DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK St. 8. V Ljubljani, ponedeljek n. januarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ček. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Cene insevatom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3— Din. Pri večjem številu objav popust. Socijalno zavarovanje je Vaše, delavci! Razvoj kapitalistične družbe je p ritimi človeštvo tako daleč, da živi del človeštva v izobilju zemeljskih darov, drugi del pa more živeti komaj le, če mu da kapitalizem delo. Naravno je, da mora potem delavec, ročni in duševni, dninar ali uradnik, kadar je brez posla, bolan, brez življenskih pomočkov ali krasti ali pa beračiti, kar je pa po kapitalistični morali povsem logično prepovedano. Delavstvo po vsem kulturnem svetu zaradi tega zahteva za take slučaje obvezno zavarovanje za vse one sloje človeštva, ki morajo prodajati svojo delovno silo zato, da se preživi', socijalno zavarovanje, ki obsega zavarovanje za bolezen, za nezgodo, za nezaposlenost, za onemoglost in starost. To načelo 'bi moralo prevevati civilizirano človeštvo, ker je edino moralno. Toda ni tako. Ne le v delodajalskih vrstah, marveč tudi v delavskih je precej nasprotnikov soeijal-nega zavarovanja, ki se ne zavedajo svojih pravic do družbenih dober ter da pomeni dobro socijalno zavarovanje del socijalizacije človeški* družbe. Socijalno zavarovanje pri nas obsega le bolniško in nezgodno zavarovanje, ki še daleko ni popolno. Vendar se pa pojavlja z vso vehemenco tudi proti temu zavarovanju najodločnejši boj v vrstah indu-strdjcev in obrtnikov. Predvsem pravijo, da naša industrija ne prenese bremen zavarovanja, kar pa absolutno ne odgovarja resnici. Socijalno zavarovanje pri nas vobče ni večje 'breme kakor je bilo pred vojno. Vzroke krize v našem gospodarstvu je iskati drugod, samo ne v socijalnem zavarovanju. Slabemu gospodarskemu položaju v indutsriji so krive povojno gospodarske razmere, ki zahtevajo ržr*o in denarno pregrupacijo. r> soc. zavarovanju gre le za malenkostne zneske, ki pa končno 'ot dajatve prihajajo zopet v prid o vrti _tn in(iustriji, ker se doma porabljajjo. Dejanska obremenitev obrti m industrije po zavarovanju je torej ^nravnost smešno malenkostna, če jo Presojamo z narod- nogospodarskega staii§ga Industrija potrebuje ceni obratni kapital, delo in trg. To mora pa organizirati državna uprava in tja naj se obrneta obrt in industrija, če zahtevata revizijo gospodarskih Tazmer v interesu svojih mandatov. Druga trditev, ki jo radi poudarjajo delodajalci, je, da so dajatve prevelike ter da daje socijalno zavarovanje delavcem in njih svojcem potuho z »visokimi« dajatvami. Kftsn.ica pa je, da socijalno zavarovanje nosi velika bremena, da je v bolniški panogi jako pasivno ter da se mora z ozirom na primanj- Nova vladna bratovščina: Radikali, Radič in samostojni demokrati. Beigrad, 11. jan. Odkar je Pašič odšel na francosko' rivijero, so tu razni političarji pridno na delu, da vstvarijo novo politično situacijo, ki naj bi bila še gorostasnejša, nego je biia dosedanja. Pašič je najbrže uprav zato odšel v tujino, da omogoči svojim prijateljem svobodnejše kretanje. Laza Markovič, Ninčič in Stanojevič se vneto trudijo na vse strani, da bi na ta ali oni način utrdili vlado takozvanega sporazuma, ki je bila zadnje dni v resni nevarnosti. Sedaj je jasno, da Radič ni fizično, marveč le politično bolan. Poslužil se je topot tudi on znane Pašičeve metode političnega obolenja. Markovič je „bolnega“ Radiča po odhodu Pašiča že dvakrat obiskal v Zagrebu, in se ž njim razgo-varjal o situaciji. Izgleda, da se hoče »narodni sprozum" razširiti i na Po neuspeli madžarski zaroti. PREKINJENI DIPLOMATSKI ODNOSA JI. HOTELI SO S PONAREJENIM DENARJEM VZDRŽEVATI NACIJONALISTICNE TOLPE IN UNIČITI EVROPSKO VALUTO. HORTHY.IEVCI UBIJAJO IN PREGANJAJO S OPIJALI STE. KAROLYJEVA VLADA NA VIDIKU. samostojne demokrate. Predsednik radikalnega kluba se je že izjavil za sporazum tudi z demokrati, ki se sicer še niso izjavili, ni pa nobenega dvoma, da pojdejo prav radi v vlado. Belgrajske „Novosti“ poročajo, da je s to rešitvijo zadovoljen tudi dvor. V bližnjih dneh doživimo lahko značilen preokret v notranji politiki: Pribičevič se bo sprijaznil z Radičem, Pašič bo oba blagoslovil — .in nadaljevala se bo politika reakcije in nedelavnosti. Ko se to zgodi, se vrneta zdrava v BeFrad i Pašič i Radič. Med tem pa potuje tudi neumorni Pribičevič v Slovenijo, da pripravi svoje pristaše na „bratski“ sporazum z Radičem — za ceno vstopa v vlado. V slovenskem taboru mu pojde tako delo za tako ceno najbrže lahko iz rok. Pariz, 11. jan. Francoska vlada jo že doli čaisa pazmo zasledovala notranji položaj Madžarske, zlasti pa delovanje madžarskih, nemških in avstrijskih krogov, ker jo vedela, da se v teh krogih pripravlja nova rev amina akcija, ki maj hi popolnoma izpremenila ves politični im geografski položaj v srednji Evropi ter močno Oslabela finančno moč antantimih velesil. Francoska vlada je sumila že prej, da se na Madžarskem ponarejajo na debelo francoski frainki, izvedela je tudi, da je vodja ponarejevalcev sam knez Wimditech.gratz. Sele ko se je uverila, da vedo za ponareje- valce tudi madžarske oblasti, ne. da 'hi proti njim ničesar ukrenile, se je utrdila domneva, da. teo te tem sistematičnimi ponarejanjem v zvezi še drugi skriti politični nameni, za katerimi istojijo politični An cerkveni poglavarji Madžarske ter nacijonalistične im rovanšne organizacijo Nemčije in Avstrije. Duša vsega zarotniškega početja je bil nadvojvoda Albrecht, kateremu »ta vneto pomagala nemški kmnprimc im bavarski prestolonaslednik. V državah srednje Evrope naj bi se vpostavilo zopet monarhije z Ho-henzolernci, Habsburgovih im Wit-tolsbachi na čelu. Ni dvoma, da je kljaj v zavarovanju Mediti, tako da tudi zavarovanci neprijetno občutijo ta pritisk. Ali tu moramo povedati tistim, ki hočejo poslabšati zavarovanje, da nosi socijalno zavarovanje velik del potrebnih bremen, ki so jih prej nosili javni fondi, občine, okraji itd. ter da baje namerava vlada odkazati tudi državne nameščence socijalnemu zavarovanju, kjer bodo dobivali zdravniško pomoč in zdravila, ne da bi država plačevala prispevke kakor jih plačujejo drugi zavarovanci. Tz tega logično sledi, da bi za socijalno zavarovanje že iz teh dveh razlogov morala nasiti bremena tudi država za stroške teocdjal-Hega zavarovanja, ki se ne tičejo direktno delavstva, najmanj do 30 milijonov dinarjev na leto, dokler ni zavarovanje fundirano. Kot tretji glavni vzrok, da socijalno zavarovanje ne uspeva, navajajo, da je preveč uradništva pri zavarovanju in da je predobro plača- no. V resnici pa je v sedanjih razmerah, ko se zavarovanje .šele uvaja in ko je treba še uvesti starostno zavarovanje, redukcija urad-pištva težavna. Plače uredništva, ,o teh ni da bi govorili, so slabe. Socijalno zavarovanje je za delavce važna ustanova, ki se mora še izpopolniti, izboljšati, ne pa jio-slabšati. Delavstvo mora v tem vprašanju povedati jasno in odločno svoje mnenje. Protestirati mora proti nameravanemu poslabšanju zakona, zahtevati pa izpopolnitev zavarovanja ter uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost. Demontaže v delavskovarstveni in socijalni zakonodaji je že bilo dovolj. Sedaj je treba misliti na to, kako se izgradi, kar še manjka, ne pa nasprotno. V tem zmislu, sodru-gi in sodružice ter Vaše organizacije delajmo ter zavrnimo vse akcije proti sociajlnemu zavarovanju, ki merijo na to, da se poslabša. pri celi akciji sodeloval tudi Hor-thy. Francosko časopisje, z levičarskim »Quotidienoin« na čelu zahteva, da naj vlada energično intervenira, zahteva odstop Horthyjeve-ga režima dn primerno odškodnino. Budimpešta, 11. jan. Francoska vlada je pozvala poslanika Clinche-ta v Pariz. Smatra se, da je Francija s tem korakom hotela prekiniti diplomatske zveze z . Madžarsko. Poslanih Gliuchet se ne vrne v Budimpešto, dokler ne dobi Francija popolno moralno in materijalno zadoščenje. Praga, 11. jan. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bodo tudi tnairodni zastopniki držav Male Antante zapustili Madžarsko čim vložijo pri madžarski vladi svoje zahteve v pogledu povrnem ja škode in jamstva za mir. Dunaj, 11. jan. Vsa besnost Horthyjevih tolp se obrača znova proti socijalistom. 'Sodjalistična stranka je izdala proglas, v katerem zahteva 'radikalno izpremembo režima, Visled energičnega zadržanja Ogrskega ipiroletarijata, so Horthy-jevci začeli zopet napadati maše so-druge, moriti in internirati. V Budimpešti je došlo do hudih spopadov. Nekaj sodrugov je bilo ubitih in ranjenih. Dunaj, 11. jam. V krogih tukajšnje madžarske emigracije prevladuje mnenje, da bo moral vsi ed {Kina rojevalo ega škandala Horthy odstopiti. Pritisk Francije im Male Antante je vedno hujši, škoda, ki jo bo utrpela Madžarska v materi-jalnem in imoralmem oziru nepregledna. Potovanje Kar.olyja v Pariz im njegovi razgovori s francosko vlado, se spravljajo v zvezo a bližajočo se vladno in režimsko izpremembo ma Madžarskem. Karolyja se smatra za Hothyjevega naslednika. BALDVIN LASKA IN UCl. Berlin, 10. jan. Predsednik angleške vlade je govoril v Londonu in iz^vil, da smo Angleži in evropske zahodne države dediči rimskega ce-saistva. Imamo skupno civilizacijo, ki smo jo dobili v skupni državi, čeprav smo na različnih stopnjah, različnega jezika; imamo skupno tradicijo in zakon. Vojna med takimi narodi bi bila bratomorna norost. Mi bi se morali med seboj podpirati ter si prisvojiti lastnosti rimskih značajev: pobožnost, resnost in resnicoljubnost. Na to načelo gradimo civilizacijo. — Angleškega ministra bi bilo dobro opozoriti na angleške govore v mosulskem vnrašanju, kjer so govorili samo o topovih. KATASTROFALNE POPLAVE V MEHIKI. Los Angeles, 11. jan. V bližini Santiaga in v Severni Meksiki so nastale velike poplave, ki so uničile, cele kraje. Obrežja so vsa pod vodo. Do sedaj je bilo nad 500 mrtvih. Škoda je ogromna. Na kraju logike. Vali razburkanega političnega morja premetava čolniček narodnih socijalistov kakor plevo sem in tja. Samostojna stranka so bili, zajedničarji so bili, radikali so bili, socijalisti so hoteli biti in sedaj so priplavali zopet srečno v demokratsko okrilje, o katerem so še neslavno vedeli cele kupe grehov. Po našem mnenju so prišli tja, kamor spadajo, zato jim bog daj kmalu večni mir in pokoj. Ozrimo se pa vsaj nekoliko na zadnjo številko njihovega glasila „Nova Pravda". Napisali so tam članek „Pot k resnici", v katerem publicirajo višek socijalno-politične modrosti. Najprej pravijo, da je materijalistično tiaziranje o življenju napačno, ker smo sicer enaki kapitalistom, ki so tudi materialisti. O sancta simplicitas! Na kakšen način pa naj se urede pravične socijalne razmere, ki so in ostanejo materialistične, če ne z materialističnega vidika, ker za življenje vendar potrebujemo kruha, blaga itd., pa nekoliko pameti, to je novo socialistično naziranje o ureditvi družbe. Narodni soci-jalisti se nam zde prav taki kakor človek, ki pravi, Radič je za republiko, zato pa mi ne smemo biti zanjo. Soc. je filozofija, je znanost, ki hoče življenske odnošaje v družbi urediti in to je mogoče storiti le z ustvaritvijo novega svetovnega naziranja o družabnih življenskih pogojih, ki slone na čutu socijalne enakopravnosti, to je nedvomno na materijalizmu. Dalje pravi člankar, da hočejo narodni socijalisti realizirati kulturo srca in čut ljubezni do bližnjega, temelječo na brezpogojni pravičnosti v vseh uredbah družbe. S to trditvijo priznavajo narodni socijalisti. da so za sedanjo obliko družbe, samo kapitaliste hočejo tako kultivirati, da bodo imeli usmiljena srca. Ta trditev je psihološka neumnost. Kapitalizem se bori za svojo eksistenco, delavec pa za svojo. To sta torej dva nasprotna svetova, ki se nahajata v boju za življenje, tukaj torej ne more biti druge sprave, kakor da se boj dovrši do enakopravnosti med obema, to je vsega človeštva. S to izjavo priznavajo narodni socialisti, da niso razredna stranka, marveč so le solidaristi, ki lahko prestopijo takoj ali h klerikalcem ali pa k demokratom. ker tak program kakor ga zagovarjajo narodni socijalisti imata že obe navedeni stranki in tudi druge meščanske stranke. Kar vzemite programe vseh naših meščanskih strank v roke, pa se prepričajte! Kakor bi udaril žebelj s kladivom po glavi, trdi glasilo narodnih socijalistov dalje, da je treba gojiti cilj interesne solidarnosti, to je delavci in buržuazija si morajo pridigovati med seboj ljubezen do bližnjega; delavci pa morajo apelirati na blaga srca kapitalistov in dosegli bomo pravi raj soci-ialnili razmer na zemlji. Teh duhovitih načel pa ne omili prav nič vzklik, da si bomo boljšo bodočnost iz-kovali delavci sami. Da podkrepi člankar svojo veliko modrost, dostavlja tudi klic po odpravi internacional in materialističnega naziranja, ker tako naziranje vodi do meščanske vojne in revolucije. Narodni socijalisti naj bodo potolaženi. Njih duševna sila ne bo ne povzročila ne ovirala revolucije in meščanskih vojn, kvečjemu jih bo pospeševala v interesu reakcije kot lajbgarda buržuazije. Zidanje m češkem. Do konca junija 1925 so v češkoslovaški republiki sezidale stavib-ne zadruge .od prevrata sem: 1096 liiš s 1-1.310 stanovanji v vrednosti 2267 anilij. čeških kron. Občine so v tej dobi postavile 1099 hiš s 9199 stanovanji in 576 malih hišic s 626 'stanovanji v vrednosti 68014 tul lij. čK. Privatniki iso zgradili 1072 velikih hiš s 7134 stanovanji in 9674 ntalih hišic s 10.916 'stanovanji v vrednosti 1081 mili j. čK. Država je dala podpore 4029 milijonov čeških kron. Tako v češki republiki! Kako pa pri nas 1 Kako v Ljubljani! V .Jugoslaviji pa ni dala država nobene podpore; stavbne zadruge morajo še dvojne takse plačevati! Kako srno daleč od — Evrope! Vlada širi brezposelnost. Se bo nezaposlenosti v naši državi. Enako kakor proračunu ministrstva socijalne politike, je posvetil finančni odbor tudi proračunu za javna dela veliko pozornost, toda ne v interesu pospeševanja javnih del, marveč 'tudi tukaj je treba štelditi. Tla to ministrstvo je predviden kredit 435,000.000 Din, torej še manj kakor za ministrstvo socialne politike. Proračun pa še znalša nad 56,000.000 Din manj kakor rza prejšnje leto. V tem se vidi m kakšen isistem, ki ne ve ali ne zna upoštevati (glavnega načela nacionalnih ekonomov, da mora vsaka država, če hoče prospevati, skrbeti za povždigo pridobitnih panog in za pcvizdigo socialnega položaja delavstva. Isto, kar velja povsod, bo najbrže veljalo tudi pri mas. Ali možje, ki se posvetujejo o vseh''teh za socijalni blagor prebivalstva potrebnih stvareh, jih gledajo z ožjega vidika vladajoče gospode. Finančni odbor torej nima zmisla ne za socijaLna vprašanja, ne za javna dela, ki bi jih moral kot odgovorni forum spričo naraščajoče nezaposlenosti še prav posebno (pospeševati. Pravijo... Tudi jugoslovanski športniki in sportaši imajo za svoje stvari angleške izraze. Trening za vaje, miting za produkcijo, šoping za pojedinico. Ker je v Jugoslaviji politika za bur-žuazijo dobičkanosen šport, zato so udomačili te izraze tudi v politiki. Po čovječanskem treningu in preko republikanskih mirotvornih intrigah se je vsedcl Radič v vlado na nesc-ljački šoping. Pribičevič je vstal od unitarističnega šopinga in šel na opo-zicijonalne in gromovniške mitinge. No in narodne socijaliste so dali sedaj k samostojnim demokratom na trening. Le, da bo njihova trenaža nehala z demokratskim-nafopikugom in ne razkošnim šopingom. Trening, miting, šoping in foping so prav posrečeni izrazi za nacijonalno in unitaristično jugoslovansko politiko. Delavski javnosti! Vsak delavec in delavka naj bere našo »Delavska Politiko«. Kdor le more, naj se naroči na »Delavska Politiko«. Ake je to za posameznika prevelik izdatek, naj se dva skupaj vzameta in skupno naročita. Vsak pa naj razširja naš delavski dnevnik, ker s tem širi svoj tisk. Naslove tistih, ki bi se naročili na »Delavsko Politiko« je poslati takoj na upravo »Delavske Poti tike« v Ljubljano, Breg 12( k' delavske domove spada le »Delavska Politika«. Olose. Gospod Pašič je šel zopet po svetu, in 'sicer v Cavtat in Men te Carlo. Šel je im (pustil svoje radikale lepo doma, da se prerekajo in prepirajo, oziroma da razčistijo položaj med seboj. Pogosto uhaja Pašič v inozemstvo, ponujali so na vse strani ima-fzan.sko krono. In pisali so pri nas časopisi o senzacijonalnih pot ega v-scinah, takoj zatrjujoč, 'da imamo Dal kanci — kot take nais bazi vi ja jo Madžari — in 'Madžari skupno usodo in vse polno skupnih in enakih slabih lastnosti. Pri tem pa so pri-] iavl.jali krono za Habsbirržane, le nasa diplomacija, naša dobro plačana diplomacija tega id videla in ne opazda. __..D L L A V S K A P O L1 T I K AL_ Dnevne novice. Stran 3. JAVNI PROTESTNI SHOD. se bo vršil v ponedeljek, dne 11. ja- iz naše zgodovine. Pričetek tekočega nami meseca izkazuj e izredno važne dogodke zlasti v mi»j“listi£lu‘l‘l »"'‘banju. ,D,ne ‘J. jan. kmif3* bilu v BeJgradu zaključena prva (Klica socijalne demokracije mi alkanu. P„ toliko letih z urnam ji h političnih bojev je bila pravu senzacija za vso Evropo, ;ki je mislila, da na Balkanu delavec me pride do uravno-vesenja svojih telesnih in duševnih moči. Čudno ulogo so igrali ob tej priliki pripadniki raznih ikoni itask ih struj, ki so mislili, da se brez bomb in dinamita ne da mič opraviti. L. 1868 je bilo odpravljeno suženjstvo v Severni Ameriki, kar pomenja velikanski napredek človeštva. L. 1642 je umrl slavni astronom Galileo Galilei, ki so ga zibog njegove trditve, da se zemlja suče okoli solnca tedanji »razumniki« obsodili na smirt. Večno poznam ostane njegov izrek »E pur si onuove« (in vendar se giblje), 'ki ga je izgovoril, ki so ga gnali na morišče. Da, res se giblje, ne le zemlja, temveč tudi delavstvo. Ko so se '■ l^>. torej ipred sto leti dvignili v Us'ji deknbristi, so pač sanjali o kvo-^0tli, a na praktične ustanove, kakor 1'olipv 'delavs'ko zavarovanje, socijalno °sv «no varstvo, politične svoboščine, misiji°Tltev J,roletarijata itd. nihče ni Habe jo"s188? roieni utopični socijalist nem re,in>"^'. ^'».iaril o nekem držav-živeti, kot’ bo vsak«inur mogočo je pri sanjah?"^1?1*' *’1,.)V(‘k"; « ostalo nam je prinesla r^‘! "ajnovejsn doba ki jih jo moralo ■w«liie uaiieho. vati z umom in znoj,,,.' 1>at! '®v°j®’ * ,krvjo_ niostoma tudi Potresi. Potresna opazovalnica pod TriK|. '01,1 .iavlja zopet močne potresne snn. .! bo vsej Sloveniji. Zlasti gorati ‘fcra-zelo fcrpe pod to šibo božjo. Lstotako 11 * znatne sunke seizmograf me- liin,!'loS^e®a zavoda v Ljubljani. Za-z }.\ y'*a zlasti leto 1926 začelo bodoV" Potresnim* sunki, ‘ki J'a.ihrže še ponavljali. sc »Del. Politiko«! u 7 ---- —— nuarja 1920 ob 7. uri zvečer v veli ki dvorani Mestnega doma v Ljubljani 'Z dnevnim redom: Protest proti demon tiranju soeijal-ne politike. Delavci in delavke! Vlada namerava reducirati so-cijalno politične ustanove in tako štediti na račun izstradanega jugoslovanskega delavstva. Mesto, da se socajalna (politika izpopolni, da se uvede starostno zavarovanje, da se podpira brezposelne, da se ohrani zakonito najemninsko varstvo, da ise izpopolni inšpekcijo dela itd. — hoče vlada vse to reducirati. Zato je dolžnost 'slehernega 'delavca in delavke, da se toga shoda udeleži, da skupno protestiramo proti tej socijatni reakciji. Delavci in delavke! V ponedeljek, dne 11. januarju ob 7. uri zvečer vsi na protestni shod v Mestni dom. Strokovna komisija za Slovenijo. Strokovne organizacije na delu za Delavsko zbornico. Včeraj, v nedeljo se je vršil v Ljubljani zbor zaupnikov iz vseli obratov Ljubljane in okolice. Razen par obratov, so bila zastopana vsa številna podjetja po svojih najboljših zaupnikih. Po otvoritvenem govoru s. Golma-jerja, je podal obširen referat s. Fran Svetek, ki je natančno orisal volilno borbo za Delavsko zbornico in glavne parole Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije. Preko 200 navzočih zaupnikov je v najsveča-nejšem razpoloženju odobrilo zadnje ukrepe za odločilno bitko ter sklenilo nastopiti prihodnje dni z vso energijo za zmago edine delavske liste, ki so jo vložile naše strokovne organizacije. Za izredno požrtvovalno delo mariborskih organizacij v tej volilni borbi jc bil odposlan oroletarijatu mariborskega okrožja brzojavni pozdrav. Natančnejše poročilo priobčimo jutri. Kdaj vendar že dobimo šolski zakon? Odkar se melnjajo prosvetni ministri kot vreme lansko leto, ne pridemo do nobenih določna h prosvetnih ustanov ne v visokem, ne. v 'srednjem iai ne v osnovnem šolstvu (sedaj mu pravimo »nalsta-va«!) Premeščanje profesorjev in učiteljev ob vsaki 'itzpiremembi vladinega režima gotovo mi koristilo prosveti, državni blagajni še mam j, najmalnj pa prizadetim učnimi močem in pa našemu mlademu rodu. Sreda januarja 'se bo vršila konferenca 'srednješotskih učiteljev v Beogradu, kjer bodo razpravljali o novem načrtu zakona o .srednjih šolali. \ isokošol.-ki profesorji so 'dali Radiču kot prosvetnemu ministru dobro lekcijo. Morda bo sedaj Radič previdnejši v svojih ukrepih in v svojih izjavah. Za prihodnjo nedeljo se nam obetajo zanimivi dogodki. Ljubljano poseti Sveti-Zair P ribičevih, ki ho govoril o ‘tem in onem. Za ta shod se vrši »velikanska« agitacija. Škofovsko pismo pa Delavska zbornica. Včerajšnji »Slovenec« jc ipriob-čil poslanico dunajskih škofov. Ta poslanica daje delavcem tudi sledeči recept: Delavska zahteva, uplivati na gospodarstvo po delavskih -zbornicah jc upi a vic ena, a k o ostane v pravili mejah in ne krši pravice podjetnikove. Voščaki naj se posvetujejo o spornih vprašanjih mirno in stvarno, ponižno im v medsebojnem spoštovanju. Zato delavec: Ne terjaj od delodajalca človeške plače im mezde, ker s tem kršiš pravico podjetnika do dobička. In trlHTi ljudje, s takimi načeli hočejo dobiti Delavsko •zbornico v svoje roke! Jako zanimivo. Iz inajverodostoj-"ega vira poročajo, da je Panič na-0,) ’r>‘40 fl°si>ol v Milan, da je 11 a.j sankal 45 minut, pa ni niti iz-d'1 . natančno 0I1 6.20 pa se je odpeljal proti Genovi. Delavska akademija. Na trinajstem večeru v Četrtek, ob 19. uri De- lavske akademije je predaval g. dr. A. Šarabon o športu. G. predavatelj ui govoril o svoji temi v običajnem predavateljskem tonu, uego mu je dal prikupno obililko prostega razpravljanja o športu, njegovi zgodovini, njegovih -vzgojnih in moralnih tendenc ter njegovem pomenu -za kulturno stopnjo človeštva. Pravi športnik mora biti vseskozi moralno neoporečen človek, pravilo, ki so se ga držali že stari G nki in ki se čimdalje bolj uveljavlja tudi v modernem športu. Nikdar mi človek prestar iza gojenje športa, šport vzgaja ljudi tako, da se šestdeseti etn i'ki počutijo kot mladeniči. Nekdaj je bil š-port le privilegij aristokracije im bogatih stanov, danes pa prodira tudi med delavstvo, ki ga goji v vedno večji mori. Tako si je kulturno in po-litično visoko stoječe avstralsko delavstvo postavilo obelisk, na katerega straneh je izklesana trilkrat štev i lik a 8, kar pomenja, da je dnevni čas delavstva razdeljen na tri dele: 8 ur dela, 8 ur spanja im 8 ur zabave, izobraževanja in športa. Teh pravil se avstralski delavec tudi striktno drži, od tod njegova moč. Iz delavskih vrst je dosedaj izšlo že nunogo odličnih športnikov. G. predavatelj je v svojem govoru navedel nekaj i zanimivih primerov športnih uspehov in discipline, hvalevredno je tudi, da se je oziral na to, da stopi telkom svojega govora tudi v miselni stiik ts svojim delavskimi občinstvom. Pri predavanju je bilo dovolj navzočih, vendar je bilo opaziti, da je zanimanje malo popustilo — vzroki so različni. Upamo, da bo prihodnjič bolje. No, da, tudi lepa socijalnost! Sko-ro osemdeset let stara vdova Marija Bučar je ležala štirinajst dni v svoji sobi mrtva, dooela oblečena. A nihče se ni pobrigal zanjo in njeno usodo. Ko so po štirinajstih dneh »uradno« ugotovili, da je ni nikjer vtideti, so vdrli v stanovanje in našli njeno truplo. Velik potres na Kitajskem. Iz Teherana prihajajo vesti o velikanskem potresu na Kitajskem. Po poročilih je potres uničil dve vasi. Število mrtvecev je veliko. Iz ene vasi sc jc rešilo samo 11 oseb. Potresni sunki se venomer ponavljajo, Ponekod so izbruhnili požari, ki so uničili cele dele vasi in mest. Isto sc je zgodilo tudi v pokrajini Kvangsi, kjer je požar uničil celo ozemlje Kvailing. Hudič ga je preganjal. V Sv. Bol-ienku pri Središču je živel star viničar, Fr. Štrobelj — star alkoholik. Kadar se ga je možiček nalezel — je vedno videl samega hudiča, 'ki ga preganja. Zadnjič je v popolni alkoholni omotici zopet zagledal hudiča, ki ffa lovi. Ker se je pa rogatca bal, je 'zel nož im se zaklal. Vzel ga je res hudič — alkoholi —. Prekajeno meso -so ukradli iz prekajevalnice L. Smoljanove na Mesarski cesti v Ljubljani. Vlomili so v prekajevalnico in odnesli blaga za 1250 dinarjev. Isti ljubitelji prekajenega mesa lso vlomili še tisto noč v neko drugo 'prekajevalnico, kjer pa niso imeli sreče. Požar. -Na Dolenjskem, v Primci vasi, je pni posestniku Kovaču izbruh-11 il požar, ki je uničil lillev in gospodarska poslopja. Vsled močnega vetra je bila v nevarnosti vsa vas in le odločen nastop gasilnega društva iz Ambrusa je -preprečil večjo nesrečo. Konkubinah Kar je prepovedano, mika. To je občutil na sebi tudi neki inisleč si: ni dobro biti samemu; izvolimo si družico. Ker ni bilo denarja. za postavni zakon, si je poiskal združenja izven zakona. Žal mu je Prišla v nasprotje oblast ter zašila njega in njegovo neposlovno družico. Policijski izkaz: 2 tatvini rokavic, je pritisnil mraz —, 1 kaljenje nočnega miru i-n 5 prestopkov policijsiko-eestnega Teda. Morala trpi radi kon-hnbinata (priležništva) dveh ljube/ni imljmih bitij F. SL in JI. .1. Tudi psi stradajo. Saj še celo irsi stradajo. Včeraj je popadel lakomen Pes mastne telesne dele neke H. M.. 'An :k«r seveda ne bo kaznovan pes, tenvvoč -njegov posestnik in lastnik. Volkovi so se pojavili v ljubljan-'k'i in mariborski oblasti. Na -njihovo repe je razpisana nagrada. Na glave \olko\, tki ogrožajo blaginjo delovnega ljudstva .ni razpisane nobene nagrade, d asi povzročajo več škode ikot nncine, ki ise klatijo k nam iz kočevskih gozdov. Maribor. Maribor proti okirnitvi socijalne politike in za zgradbo novih stanovanj. Mariborski mestni občinski svet je imel o. t. m. svojo prvo toletno redno sejo. Iz poročila za lansko leto posnemamo, da je imel lani 15 rednih in 4 izredne seje. Vršil se je lani tudi sestanek zastopnikov vseh avtonomnih mest Slovenije, na katerem se je med drugim sklenilo organizirati vzajemno zaščito deee pod vodstvom juristov (!) ter ustanovitev okrevališča za slovensko deco ob morju. Prošnji Olepševalnega društva za magdalensiko predmestje za nakup Reiterjevega zemljišča v svr-ho razširitve parka se za sedaj me ugodi, ker se bo to zemljišče -dobilo baje pozneje bolj poceni. Kombiniran stavbni odsek poroča, da je določenih 2 milijona dinarjev za stavbo stanovanjske hiše na oglu Smetanove in Vrine ulice z dvemi nadstropji in 24 stanovanji z 1 in 2 sobama. S. Petejan vpraša, če se je jemalo pri tem v poštev tudi druge možnosti kakor: hiša z 3 -nadstropji ali sistem kolonij. Župan predlaga, naj se predlog stanovanjskih najemnikov, ki gre za tem, da se progresivno obdavči število sob posameznim strankam v svrho dosege sredstev za nove gradbe odkloni, mesto tega pa naloži 20% doklado na gosta-ščino in apelira na javno dobrodelnost (!). Ss. Petejan in Bahun sta proti temu, ker bi to zadelo predvsem tudi najrevnejše, medtem ko bi predlog stanovanjskih najemnikov obdavčil tudi premožne. Povdarjata, da naj se gre zlasti stavbnim zadrugam kar najbolj na roko z dovoljevamjem brezobrestnih kreditov, prepustitvijo parcel, oproščenjem davkov itd. Opozarjata na zadrugo »Stan in dom« v Ljubljani, ki je to leto zgradila že 60 stanovanj, kar je omogočila tudi ljubljanska mestna občina s tem, da ji je dala 2-milijonsko posojilo. Sklene se podpirati stavbne zadruge in nove zgradbe oprostiti občinskih davščin za dobo treh let. Izdelavo parcelacijskega načrta za koroško predmestje, ki mora biti do marca t. 1. gotov, se odda arhitektoma Jelencu in Czeilkeju. Obenem »e prizna potreba izdelave regulacijskega načrta za celo mesto, ker dosedanji, ki je bil narejen pred 38 leti, ne odgovarja več razmeram. Novinarskemu udruženju se priznajo od mestne občine iste bonitete kakor jih uživajo državni uradniki. — Sočijalistič-ni klub je prečital in predložil protestno resolucijo proti redukcijam v ministrstvu za socijalno skrbstvo, da jo mestni svet odpošlje na pristojno mesto v Belgrad. Podobno, vendar precej pohlevno resolucijo, so predložili tudi radikalski svetniki, medtem ko si pristaš samostojnih kmetov sploh ni upal priti na to sejo v svesti si, da je njegova stranka sokriva ataše škandalozne socijalne politike. Resolucija sovi jali stičnega kluba se glasi: Občinski svet mestne občine mariborske se zaveda važnosti socijalnih ustanov v dobi brezposelnosti in socijalne bede. Vkljub temu, da je država v prvi vrsti poklicana reševati socijalne probleme, je občinski svet posegel z malimi sredstvi aktivno v reševanje socijalne bede in občini torej danes ne more biti vseeno, če ukine parlameait ministrstvo socijalne politike in reducira večino socijalnih ustanov, ki si jih je delovni narod izvojeval prva leta po vojni. Zato protestira obč. svet mestne občine mariborske proti nameravanemu ukinjenju borz in inšpekcij dela, proti odpravi zaščite dece, proti redukciji podpor brezposelnim in invalidom. Socijalna beda in zlasti brezposelnost je postala problem, s katerim se bavijo danes parlamenti vsega sveta, le naš parlament misli na redukcijo socijalnih ustanov, ki imajo vrh vsega še mednarodni pogodbeni značaj. Redukcija socijalnih ustanov mora imeti neizbežno za posledico socijalno katastrofo, zato opozarjamo vlado in parlament, da je danes treba ustvarjati in večati našo socijalno zakonodajo in da je treba ravno ministrstvo za socijalno politiko izločiti ipri redukciji državnega proračuna za leti 1926 in 1927. Klub »SSJ«. Tezno pri Mariboru. Tu se je zadnji čas začela šopiriti Orjuna, ki nezavedne delavce z vsemi intrigami vabi v svoje okrilje. Tako na primer v sporazumu s podjetjem uprizarja reduciranje plač im redukcijo delavstva.. Potem pa skličejo orjunski funkcijonarji ■delavce na »protestni shod«, kjer ogorčeno žigosajo tako postopanje podjetnikov in zagotavljajo, 'da so bo že Orjuna potegnila za interese delavcev. Nato se podajo ti »prijatelji« delavstva k podjetniku in ga »prisilijo«, da zopet prizna prejšnje plače in redukcijo prekliče. Ta komedija se ponavlja večkrat in kar je kratkovidnih in naivnih delavcev, Orjuni res verjamejo. Vemo pa, da bodo tudi oni še spregledali. Vprašajo naj Orjusno, zakaj dovoljuje, da se dan na dan delajo nadure pozno v noč, medtem ko je mnogo delavcev odpuščenih in bodo še ti, ki sedaj nadure delajo, v kratkem odpuščeni. Kdo bo najprej zletel, tisti, ki Grjuno vodijo, ali tisti, ki slepo za njo drvijo, to bo pokazala prihodnjost. Gostje gostilne »Ljudski dom« v Mariboru pozivajo konzumno društvo, da ukrene potrebno, da bo gostom v tej gostilni tudi »Delavska Politika« na razpolago poleg sedanjih meščanskih časopisov. Če si jo gostilničar noče nabaviti, Časar prav ne razumemo, naj jo pa konzumno društvo naroči. neki hud ultrarevolucijonar in ti napravi tajni pakt z gospodom Rozinom, ki v takih slučajih rad žerira kredite. Narejeno. Tako se hoče sedaj uprav zadnje dni pred vlaganjem kandidatnih list razbiti enotno listo in 'sestaviti »komunistično«, to je posebno* ekstremno levo komunistično«, kakor je krstil g. Gustinčič tako listo. Tako hoče ta dični pleskarski revolucijonar plesati po naročilu meščanskih strank in razbijati delavsko enotnost. Vsak rudar naj sedaj premisli, kam ga hočejo takile posili komunisti zapeljati. Vemo, da so rudarji v (revirjih že toliko pametni, da ne bodo nasedli pro-vokaterjem in razbijali sloge, ki se je s toliko požrtvovalnostjo ustvarila. Kdor danes ruje proti enotnosti delavstva — dela to le na račun kapitalistov. Sedaj ima besedo dotični, ki je to listo sestavil. Poznamo vas! Seveda ta lista bi se ipotem vezala z obrtniško listo g. Rozina in tako bi bilo naše delavstvo po pojmih teh ultrarevoluci-jonarjev rešeno. nas vse tiste, ki se hočejo enlkrat svobodno zabavati, da se pripravijo na pondeljek dne 1. februarja. Natančnejše Vam bodo povedali lepaki. Stanovanjska beda. Pravijo, da vlada v Celju stanovanjska beda. Pa bržkone to ne bo točno, ker stoji na Slomškovem trgu ena idivonaclistropni-ca, ki je samo v pritličju obljudena, dočim sta nadstropja prazna. Je torej jasno, da v Celju ni stanovanjske bede. strosKom, ker most največ rabi. Po rešitvi še nekaterih manj važnih zadev se je seja po 5. uri popoldne zaključila. Ptuj. Celje. Trbovlje. Občinske volitve. Združene strokovne organizacije rudarjev, kemičnih in steklarskih delavcev, so sestavile skupno listo za občinske volitve. Ustanovili so se volilni odbori, vršile so se razne seje, h katerim so bili pritegnjeni tudi zaupniki iz Hrastnika. Sklenilo se je, ob splošnem odobravanju vsega tukajšnjega delavstva, nastopiti skupno pri volitvah. Delavstvo je želelo, da se ves razredni proletarijat združi in tako se je tudi zgodilo. Pa ti pride Klerikalne lumparije. Klerikalci skušajo na vse načine priboriti večino v Delavski (zbornici. Da jim ni nobeno sredstvo pregrdo, 'kadar se jim zdi potrebno 'svojega nasprotnika ogoljufati in obrekovati, nam je že davno znano. V boju proti socijalistom se topot borijo tako, da so raznesli med soci jalistično organizirano delavstvo vast, da so socijalistične organizacije sklenile bojkotirati volitve v Delavsko zbornico. Soci jalistično orijentirano delavstvo naj zato glasovnice, Iki jih dobi, raztrga. Druga taka nečednost in budalost, ki pa nasprotuje prvi vesti, je zopet, da so socijalisti sestavili z orjunaši in demokrati skupno listo, za to naj delavci raje volijo klerikalce, kakor pa socijaliste. Le tako naprej, tudi vašim lažem bo enkrat konec. Prednaznanilo. Kakor vsako leto, utegne biti tudi letors celjska velika maškerada, ki jo priredi »Svoboda« v vseh prostorih »Celjskega doma« ena najbolj privlačnih in vsestransko zabavnih prireditev. Opozarjamo že da- Zagorje ob Savi. V hudi zadregi. V naši občini so se vršile občinske volitve že pred pol letom. Ker pa je pri volitvah dobil občinski odbor socijalistično večino (obeh struj levičarske in desničarske), meščanstvo, samostojni demokrati in klerikalci, pa so ostali v manjšini, je treba sedaj izvoljenega župana in starešinstvo zapriseči, toda ok. glav. in veliki župan se ne moreta odločiti, da volitev potrdita. Razpust izvoljenega občinskega odbora ipa se jim menda zdi prekislo jabolko, ker bi jim nove volitve prinesle še bolj neljubo situacijo. Dne 7. jan. t. 1. se je vršila zopet občinska seja še starega občinskega odbora. Navzočih je bilo 18 odbornikov, 7 .pa se jih je oprostilo. Sklepi so bili sledeči: za meaoglednika se je določilo g. Franjo Keršnilka, za njegovega namestnika pa Ivana Uršiča. Taksa •se določi na prihodnji sej j kakor tudi odškodnina za mesoglednike. Betonska ograja pri občinski hiši in vrtu se odda na prihodnji seji v izvršitev. Pozove se še dva podjetnika, da predložita ponudbe. Vloga občine Šmartno pri Paki se izavrne, ker je dotičnik, ki se zanj zahteva vpis v občinsko zvezo, že pred 11 leti odšel iz občine. Prošnja Jakoba Kosa za koncesijo za restavracijo se odobri. Jurija Slanšeik-a se sprejme v občinsko zvezo, Jurju Kan-ku se zniža taksa od 1000 na 500 Din. Popravilo sejmišča se razpiše. Ani Gorjanc se zviša podpora na Din 75 mesečno. Občinski revi Homigsma.n se plača za hrano mes. Din 300. Naprava novega betonskega mostu se v principu sklene ter pooblasti 3-članski odbor in sicer M. C obula, Rancinger Jožefa Narodno socijalistična strokovna zveza v Ptuju je imela 6. jan. t 1. za svoje zaupnike sestanek za volitve t Dol zbornico. Ampak ta je bil na žalost tako klavern, da sploh ne pride t poštev. Ker izmed vseh zaupnikov in kandidatov so imeli samo 3 volilno pravico. Najlepše je pa to, da sta prišla kar dva referenta iz Ljubljane poročat in navduševat volilce za volitve v DeL zbornico in za narodni fašizem. Alt žalibože, da gospoda bi rada govorila pa poslušalcev ni bilo. Še med tistimi dvanajstimi je nastal nemir in križanje sem in tja. Za to se jima res ni izplačalo da bi se oba pri govoru izčrpala, vsled toga sta bila bolj skromna. Ampak korajžna sta bila. pri razdelitvi glasov v ptujskem srezu. Delila sta čisto po domače. Da bi navzočim zaupnikom in sebi dala pogum, sta rekla: »V Ptuju je 2103 volilcev, zategadelj mora lista Neodvisne deL zveze dobiti .najmanj 1000 glasov, drugi se pa naj trgajo še za ostalih 101)0 glasov!« Gospoda referenta sta zelo priporočala svojim zaupnikom, da naj pridno čitajo »Jutro« iz katerega bodo lahko črpali navodila pri agitaciji. Torej s takimi in podobnimi priporočili sta prišla med tiste delavce, katerim so še pred 1 mesecem obetali združitev z Amsterdamsko Internacijona-lo. Vsi zavedni delavci so tedaj to novico z veseljem sprejeli in pozdravljali. Zato so sedaj nemalo presenečeni, ko jim zopet razlagajo, da sedaj ni mogoče, ker so volitve v Del. zbornico združile i narodno socijaliste i demokrate. In taki ljudje si upajo v Ptuj na agitacijo med delavstvo. Tukajšnjo delavstvo je že preveč izkušeno, ne da se več goljufati. Sklenilo je zato, da voli res delavsko listo, to je: Listo Združene del. strokovne zveze Jugoslavije. Ysak zaveden delavec in vsaka izobrazbe željna delavka bi mo« rala biii naročena na družinski mesečnik : ti POD LIPO ki izhaja že tretje leto. — Y letu 1926 prinese zanimivo povest (Eriška in njegova žrtev, iz življenja ruskih delavcev, ki jo je spisal slovenski delavec, dolga leta vojni ujetnik v ruskih delavskih centrih, lepo črtico „£ela duša" znameni e delavske pisateljice Ade ftegri, mične povesti, novele in črtice delavskih pisateljev tovro Kuharja, Čulkovskega, K- Kocjančiča, I. Yuka, Jrtile Klopčiča in drugih. — Y 1.1926 bo izhajal „fod lipo" v novi opremi. Naročnina na leto g)in 36—. — Jfaroča se pri »ZASLUŽKI ZA£0ŽJ3I“ v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5. e KRUH iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je K najboljši. Zahtevajte ga v vsaki prodajalni! % Stavbena, konzumna in gostilniška zadruga „DeMi dom" v Trlbovljalr r. z. z o. z. Pristop. Din 0 50; Delež Din 50 —; Rez. in podp. sklad Din 45.000—; Deležni sklad Din 15.000 — ZADRUŽNE GOSTILNE: 1. Trbovlje - Vode (v Delav.domu) 2. „ Dobrna 3. Senovo pri Rajhenburgu O,ast- •/ ZADRUŽNE PRODAJALNE: 1. Trbovlje - Vode štev. 287 2. „ Loke štev. 277 3. Senovo pri Rajhenburgu V Trbovljah ima veliko dvorano za vse prireditve. — Oskrbuje vse življenske potrebščine V lastnem hranilnem oddelku skuplja hranilne vloge, ki so dosegle vlilno Din 700.000"— Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (oduovoren Josip Pastorek) v .Ljubljani.Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani, tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. Za