinki Boroša, podjetju Globus-Tours iz Mengša, turističnemu društvu Julijana iz Kranjske Gore. Bilo je lepo, enkratno, ampak naslednje leto bomo doživetje ponovili. Lepih stvari ni nikoli preveč. ALENKA FUJAN 20. JULIJA 1995 kultura KAMNIŠKI OBČAN f ■a* '■ f« iii ■■ ■ *■* ii ■■ ■ ■ ii i ■ i. i. *r- ■. ■ j, *;■ ■ ■ i, *■ fc>. m« * i, 11^. M.* imi.1 iMili;.'.viii'>l;.ii"i,iiiW1MH"'i"-ri;-n"niViin;>""- m.n.. V^.^j^u*j>hb Sneg in plazovi -imeniten jezikovni priročnik Slovenci smo znani kot ljubitelji planin, osvajalci himalajskih vrhov, dobri smučarji in še bi lahko naštevali. Vse to velja tudi za Ka-mničane. Zato mislim, da je prav, da v temle sestavku predstavim nov jezikovni priročnik, ki je izšel prav te dni. To je šestjezični slovar Sneg in plazovi, ki ga je napisal in uredil znani strokovnjak za plazove in himalajec Pavle Šegula, izdala in založila pa Gorska reševalna služba Slovenije pri Planinski zvezi Slovenije. Natis in izdelavo so finančno podprli: Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, Republiška uprava za zaščito in reševanje, Občinski štab za civilno zaščito Škofja Loka, Tehnochem, d. o. o., Ljubljana, in Gorska reševalna služba Slovenije. Pri izdelavi dela so sodelovali različni slovenski in tuji strokovnjaki, tudi več Kamničanov. Delo Sneg in plazovi je šestjezični informativno-normativni razlagalni slovar. Kaj to pomeni? Slovar ima dva dela. V prvem delu je v obliki geselskih člankov prikazanih 1756 pojmov, ki so v zvezi s snegom, plazovi, zaščito pred plazovi in reševanjem iz njih. Najbolj uporabljana poimenovanja imajo razlago, se pravi opis, kaj pomenijo. Vsako tovrstno geslo, bodisi ena beseda ali besedna zveza, ima označen naglas, zapis kako se sklanja ali sprega, kaj je kot besedna vrsta, kakšnega spola je, katere sopomenke ima ipd. Označen je tudi izgovor, če je ta drugačen od zapisa. Ti podatki omogočajo pravilno uporabo besede ali besedne zveze v slovenskih besedilih. Pred razlago pa je t. i. strokovni označevalnik. To besedje namreč pripada različnim strokam. Strokovni označevalnik uvršča poimenovanje v stroko ali področje, kjer se največ uporablja: odstreljevanje, eksplozivi, fizika, geografija, geologija, hidrologija, protiplazno in drugo inženirstvo, meteorologija, nivologija (veda o snegu in plazovih), gozdarstvo, reševanje, medicina, gorništvo, smu- čanje ipd. Slovenskemu delu sledijo tuji ustrezniki, in sicer angleški, francoski, italijanski, nemški in španski. Manj uporabljena strokovna poimenovanja so prikazana s kazalkami, se pravi geselskimi članki, ki usmerjajo uporabnika slovarja k poimenovanju, ki se bolj uporablja (npr. vegetacija - e ž, glej rastje). Tretja vrsta geselskih člankov ni oštevilčena; so le zato, da bi bralec našel poimenovanja, za katera morda niti ne ve natančno, kako se glasijo. To so t. i. informativna gesla, ki prikazujejo samo besedne zveze. Geslo je v razstavljeni obliki in opozarja na ne-razstavljeno ali bolj uporabljano poimenovanje (npr. vislice, minerske, glej strelne vislice; preživetje, mćžnost,glej možnost preživetja). Drugi del vsebuje abecedne registre tujih ustreznikov za vsak jezik posebej; angleški, italijanski, francoski, nemški in španski. Vsak ustreznik ima številko gesla iz prvega dela slovarja, kjer so navedeni tuji ustrezniki. Tako si lahko uporabnik poišče slovensko poimenovanje, pri njem pa razlago pomena, sopomenke in slovnične podatke. Zato je slovar uporaben pri branju tuje strokovne literature, prevajanju slovenskih besedil v tuje jezike, pisanju slovenskih besedil o tej tematiki. Komu je slovar namenjen? Vsem tistim, ki se srečujejo ali poklicno ukvarjajo s to problematiko: smučarjem, deskarjem na snegu, gornikom, odpravarjem, drvarjem, lovcem, gorskim reševalcem, vojakom, vremenoslov-cem, vodarjem, cestarjem, organom za zaščito in reševanje, komunalcem, krajevnim, občinskim in državnim organom za varstvo okolja in prostorsko načrtovanje, strokovnjakom, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, projektiranjem in montažo naprav za zaščito pred snegom, zameti, polzečim snegom in plazovi ipd. Zakaj in kako je slovar nastal? Avtor Pavle Šegula je v izjavi za tisk na to vprašanje takole odgovoril: »V Sloveniji in še marsikje premorejo malo lastne literature o snegu in plazovih in so zato vezani na tuje učbenike, priročnike in študijske materiale. Razumevanje le-teh ovirajo jezikovne pregrade, ki so spričo zahtevnih strokovnih izrazov, ki jih v običajnih slovarjih praviloma ni najti, še težje premostljive. Zato smo jeseni 1979 dali pobudo in se leto dni kasneje s člani Podkomisije za plazove pri Mednarodni komisiji za reševanje v gorah (IKAR) odločili, da izdelamo slovar v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, slovenskem in španskem jeziku. Konec sedemdesetih let je bilo na voljo največ nemške literature, zato smo izraze črpali večinoma iz nemških učbenikov, priročnikov in člankov. Zbiral in urejal jih je g. Fritz Gansser iz Švice. Pripadajoče ustreznike smo iskali v razpoložljivi angleški, francoski, italijanski in drugi literaturi ter osebno pri poznavalcih. Spisek je od začetnih 400 izrazov že leta 1981 narasel na 1000 in več poimenovanj, zato je delo postalo zamudno. Delovna in domiselna članica Podkomisije za plazove g. Ruth Eigenmann, predstavnica Mednarodne fondacije Vanni Eigenmann. je tako pridobila računalničarja g. Renata Cresto, italijanskega gorskega in smučarskega vodnika, ki je vso snov shranil na računalniški disk, sama pa organizirala, da je delo začelo hitreje teči. Ker se je večina članov ogrela za slovar na disketi, je g. Walter Good v Da-vosu zbrani fond besed prenesel v nov program, tako da je dostopen vsakemu lastniku računalnika. Medtem ko je delo napredovalo, se je slovenska Gorska reševalna služba odločila tudi za natis v izvedbi s slovenščino kot prvim jezikom.« Tak je bil začetek slovarja Sneg in plazovi. Potem so sledila leta, ko je avtor Pavle Šegula pisal razlage, iskal domače sopomenke in tuje ustreznike, jih vnašal v računalnik in po vsej Evropi ter doma spraševal o njih različne strokovnjake. Resnici na ljubo in Slovencem v čast pa je treba reči tudi to, da smo Slovenci prvi in dose-daj edini dobili razlagalni slovar o snegu in snežnih plazovih. Slovar Sneg in plazovi je odlično delo tudi s stališča slovaropisja. Z njim smo na tem področju ne stopili v Evropo, ampak jo prehiteli. MARJETA HUMAR Razstava slik Ferda Mayerja Na Zapričah je zadonela pesem Iz cikla Sozvočja je Zveza kulturnih organizacij Kamnik v sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Titan Kamnik pripravila v petek, 30. junija, v lepem ambi-entu gradu Zaprice skupni koncert Moškega pevskega zbora Kranj pod vodstvom Jožeta Smrtnika in MePZ Titan z zborovod-kinjo Ano Štele. Povezovalka programa, pevka Titanovega zbora, Cilka Plevel, je uvodoma predstavila oba zbora. Pevce Moškega pevskega zbora Kranj povezuje naša narodna in umetna pesem, katerima dodajajo tudi tuje cerkvene in renesančne pesmi. Skladbe so prav prijetne za uho poslušalcev in nemalokrat tudi preverjanje pevskega talenta. Titanov zbor je bil ustanovljen pred 14. leti v tovarni Titan kot prvi in edini tovarniški zbor v občini Kamnik. V teh letih so morali premagati kar nekaj ovir. Zbor še danes sestavlja veliko pevcev, ki prepevajo v njem že od vsega začetka. Najraje prepevajo ljudske in ponarodelc, radi pa posegajo tudi po skladbah slovenskih sodobnikov, romantike in renesanse ter po črnskih duhovnih pesmih. Že peto leto zbor vodi prof. Ana Štele, ki je pred kratkim diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo. Hvaležni poslušalci in ljubitelji zborovskega petja so, tako domači kot gostujoči zbor, nagradili z bučnim aplavzom. Zato so pevci sproščeno zapeli še po dve lepi pesmi. Škoda je le, da so lepote tega poletnega večera doživeli maloštevilni poslušalci. VERA MEJAČ V galeriji Majolka v Kamniku je na ogled razstava slik lansko leto umrlega kamniškega akademskega slikarja in likovnega pedagoga Ferda Maverja. Širši javnosti so predstavljena še bolj ali manj nepoznana slikarska in kipa-ska dela iz različnih obdobij slikar-jevega umetniškega ustvarjanja. Ferdo Maver je bil že kot študent na Ljubljanski likovni akademiji poznan in cenjen kot izboren kolorist, ki se je v svojih zgodnjih delih odzival na sočasne vplive fauvizma in ekspresionizmov, ter seveda, na slovenske modernizme v delih svojih akademijskih profesorjev. V kasnejših slikarskih stva- Prireditev ob odprtju razstave Sedmega julija so v galeriji Majolka odprli razstavo akademskega slikarja prof. Ferda Maverja, kije del svojega življenja preživel v Kamniku, kjer je poučeval na OŠ Frana Albrehta. V Kamniku pa je imel tudi lastno galerijo. Zelo lepo pripravljeno prireditev ob odprtju je obiskalo veliko Kamničanov, ki so prisluhnili dr. Ivanu Sedeju, ki je z izbranimi besedami orisal slikarjeva dela in njegovo plodno življenje, ki se je moralo žal lani prezgodaj končati. Sicer pa, kot je dejal dr. Sedej, umetnikova duša živi dalje v njegovih delih. Svoj spomin na slikarja, prijatelja, pa je obudil tudi novinar Silvo Ter-šek. Za prijetno glasbo na teme slikarjevih del, ki je upodobil tudi najbolj značilne slovenske pokrajine, je poskrbel Lado Ja-kša. Vmes pa je Dušan Mesner, lastnik Majolke, prebral nekaj razpoloženjskih pesmi o umetnosti in življenju. Odprtja razstave se je udeležila tudi slikarjeva družina. Razstava bo odprta do 28. julija. (6) Lado Jakša, Silvo Teišek in Dušan Mesner so pred odprtjem razstave z besedo in glasbo ustvarili razploženje, ki odseva tudi z Mayerjevih umetniških del ritvah je upodabljal simbolične, celo alegorične motive, predvsem konje kot simbolna bitja ter motiv goloba kot večno alegorijo miru in spokojnosti. Maver je slikal v vseh klasičnih slikarskih tehnikah, motivno pa sega njegov opus od tihožitij in krajin, do figuralnih kompozicij, portretov in še posebno aktov. Vso to motiviko je slikarsko zasnoval v razponu od realističnih odslikovanj, h katerim se je občasno vračal kot v potrditev svojega slikarskega in risarskega znanja, preko ekspresionističnih in konstruktivističnih deformacij, poskusov strukturalizma pa vse do meja abstrakcij. V svojem, ne ravno dolgem življenju je zapustil bogato likovno zapuščino, ki jo bo potrebno še izčrpneje raziskati in ovrednotiti. Na razstavi lahko sledimo izboru del od leta 1948 dalje. Tega leta je nastal odličen oljni avtoportret v temnih, zamolklih to-nalitetah. Prevladujejo predvsem realistično zasnovani akvareli in gvaši spoznavnih krajinskih in ve-dutnih motivov.Tri zanimive kompozicije v mešani tehniki na papirju iz sedemdesetih let nas opozarjajo na Maverjev svojski kon-struktivizem z realističnimi elementi. Risbe z ogljem predstavljajo umetnika kot veščega risarja vedut in portretov ali njegovega priljubljenega motiva: jezdeca na konju, pri katerem je še posebno opazno mojstrovo obvladovanje risbe. Manj znano je, da se je pokojni slikar ukvarjal tudi s kiparstvom, ki ga je prav tako vešče obvladal, kar narn pričajo tri razstavljena dela: mali akt sedeče žene v žgani glini, ekspresivno zasnovani konj z jezdecem v bronu in več kot soliden umetnikov avtoportret, prav tako odlit v bronu. DUŠAN LIPOVEC Likovno društvo Kamnik v Veroniki V razstavišču Veronika v Kamniku se predstavljajo člani Likovnega društva Kamnik na tradicionalni vsakoletni razstavi, ki je nekakšen obračun in preverjanje likovne bere preteklega leta. Razstavlja 15 članov društva: Greta Boltar, Dika Dolenc, Karlo Hruza, Nina Irt, Lojze Ka-linšek, Mateja Kališnik, Nina Kočar, Sašo Kozarski, Andreja Koželj, Lidija Kubelj, Tanja Mezga, Jože Mihelič, Nataša Novak, Špela Peršin, in Maja Zajc-Sobo-čan in dva povabljena gosta poklicna slikarja - Rajko Čuber in Dušan Lipovec, ki sta tudi tako ali drugače povezana z društvom. Člani društva so likovniki različnih starosti, poklicev in likovnih predznanj, ki jih druži veselje do likovne kreativnosti. Skupino vodi mentor, likovni pedagog Lojze Kalinšek, ki je kot glavno tematiko letošnje predstavitve izpostavil transformacijo podob narave - okolja v samosvojo likovno govorico, kjer naj se preseže zgolj mimetično, faktografsko ali fotografsko odsli-kavanje danega naravnega motiva, temveč naj se vzpostavi avtonomna likovna govorica posameznika, sublimirana skozi lastni notranji pogled, ki nima več nujno veliko skupnega z danim, opazovanim geografskim obeležjem. Gre, skratka, za svobodno, neobremenjeno, zato pa tembolj kreativno likovno izražanje, ki naj preseže ljubiteljsko »kozol-čarstvo«, nekritični kvazi realizem ali lažno idilično podobar-stvo. Pod vodstvom prizadevnega Lojzeta Kalinška je likovnikom to vsekakor, enemu bolj, drugemu manj, uspelo. Tako izstopa nekaj zanimivo barvno in kom- pozicijsko reševnih motivov, denimo: oblikovne poenostavitve Dike Dolenc, barvno prefinjene abstraktne krajine Saša Kozar-skega, ekspresivne krajine Karla Hruze, barvno zanimiva, kar ku-bistična tihožitja Nataše Novak, figuralika Maje Zajc-Sobočan ali že zreli dosežki likovno šolane Grete Boltar. Vsekakor pa je treba priznati, in to ne v negativnem smislu, da je v nekaterih delih članov opazen usoden vpliv slikarstva njihovega mentorja Lojzeta Kalinška, ki je v svojih krajinah in vedutah vzpostavil značilno in jasno spoznavno slikarsko govorico. Gosta, Rajko Cuber in Dušan Lipovec, sta se predstavila: prvi z dvema značilnima oljema in drugi s tremi zanj tipičnimi akvareli. DUŠAN LIPOVEC Za kamniške ljubitelje likovne ustvarjalnosti Pevci Mešanega pevskega zbora Titan pod vodstvom prof. Ane Štele sestavljajo edini tovarniški pevski zbor v naši občini. Zveza kulturnih organizacij Kamnik je od 29. junija do 15. julija v razstavišču Veronika pripravila razstavo novih likovnih del petnajstih članov Likovnega društva Kamnik. Ob slovesnem odprtju razstave je govoril Tone Ftičar, vodja strokovne službe ZKO Kamnik, Rajko Čuber ml., poklicni mojster čopiča, ki je tako ali drugače precej povezan s tem društvom; Dika Dolenc je prebirala pesmi Anžeta Peršina. Likovno društvo Kamnik deluje pod okriljem ZKO Kamnik in ima odprta vrata vsak petek ob 19. uri v ateljeju nad Maleševo galerijo za vse ljubitelje likovne ustvarjalnosti, ki v likovnem izražanju ali tudi samo v njegovem občudovanju čutijo duhovno sprostitev in notranje zadovoljstvo, ne glede na obseg likovnega predznanja in izrazno usmeritev. Ta je po- vsem individualnega značaja in jo vsak ustvarjalec razvija po svoje. Po dveh letih se Likovno društvo Kamnik zopet predstavlja kamniškemu občinstvu s svojo redno razstavo najnovejših likovnih del. VERA MEJAČ Božo Matičič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Kamnik, je avtorjem razstave izročil knjižna darila Izbrane pesmi Antona Medveda. Na sliki: Greta Boltar prejema nagrado in čestitke. 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 20. JULIJA 1995 Obnovljene orgle v Komendi Ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas je na god župnijskega zavetnika sv. Petra med slovesno mašo v komendski župnijski cerkvi blagoslovil temeljito obnovljene in povečane cerkvene orgle. To delo je opravil izkušeni in priznani orglarski mojster Anton Jenko iz Guncelj pri Ljubljani -po sodbi strokovnjakov izvrstno! Dotrajanim Mauracher-jevim orglam iz leta 1899, ki so prej že doživele nekaj manjših popravil, je dodal 13 registrov, tako da jih imajo sedaj skupaj 30, še tretji manual, štiri jezičnike, črvive dele zamenjal z novimi, povsem nov je tudi igralnik. Sprememb je toliko, da lahko rečemo, da namesto nek- danjih romantičnih pnevmatskih orgel mojstra Josefa Mau-racherja iz St. Floriana pri Lin-zu donijo sedaj s cerkvenega kora Jenkove elektropnevmat-ske orgle. Od nekdanjih je ostala romantična žlahtnost. Kako velika pridobitev so obnovljene orgle, so številni verniki lahko slišali v nedeljo, 25. junija, ko jih je po dopoldanski maši preizkusil akademik in skladatelj Primož Ramovš, strokovno pa predstavil dr. Edo Škulj, voditelj Komisije za cerkveno glasbo v ljubljanski nadškofiji. Lepo obnovljena baročna cerkev sv, Petra v Komendi, katere največja znamenitost je eden najlepših baročnih oltarjev v Sloveniji, je končno dobila glasbilo, /Va orgle igra akademik Primož Ramovš Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJAH - barvni televizorji Gorenje - 15% gotovinski popust VELIKA IZBIRA * GOSPODINJSKIH APARATOV, GLASBENIH STOLPOV IN TELEVIZORJEV Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6., 7. in 8 obrok Ugodno! Kuhinje PAV od 29.734 SIT dalje za meter. Pri gotovinskem plačilu priznamo 10% popust. Možnost nakupa na 3 enake obroke s 5% popustom Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12 In od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. j Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi s katerim bo mogoče prirejati najzahtevnejše glasbene prireditve, hkrati pa bo lepšalo bogoslužje in razne cerkvene slovesnosti. Na začetku maše se je vsem, ki so pomagali pri tako pomemben delu, povezanem tudi z zelo velikimi stroški, zahvalil domači župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Prav posebej je pozdravil škofa Kvasa, ki letos praznuje svoj zlati mašni jubilej, in se mu zahvalil za vse, kar je naredil dobrega za ko-mendsko župnijo. V imenu žu-pljanov se mu je zahvalil cerkveni ključar Janez Pagačar z Gore, 50 mladih iz komendske župnije pa mu je izročilo 50 rdečih vrtnic. Mlade pevke in pevci, glasbenice in recitatorji pa so mu ob pomoči katehi-stinje s. Marije Dular pripra- vili lepo praznično voščilo. Domačemu župniku, ki letos praznuje srebrni mašni jubilej, 20. obletnico prihoda v Komendo, desetletnico dekanske službe, bo pa še 50-letnico življenja, pa so mladi Komend-čani izročili 25 rdečih cvetov; besedo zahvale mu je povedal Ivan Hlade, cerkveni ključar podružne cerkve Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu. Slovesnosti se je med drugimi uglednimi gosti udeležil tudi kamniški župan Tone Smolnikar. Zlatomašnika sta pozdravljala tudi dva vitka visoka mlaja, kakršne redko vidiš na cerkvenih slovesnostih. Eden je v višino meril 33 metrov, drugi pa 30. Slovesen vhod v cerkev in iz nje so popestrile domače narodne noše, mašo pa lepo petje domačega pevskega zbora. JOŽE PAVLIC »Mladi in seksizem« in še kaj V soboto, 17. 6. 1995, smo člani kamniškega kluba MF ZLSD organizirali okroglo mizo z naslovom Mladi in seksizem. Gostja je bila Sonja Lokar, ki v stranki deluje kot predsednica ženskega foruma. Predstavila nam je kratko zgodovino ženskega gibanja pri nas in v svetu, položaj žensk v Sloveniji pred letom 1991 in po letu 1991 (vojna za osamosvojitev Slovenije). Na koncu pa nam je z veseljem odgovorila tudi na nekaj vprašanj. Po okrogli mizi, ki se je začela ob 10. uri v dvorani nad kavarno Veronika, je bila tudi seja predsedstva MF ZLSD. Okoli 15. ure smo se odpravili v Kamniško Bistrico, kjer smo imeli za zaključek še piknik. Naj povem še to, da je bila okrogla miza odprtega tipa, vabljeni so bili vsi, ki jih je tema zanimala; plakate ste lahko videli na glavnih oglasnih mestih v Kamniku, Mengšu in Domžalah. Sicer pa je bila udeležba glede na razne izpite pred koncem šolskega leta in vreme presenetljiva, kar nam je dalo vzpodbudo in voljo za nadaljnje delo kluba ter za nove akcije. KARTINI DMI.IL, vodja kluba MF ZLSD Kamnik Slovenski rojaki iz Kanade predstavili narodne plese Vrt Kavarne Veronika je bil v soboto, 8. julija, prizorišče lepih slovenskih plesov in pesmi naših rojakov iz Kanade. Folkloristi društva Bled v Kanadi, ki deluje že 52 let in ga vodi g. Ke-ath Atteck, so na pobudo in v organizaciji Slovenske izseljenske matice od 30. junija do 12. julija nastopali še v Idriji, Metliki, Slovenski Bistrici, Mariboru, na Vrhniki, v Mostu na Soči, Izoli in Piranu. Za glasbo skrbi in tudi pomaga pri petju podpredsednik tega društva g. Edi Kodarin, ki se je pred 25. leti preselil v Kanado in ima poleg kanadskega tudi slovensko državljanstvo. Zbrani smo imeli priložnost spoznati kanadske plese starih izseljencev oziroma sekalcev gozdov. S pesmijo in plesom so se nastopajoči preselili v Prek-murje - na Goričko, v Belo krajino, v okolico Ribnice na Dolenjskem in na Gorenjsko. V vsako koreografijo skušajo vnesti nekaj pesmi s posameznega območja z namenom, da bi se poleg plesa ohranila tudi slovenska narodna pesem. Vodja g. Atteck je posebnost v slovenski emigrantski skupnosti. Čeprav ni slovenskega rodu, zelo dobro obvlada slovenske običaje, pesmi in plese. Začel je pri slovenski skupini v Kanadi, nato pa je v Sloveniji obiskoval razne tečaje. Večina nastopajočih je rojenih v Kanadi, vsi pa so otroci slovenskih staršev, največ je Belo-kranjcev. V folklorni skupini de- lujejo 10 let. Obiskovalce je še posebej navdušil folklorni par iz Bele krajine. Kljub svoji mladosti, stara sta šele 13 in 14 let, in šestmesečnemu plesnemu stažu se dobro ujemata z drugimi plesalci. Naše gostujoče rojake iz Kanade je pozdravil župan Tone Smolnikar in se jim toplo zahvalil za prijeten nastop, s katerim so popestrili kamniško kulturno življenje. V imenu Zveze kulturnih organizacij Kamnik jih je pozdravil Tone Ftičar in jim izročil spominsko darilo kamniškega slikarja Bogdana Potnika z motivom kapelice v Kamniški Bistrici. Zahvalil se jim je za ohranjanje slovenstva in priznal, da so nam, ki živimo tu, v spodbudo, da bomo znali ceniti rodne pesmi, plese, izročila in domovino. Gostujoče je pozdravil in jim izročil šopek tudi predstavnik folklorne skupine France Ma-rolt. Ob tej priložnosti je nekaj izvirnih narodnih pesmi zapel Kamniški ženski tercet, ki ga sestavljajo Nuša Fujan, Ana Re-snik in Vladka Vremšak. VERA MEJAČ Mladi folkloristi iz Kanade ohranjajo slovenstvo tudi s slovensko narodno pesmijo in plesom. Pripombe k članku g. Staneta Simšiča »Borci ne bodo popuščali pritiskom« z dne 22. 6.1995 Že v zvezi s mojim dopolnilnim člankom k njegovemu »51 let od ustrelitve kamniških rodoljubov« bi lahko napisal pripombe k njegovemu odgovoru z dne 11. 5. 1995, vendar sedaj vidim, da je bolje, da sem s pripombami počakal. Gospod SIMŠIČ je zares zelo aktiven človek, vendar se verjetno loteva preveč številnih področij, tudi stvari, ki jih ne obvlada. Vendar se v navedenem članku zopet vrača k najini zadevi, predvsem pa se razgalja kot izrazito politično pristranski človek, ki se hoče uveljaviti kot lokalni rdeči jastreb (piše: ... nisem zgodovinar in tudi ne enostransko usmerjen - t. j. politično. Stvari skušam postavljati objektivno in nepristransko«). Tukaj moram takoj pojasniti, da sta npr. predsednik ZZB general DOLNIČAR in tudi predsednik stranke ZLSD g. KOCIJANČIČ dosti bolj elastična in sprejemljiva za dokaze. Po mojem mnenju je zelo pozitivno, da sta vsak po svoje obsodila povojne poboje. G. SIMŠIČ pa kljub svoji očitni gostobesednosti molči kot riba o možnosti narodne sprave. V zadnjem članku namreč zopet prisega na brezmadežnost OF in KP, kot najhujši zločin pa vztrajno navaja, medvojno kolaboracijo antikomunistov z okupatorjem. Zato želim o tem nezaželenem dejstvu malo več napisati. Izhajam iz svojega temeljnega prepričanja o človekovih pravicah. Iz tega sledi, da je najhujši zločin od vseh mučenje ljudi in uboj. Iz svetovno priznanih znanstvenih zgodovinskih podatkov sem zbral, da sta bila fašizem in nacizem kriva za smrt 17 milijonov ljudi, komunizem pa kar za preko 60 milijonov. In nekateri pametni ljudje so bili že pred 2. svetovno vojno prepričani, da je komunizem bolj nevaren kot nacizem. Ko pa so se 1942. leta tudi pri nas začeli revolucionarni poboji takih ljudi, ki bi bili lahko ovira prevzemu oblasti s strani KP, t. j. manjšine, so se nekateri pač odločili, da je treba ukrepati, dokler je še čas. Spoznali so, da je NOB lahko le krinka za zmago komunističnega enoumja (totalitarizma) in da so se mnogi naši rdeči tovariši tega naučili v Moskvi, t. j. v centru Kominterne. Izbrali so pač manjše zlo, saj so že 1943. leta verjeli, da Nemci ne morejo premagati svet. Sicer pa tudi zgodovina jugoslovanske in slovenske NOB, t. j. partizanskega gibanja, ni brez pregrehe kolaboracionizma. Koje predsednik angleške vlade W. CHURCHILL 1943 predlagal invazijo v mehki trebuh Evrope, t. j. v DALM ACJJO in ISTRO, je vrhovni komandant NOB maršal Tito takoj reagiral, ker se je prestrašil, da bi moral deliti sadove zmage z zahodnimi zavezniki. V svoji 3. knjigi o tem piše Milovan DJILAS (ki je bil najtesnejši Titov sodelavec v vrhovnem štabu in ideolog), da je imel pogajanja z nemškimi generali o skupni obrambi obale. Ta so potekala v Zagrebu pred slavno bitko na Sutjetski. Bil je očividec premikov obeh vojsk, nemške in partizanske na isti cesti, Čeprav je bila vsaka na svoji strani. Bral sem, da je tudi vodstvo slovenske NOB tedaj sprejelo podobne ukrepe na Primorskem. Še bolj grdo in zločinsko pa je vodstvo slovenske KP postopalo z našimi fanti iz primorske organizacije TIGR, zlasti tistimi, ki so se borili v vojaških formacijah zahodnih sil. Približno 100 (zlasti letalcev) so zahrbno likvidirali, ker so se bali, da imajo nad njimi premalo kontrole. Celo veliki J. V. Stalin je bil kolaboracionist; to pomeni nemški sodelavec). Leta 1939 je namreč v Brest- Litovsku podpisal tajni sporazum s Hitlerjem in ko se je poljska armada umikala pred nemškimi napadalci, jih je sovjetska vojska napadla v hrbet in zavzela vso vzhodno polovico države. Ta meja velja še danes. Dodajam še to, da Organizacija združenih narodov dovoljuje kolaboracijo z okupatorjem do določene meje - zlasti če so zaradi ideologizacije ogrožena človeška življenja. Tako pa je v letih 1941-1945 zaradi revolucionarnega nasilja bilo. S. SIMŠIČ tudi precenjuje vojaške uspehe in sploh dosežke NOB in partizanskega boja. Na splošno rečeno, ti sploh niso bili racionalni (skladni) z ogromnimi napori, razdejanjem in rušitvami ter strašno izgubo človeških življenj. To danes že lahko rečemo in zapišemo, pred tremi leti je bilo zaradi 45-letnega enoumja še prenevarno. Dokaz za to so dejstva in datumi toliko opevane osvoboditve posameznih mest. Sovjetska vojska je zavzela Dunaj vsaj že 15. aprila 1945 (preko Madžarske), Sarajevo, ki je bilo v središču jugoslovanskega partizanstva, pa je bilo osvobojeno vsaj teden dni kasneje kot sovražni Dunaj. Zagreb in Ljubljana pa sta dočakala osvoboditev že po podpisu kapitulacije Nemčije. Da se razumemo: soglašam z NOB in partizanskim bojem, vendar ne z njegovim vodstvom. Moral bi biti podoben onemu v ČeSki, Poljski, Norveški, Franciji,... Mrtvih je bilo toliko kot danes le Še med plemenskimi boji v afriških državah. S. SIMŠIČ je zagrizen branilec privilegijev borcev, čeprav postaja to po že več kot 50 letih smešno in vzbuja pri mladih odpor. Že pred približno 10. leti sem v našem znanstveno sociološkem časopisu bral kritiko, da ima Jugoslavija od vseh držav (celo več kot SSSR) največ privilegijev za borce - veterane. Sem spadajo dobre službe, predčasne in izredne pokojnine, štipendije, razne socialne podpore in dodatki, posebne zdravstvene ambulante ter zdravilišča, ugodni krediti za gradnje in kot krona vsega delež pri oblasti, itd. Te ugodnosti so postajale že dedne, kar ni nikjer več na svetu - kod fevd v srednjem veku. Res je le še to, da je za kratek čas podobne ugodnosti uvedel cesar NAPOLEON za svoje vojne veterane. Naš bivši nekronani cesar Tito je pač na ta način utrdil svoj režim enoumja, pri tem pa poteptal prvo geslo francoske revolucije iz leta 1789 »svoboda, enakost, bratstvo,« ki je bilo temelj za modernizacijo in napredek Evrope v 19. stoletju. Naj se na koncu povrnem k naslovu imenovanega članka. Borci imajo seveda pravico govoriti na svojih konferencah in zborih, kar se jim zahoče, ker je to pač sestavina demokratične ureditve naše države in njene civilne družbe. Dobro pa bi bilo, da se bolje zavedo sprememb v naši družbi in v celem svetu, ki skoraj enotno obsoja komunistični totalitarizem, ki pa je omogočil ZZB polstoletni monopol v družbi. Videti je, da se Simšičevi tovariši nikakor ne morejo sprijazniti z osnovno zahtevo demokracije, da je glas funkcionarja ZB enakovreden glasu kmeta ali tehnika, ki pripada drugi politični stranki. Če bodo torej volitve 1996 pokazale zahtevo po ukinitvi priborjenih privilegijev, bodo pač tudi borci morali popustiti. Ali misli morda SIMŠIČ pozvati svoje tovariše - sedemdesetletnike na oborožen boj! Mislim, da danes mladina in kmetje niso več tako neuki, da bi ga podprli kot v letih 1941-1945. Gospoda Simšiča pozivam, da odgovori na moje pripombe, vendar z argumenti, ne pa z nenehnim ponavljanjem istih stvari (v zadnjem članku npr. 7-krat :;*V:^:'feft--^':*:v^~^ 20. JULIJA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 9 Divji zahod na Veliki planini Verjetno ste že slišali za vladno uredbo, ki prepoveduje vožnjo z vozili na motorni pogon po poteh v naravnem okolju, ki jo je spisalo ministrstvo za okolje in prostor. Laični pisci uredbe so sem prišteli še kolo, ker naj bi ravno tako gromozansko uničevalo okolje. Škode ki jo naravnemu okolju naredi mo-tocikel, traktor, ratrak ali džip pa je nemogoče primejati s kolesom - razliko poznajo vsi, ki imajo vsaj malo ZKP. Kdo je očitno nima, ne bom napisal. Glavni cilj uredbe pa naj bi bilo preprečevanje divjanja motoristov po Triglavskem narodnem parku. Kako ta ukrep uresničujejo na Veliki planini, boste prebrali v tej zgodbi. Kot gorski kolesar sem tudi v soboto, 1. 7., izbral za trening vzpon na Veliko planino, ki sodi tudi za boljše kolesarje med zahtevnejše ture, zato se ni bati množičnosti kot pri mo-torizirancih. Zaradi razgibanega terena je kolesarjenje možno le po traktorski poti, ki je usposobljena že za osebna vozila, če ga ni škoda, seveda. Takšna planinska cesta je speljana čez celo planino do Simnovca, kamor sem se namenil. Ob obratu pri žičnici, ko se zapeljem po ratrak poti pod sedežnico, slišim vpitje in vidim delavca žičnice in direktorja Zaklada narave, kako motijo planinski mir. Ker me je zanimalo, kaj je tako razbu- rilo direktorja, sem se vrnil. Šlo naj bi za sporno vožnjo po planini in uničevanju trave, čeprav ravno tam ratrak vsako leto razrije planinsko rušo. Po izmenjavi mnenj sem ugotovil, da se po planini nikjer ne smem voziti s kolesom, hkrati pa je direktor omenjal predlog za dirko s temi kolesi po planini!!! Zahteval je mojo osebno izkaznico in da počakam policiste, da bi me prišla evidentirat, ker sta ravno na planini. Ker se mi je vse skupaj zdelo komično, sem mu omenil, da njegove skromne želje ne bodo uslišane. Nato me je g. direktor D. Božičnik grobo odrinil proti ograji sedežnice. Da ne bi bil njegov skromen trud k ohranjanju zaklada narave zaman, je g. direktor na pomoč poklical može postave na Zeleni rob. Šerifa na konjih, ki tudi niso nedolžna stvarca za travo, sta me počakala na Zelenem robu. Seveda direktor incidenta policistoma ni omenil, kot bosta fizično silo tajila oba prisotna žičničarja. Policista sta govorila o kazni, ki jo predpisuje uradni list, ki bi ga moral prebrati kot obvezno čtivo. Ob vstopu na prepovedano kolesarsko območje ni nobenega znaka, ki naj bi to dejavnost prepovedoval, kar pa ne velja za avtomobiliste. Teh pa je bilo na planini kar nekaj. Zanimivo je tudi, da je na turističnem prospektu o Veliki planini tudi slika gorskih ko- MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Obvestilo o poletnem delovnem času Zaradi dopustov bo knjižnica od 1. julija do 1. septembra odprta - ponedeljek, torek: od 13. do 19. ure - sreda, četrtek, petek: od 9. do 15. ure. ************************ Obveščamo, da smo začeli z izposojo videokaset. V poletnem času bo medloteka z video In avdlo kasetami odprta ponedeljek od 13. do 19. ure, sreda in petek od 10. do 13. ure. Kasete si lahko izposojajo člani knjižnice. Izposojnina je 200 SIT; rok izposoje je dva dni. VABILO V POČITNIŠKO LUTKOVNO DELAVNICO Od 14. do ia avgusta od 9. do 1230, v Matični knjižnici Kamnik. Lutkovno delavnico po literarnih predlogah bo vodila pedagoginja Andreja Štorman. Primerno za učence nižjih razredov osnovne šole. Prijave sprejemamo po tel.; 812-597. lesarjev, posneta sto metrov od kraja srečanja s šerifoma, ki očitno skupaj z direktorjem g. Bo-žičnikom res nimajo nobenega bolj pametnega dela, kot da po planini kolesarja jagajo in to večinoma za davkoplačevalki denar. Kakšni resni argumenti so vodili šefa žičnic, da je razši- ril specialno dodatno ponudbo med obiskovalce Velike planine, še sedaj ne vem. METOD MOČNIK V novi zgibanki, kjer so natisnjena pravila za gorske kolesarje, se da prebrati, da je vožnja dovoljena po vseh utrjenih poteh, kjer se lahko srečata dva kolesarja oz. kolesar in planinec. POZITIVNO MNENJE JE DALO TUDI MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR. Pred 50. leti Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Četrtek, 20. julija, ob 20. uri Župnijska cerkev Mekinje Festival MUŠICA AETERNA: Godalni kvartet CAMERATA SLOVENICA Primož Novšak, violina Vasilij Meljnikov, violina Mile Kosi, viola Ciril Škerjanec, violončelo Program: L. van Beethoven, A. Dvoržak Sobota, 22. julija, ob 19. uri Tunjice - Igrišče pred Solo PREDSTAVITEV KNJIŽNE MONOGRAFIJE »TUNJICE« avtorja prof. Toneta Palčiča Na slovesnosti ob 1. krajevnem prazniku Tunjic v programu sodelujejo tudi otroci OŠ Tunjice, Kamniški koledniki, Tunjiški oktet, folklorna skupina Kamniška Bistrica, ansambel Viharniki in drugi. Petek, 28. julija, ob 20. url Župnijska cerkev Komenda Festival MUŠICA AETERNA: Koncert iz cikla GLAVARJEVI ORGELSKI VEČERI v Komendi \ HUBERT BERGANT, orgle Program: Mendelssohn-Bartholdv, Liszt, Boslet, Bossi, Reger, Karg-Elert, Vierne, Guilmant Sobota, 5. avgusta, ob 20. uri Župnijska cerkev Tunjice Festival MUŠICA AETERNA: SHIRLIE RODEN MARIGOLD VERITY (Anglija) Pesmi ob harfi od 15. stoletja do danes Program: stare angleške, velške, irske in škotske pesmi, klasika, skladbe Shirlie Roden VSTOP S PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKU Nedelja, 6. avgusta, ob 11. uri Velika planina - planšarsko naselje PASTIRSKI PRAZNIK NA VELIKI PLANINI Na nedeljo Marije Snežne bodo tradicionalno planinsko žegnanje popestrili člani Pašne skupnosti Velika planina, KD Planšar z gosti in ansambel Lojzeta Slaka. Nedelja, 20. avgusta, ob 16. uri Gostilna RepanSek, Homec PO DOMAČE PRI REPANŠKU XI., tradicionalno tekmovanje ljudskih godcev - harmonikarjev Prijave so mogoče na dan tekmovanja od 14. ure dalje v Gostilni Repanšek. Vljudno vabljeni! V letošnjem letu praznujemo 50-letnico konca II. svetovne vojne in poraza naci-fašističnih sil. Spomini med občani so še kar precej živi. Mnogi imajo iz tedanjega časa veliko zanimivih slik in dokumentov, ki zgovorno prikazujejo dogajanja v prvih dneh osvoboditve. Med take dokumente, lahko uvrstimo tudi sliko, ki kaže skupino partizanov, ki so prišli v Kamnik v maja 1945. leta. Po podatkih J. M. je na sliki partizan Franc Galjot (Mačkov France) iz Podgorja, ki pa je umrl že leta 1952. Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo so še ostali partizani in tudi kdo je posnel to sliko ter katera enota je to bila. Slika je nastala pred Go-lobovo hišo na Šutni. Tudi ta slika naj bo skromen prispevek k jubilejnemu praznovanju tako pomembne obletnice, ko je po štirih letih hudih bojev, odrekanj in žrtev končno prišla svoboda, ko smo končno zadihali s polnimi pljuči. STANE SIMŠIČ Franc Galjot (Mačkov iz Podgorja) je označen s puščico (pod levim stebrom balkona). JEANS CLUB IN TKANINA KAMNIK, FUŽINE 6, tel.: 832-994 (9h-12" in 1530-19h, sobota 9n-13h) JEANS OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, MODNE TKANINE, POZAMENTERUA LE PRI NAS!!! LAHKE, POLETNE KAVBOJKE IZ BRUŠENEGA BOMBAŽA V VEČ BARVAH. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tet 831-058 POPRAVILO - pralnih strojev, - električnih štedilnikov, - malih gospodinjskih aparatov, - pooblaščeni serviser bojlerjev TIKI - napeljava In popravilo elektro Inštalacij Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenfa, odmevi omeni kolaboracijo, vzrokov za ta pojav pa nikoli). Zlasti me zanima njegovo mnenje o DJILASU, borcih TIGR, maršalu TITU, privilegijih borcev in spravi. V zvezi z Simšičevim odgovorom z dne 11. 5. 1995 želim ugovarjati le njegovi trditvi, da so domobranci in belogardisti zahrbtno napadli borce NOB in začeli morijo. Jaz sem se sedaj prepričal, da je bila to partizanska stran, kije do poletja 1942 likvidirala najmanj 1000 civilnih oseb, v glavnem sposobne može - možne organizatorje nasprotne strani po vojni.To seje dogajalo po samotnih vaseh kot tudi v središču Ljubljane, preden je bila ustanovljena prva vaška straža za samoobrambo. Prosim pa g. SIMŠIČA, ki uživa zlasti pri levičarskem delu kamniških občanov velik ugled, da vpliva na našega poslanca Maksa LAVRINCA, da se v državnem zboru zavzame za spravo. To je v skupnem interesu slovenskega naroda in države. Naši otroci niso nič krivi za zdrahe med našimi očeti in dedi. Pogoj za to pa je ugotovitev objektivne resnice. JERNEJ ŠTELE Ljubljana Uboge mačehe! Če v družini umre mati enega ali več otrok in se vdovec ponovno poroči, je ta druga žena moževim otrokom druga mama,ljudje pa po navadi rečejo »mačeha«. Zaradi mačeh iz pravljic in ene naše pesmi o siroti brez matere ima beseda »mačeha« odbijajoč prizvok. Ta prizvok pa te »druge mame« zelo prizadene, posebno če se uporablja v negativnem smislu. S tem se tem drugim mamam dela velika krivica. Kdo pa lahko dokaže, da so »druge mame« na vsak način slabe za otroke iz prvega zakona? Ali se ne najdejo celo prave matere, ki svoje otroke umorijo ali zavržejo, zavržene otroke pa potem vzgojijo druge ženske, ki so pravzaprav tudi mačehe. Kadar v časopisju kaj preberem ali na televiziji in radiu slišim koga omenjati »mačehovski odnos« do česarkoli, takoj pomislim: »Zakaj ta človek žali ženske, ki niso krive ničesar drugega kot to, da skrbijo za otroke neke pokojne matere?« Ali se je tak človek učil olike v tisti šoli, v kateri krave gledajo skozi okno? V četrtek, 6. julija, sem ob 22.15 na prvem programu RTV Slovenija gledal oddajo »Žarišče«, v katerem je z L. AmbrožiČem nastopil tudi generalni direktor RTV gospod Žarko Petan. Beseda je tekla o dolgovih RTV in o denarju. Tudi gospod Petan je uporabil »mačehovski odnos« (menda vlade) do RTV Slovenija. Slab zgled za novinarje, ki nastopajo na RTV in pišejo v časopise, pri tem pa opletajo z izrazi, ki nekatere gledalke žali. Pa še tole: gospod Petan je govoril, da na RTV ne bi radi krajšali programa. Jaz pa predlagam gospodu Žarku Petanu in uredniku, ki je merodajen za oddajo »Videošpon«, da jo umakne iz programa. Da se gospod J. Ž. na televiziji grabi tam med nogami in govori veliko besed, na katere opozarjajo celo otroci, ni ne zabavno ne zanimivo in ne poučno. Bolje bo, če RTV namesto »Videošpona« prikazuje tisto reklamo »Vsaka ima svoj faktor«. RTV mora J. Ž-ja drago plačevati, s tistimi zadnjicami pa bo kaj zaslužila in imela manj izgube. Je pa vseeno, ali gledamo takšno ali drugačno rit. MIHA KOZOLE V senci preteklosti Človeška zgodovina nas neprestano opozarja in uči, a se njenega nauka, posebno zadnje čase, otepamo. Moti predvsem tisto, kar je bilo v preteklosti skrito in zdaj prihaja na dan. Po letu 1945 se je slavilo le zmagovito NOB. Tisti, ki se z interesi partije, ki je NOB vodila, niso strinjali, so bili utišani z nasilno smrtjo ali z begom. Ko se je po polstoletni komunistični diktaturi odprla nova stran zgodovine, tudi za Slovenijo, njen tisočletni sen je postal realnost, so se oglasili ljudje, ki so veseli, da komunistična doktrina nima življenjske perspektive zaradi svoje zlaganosti, predvsem pa zaradi krvavih temeljev. Kar so slutili, se je zgodilo, komunizem se je sesul... Ostali so samo komunisti, ki se krvavih rok, oskrunjenih z bratsko krvjo, ne sramujejo. Kamniški Impulz je na torkovi Vroči liniji gostil dva slovenska politika, Lojzeta Peterleta in Janeza Kocijančiča. To je zanimiv par, ki združuje ali še bolj pooseblja slovensko vladno koalicijo. Janez Kocijančič je predstavnik zagrizene (partijske) samopašne politike z vso podporo tistih, ki jim je žal, da ni več Titove Jugoslavije. Lojze Peterle je politik, ki je zaradi krščanskega prepričanja, ki ga ni nikoli skrival, to sem prepričana, najbolj nezaželen na slovenski politični sceni. Priznam, da sem njune izjave pred telefonskimi klici kamniških občanov (beri: občank) zamudila. Poznam njune politične poglede, zato lahko sodim o izjavah, ki sem jih slišala tisti večer. Še vedno mi zvenijo v ušesih besede poslušalke, s katerimi, če bi se dalo, bi tudi ubijala. Rekla je, po vojni, ko so partizani pobijali svoje nasprotnike (brate po krvi), da so jih pobili še premalo. Janezu Kocijančiču je zatrdila, da je večina na njegovi strani. Ob taki izjavi odkrivamo strašno resnico, da je med nami še mnogo ljudi (tudi v Kamniku) z ubijalskimi nagoni, ki je v času, ko v bivši Titovi Jugoslaviji divja strašna morija, ki ji ni videti konca, zastrašujoča. Ne zavidam Janezu Kocijančiču, da ima tako močno podporo med kamniškimi občani. Takih ki jim je žal, da so jih premalo pobili, se je treba bati. Požgani domovi in reka prestrašenih beguncev so posledica ravnanja ljudi, ki nosijo sovraštvo in željo po maščevanju v svojem srcu. In epilog: Lojze Peterle in njegovi ne sodijo v vladno koalicijo z Janezom Kocijančičem in s prenovljenimi komunisti, predstavljal naj bi drugačne Slovence... Hudo mi je, ker premalo odločno stoji za svojimi načeli. Moral bi izkoristiti svojo moč zaradi neobremenjenosti z umazano preteklostjo. Uspešnost njegovega delovanja je omejena samo zaradi sodelovanja z bivšo politično strukturo v vladni koaliciji. Z roko v roki z njo usiha moč slovenske pomladi in dviga se glas tistih, ki jim je žal, da jih po vojni niso več pobili. TUKA JESENIK Občinski praznik OO SND Kamnik se odziva na članek gospoda Bočka, objavljen v prejšnji številki Občana. Stranka se je vseskozi zavzemala za občinski praznik, ki bi imel trajno vrednost. To je vsekakor dan, ko je Kamnik dobil mestne pravice. Te informacije o datumu je stranka iskala tudi v muzeju Zaprice, kjer tega podatka nimajo, ali pa ga iz drugih vzrokov nismo izvedeli. Torej vse priznanje profesorju zgodovine, ki ni rojen v Kamniku, ki nam je izdal ta podatek iz dokumentov, še nekaj o ostalih predlogih. Čitalnica v Kamniku je samo vzrok naprednega gibanja v Kamniku, ki pa brez zgoraj navedene osnove verjetno ne bi obstojala. Rudolfa Maistra se spomnimo samo takrat, kadar potrebujemo njegovo ime. Njegova rojstna hiša pa propada pred našimi očmi. Kamničani! 22. maj je dan, ko bi moral biti za vse sprejemljiv. Poleg tega datum sovpada v čas, ko se lahko prireditve izvedejo na prostem. Slovenska nacionalna desnica 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 20. JULIJA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXXVII Most v Lučkem dedcu Naraven most na robu zahodnega pobočja Lučkega dedca na nadmorski višini približno 1990 m. Lučki dedec je že sam po se nam le da pogledati proti sebi dovolj markanten, da zasluži poseben pogled. Poleg tega pa ima še svoje okno oziroma most. Opazimo ga, kadar gremo čez Petkove njive, če grebenu, ki povezuje Dedca z Vršiči in če ni megle ali teme. Seveda ga ne vidimo prav od povsod. Najbolje ga vidimo, če gremo na Lučki de- Most na robu zahodne stene Lučkega dedca dec čez Durce in naprej po grebenu. Takrat se nam odpre pod nogami razpoka in skozi njo lahko kot skozi okno pokukamo navzdol na Petkove njive. Most je dolg približno osem metrov in širok dober meter. Okno pod njim pa ima tri do štiri metre višine in je široko približno 6 metrov. V oboku je Še ena manjša odprtina, široka manj kot pol metra in približno meter dolga, ki pa je navpična. Zato jo lahko vidimo samo, če smo od mostom in pogledamo navzgor proti oboku. Grapa pod njim je dokaj strma in pozimi, kadar je dovolj snega, se tam radi prožijo plazovi. Most je najverjetneje nastal zaradi hitrejšega preperevanja spodnjih plasti kamnine, medtem ko je bil rob odpornejši. Kamnina je namreč tu precej pisana: od dolomita do raznih vrst apnencev. Levo od mosta je spodmol in v njegovem levem delu je tudi začetek pokončnega rova. Pri vhodu je jamarska oznaka 1-24, pa tudi precej gamsjih bobkov, vendar še zdaleč ne toliko kot v Gamsovem skretu. Ko gremo s Korošice od steno Lučkega dedca proti Durcem, lahko vidimo še eno posebnost. To je kamnit stolp, ki se je naslonil na steno, tako da ustvarja pokončno okno. To je visoko slab meter in široko manj kot pol metra. Okno in stolp najbolje vidimo malo naprej od najnižjega dela stene, ko se pot dvigne za nekaj metrov proti Durcem. DOSTOP: Od Kocbekovega doma na Korošici gremo najprej po označeni poti, ki vodi čez Presedljaj v Kamniško Bistrico. Po dobrih sto metrih jo zapustimo v desno in po travi in mimo rušja pridemo na izho-jeno stezico, ki pelje pod steno Dedca. Če se nam ne da iti po eni strani ob steni gor in po drugi strani nato dol, uberemo kar prečno po grušču, melišču, mimo velikih skalnih klad na drugo poraščeno melišče, kjer se nam priključi zgornja pot. Tej nato sledimo vse do sedelca TEKSTILNA TOVARNA d.d. 61241 KAMNiK, Kovinarska 4, Slovenija Javni poziv za vpisovanje in vplačevanje delnic IZDAJATELJ DELNIC: Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK, d.d., Kovinarska 4,61240 Kamnik VRSTA DELNICE: Navadne imenske delnice oznake »G« SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE: Podjetje se lastnini v velikosti 770.482.000 SIT družbenega kapitala, poleg tega so še denacionalizirana v višini 4.396.000 SIT kapitala Skupna nominalna vrednost delnic namenjenih javni prodaji je 61.638.000 SIT. NOMINALNA VREDNOST DELNICE: Nominalna vrednost ene delnice je 2.000,00 SIT. PRODAJNA CENA DELNICE: Prodajna cena delnice je 2.632 SIT in je ista pri vplačilu z lastninskimi certifikati državljanov. Pri vplačilu z lastninskimi certifikati denacionalizacijskih upravičencev se prodajna cena določi tako, da se izhodiščna cena poveča za koeficient rasti drobnoprodajnih cen od 1.1. 1993 do dneva izdaje lastninskega certifikata denacionalizacij-skemu upravičencu. Pri plačilu v gotovini se prodajna cena določi tako, da se izhodiščna cena poveča za koeficient rasti drobnoprodajnih cen od 1. 1. 1993 do dneva razpisa.Na dan 27. 7. 1995 znaša 4.010 SIT. Končna cena delnic je odvisna od povpraševanja in se lahko oblikuje med 70 in 130% prodajne cene delnice. NAMEN IZDAJE DELNIC: Namen izdaje delnic je lastninsko preoblikovanje podjetja. PODATKI O DIVIDENDAH: Družba bo izplačevala dividende v skladu s svojimi notranjimi pravili, o njeni višini bo odločala skupščina delničarjev. Delničarji so upravičeni do izplačila dividend od 1.1.1993. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA DELNIC: Vpisovanje in vplačevanje delnic bo potekalo 30 dni od objave javnega poziva v časopisu Delo, to je od 27.7. 1995 do 26.8.1995. VPISNA MESTA: Vpisno mesto za vplačila z lastninskimi certifikati je na sedežu podjetja, Kovinarska 4, Kamnik, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, vpisno mesto za vplačila z lastninskimi certifikati in gotovino pa v prostorih Nove Ljubljanske banke, Podružnica Kamnik, Glavni trg 10, Kamnik, od 8. do 11. in od 14. do 17. ure, ob sredah od 8. do 11. in od 15. do 18. ure. Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik organizira in pripravlja javno prodajo delnic. Prodajo vrednostnih papirjev za lastninske certifikate bo izvajalo podjetje Svilanit, Kovinarska 4, Kamnik, za lastninske certifikate in gotovino tudi Nova Ljubljanska banka, Podružnica Kamnik, Glavni trg 10. Prospekt bo na razpolago morebitnim kupcem delnic na vseh vpisnih mestih v času vpisovanja vrednostnih papirjev. Dodatne informacije o delnicah in javni prodaji lahko kupci delnic dobijo pri Alenki Čas in Barbari Rems vsak delovni dan v podjetju v času trajanja javne prodaje, po telefonu 061 811-711. Vaja postaje GRS Kamnik Pri nesreči v steni se lahko zgodi, da je nemogoče dati ponesrečenca v gorska nosila v vodoravnem položaju, zlasti takrat, kadar poškodovani visi na vrvi in so poškodbe take, da ne dovoljujejo skoraj nič premikanja. Takrat se da ponesrečenca v gorska nosila, ki so v pokončnem položaju.Tak manever je precej zahteven, saj običajno poteka povsem v zraku in poleg obvladovanja potrebnega tehničnega znanja zahteva tudi dobro koordinacijo vseh članov reševalne ekipe. Zato so člani postaje GRS Kamnik med svojo redno vajo reševanja v kopnih razmerah obdelali prav tak zahteven primer reševanja. To so izvedli s kombinacijo uporabe jeklenke in statične vrvi. Najprej so spustili v steno reševalca skupaj z gorskimi nosili, ki so bila v vodoravnem položaju. Zraven se je spustil še reševalec na statični vrvi, ki je pomagal pri manevru prehoda iz vodoravnega v pokončni položaj in nato nazaj v vodoravnega. Poleg tega so ponovili tudi »klasičen« primer reševanja iz stene, ko se reševalec (tokrat sta bila dva) spusti do ponesrečenca, mu da prvo pomoč in ga spravi v gorska nosila. »Ponesrečenca« (tokrat ga je odigral najstarejši udeleženec vaje, Metod Humar) so spustili na polico sredi stene. Do njega so nato spustili dva reševalca: enega z jeklenko in drugega s statično vrvjo. Reševalca sta naložila »ponesrečenca« v gorska nosila in nato so vse tri spustili pod steno. Ravno so končevali z vajo spuščanja, ko je po radijskih zvezah prišel poziv za posredovanje v resnični nesreči. Na Veliki planini se je pod sedežnico hudo poškodovala ženska in poleg zdravniške je bila potrebna tudi pomoč GRS. Priletel je helikopter, z malo večje rame pod potjo med Kokrskim sedlom in Spodnjimi jamami pobral tri reševalce in odletel na Veliko planino. Tam so skupaj z zdravnico poskrbeli za ponesre-čenko, ki jo je nato helikopter odpeljal v bolnišnico, reševalce pa nazaj na Kokrsko sedlo. Žal se pri posredovanju helikopterja nekateri planinci na Kokrskem sedlu niso ravno primerno obnašali in so dajali helikopterju določene znake, ki se smejo uporabljati samo v nuji. Tako vtikanje nepooblaščenih osebje zelo nevarno,saj lahko zmede pilota in nesreča je lahko hitro tu. Vaja je bila v soboto, 1. julija 1995, v Spodnjih jamah pod Grintavcem in na Kokrskem sedlu. Na njej je sodelovalo 23 članov postaje GRS Kamnik, ki so pod vodstvom inštruktorjev GRS Janeza KOSCA in Toneta TROBE-VŠKA ponovili še druge veščine, potrebne za varno in učinkovito posredovanje ob nesreči v težko dostopnem svetu. Razgledi slovenskih vrhov Na Televiziji Slovenija je bila v spomladanskem času prikazana serija polurnih oddaj z naslovom RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV. To so bile oddaje, ki so prikazale določen slovenski vrh in tudi njegovo podnožje s poudarkom na naravnih lepotah. Vendar serija še ni končana, saj predvideva zajeti okoli 30 različnih vrhov širom Slovenije. Od vrhov v Kamniško-Savinj-skih Alpah je bila prikazana samo Ojstrica, pripravlja pa se še Stor-žiČ, Krvavec in Grintovec.Tako je ekipa te serije pod vodstvom režiserja Igorja Likarja prve dni julija snemala okoli Grintovca in Kokrskega sedla, vendar je slabo vreme preprečilo, da bi lahko dokončala začeto delo. Zato bo morala priti še enkrat in posneti potrebne kadre. Pri tem je potrebno pohvaliti Planinsko društvo Kamnik, ki je z razumevanjem sprejelo delo teh ljudi, ki želijo prikazati lepote Slovenije, in jim je omogočilo zastonj bivanje v Coj-zovi koči na Kokrskem sedlu. BOJČ Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Janez Uršič Stahovica 20, tel.: 825-410 odprto od 12. do 22. ure, torek zaprto Vabimo vas, da nas obiščete 15. avgusta, ko bomo pripravili tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev »Dan lovskih jedi«. Postregli vam bomo z lovskimi speclalitetaml, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Gamsi! med Dedcem in Vršiči (Durce). Tu zavijemo levo po brezpotju navzgor in čez dober raztezaj smo na robu stene pri mostu -oknu. Od Kocbekovega doma na Korošici približno pol ure. V lepem vremenu pot ni preveč zahtevna in tudi orientacijsko ne preveč problematična, ven- dar vseeno ni slabo, če imamo s seboj primernega vodnika (B). Če pa bi hoteli iti s spodnje strani do mostu ali celo čezenj, potem pa moramo obvladati gibanje po skrotju in osnove plezanja. Takrat bi bil primeren vodnik (C ali GV) dobrodošel. B. POLLAK Tudi letos odlični rezultati Šojskega športnega društva OŠ Marije Vere ŠŠD OŠ Marije Vere sodi med najuspešnejša šolska društva v Kamniku. Kar sedem let zapored že osvajamo naslov občinskega prvaka med ŠŠD v naši občini in tudi letos smo v boju za ta naslov. Ali nam bo uspelo tudi osmič, bomo videli konec leta, ker bo letos razglasitev ob zaključku koledarskega in ne šolskega leta. Dobri rezultati seveda ne pridejo sami od sebe. Potrebna sta resnost pri delu in čimbolj množična udeležba učencev v različnih dejavnostih znotraj ŠŠD. Na naši šoli je v primerjavi z ostalimi osnovnimi šolami v občini verjetno vključenih največ učencev. Vse to pa nam ne bi poma-glao, če ne bi imeli odličnih trenerjev, ki se trudijo z nami vse šolsko leto. Trenerji so naši učitelji telesne vzgoje, nekateri pa prihajajo iz kamniških športnih klubov. Rezultati, ki smo jih dosegli v letošnjem letu: KOŠARKA: fantje -1. mesto, dekleta - 3. mesto ODBOJKA: fantje - 2. mesto, dekleta - 3. mesto ROKOMET: fantje -1. mesto, dekleta - 3. mesto MALI NOGOMET: 1. mesto Naša šola pa tekmuje tudi izven občinskih meja. Tako so košarkarji in nogometaši sodelovali v tekmovanjih državnega prvenstva. Poleg tega smo se udeležili še državnega prvenstva v orientacijskem teku, ki je bilo letos v Idriji. Deklice petih in šestih razredov so zasedle 1. mesto. Udeležence smo imeli tudi na gi-mnastičnih tekmovanjih. Na državnem prvenstvu so tekmovalci od 5. do 8. razreda zasedli 4. mesto. Največje uspehe pa so naši šoli prinesli atleti. Na spomladanskem krosu so se dekleta (5. do 8. razred) in fantje (7. in 8. razred) uvrstili na 2. mesto, dečki (5. in 6. razred) pa so zasedli 3. mesto. Še uspešnejši so bili atleti na občinskem dvoranskem prvenstvu, kjer so v vseh kategorijah zasedli 1. mesto. Izjema so bila le dekleta (7. in 8. razred), ki so se uvrstila na 2. mesto. Na 2. Friedlovem memorialu, ki velja za enega najpomembnejših tekmovanj v atletiki, so bili naši atleti odlični. Tekmovalci so se za ta memorial intenzivno pripravljali in trud ni bil zaman -saj so fantje (od 1. do 8. razreda) in deklice (1. do 4. razred) dosegli 1. mesto, dekleta 5. in 6. razreda so bila druga, dekleta 7. in 8. razreda pa so zasedla 2.-3. mesto. Tudi ekipno je bila naša Šola prva. Na tekmovanju so razglasili najboljše tri tekmovalke in tekmovalce. Tako med dekleti kot med fanti sta prvo mesto zasedla učenca naše šole. Med dekleti je bila to Nataša Šareč, med fanti pa Tomo Senekovič, poleg tega je Matevž Arh med fanti zasedel še tretje mesto. Za naslednje leto pa lahko učenci in trenerji našega šolskega športnega društva obljubljamo še boljše rezultate. Zavedamo se, da to pomeni še bolj trdo delo. Za konec pa se moramo posebej zahvaliti našemu ravnatelju gospodu Božidarju Pileju ter vsem našim učiteljem, ki imajo razumevanje za naše športne aktivnosti in nam omogočajo, da se lahko udeležujemo treningov in tekmovanj. POLONA VRTAČNIK d u Delavska univerza Domžale, d.o.o. 61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE PROGRAME SREDNJIH ŠOL OB DELU - ekonomska V. st. - usposabljanje računovodij (400 ur) - strojna V. st. - nadaljevalni program - elektro V. st. - nadaljevalni program - poslovodska V. st. - trgovska šola IV. st. - agroživilska - smeri: pek, slaščičar, mesar IV. st. - gostinska šola: kuhar, natakar, III. in IV. st. ZA USPOSABLJANJE: - tečaj higienskega minimuma; - tečaj iz varstva pri delu; - tečaj skladiščnega poslovanja; - tečaj za voznike viličarjev; - tečaj za traktoriste; - kuharski tečaj; - tečaj aranžiranja cvetja; - tečaj krojenja in šivanja; - strojepisni tečaj z osebnim računalnikom; - računovodstvo malih podjetij; - vodenje poslovnih knjig za obrtnike; - seminar za upravljalce Ex naprav v elektro stroki; - tečaj slovenščine za Neslovence; TEČAJI TUJIH JEZIKOV VSEH STOPENJ: - nemščine, angleščine za odrasle in otroke TEČAJI RAČUNALNIŠTVA za odrasle in otroke; AVTO ŠOLA: tečaji CPP za A in B kategorijo. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. 20. JULIJA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 11 2. dan vaterpolistov Slovenije Ribničani prvaki v prvi sezoni rokometne veteranske lige V lepem sončnem vremenu je bil na kamniškem bazenu v soboto, 1. julija, že drugi dan vaterpolistov Slovenije, ki je letos privabil kar 297 vaterpolistov iz vseh slovenskih klubov: Celja (ekipi do 17 let in veterani), Kopra (ekipe do 11, do 13 in do 15 let), Kranja (ekipe do 13, do 15, do 17 let in veterani), Ljublja-ne-Tivoli (ekipe do 13, do 15 in do 17 let), Maribora (ekipa do 15 let), Portoroža (ekipe do 13, do 17 let in veterani) in Kamnika (ekipe do 11, do 13, do 15 let) Kamnik, Kamnik - Triglav Kranj (0:10) Kamnik, Kamnik - Koper, Koper (4:4) Probanka, Maribor - Koper (2:5) Tivoli, Ljubljana - Triglav, Kranj (2:5) kadeti do 17 let: Triglav, Kranj - Ka, Poseidon, Tivoli (11:1) veterani: Triglav, Kranj - Portorož (4:2) Kamnik, Kamnik - Poseidon, Celje (4:6) Prijateljska vaterpolo tekma dečkov do 13 let med Tivolijem in Portorožem se je končala s 4đ. MEJAČV. in veterani. Tekmovanja so potekala ves dan in odigranih je bilo kar 14 tekem. Čeprav je osnovni namen srečanja druženje s sovrstniki, medsebojno spoznavanje in tkanje prijateljstev, pa po srčnosti in borbenosti na tekmah, ne gre zanemariti tudi vzgoje športnega duha. Rezultati tekmovanj v vseh kategorijah vaterpolistov: dečki do 11 let: Koper - Kamnik (4:4) dečki do 13 let: 1. mesto: Triglav, Kranj 2. mesto: Tivoli, Ljubljana 3. mesto: Koper, Koper Triglav Kranj - Kamnik (7:0) Portorož - Tivoli, Ljubljana (2:4) Koper - Kamnik (4:3) Triglav, Kranj - Koper (10:1) dečki do 15 let: 1. mesto: Triglav, Kranj 2. mesto: Tivoli, Ljubljana 3. mesto: Koper, Koper Triglav, Kranj - Koper (5:0) Tivoli, Ljubljana - Maribor (1:5) Poleg tekem v vaterpolu pa so se vzporedno dogajale tudi druge aktivnosti. Mlade gledalce in igralce, ki niso imeli tekme ali pa jih dogajanje v bazenu v tistem trenutku ni zanimalo, je z družabnimi igrami navdušila ga. Helena Sterle (Mladinski center Kamnik). Otroci so iskali zaklad, reševali princesko, izdelali živo mumijo in sodelovali še pri mnogih drugih igricah. Obiskovalci so preizkušali svojo srečo z nakupom srečk, od katerih pa je vsaka zadela, tako da nihče ni bil nezadovoljen. Zelo obiskan je bil tudi šotor s prehrano in pijačo, kjer so prišli na račun vsi lačni in žejni. Na dan vaterpolistov smo povabili veliko nekdanjih kamniških vaterpolistov in zelo smo bili veseli, da so se vabilu tudi odzvali , med njimi tudi gospod Stane Šnabel, ki je pred davnimi leti kakovostno povzdignil ta šport v Kamniku do nivoja, ki si ga bomo prizadevali tudi mi doseči. Ob 15. uri je bilo odprtje srečanja, na katerem je nekaj besed povedal župan g. Tone Smolni- kar, ki je bil tudi pokrovitelj tega dneva. Prisotne pa sta pozdravila še g. Demeter Sadnikar, predsednik Plavalnega društva Kamnik in g. Bojan Kambič, predsednik Vaterpolo kluba Kamnik. Vsi udeleženci so v svečanem mimohodu dali dnevu slavnostni pečat. Tudi letos naša prireditev ne bi uspela brez ogromnega prispevka staršev v obliki dela in brez posluha prijaznih sponzorjev. Korobač d.o.o. (Klavdij Ko-derman) Kamnik, Altech Group Computer Division Ljubljana, G.N. d.o.o. Kamnik, Pivovarna Union Ljubljana, Meso Kamnik, Kvit d.o.o. Kamnik, Kočna Kamnik, SIKA d.o.o. Ljubljana, Herle M&Co. d.o.o. Trzin, MAJ oprema d.o.o., Bistro Orhideja Kamnik, GP Bežigrad Ljubljana, K Market Soteska, Tlak d.o.o. Ljubljana-Šmartno, Modno šiviljstvo Trobentar Helena Kamnik, Mercator Eta Kamnik, Le-spal d.o.o. Domžale, Mobitel Lju-bljna, Želja vseh udeležencev letošnjega dneva, ki je bil hkrati zaključek vaterpolo tabora, je bila, da se naslednje leto spet srečamo v Kamniku. Pa še nekaj besed o taboru vaterpolistov Slovenije, ki je potekal v tednu od 26. do 30. junija in katerega pobudnika, organizatorja in idejna vodja sta bila Dare Homar, trener kamniških pionirjev in Igor Štirn, pomočnik trenerja prve ekipe kranjskega Triglava. Na taboru so se zbrali pionirji do 14 let iz vseh slovenskih klubov. Trenirali so dvakrat dnevno, veščine vaterpolo elementov so jim demonstrirali najboljši slovenski članski igralci. Iz vrst udeležencev tabora bo opravljena selekcija za reprezentanco. V prvo ekipo tabora so se iz Kamnika uvrstili štirje vaterpolisti: Baš, Urh, Šenica in Romšak. Velik pomen tabora pa je tudi v tem, da bodo mladi igralci izkušnje in znanje, pridobljene na taboru, prenesli v svoje kluba in tako prispevali k hitrejšemu napredku celotnega slovenskega pionirskega vaterpola. v petek, 30. junija, smo gostili v Kamniku državnega pionirskega prvaka Hrvatske, Primorje iz Reke. V napeti tekmi med gosti in udeleženci tabora so zmagali gostje z rezultatom 10.6. MAČVA Vroče poletje in vzdržljivost ni športniki Poletje je čas počitnic. Teh pa ni za vzdržljivostne športnike, ki kljub vročini tekmujejo. Ker je zdaj hladneje v hribih, začnimo z gorskim tekom. Ivan Urh v teh dneh odhaja na evropsko prvenstvo, ki se bo odvijalo v francoskih hribih. Ivan si je vozovnico pritekel na kvalifikacijskih tekmah z vzponom na Kamniško sedlo in Vogel. Na progi, ki je podobna kamniški, bo slovenska četverica poskušala čimprej priteci do vrha. Konkurenca bo vsekakor izjemna, saj je za večino tekačev vzpon ljubša stran gorskega teka. Teka navzdol se zaradi poškodb izogibajo. Ivan Urh je pred prvenstvom v odlični formi, saj je zmagal v teku na Kriško goro z novim rekordnim časom in bil drugi na vzponu iz Idrije do Vojskega (le malenkost za letošnjim državnim prvakom Šalamunom). Vida Uršič še naprej zmaguje. Tokrat je brez težav opravila s konkurenco na kolesarskem maratonu v Grosupljah.Malce bolj v hrbet pa smo konkurente gledali na državnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu v Ljubnem ob Savinji. Tadej Trobevšek je pristal na šestem mestu med mladinci. Pri članih, ki smo se potili po nedeljskem kosilu pa je vrstni red naslednji: 1. Štrancar, 2. Robič, 3. Boškin. Tega verjetno nihče ni pričakoval. Sandi ŠPORTNA TRGOVINA sporl SBMSŠPORTNEOPMMi PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici! tel.: 812-936 Nudimo vam: GORSKA KOLESA IN DODATNO OPREMO TER SERVIS GORSKIH KOLES NAHRBTNIKE, PLANINSKE ČEVLJE, OBLAČILA, ŠPORTNE COPATE IN TRENIRKE VSE ZA TENIS, V SERVISU PA VAM TUDI NAPNEMO LOPAR S KVALITETNIMI STRUNAMI ŠPORTNE SANDALE TEVA UGODNO! IGLU ŠOTORI FINSKEGA PROIZVAJALCA HALTI IN SPALNE VREČE. Srdar, ki je bil nekaj časa celo v vodstvu, je na koncu osvojil nehvaležno četrto mesto. Presenetljivemu vrstnemu redu je v veliki meri pripomoglo zelo vroče vreme. Na vrhu so tekmovalci, ki odlično prenašajo vročino. Vročina je zdelala tudi favorita Marjana Jauka (7. mesto). Izčrpana sva do cilja prišla tudi MM in Jure Kukovič (9. in 11. mesto). Bo pa drugič bolje! METOD MOČNIK Teniški turnirji v Kamniku Na igriščih TK Kamnik je bil 17. in 18. junija prvi letošnji turnir, ki šteje za pokal v končni uvrstitvi. Sledi jim Še pet.Turnir je lepo uspel in tudi presenečenj ni manjkalo. V skupini do 40 let je turnir osvojila edina tekmovalka med moškimi udeleženci, sicer že uveljavljena Špela Kobetič. Majhno presenečenje je drugo mesto mladega Domna Sitarja. V skupini nad 40 let je šlo vse po »planu«. Zmagal je Daniel Ramšak. Sponzor turnirja je bilo podjetje Urko d.o.o., ki je prispevalo lepe nagrade. Rezultati: moški do 40 let, polfinale: Š. Kobetič - R. Andič 6/4 D. Sitar - S. Skvarča 3/6,7/5,6/4 finale: Š. Kobetič - D. Sitar 6/7, 6/3,6/0 moški nad 40 let, polfinale: D. Ramšak - M. Grilje 6/4,6/0 M. Resnik - M. Žebaljec 6/2,6/3 finale: D. Ramšak - M. Resnik 6/1,6/3 tolažilna skupina: R Mlakar - M. Prime 9/6 TENIS 91 Vsako leto se v Sloveniji zvrsti nekaj veteranskih turnirjev v rokometu, vendar pa je bila veteranska liga, ki jo je v letošnjem letu (maj in junij) razpisala in organizirala Športna zveza občine Kamnik, prva tovrstna v Sloveniji. Glavnemu organizatorju in spodaj podpisanemu je s pomočjo razpisa in - resnici na ljubo - tudi preko osebnih znan-stev uspelo zbrati šest veteranskih rokometnih ekip iz bližnje okolice. Tako so se na razpis odzvale ekipe MOKERCA iz Iga, INLESA iz Ribnice, ZAGORJA, SLOVANA iz Ljubljane, ŠOŠTANJA in domačega KAMNIKA. V prvem delu tekmovanja so se ekipe med seboj pomerile vsaka z vsako po enokro-žnem ligaškem sistemu. Zaradi boljše razlike v golih (medsebojna tekma se je namreč končala neodločeno) so prvaki pred- tekmovanja postali igralci Šoštanja pred ekipo iz Ribnice, tretji so bili igralci Zagorja, četrti Ižanci, peti domačini in šesti Slovanovci. Drugi, finalni del tekmovanja se je odigral v soboto, 3. junija, ko so se prve tri ekipe iz predtek-movanja pomerile za 1., 2. in 3. mesto, preostale pa za razvrstitev od 4. do 6. mesta. Na tekmah se je pokazalo, da je bila ta sobota dan Kamniča-nov in Ribničanov. Prvi so namreč v tolažilni skupini premagali tako Ižance kot Slovanovce in na koncu zasedli 4. mesto, Ribničani pa so bili najprej boljši od Zagorjanov in potem v pravi tekmi za poslastico tudi od ekipe iz Šoštanja. Poudariti velja, da sta bili ekipi iz Ribnice in Šoštanja razred zase in da je bila finalna tekma na nivoju marsikatere prvoligaške tekme. Končni vrstni red prve veteranske rokometne lige, ki so jo nekateri upravičeno poimeno- vali kar prvo neuradno državno veteransko prvenstvo, je tako naslednji: 1. INLES Ribnica, 2. ŠOŠTANJ, 3. ZAGORJE, 4. KAMNIK, 5. MOKERC in 6. SLOVAN. Ob koncu lige so prisotni predstavniki ekip izbrali tudi najboljšega strelca, to je bi! Robi LESJAK (Šoštanj), najboljšega vratarja France VOVK (Zagorje) in najboljšega igralca -Zdenko MIKULIN (Inles Ribnica). Organizator - Športna zveza Kamnik, ki je prejela ogromno pohval, je za zaključek organizirala piknik za vse ekipe, ki je prav tako odlično uspel. Predvsem zaradi organizacijskega uspeha smo se odločili, da po možnosti ta liga postane tradicionalna in da morda sčasoma preraste v uradno veteransko rokometno prvenstvo Slovenije. OLAFGRBEC Mladi nogometaši Komende - prvaki Tudi v letošnjem letu je nogometni klub FLOK Komenda z mladinsko vrsto uspešno zaključil ligaško tekmovanje v MNZ Ljubljana in osvojil pokal za prvo mesto. Osvojenemu prvemu mestu so sledile kvalifikacije za uvrstitev v drugo slovensko mladinsko nogometno ligo. Prva tekma, z ekpo Tolmina, je bila 24. 6. 1995 v Komendi, rezultat pa 2:0 za domačine. Nasmihal se je najboljši rezultat v zgodovini ko-mendskega nogometa. Povratna tekma je bila na vročo sredo, 28. 6. 1995, v Tolminu. Tolmin-čani so v rednem delu tekme, ob »pomoči« sodnika, zmagali z 2:0, sledili so podaljški in enajstmetrovke. V drugo slovensko ligo so se uvrstili mladinci iz Tolmina, ki so imeli tudi več športne sreče. Kljub vsemu je potrebno opozoriti na nekaj zanimivih športnih podatkov. Komendski mladinci so imeli v prvi ligi MNZ najboljšega vratarja, ki je prejel najmanj golov, Boruta Iglica, in kar dva najboljša strelca lige: Sama Štojsa in Gregorja Šublja. Povprečna starost igralcev je 16 let, zato prizadevnemu trenerju Dragu Žiniču po treh letih trenerskega dela še vedno ni zmanjkalo volje in ambicij za nadaljnje vodenje mladih nogometašev iz Komende. Če že ni bilo dovolj športne sreče pri mladincih, je bilo te malo več za člane, ki so se kljub reorganizaciji ligaških tekmovanj v Sloveniji uspeli obdržati v prvi MNZ in bodo v sezoni 1995/96 tekmovali skupaj s Kamnikom, Radomljami, Ihanom, Moravčami... Zaradi menjave generacij so pionirji izpadli iz prve MNZ lige, tako da upravo kluba in trenerja čaka precej truda za oživitev dela med najmlajšimi nogometaši v Komendi. V teh dneh tečejo intenzivne priprave na tekmovalno sezono 1995/96. Člani pričenjajo s treningi, mladinci se veselijo zaslužene nagrade - desetdnevnih priprav v Savudriji, podpisana pa je tudi že pogodba s sponzorjem za sezono 1995/96. NK Komenda bo nosil ime po FLOK Komenda, d.o.o., po uspešnem družinskem podjetju Sreča Krmavnarja iz Komende. S. Z. Enajstmetrovke IV. mednarodna kmečka olimpiada Dobri rezultati Z uspešnimi izidi v derbijih se je člansko moštvo NK Kamnik uvrstilo na 4. mesto v ligi ter si s tem zagotovilo dobro izhodiščno pozicijo pri reorganizaciji slovenskih nogometnih lig. Enako uvrstitev so v svoji kategoriji dosegli tudi mlajši dečki - debitanti. Superiornost ekipe starejših dečkov se je ponovno potrdila z osvojitvijo prvega mesta v ligi, prvaki pa so tudi mladinci. Iz občine... Na otvoritveni slovesnosti praznovanja 75-letnice nogometa v Kamniku, ki je v Razstavišču Veronika izzvenela v slavnostnem in akademskem duhu, ni bilo nobenega predstavnika občine. Pač ni šlo za zabavno-glasbeno dogajanje. Prava poteza Srednji napadalec Jaka se je v hipu koncentriral, raziskal položaj, malce razmislil, nato pa s hitrim in natančnim udarcem vilic zadel dobro pečeno kurje stegno in ga potegnil na svoj krožnik. S piknikom so končali uspešno sezono mladi igralci NK Kamnik. V svoje vrste vabijo vse dečke, starejše od 10 let. Prijave vsak dan na stadionu. Pogoj: brez problemov v šoli! M. M. Turistično društvo Preserje pri Lukovici organizira pod pokroviteljstvom časopisa »Kmečki glas« IV. MEDNARODNO KMEČKO OLIMPIADO, KI BO V NEDELJO, 13. AVGUSTA, ob 14. uri v Preserjah pri Lukovici. Tričlanske ekipe iz Slovenije, Avstrije in Italije se bodo pomerile v skladanju plohov z le-tvanjem (špenglanje), žaganju i m dolgega tramčka na tri enake dele, razstavljanju in sestavljanju kmečkega voza, skladanju lm3 (klafterskih) drv v križ varianto in spravljanju sena v kopico ter razstiljanju. Pisne prijave ekip sprejema Že 29. turnir trojk Ob počastitvi občinskega praznika bo* kamniški odbojkarski klub že 29-ič pripravil turnir trojk na zunanjih odbojkarskih igriščih ob bazenu, kjer se bodo pomerili najboljši slovenski odbojkarji. Turnir se bo odvijal v soboto, 29. 7. od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera. Organizator pričakuje več kot 20 ekip iz vse Slovenije, med favoriti pa bodo tudi domači igralci. Organizator zagotavlja tudi bogate nagrade, kar bo še posebej vplivalo na kakovost odbojke. Sicer pa se na zunanjih odbojkarskih igriščih vseskozi druži staro in mlado, pripravljajo pa se tudi razni drugi turnirji: od turnirja generacij do turnirja rekreacijskih trojk. Zato ste vsi vabljeni na zunanja odbojkarska igrišča, še posebej pa 29. 7. na 29. tradicionalni turnir trojk. Cico 1. Turistično društvo Preserje pri Lukovici, Preserje 1 c, 61225 Lukovica, do 1. avgusta. K prijavi je potrebno priložiti fotokopijo potrdila o vplačilu prijavnine ekipe v višini 4.500 SIT, ki jo nakažejo na žiro račun 50120-620-149 05 1300113-1044125 TD Preserje pri Lukovici. V ta znesek je vračunan en obrok hrane in pijače za vse člane ekipe. Ob prijavi je potrebno navesti naslov ali telefonsko številko enega od članov ekipe. Zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade. Za zabavo bodo poskrbeli »Bratje Poljanšek«. V.MEJAČ Turnir sponzorjev kluba 95 V soboto in nedeljo, 24. in 25. junija, je bil organiziran turnir sponzorjev kluba. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu se je turnirja udeležilo 16 tekmovalcev - sponzorjev. Rezultati: polfinale: T. Jeras M. Resnik 9/0 M. Viriant-T.Mlakar 9/4 finale: T. Jeras - M. Viriant 9/6 V skupini tekmovalcev, ki so igrali v skupini B, je zmagal Igor Viriant, ki je v finalu premagal B. Urankarja z rezultatom 9/0. Najboljši so prejeli pokale, vsi udeleženci pa spominske medalje (in golaž). TENIS 91 12 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 20. JULIJA 1995 Naše ženske skrbijo za lep dom Ko iz Kamnika zapeljemo preko mostu v Mostah, se nam na levo odpre prekrasen pogled na hišo in lepo urejen vrt Bobnarjevih. Vrt že več kot 20 let bogato krasi doma vzgojeno cvetje izpod pridnih rok gospe Francke. Zaupala nam je, da role redno zaliva s postano vodo, tudi komposmo zemljo zanje pripravi sama. Je invalidska upokojenka in kljub delu na kmetiji najde čas, da se posveti rožam. Da pa ne bi bili sosedje kaj slabši, se trudi Marija Šinkovec v Mostah 43/b, ki ima na dvorišču ima veliko zbirko prekrasnih, tudi 15 let starih kaktusov. Tudi z balkonov in oken kipijo slapovi bujnih rož. Zaprezimitev zasedejo kaktusi klet in garažo. Ravno to daje Mariji največ veselja. Pravi da npr. bršljinke ni težko vzdrževati od pomladi do jeseni saj zasadi podtaknjence, stare pa zavrže. VERA MEJAČ Mali oglasi Ugodno prodam PC 386DX/40, 4Mb RAM 425Mb WD, 14" barvni Philips, fax-modem 9600 bps, CD-ROM Mitsumi 1%, 9-iglični Panasonic in druga oprema. Tokmadžič Alen, Kranjska c. 4, Kamnik. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Prodam 4-sobno stanovanje s kletjo, garažo, telefonom, vrtom, CATV priključkom. Pisne ponudbe na uredništvo Kamniškega občana. račcD CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 61225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita, - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo, peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8.-15.30 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Obvestilo zavezancem za prispevek Skladno z načrtovanimi aktivnostmi po dokumentu o usmeritvah za uravnavanju porabe v letu 1995, ki jih je sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) in pristojnostmi Zavoda po 59. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: Zakon) do nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov je zaradi zagotovitve doslednejšega izpolnjevanja obveznosti zavezancev ter uresničevanja pravic zavarovanih oseb skladno z Zakonom in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila), kolegij direktorjev Zavoda sklenil, da se obvezno zdravstveno zavarovanje Izvaja na naslednji način: 1. POTRJEVANJE ZDRAVSTVENIH IZKAZNIC Za preverjanje lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju je po določilih 78. člena Zakona pristojen Zavod. Iz te pristojnosti izhaja tudi njegovo pooblastilo, da izdaja, zamenjuje in potrjuje zdravstvene izkaznice zavarovanim osebam. Zato, ne glede na dosedanjo prakso, odslej Zavod potrjuje zdravstvene izkaznice za: - samostojne zavezance za prispevek in po njih zavarovane družinske člane; - delavce, zaposlene pri samostojnih zavezancih za prispevek in po njih zavarovane družinske člane; - lastnike oz. solastnike podjetij, ki niso zavarovani po drugem statusu (z zavarovalno podlago 4000 ali 4100) ter po njih zavarovane družinske člane. Zavezanci morajo ob vsakem urejanju zdravstvenih izkaznic zase, za svoje zaposlene ali družinske člane predložiti dokazilo o plačanih prispevkih, sicer jim Zavod zdravstvenih izkaznic ne bo potrdil. Ustrezno pravno podlago za tako zahtevo ima Zavod v 79. členu Zakona. O spremembi v načinu potrjevanja zdravstvenih izkaznic so obveščeni tudi zdravstveni zavodi in zasebni zdravniki. Zato lahko oseba, ki bo pri njih uveljavljala zdravstvene storitve z neurejeno oz. nepravilno potrjeno zdravstveno izkaznico pričakuje zavrnitev sprejema (ne v primeru uveljavljanja nujne zdravniške pomočil) ali uveljavitev storitve le proti plačilu. V takem primeru ji tudi Zavod ne povrne vplačanega zneska. 2. NADOMESTILO PLAČE 2.1. Refundacija nadomestila plače Delodajalec je upravičen od Zavoda refundirati nadomestilo plače za svojega delavca: - če je bila delavčeva zadržanost od dela ugotovljena po postopku in na način, kot ga določata Zakon in Pravila, - če je za delavca vplačal vse zapadle prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, - če mu je nadomestilo plače dejansko izplačal, - če je v mesecu, za katerega od Zavoda uveljavlja izplačilo nadomestila, svojim delavcem tudi izplačal plače. Delodajalci odslej pravico do povračila nadomestila plače izkazujejo z bolniškim listom, obračunom nadomestila, kopijo potrjenega virmana o nakazilu nadomestila zavarovancu, dokazilo o plačilu prispevkov, pisno izjavo o izplačilu plač delavcem (število vseh zaposlenih, število izplačanih plač, število izplačanih nadomestil - ločeno v breme Zavoda, ločeno v breme drugih zavezancev). 2.2. Izplačilo nadomestila plače samostojnim zavezancem za prispevek in njihovim delavcem Samostojnim zavezancem za prispevek in njihovim delavcem Zavod izplača nadomestilo plače: - če je bila njihova zadržanost od dela ugotovljena po postopku in na način, kot ga določata Zakon in Pravila, - če so plačani vsi zapadli prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje (za samostojnega zavezanca in za njegove delavce), - če je samostojni zavezanec svojim delavcem v mesecu, za katerega delavec uveljavlja nadomestila, izplačal plačo. Pravico do izplačila nadomestila plače upravičenci izkazujejo: z bolniškim listom, potrdilom pristojne izpostave uprave za javne prihodke o plačanih prispevkih, pisno izjavo delodajalca o izplačilu plač zaposlenim (če ima zaposlene delavce). Ne glede na to, ali se zahtevek nanaša na refundacijo (pod tč. 2.1.) ali za direktno izplačilo nadomestila plače samostojnemu zavezancu oz. njegovemu delavcu (pod tč. 2.2.), Zavod nadomestila ne povrne oz. izplača, če ni izkazano plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prav tako Zavod ne povrne oz. izplača nadomestila, če delodajalec v mesecu, na katerega se nanaša zahtevek, drugim zaposlenim ni izplačal plače. Nadomestilo plače v času bolniškega staleža po Zakonu namreč ne more biti višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal. V primeru, da delodajalec zaradi različnih razlogov tedaj svojim delavcem ni izplačal plač, je tudi zavarovanec ne bi dobil, če bi delal. Ker pa zavarovanec ne bi prejel plače, mu za to obdobje tudi ne pripada nadomestilo plače. V primeru, da delodajalec delavcem naknadno za navedeno obdobje izplača plače, je tudi zavarovanec upravičen do nadomestila plače. Nadomestilo po Zakonu ne sme biti nižje od zajamčene plače in ne višje, kot ga določa Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in socialnega sporazuma za leto 1995 ter o najnižji in najvišji dejanski plači (Ur. I. RS, št. 29/95). zzzs Območna enota Ljubljana MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 vabi z ugodno ponudbo - miksal (3 kg) - persil (3,6 kg) - toaletni papir intima - rolce 8/1 - bomboni (1 kg) - maslo (250 g) - prešana šunka (1 kg) - plzza šunka (1 kg) - sir gauda, edamec, trapist (1 kg) 792 SIT - pivo unlon, zlatorog 88 SIT - pivo unlon zaboj (20 stek) 1600 SIT - pivo zlatorog zaboj (25 stek.) 1980 SIT Pripravljamo narezke po vaših željah! 574 SIT 945 SIT 360 SIT 420 SIT 131 SIT 890 SIT 695 SIT Sejnine V osnutku občinskega poslovnika je zapisano, da imajo svetniki pravico do nadomestil. Enemu izmed svetnikov pa se zdelo, da bi moralo namesto »imajo pravico« pisati »razpolagajo z nadomestili«. Pa se oglasi drugi: »Če hočeš razpolagati, moraš denar najprej imeti....« Žemlja alikifeljc Nekateri pravijo, da so bile naše slavne šutenske kocke narejene po sistemu: če bo počeno, bo žemlja, če bo krivo, pa kifeljc. Kajni to super, naročiš žemlje, dobiš pa še kifeljce... Turistične vonjave Znani »napajalnik« na Glavnem trgu postaja po ukinitvi Delikatese vse bolj obiskan. Zato zlepa ne bo presahnil. Malo žalostno pa je, ker so z Delikateso zaprli tudi tamkajšnji WC. Nič zato, bomo pa v poletnih mesecih okrepili vonjave za bližnjimi vogali... (cj) Med sosedi - Si že slišal, da ima Komenda sedaj tri krajevne skupnosti? - Kaj so kraje vno skupnost Komenda razdelili na tri manjše ? -Tone, vAplencijepisalo.dasta tudi KS Moste in Križ komend-ski kraje vni skupnosti! - Pa ne, da so se Moščani prekrstili v Komendčane, saj so se v lanskem letu tako odločno zavzemali, da bi še vnaprej, tako kot skozi vso zgodovino, ostali samostojni? - To ne, pač pa so krajevni geografi pogruntali nov geografski pojem Komendsko področje (Krajino...), ki ima za okolico Mengeš in Kamnik. -Noja, po drugi svetovni vojni so na Poljskem revidirali s površja kar nekaj vasi, pri nas le eno Kapljo vas Ali so sedaj na vrsti Moste in Križ? - Morda, vendar je tu nekaj težav, ena od njih je ta, da so v avtokartah, kijih tiskajo po Evropi, označene le Moste. Zaradi tega razmišljajo, da bi Mostam začasno dali dodatno ime in sicer Moste pred Komendo. Tako bi potniki, ki potujejo v Komendo, vedeli, da morajo najprej priti do Most. (kt) A7N_^ TRGOVINA^—^ Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888 vam nudi po ugodnih cenah: barve, lake, lepila za les in parket, čopiče, kopalniške preproge, Belton, Beltop, žičnike, likalne mize, posodo emajlirano in PVC, steklene izdelke, porcelan, kristal, posodo iz nerjavečega materiala, gospodinjske strojčke Gorenje, razno ročno orodje, verige, kolesa Rog, gašeno apno in še in še... Prodaja na 3 čeke. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, da a, trgovina Veriga vsem občanom In kupcem želi prijetne počitnice! PEUGEOT UQMX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil Peugeot možna dobava kombiniranih vozil Peugeot 806 in kombijev Boxer. 20. JULIJA 1995 šport - zanimivosti KAMNIŠKI OBČAN 13 Prešernova 48 61230 Domžale Tel.: 061/722-920 KSENIJA LUBI savna solarij masaža Državno prvenstvo v sprint triatlonu Kamnik 1995 Kljub dežju, vetru in mrazu se je 10. 6.1995 v Kamniku zbralo kar 105 tekmovalk in tekmovalcev v SPRINT TRIATLONU (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka), ki je veljalo tudi za DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE. Ni naključje, daje organizacijo Državnega prvenstva v sprint triatlonu prevzelo Kolesarsko društvo Kamnik, ki se je že v preteklih letih izkazalo kot odličen organizator in dober gostitelj vseh udeležencev. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti slehernemu posamezniku, ki je kakorkoli pomagal pri organizaciji tekmovanja, še posebej pa »vlečnima konjema« g. ANDREJU LANI-ŠKU in g. BOGDANU JAM- ŠKU To je dokaz več, da je v športu še vedno dovolj entuzia-stov, ki so pripravljeni del svojega prostega časa posvetiti tudi dejavnostim, ki so poplačane le z vrhunskimi rezultati tekmovalcev in z občutkom, da je bilo tekmovanje varno organizirano za vse tekmovalce in na zavidljivi ravni. Vsaka organizacija tekmovanja pa kljub entuziazmu posameznikov ne bi bila mogoča brez podpore številnih sponzorjev, ki so prispevali denarna sredstva in številne praktične nagrade. Najpomembnejši sponzorji so: Generalni pokrovitelj Plastenka -Zlata kaplja, Občina Kamnik -Športna zveza Kamnik, Goldi - Samson Godič, Lespal Koli-čevo, Meso Kamnik, Zavaroval- nica Triglav, SGP Graditelj, LB Kamnik, Urko Kamnik, Kemo-stik Kamnik, Kleparstvo Andrej Vrtačič Kamnik, Calcit Kamnik, Camp Resnik Kamnik, Sitotisk Gabrijel Jesenovec Kamnik, Kavarna Veronika Kamnik, Planinka Kamnik. Rezultati: I.EKIPE-člani I. KD Sloga 1902 Idrija (Kogoj, Tušar, Kovač), 2. TK Ljubljana (Marinko, Avsec, Debe-nec, Tomšič), 3. KD Kamnik (Hočevar, Ekart, Kregar, Korošec) II. EKIPE - mladinci 1. TK Novo Mesto II. 2. TK Ljubljana, 3. TK Novo Mesto I. III. SKUPNI REZULTATI 1. Damjan Žepič, TK Novo mesto, 2. Igor Kogoj, KD Sloga, 3. Uroš Velepec, Stop team, 5. Grega Hočevar, KD Kamnik, 8. Miro Kregar, KD Kamnik, 42. Viktor Ekart, KD Kamnik, 51. Boštjan Korošec, KD Kamnik, 52. Karel Flerin, KD Kamnik, 54. Drago Bregar, KD Kamnik, 86. Jure Slapničar, KD Kamnik, 91. Tomaž Planko, KD Kamnik Tekmovalci so bili glede na starost razdeljeni v naslednje kategorije: 1. Mladinci in mladinke 14-16 let 2. Mladinci in mladinke 17 - 20 let 3. Člani in članice 21 - 39 let 4. Veterani 40-49 let 5. Veterani 50-59 let 6. Veterani nad 60 let Zgoraj navedene kategorije dokazujejo, da je triatlon kot Šport primeren za vsa življenjska obdobja, saj je bil najmlajši ude- Drogerija kana Drogerija in parfumerija Kamnik, Glavni trg 14, tel: 832-914 Vas vabi, da ji zaupate vaš naslov, ker večkrat organizira brezplačna kozmetična svetovanja na področju negovalne in dekorativne kozmetike, da boste o datumu dogajanja v drogeriji pravočasno obveščeni. V teh poletnih dneh pa vam še posebej priporočamo pester izbor **anticelulit krem in termo-gelov * masažnih pripomočkov * zaščitnih krem visokih zaščitnih faktorjev * kvalitetnih sončnih očal - s 100% UV zaščito * modnih dodatkov (uhani, ogrlice, pentlje, okrasne lasnice...) Možnost plačila na tri čeke. i NAČIN PLAČILA PREDLAGAJTE VI! Postanite stalna stranka Drogerije Kana in dobili boste še stalen 10% popust. leženc star 14 let, najstarejši pa 69 let. KD Kamnik čaka v letošnji sezoni še ena organizacijska preizkušnja. 23. 9. 1995 bo potekalo DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU (kolesarjenje in tek). Upamo, da bo tekmovanje potekalo v lepem vremenu in tako ob progo pritegnilo še večje število gledalcev. TJAŠA SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 E * velika izbira zlatega nakita * * predelava nakita in popravita vseh vrst * * izdelava nakita po želji kupca, tudi z dragim kamenjem * * ugodne cene in dodatni popusti za stalne stranke * Kamnik: Šutna 24, Vsak dan: 8h-19h, sobota 8h-12h, Tek 817-115 Domžale: Ljubljanska 87, Vsak dan: &-19*, sobota: 9b-12h, Tek 715-944 7VVT0 T5TIM WK7\1J Perovo 27, Kamnik tel.: 813-152 Avtokleparske in ličarske storitve Popravilo in zamenjava izpušnih cevi Delovni ćas non-stop od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. £ JUJLPJUUUJUUJUUUUJUUU^^ !ZARJA S ■i »y i E K L -A R s : T - V O Molkova pot 5, Kamnik teb (061) 832-201, fax.: (061) 832-219 Nudimo: prozorna gladka stekla (od 2 mm do 10 mm) obarvana gladka stekla refleksna stekla ornamentna stekla profilno steklo - kopilit izolacijsko steklo - termopan zasteklitev balkonov Možnost plačila na več obrokov. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 1&. ure, v nujnih primerih pa nas lahko pokličete od ponedeljka do sobote od 8. do 18. ure. Za vas naše sonce nikoli ne zaide! 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 20. JULIJA 1995 k ena PE ŽELEZNIMA (Tomšičeva 11, tel. 831-444) VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA PO UGODNIH CENAH: - barve, laki, premazi za les - keramične ploščice in sanitarna keramika - vodovodna inštalacija - vijaki žičniki, električno ročno orodje PE UNIVERZAL (Medvedova 15, tel. 831-272) IZREDNO UGODNO! - cisterne za kurilno olje od 32.000 SIT dalje - stavbno pohištvo JELOVICA, Škofja Loka - OKNA od 15.000 SIT dalje - SOBNA VRATA od 16.000 SIT dalje PE DISKONT (Perovo 27, tel. 812-580) Za gašenje žeje v poletni vročini -VELIKA IZBIRA PIJAČ PO DISKONTNIH CENAH PE MODNA HIŠA (Medvedova Va, tel. 831-404) in PE NOVA MODA (Ljubljanska 1/c, tel. 812-570) 30% POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN POLETNIH OBLAČIL OD 24. JULIJA DO 5. AVGUSTA! *********************************** DEŽURSTVO V JULIJU: ob sobotah od 7. do 19. ure ZAPRICE (tel. 816-061) in KOMENDA (tel. 841-139), ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ZAPRICE. DEŽURSTVO V AVGUSTU: ob sobotah od 7. do 19. ure BAKOVNIK (tel. 811-500) in NEVLJE (tel. 831-675), ob nedeljah pa od 8. do 11. ure BAKOVNIK. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! ■mBB Wm--:-'-'^-m$F ifflk -^^*^l ^1 V industrijski prodajalni IfllfCO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 - Ariel 4 kg 999 SIT - olja - razna 175 SIT - kava barcaffe 130 SIT - kis (11) 110 SIT - sladkor 1/1 120 SIT - sir maxi special 756 SIT - plenice Pampers 1400 SIT - belo vino smederevka 150 SIT Odprto od 8. do 20. ure, ob sobotah od & do 17. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) TeL- 8113 42,81 71 34,81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TEl£FAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni cas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! TRGOVINA AJDA (NASPROTI tovarne STOL) tel.: 813-892 DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 v soboto od 7.30 do 17.00 v nedeljo od 8.00 do 12.00 V trgovini AJDA vam ob že tradicionalno najnižjih cenah celotnega asortimana prehrambnih izdelkov, čistil in kozmetike ponujamo še dodatno ugodnost - ZAMIK PLAČILA VAŠEGA NAKUPA PRI PLAČILU S ČEKI: LB, PBS, SKB, A-BANKA- NAKUP NAD Sit ZAMIK PLAČILA DO 2.500.00 15 dni aooaoo 16 dni a50o.oo 17 dni 4.000.00 18 dni 4.500.00 19 dni 5.000.00 20 dni 5.500.00 21 dni 6.000.00 22 dni 6.500.00 23 dni 7.000,00 24 dni 8.000,00 30dnl NE VEUA ZA NAKUP CIGARET Smrt je prišla na skrivaj, prinesla slovo za vekomaj, duša tvoja bo z nami Uvela solza po licu na tvoj grob zdrsela. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 66. letu življenja, nas je za vedno zapustila dobra in skrbna žena, mama, stara mama, tasća, sestra, teta in svakinja JOŽICA BREMŠAK roj. Kramarsič z Gore pri Komendi Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomot, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu in gospodu Martinu Špringcrju za lep pogrebni obred, pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, sodelavcem Titana, gasilcem upokojencem in lovskemu društvu iz Komende. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Ivica, sinova Jani in Dušan z družinami, sestre in bratje z družinami ter drugo sorodstvo Gora, Gmajnica, Podboršt, Novo mesto. Jesenice, Straža, julij 1995 Življenje z delom si zaCel, z delom si ga tudi končal. U kdo te pozabiti bi mogel, ker svetu si toliko lepega dal... V SPOMIN 3. julija je minilo žalostno leto, odkar si nas v komaj 61. letu življenja nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON PLAHUTNIK čebelar z ZduSe pri Kamniku Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov zadnji dom in prižigate svcCkc v spomin, iskrena hvala. Njegovi: žena Juika, sin Tone in hčerka Breda z družinama ter drugo sorodstvo Zdusa. Dob, Celje, julij 1995 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v snih naših bos ostal. ZAHVALA V 72. letu življenja nas je zapustil dragi mož. oče, stari ata. praded, brat in stric FRANC ERAZEM, ^ rojen 10. 10. 1923, z Duplice, Jakopičeva 28 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Stola, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za ganljivo petje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom za zadnji pozdrav in g. Janezu za izvajanje Tišine. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Pavli z družino, sinova Franci in Miha z družinama ter drugo sorodstvo Duplica. Crna, Mosic, Radeče, junij 1995 mHrkEt Trdinova 7/a, mmanam •*&£ AKCIJA! 20. JULIJA 1995 zahvale - oglasi KAMNIŠKI OBČAN 15 STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA Ob i/gubi naSe drage mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE HRIBERNIK z Velikega hriba 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem tovarne Titan in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku, govornici in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem. Žalujoči: vsi njeni Junij 1995 Življenje na Ti je kol knjiga, za listom lisi, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA Ob izgubi najdražjega moža, očija in dedka AVGUSTA PAVLICA se iskreno zahvaljujemo družini Majetić za nesebično pomoč, vsem dobrim prijateljem, ki ste nam stali ob strani, sorodstvu, sosedom, vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. 1 Ivala pevcem za občuteno zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tinino, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za tiho opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Mekinje, Domžale, junij 1995 Laman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 45. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga JOŽICA KLADNIK roj. Grahek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo doc. dr. Štabucu in osebju Onkološkega instituta ter njenemu zdravniku dr. Igorju Ivanetiču iz ZD Kamnik za dolgoletno izjemno pomoč in patronažni sestri Darji Vrtačnik, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za pesmi ob slovesu. Vsem se enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njeni Nevlje, Ljubljana, Semič, junij 1995 do.o. Suhadole 13, Komenda Storitve iz varstva pri delu. Video snemanja Tel. 711-875. JANEZ VREČEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Na grob se mi nagiba željan in težek vzdih, ne čuje prst ga hladna in grob ostane tih.... ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naSa dobra mama, babica, prababica, sestra in teta PAVLA ULČAR roj. Torkar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Zavarovalnice Triglav, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje, sveCe, darove za sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, govornikoma g Merčunu in g. Modicu za besede slovesa. Vsem Se enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Soteska, Godič, Koper, Toronto, Kršič, Kamnik, Podgorje, junij 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija BOŽA PENTERIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste se s toplimi in iskrenimi besedami in mislimi poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom ORL-ja in patronažni službi ZD Kamnik za vestno in ljubeznivo pomoč v njegovih težkih trenutkih. Hvala vsem, ki sle z nami sočustvovali, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Vsi njegovi Kamnik, maj 1995 Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi oCe, stari ata, praded, brat, tast in stric PAVEL PESTOTNIK iz Golic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Ahlinu, dr. Plesnarjcvi in patronažni sestri Lojzki Lipovsek za zdravniško pomoč in nego, pevcem za ganljivo zapete pesmi, g. Modicu in g. Hribcrniku za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Golice. Ljubljana, Cirkuse, Črna, Kresnice, Rogaška Slatina, Ohio, julij 1995 Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega sina, brata, strica in botra SREČKA STAROVASNIKA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem SOB Kamnik in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Toplo se zahvaljujemo direktorju Varnost Mengeš za iskrene besede ob slovesu, predsedniku Društva invalidov Kamnik ter družini Popit za pomoč. Iskrena hvala dr. Dolenčevi, pevcem in patru Franciju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama Ivanka, sestri Darinka in Dani z družinama ter brat Milan z družino Podstudenec, Bistričica, Mekinje, Komenda, julij 1995 Kdor v mislih svojih dragih živi - ni umrl, umrl je samo kdor je pozabljen! ZAHVALA V. 63. letu nas je prezgodaj zapustil KAREL FICKO s Križa pri Komendi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Agroemone in podjetju Urko Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. dekanu Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku iz Agroemone za ganljive besede slovesa. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi Junij 1995 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Nenadoma nas je v 68. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama in teta FRANCKA GOLOB roj. Podjcd iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Policijske postaje Domžale in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala patru Marku, dr. Sedlaku, stranjskemu cerkvenemu pevskemu zboru, Janezu Krtu za izvajano Tišino. Žalujoči: hči Irena z družino in dmgo sorodstvo Godič, julij 1995 16 KAMNIŠKI OBČAN 22. JULIJA 1995 Veliko posezonsko znižanje oblačil za vso družino od 30—50% Blagovnica Vele v Domžalah Mini blagovnica Zarja Mengeš Tekstilna trgovina Češminka Domžale, Ljubljanska 85 ************************* Blagovnica Vele — ugodna prodaja talnih oblog: podov širine 3-4 m, itisonov, tapisonov, preprog, tekačev, svmpateksa Kupljeno blago tudi robimo. Možnost dostave na dom. Pri gotovinskem plačilu nad 20.000 Sit 10% popusta. Splača se! AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA Z nakupom vsaj treh Krkinih izdelkov sodelujete v nagradnem žrebanju, ki bo 9. septembra pred blagovnico Vele NAGRADE: Vikend paket za 2 osebi v enem od Krkinih zdravilišč Izlet za 2 osebi v tujino (2 dni) Pet Krkinih darilnih paketov NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI! AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju tel./fax: 847-124 Organiziramo enodnevne izlete v Gardaland, In sicer v nedeljo, 23. julija, In v torek, 25. julija, ter eno in dvodnevne izlete v Gardaland v avgustu. Organiziramo nakupovalne izlete na Madžarsko in v Italijo. Vozimo po konkurenčnih cenah. Pokličite po tel.: 847-124. NOVO NOVO SALON POHIŠTVA NAJKVALITETNEJŠE SEDEŽNE GARNITURE HRASTOVE JEDILNICE NAJVEČJA IZBIRA VRAT IN OKEN V SLOVENIJI NOVA LOKACIJA LITIJSKA 148, LJUBLJANA TEL/FAX.: (061) 140-23-40 Attemsov trg 9 Gornji Grad Tel.: 063/843-236, 843-007 Faks: 063/843-236 Prodaja in servis vozil ŠKODA Možnost leasinga. - na zalogi vozila Škoda Felicia 50kW - rezervni deli za vsa vozila Škoda - servis za motorna kolesa in motorne žage MESO KAMNIK Usnjarska 1 tel.: 831-103, 831-275 V naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku lahko dobite dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, izdelane po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Za vaš piknik izberite meso pri nas! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Bodo čez nekaj časa tudi kocke po sredi Šutoe take kot te v starem delu mesta? Kar je do sedaj narejenega, nakazuje na to, da ne bo nič bolje, saj so uporabljene kocke neravnih in negladkib površin, pa tudi položene so tako, da so idealne za spotikanje - v prenesem in dobesednem smislu. Pohodna površina je ravno tako vegasta. (bp) Slaščičar na Šutnije s postavitvijo mizic in stolov na pločnik že med urejanjem ulice (10. julija) poskrbel, da morajo mimoidoči hoditi po cesti, pa čeprav so pločniki namenjeni le njim. VERA MEJAĆ Mladi planšar Blaž iz Podgorja je dokaz, da stahoviški kulturniški Planšarji skrbijo za podmladek. Oče Martin in predsednik Stane pravita da kar dobro raztegne svoj meh. (&) Glavni trg 23, p. p. 44 Kamnik tel.: 817-058, fax: 817-316 Posredovanje del za dijake In študente. Za vpis potrebuješ: - potrdilo o vpisu - hranilno knjižico - osebni dokument Pričakujemo vas v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure. Trgovina Odprto: 9.—19. ure sobota: 8.—13. ure Moste 80/H Komenda tel.:841-524 *' o^6,L IN °BUTy£ '* PESTRA IZBIRA ŽENSKEGA PERILA IN KOMU VSE NA ENEM MESTU! NAPREDEK Blagovnica Vele — ugodna prodaja talnih oblog: podov širine 3-4 m, itisonov, tapisonov, preprog, tekačev, svmpateksa Kupljeno blago tudi robimo. Možnost dostave na dom. Pri gotovinskem plačilu nad 20.000 Sit 10% popusta. Splača se!