GLASILO ELKROJ d.d., Mozirje LETNIK XXI, številka 2, december 1998 IZ VSEBINE: i I - NAŠI NAČRTI ZA LET01999 ■ INVESTIRALI SMO \ fa GOSPODARJENJE IN SODELOVANJE PRODAJAMO IN UKREPAMp POKOJNINSKA REFORMA ZANIMIVI INTERVJUJI O NAŠEM INVALIDSKEM PODJETJU KAJ PA NOVO LETO ? NAGRADNA KRIŽANKA IJsneh in meč skumieea dela Podatki za letošnje leto kažejo, da osrednji problemi v gospodarstvu ostajajo in se ponavljajo. Domači stroški rastejo, kot posledica inflacije, gibanje tečaja tolarja pa ubija neto izvoznike. Da niso razmere še slabše, je verjetno zasluga podjetij, ker so našla znotraj sebe še dodatne rezerve in tako ublažila vpliv omenjenega razkoraka. Moč teh rezerv je vse slabša in domet vse krajši. Podobno mnenje so napisali na Gospodarski zbornici Slovenije za tekoča gospodarska gibanja v tekstilni industriji in mi v Elkroju vemo, kako to trditev čutimo v našem vsakdanjem delu. Kakovost poslovanja trpi, če ostaja vedno na isti ravni. Obranimo jo lahko samo z nenehnim prizadevanjem, da bi jo še izboljšali, čeprav so spremembe počasne. Izboljšati sedanje poslovanje in hkrati oblikovati prihodnost je osnovni cilj vseh naših aktivnosti, ki pa pogojuje najvišji možni prispevek vsakega posameznega delavca. Torej vse se začne na delovnem mestu. Čeprav na prvi pogled kaže, da vse naloge, ki smo jih izpeljali v mnogih programih ISO 9001, Turn Araund Management Program me - TAM, Expertise Delivery Office - EDO, neštetih tehnoloških, organizacijskih, računalniških in marketinških investicijskih vlaganj, celovitem optimiranju podjetniških procesov - CD analizi ter mnogih racionalizacijskih in optimizacijskih ukrepih prinašajo samo nepotrebno delo, pa vendar gre vedno le za zmanjšanje stroškov, povečano storitev in končno za zadovoljitev kupca. Jasno je, da merjenje vseh vlaganj, prizadevanja, odrekanja, pa če želite tudi konfliktov, se kaže skozi ustvarjeni profit podjetja. Že podatek, da v Elkroju že ena izdelavna minuta manj na Ali bo delo avtomatizirano? izdelku prinese 200.000 DEM prihranka na leto, pomeni, da se o problemih moramo pogovarjati, odpravljati, predvideti in preprečevati, istočasno pa uvajati novitete, ideje in spremembe za stalno večanje kakovosti dela in izdelka, kar je nujnost in potreba podjetja. Torej, kot j e že bilo napisano, vsak posameznih mora svoje delo opraviti najbolje in tako omogočiti, da tudi sodelavec v nadaljevanju naredi dobro, ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti pa sproti reševati posamično in timsko, če to prinaša koristi. Priznamo pa, da smo vse že produktivno izpeljane programe izvajali skupinsko s strokovnjaki iz problemskega področja z motom, da sami najbolj vemo, kje nas čevelj žuli. Danes smo dobro podjetje, delamo najboljše hlače v Sloveniji, pa vendar vemo, da smo lahko še boljši jutri. Torej poudarek na vsestranski kakovosti dela je zelo pomemben faktor v naših medsebojnih odnosih, v okolju, kjer preživimo toliko časa in kjer bi se radi dobro počutili. Izraža se na izdelku, ki ga prodajamo, na kupcu, ki ta izdelek uporablja. Nam, ki od zadovoljstva kupca živimo, ne more in ne sme biti vseeno, kako se le-ta v njem počuti, ker se to zadovoljstvo vrača nazaj z novim nakupom, z dobrim glasom in dobrim imageom izdelovalca izdelka. To pa je bistvo dobrega in uspešnega podjetja, to je naš cilj. Vsem zaposlenim želim v novem letu dober image na delovnem mestu in v družini, saj to prinaša zadovoljstvo, prinaša pozitivo in prinaša prihodnost. Elkroj s srcem za vse VRTAČNIK Marija Pcsicvm načrt za lete 1999 V jeseni lahko gospodarsko konjunkturo v Sloveniji označimo kot zmerno, svetovno in evropsko pa v znamenju letnih, kratkoročnih sprememb (Azija, Rusija, Amerika,...). Vpliv je zaznati na domačem povpraševanju in ponudbi, ki ustvarja vse ostrejšo konkurenco. Razmerje med dolarjem, marko in tolarjem je na finančnih trgih povzročilo negativna nihanja. Dinamične spremembe gospodarstva zaznava vsako podjetje drugače. Pa vendar se makroekonomska slika gospodarstva intenzivno zaznava v poslovnih rezultatih in vpliva na planske usmeritve naslednjega leta. Tabela: OCENA KONJUNKTURNIH GIBANJ ZA SLOVENIJO realne stopnje rasti v % na preteklo leto 1998 ocena 1999 prognoza gospodarska aktivnost (BDP) - rast 3,8 3,7 Bruto domači proizvod/prebivalca (v tek.USD) 8,0 7,5 Zasebna poraba gospodinjstva 2,7 2,8 Investicijska poraba 6,6 6,6 Izvoz blaga in storitev 8,0 7,5 Uvoz blaga in storitev 9,0 7,8 Zaposlenost 0,2 0,3 Povprečna bruto plača na zaposlenega 2,3 2,0 Cene na drobno - letno povprečje 8,0 6,8 Dolgoročne obrestne mere -nomin.rav., povpr. 16,3 13,0 Tečaj SIT/DEM - letno povprečje 94,2 97,0 Vir: GZ Slovenije - SKEP OSNOVNI CILJI ZA LETO 1999 - Ustvariti čimvečji dobiček - Stalno racionalizirati poslovni proces in nadaljevati s celovitim optimiranjem poslovnega procesa - Spremljati in obvladovati stroškovni nivo podjetja - Spoštovati zakonsko regulativo poslovanja podjetja (kolektivna pogodba,...) CILJI PRODAJNE STRATEGIJE V LETU 1999 - prodajni asortiment blagovne znamke Formula El nadomestimo z blagovno znamko ELKROJ-Basic in ELKROJ-Casual - povprečne neto prodajne cene bodo na domačem trgu sledile rast notranje inflacije - zadržati vodilni tržni delež in image pri prodaji hlač na domačem tržišču - na tujem trgu povečati prodajo hlač z lastno blagovno znamko - kakovosten servis (točne izdobave količinsko in rokovno) - razširitev prodaje v višjekakovostnem programu CARIER za 15% - zmanjšanje prodajnih stroškov za 5% - povečanje aktivnosti na področju imagea podjetja in njegovih blagovnih znamk - selekcija kupcev s ciljem izboljšanja financiranja - stroški promocije podjetja in blagovnih znamk v višini 2% prodajnih prihodkov - izboljšati koeficient obračanja zalog gotovih izdelkov za 23% - izboljšati koeficient obračanja zalog repromateriala za 6% Preglednica: Količinska prodaja po glavnih trgih IZVOZ-LOHN BLAG.IZVOZ SLOVENIJA 0 100 200 300 400 500 600 CILJI PROIZVODNE STRATEGIJE V LETU 1999 - produktivnost povečati iz 91 % na 95% na osnovi investicijskih vlaganj v krojilnico in likalnico, ki pomenijo tehnološko odpravo ozkih grl z vidika vhoda v šivalne skupine in izhoda v skladišče gotovih izdelkov, - povprečni čas izdelave bo za 1,5 min/kom manjši kot v letu 1998 -kljub novim firmam. CILJI PROIZVODNE STRATEGIJE INVALIDSKEGA PODJETJA V LETU 1999 - izpeljava reorganizacije razvojnega oddelka, s ciljem povečanja fizičnega obsega proizvodnje za 38,7%, produktivnosti dela za 11% in zmanjšanja stroškov, - izpeljava investicij po planu v vrednosti 8 mio Sit, ki imajo predvsem cilj tehnološko posodobitev opreme, - postopki izpeljani za dosego ugodnejšega poslovnega rezultata. CILJI ZAPOSLOVANJA V LETU 1999 število povprečno zaposlenih oseb v podjetju se bo zmanjšalo za 3,7% glede na stanje v mesecu oktobru 1998. Novega zaposlovanja ne predvidevamo, samo prerazporeditve in nadomestilo za osebe, zaposlene na produktivnih delovnih mestih, ki bodo prenehale delovno razmerje pri nas. Za izobraževanje zaposlenih bomo namenili okoli 10 mio Sit sredstev. Poslovni načrt za leto 1999 moramo v celoti uresničiti, saj so postavljeni cilji v njem del strateške usmeritve podjetja Elkroj na dolgi rok, ustvarjen ciljni dobiček pa indikator naše razvojne uspešnosti med konkurenti. Blaženka Tkalčič NATIONAL ACCREDiTATION OF CERTIFICAT10N BODIES MI DELAMO NA OSNOVI STANDARDA ISO 9001 ISC 9CC1 V letu 1998 nadaljujemo z notranjimi racionalizacijami poslovanja podjetja. Poudarek je na preventivnih aktivnostih s področja kakovosti dela, odsotnosti z dela, na obvladovanju ozkih grl v procesu proizvodnje, logistiki, izterjavi, na marketingu in promociji naših izdelkov doma in v tujini, na izobraževanju zaposlenih in na izobraževanju naših poslovnih partnerjev - kupcev - preko predstavitve kolekcijskih modelov in njihovih posebnosti, kompatibilnosti, lastnosti materialov in načina nošenja. Vse te aktivnosti in dogajanja se odražajo v skupnem cilju, t.j. dobičku podjetja. V polletju 1998 so globalni kazalniki kakovosti, kot barometer obvladovanja stroškov kakovosti in delovanja našega sistema kakovosti, dosegli oz. presegli nivo preteklega prvega polletja v skupnem za 10% ali, izraženo v tolarjih, za 3,9 mio. Porasli so stroški reklamacij in vračil izdekov s trga in presegli celo letni planski cilj. Kakovost v procesu lastne in kooperacijske proizvodnje seje izboljšala v primerjavi s preteklim enakim obdobjem. Izhodna kakovost izdelkov je sicer še v mejah planskih ciljev, vendar pa je slabša od preteklega enakega obdobja. Kakovost na trgu lastnih izdelkov se je v prvem polletju poslabšala. Vzrok je v predelavi zahtevnih materialov in s tem posledično reklamacij zaradi kakovosti blaga, občutljivosti izdelka pri nošenju -pojav madežev in razbarvan)a. Reklamacije so se povečale v absolutnem znesku, medtem ko je ostal njihov delež v prodanih izdelkih enak preteklemu enakemu obdobju, t.j. 0,8%. Reklamacije zaradi zamujenega dobavnega roka imajo že nekajletni trend zmanjševanja. Preventivni ukrep z vidika prestavitve termina nabav materiala, je omogočil pravočasni razpis DN za delo v kooperaciji in s tem rešil dolgoletni problem pravočasne izdobave izdelkov na trg za sezono pomlad-poletje. Da bi zmanjšali potencialne stroške reklamacij, smo -med drugim-spremenili tudi metodologijo zaključevanja kolekcije za sezono pomlad-poletje 1999, in sicer: * Cilj: komercialni učinek brez modne revije * potek: potencialnim kupcem predstavimo modne trende, posebnosti in novosti posameznih materialov na dveh manekenih (vizuelni izgled modelov) * prodajamo program po programu, kjer izpostavimo bombažne tkanine in vzdževanje izdelkov. Tabela: Trend kakovost na trgu - polletje DELEŽ REKLAMACIJ V VREDNOST PRDAJE (v %) Vse te aktivnosti se odraža v absolutnem in relativnem (glede na prodane količine) zmanjševanju vračil izdelkov od kupcev nazaj v naše skladišče. Da bi omejili in sistemsko odpravili vzroke, ki se jih kupci poslužujejo pri vračilih izdobavljenih izdelkov, smo v jesensko zaključevanje vključili tudi barvne lestvice in celo desene ter pripravljamo prenovljeno prodajno pogodbo za naslednje leto. S trga dodelavnih storitev smo v prvem polletju imeli reklamiranih 8 DN. Vzroki reklamacij so bili: slabo zlikano sedalo pri 62 izdelkih iz alkantare, nepravilna pozicija spenca pri 563 komadih, slabo zlikane gube in odtisi na dolžini pri 319 komadih, paspule s črto, namesto enobarvne, pri 18 komadih in različna dolžina hlačnic ter oddaljenost žepov od pasu pri 64 komadih. Opozorilnih reklamacij je bilo za 23% manj. V primerjavi s preteklim polletjem seje delež napak v procesu najbolj povečal v montažni skupini M4, zmanjšalo pa seje število in relativni delež napak v krojilnici, Ml, M2 in M3. V drugih skupinah večjih odstopanj ni. Napake v fazi krojenja iz leta v leto padajo, medtem ko napake v šivalnici rastejo - tako absolutno kot relativno -inv tem letu jim sledijo tudi napake v fazi likanja. Vzrok je v predelavi zahtevnih elastičnih in še posebej bielastičnih materialov; ne samo osnovne tkanine, ampak tudi podloge - svile, še posebej zahtevna je v tem primeru faza likanja. Ker smo ugotovili, daje likalnica ozko grlo z vidika zagotavljanja ustreznega in pričakovanega kakovostnega nivoja likanja s strani kupčevih zahtev, smo se odločili za organizacijsko spremembo in tehnološko posodobitev te proizvodne faze. V tem letu smo prvič analitično obdelali podatke iz glavne kontrole. Ugotovljenih, in v procesu odpravljenih, je bilo 9,2% vse statistično pregledane količine ali 1,1% vseh proizvedenih količin. Na glavni kontroli prevladujejo napake pri likanju v pasu. Obisk, ki nas le razveselil Prične se v pripravi, nadaljuje v kroj Unici... Vse je odvisno od nas To še dodatno utemeljuje pravilno odločitev po sistemskem pristopu posodobitve procesne faze likanja. Zastoji v procesu, merjeni na produktivnega delavca/mesec, so manjši za 20%. To je odraz reorganizacije šivalnice spomladi 1997. ZASTOJI 1996 1997 1998 V skupnem so stroški nekakovosti v lastnem procesu za 9% manjši od preteklega enakega obdobja. Izhodna kakovost, merjena s številom oddanih izdelkov s slabšo kakovostjo iz procesa proizvodnje v skladišče gotovih izdelkov, je bila v tem obdobju slabša. Vzrok je v tem, ker se v naši proizvodnji izdelujejo izdelki iz zahtevnejših tkanin (blagovna znamka Carier). Izdelki so bili opredeljeni za »drugo klaso« največ zaradi napak v blagu in ne nekakovostne izdelave. V polletju 1998 smo uspešno uveljavili 29 reklamacij vhodnih materialov pri skupno 12_ih dobaviteljih, število reklamacij seje sicer povečalo glede na preteklo enako obdobje in je preseglo celo letni planski cilj, vendar pa je skupni izkupiček reklamacij, izražen v tolarjih, manjši za polovico. Najvišji delež reklamacij v vrednosti nabave smo imeli pri dobavitelju Emmeci, predvsem zaradi izdobavljene neustrezne barve glede na njegovo potrjeno naročilo. Podjetje še ima notranje rezerve in jih je potrebno izkoristiti tudi na področju obvladovanja stroškov kakovosti. Ukrepe in aktivnosti usmerjamo v spremembo strukture stroškov kakovosti - z namenom doseganja kakovosti poslovnih procesov ter preventivno in korektivno odpravljanje vzrokov nekakovosti. Probleme je potrebno reševati timsko in sistematično, ne pa posamično in stihijsko. Takšen pristop delno že osvajamo s pomočjo metode celovitega optimiranja poslovnih procesov, katere prvo fazo smo že realizirali v decembru 1998. Devetega novembra smo imeli v Elkroju pomemben obisk, saj sta nas obiskala državni sekretar z ministrstva za gospodarske dejavnosti gospod Boris Šuštar in podsekretarka gospa Branka Kostič. Izpostavili smo probleme konfekcije na državnem nivoju, še posebej pa smo izpostavili problematiko našega 650 členskega kolektiva s povprečno starostjo 32 let in z 92,3 % deležem žena. Poudarili smo trud, trdo delo, norme, nizke plače, problematiko marke (medletno padanje), visoke dajatve iz plač pri delovno intenzivnih panogah, drage kredite in še vedno visoko rastjo inflacije, čeprav so to stvari, ki jih verjetno vidita in slišita vsak dan, smo vendar izpostavili probleme - saj to so resnično naši lastni, Elkrojevi problemi in vseh, ki delamo v tem našem drugem domu. Dr. Boris Šušar državni sekretar in podsekretarka Branka Kostič na obisku v Elkroju Sklepni razgovor je prinesel sledeče: Ugotavljata, da smo zdravo podjetje, na pravi poti obstoja in nadaljnjega razvoja. Naši ukrepi in postopki pri delu - tako v fizičnem, kot v strokovnem smislu - so pravilni, vendar tudi na ministrstvu vedo, da časi tekstilni in konfekcijski panogi niso naklonjeni. Prepričana sta, da pa je podjetjem, kot smo mi, potrebno pri določenih projektih priskočiti na pomoč, saj se zavedata, da se vložek v zdravo podjetje vedno obrestuje. Skupno smo prišli do sklepne ugotovitve, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo in da bomo pri nadaljevanju kasnejšega dela v trženje in marketing le pridobili določeno (pa čeprav majhno) podporo in priznanje na državnem nivoju. Vera Pečnik Blaženka Tkalčič In naša proizvodnja v letu 1998? Leto 1998 je bilo za nas eno najtežjih doslej. To, kar so nam mnogi napovedovali že pred začetkom leta, se je žal uresničilo v proizvodnem sektorju. S težavami smo se srečevali v vseh oddelkih, seveda pa se te niso začele pojavljati šele letos, ampak so bile v veliki meri pričakovane, ker so bile tako posledica razmer na tržišču, kakor tudi posledica nekoliko zastarane opreme. V začetku leta smo najprej reševali oddelek avtomatske priprave dela. Računalniški opremi je malce potekel čas, zato smo imeli probleme z našimi inozemskimi partnerji. Kljub temu, da smo v letu 1997 menjali verzijo, ni bilo dovolj, ker so imeli računalnik in delovne postaje premajhno kapaciteto za nove programe. Poleg tega je zastaral tudi modem - računalniška povezava z našimi partnerji. Zato je prihajalo do zastojev pri pošiljanju informacij, v samem oddelku pa se je zaradi dolgih odzivnih časov pojavljalo dosti dodatnega dela. V mesecu aprilu smo zato sklenili s firmo ASSVST pogodbo o zamenjavi opreme in modema, ter dodatno linijo za ISDN. V mesecu avgustu smo to tudi izvedli in nato premagali še nekaj začetnih težav. Še preden smo ta oddelek rešili, nas je udaril naslednji dogodek, katerega so zelo občutili tudi delavci v proizvodnji. V začetku meseca maja nam je odpovedala sodelovanje firma Brax. Čeprav smo že nekaj časa vedeli, da se bo to zgodilo, smo vendar pričakovali, da nam bodo povedali pravi čas, kar je bilo tudi dogovorjeno. Brax se je odločil drugače. Odpoved je prišla sredi sezone, izpolnili pa niso niti v mesecu februarju sklenjene pogodbe. Za firmo Brax je v Elkroju delalo okoli 100 delavcev, kar je v PE Mozirje pomenilo eno tretjino proizvodnje. Po odpovedi smo začeli intenzivno iskati nove firme in tudi uspeli. Zavedali smo se, da bomo izpad morali nadomestiti z več novimi, nemogoče pa je bilo v celoti poiskati moški program. To nam je sicer delno uspelo s firmo BOSS. Ostalo smo nadomestili z ženskimi programi. V proizvodnji se že dalj časa srečujemo s problemom krojenja. Velikost delovnih nalogov se v zadnjih letih iz sezone v sezono manjša, vzporedno s tem raste število delovnih nalogov. Posledica tega je povečan obseg dela v pripravi in krojilnici. Ko smo leta 1992 kupili cutter ni bil noben problem skrojiti v Pomemben obisk v proizvodnji, gospa Branka Kostič, državna podsekretarka na ministrstvu za gospodarstvo dveh izmenah 4000 hlač. Sedanja dnevna kapaciteta znaša okoli 2.700 - 3.000 kom hlač dnevno, da pa to naredimo, je potrebno veliko dodatnega dela ob prostih sobotah in na cutterju v tretji izmeni - ponoči. Na tedenskih sestankih s skupinovodji smo prišli večkrat do zaključka, da bi bil plan dosežen, če bi bilo dovolj skrojeno. Zaradi tega smo se kljub temu, daje bil cutter planiran šele v letu 1999 odločili za takojšnjo nabavo. Konec septembra smo sklenili pogodbo. Ker pa nam ga bodo naredili po naročilu, je potrebno čakati dva meseca. Montaža in priučevanje bo izvedeno v mesecu decembru. Prostor zanj smo pripravili že oktobra v času medsezone. Istočasno nam bodo menjali program na starem cutteiju z novo verzijo. To so bili samo trije naj večji dogodki v našem sektorju, bilo pa je veliko manjših, kateri so nam tako ali drugače grenili ali lepšali naše delovne dneve. V letu 1999 želim vsem sodelavcem, da bi probleme, s katerimi se srečujemo v službi in doma, lahko premagovali z veliko mero dobre volje in strpnosti do ljudi okoli sebe. Če temu dodamo še kanček ljubezni do sočloveka, bo težav veliko manj. Marija FRANKO Trudimo se tudi v tujini CARIER Prodane količine za naslednjo sezono so se po nekaj uspešnih zadnjih sezonah zmanjšale. Analizirali smo dogajanja na vsakem tujem tržišču posebej. Zmanjšane količine se pojavljajo na vseh trgih, še najbolj prodaja na nizozemskem in danskem trgu. Najvažnejši vzroki so naslednji: - Po razgovorih z našimi kupci je opaziti močno zmanjšano prodajo končnim potrošnikom. Zaradi vročega poletja se klasične hlače, kijih največ izvažamo, niso dobro prodajale in so ostale delno na zalogi. Poletne hlače bo potrebno prodati naslednjo pomlad in v tem smislu so kupci zaključevali manjše količine. - Po nekaj letih prodiranja na tuje trge smo si pridobili določen krog trgovcev. Vedno smo izhajali iz dejstva, da bomo po eni ali dveh dobro izdobavljenih poskusnih sezonah pridobili večja naročila. Žal se to ne uresničuje v vseh primerih. V evropskem prostoru, v istem segmentu in istem cenovnem razredu obstaja še nekaj proizvajalcev hlač, ki so nam neposredni konkurenti. Njihovi izdelki niso slabši od naših. Ravno tako kot Elkroj se prebijajo in težijo za večjim tržnim deležem ali pa so že uveljavljeni pri naših obstoječih ali naših potencialnih kupcih in z zniževanjem cen posegajo v naš cenovni segment. Propagandno so zelo agresivni. - Vzrok za zmanjšanje na trgu Danske je sprememba lastnišva pri našem največjem kupcu. Spremenila se je poslovna politika in kupec, kije v zadnji sezoni kupil več kot 3000 hlač, je za 1/99 naročil manj. Borba za trg bo vse večja. Z namenom, da bi bistveno povečali prodajo, smo se odločili za usmerjeno investiranje v propagandne namene. Dosedanje investicije v te namene so bile zelo majhne. Obsegale so samo nastop na sejmu Herren-Mode-Woche v Koelnu in nekaj oglasov v specializirani konfekcijski reviji Mannen-Mode na Nizozemskem. V letu 1999 bomo reklamne akcije usmerili predvsem v severne dežele Evrope. Tam prodaja poteka že več kot 13 sezon, imamo cca 70 aktivnih kupcev, ki malo že poznajo blagovno znamko CARIER. Reklamna aktivnost bo usmerjena bolj v končnega potrošnika in manj v naše kupce-trgovce. Sredstva, s katerimi bomo promovirali pa bodo veliki ulični plakati, osvetljeni foto-plakati za opremo dela trgovin in časopisni oglasi. V manjšem delu bomo te aktivnosti izvajali tudi na nekaterih drugih trgih, na pomembnejših prodajnih mestih. DELMOD Prodaja programa City Combi, Seasons in plaščev ter jaken v Sloveniji in Hrvaškem poteka že več kot 10 sezon. Po rahlem padcu prodaje v tretji in četrti sezoni so ta oblačila našla svoj prostor pri slovenskih potrošnicah. Prodaja se iz sezone v sezono veča in že dolgo presega prvotno oceno o največji možni prodaji. Promet, ki ga ustvarjamo s to prodajo ni več zanemarljiv v skupnem prometu Elkroja. V tekoči sezoni smo letos prvič predstavili slovenskemu trgu tudi svečani program Comby Feminin, ki ga na našem trgu ni ravno veliko in upamo, da bo naletel na ugoden odziv. Boštjan Erjavec - doma in v tujini Boštjan Erjavec Predala in njen utrip na trsu Jesen se že preveša v zimo, pravega utripa prodaje pa še vedno ni. Zal so nekatere “črnoglede” napovedi takšne, da bo ta sezona ena najmanj prodajnih v zadnjih letih. Vsi iščemo vzroke na vseh mogočih področjih, vendar pravega ne najdemo. Kljub vsem težavam moramo sezono zaključiti tako ali drugače in seveda prodati vsaj sezonsko blago (žamet, flanela). Ostali materiali, ki so še na zalogi, nimajo stroge sezone in se bodo lahko prodajali še v prihodnji pomladanski sezoni. Na trgu je zelo velika ponudba blaga, to je visokokvalitetnega in modnega ter seveda tudi veliko slabega in poceni. Glede na razmere, ki vladajo na trgu še vedno zelo veliko ljudi kupuje tako v Italiji, Avstriji in žal tudi na Madžarskem. Modne zapovedi za to jesen so bile tako v žametu, flaneli, twidih, strečih in sicer naj bi še vedno bili modni rjavi odtenki. Žal se je izkazalo drugače, predvsem v ženskem programu je na prvo mesto stopila siva barva v tako množičnem povpraševanju, da je presenetila tako trgovce, kot proizvajalce. Poleg sive je še vedno najbolj prodajna črna in modra, ter delno drap. Tako je napovedujoča rjava barva potisnjena v ozadje in ostaja na lagerju. V moškem programu ni tako strogo določeno, vendar se kljub temu najbolje prodaja v barvah črna in siva, ter modra, zelena in rjava pa veliko manj. Žal je tudi napovedana camel barva v žametu slabo prodajna. Tudi tu je vodilna v ženskem črna, siva in drap, ter drap in olivno zelena za moške. V tej ponudbi na trgu in hitrem menjavanju mode predvsem v barvah je težko biti dovolj hiter in pameten. Prav iz teh razlogov seje že večkrat pokazalo, daje zlata sredina še vedno najboljša. Ker pa so letos modne tudi pletenine in s tem tudi dolga krila, je delno vzrok v manjši prodaji ženskih hlač tudi v tem. Prav iz vseh teh razlogov je še kako pomembno, da je kolekcija pravilno zastavljena, ter da je modni (dopolnilni) program treba napraviti v kratkem času. Proizvodnja mora slediti prodaji, ker le tako smo lahko na trgu konkurenčni in hitri. Ker pa se že bliža novo zaključevanje za jesen 1999, smo z “eno nogo” že v novi sezoni in razmišljanjih, kako naprej. Danica Pečnik Kar velik del '‘prodajnih " ljudi se zaveda odgovornosti I ati prinaša predlce zakona davka na dodane vrednost (DDV)? Davek na dodano vrednost je obvezna vrsta prometnega davka v državah članicah Evropske unije. Pri nas ga vlada načrtuje uvesti 1.7.1999, namesto dosedanjih prometnih davkov je značilno da: - davčni zavezanec plača davek le od svoje dodane vrednosti - še obračunava pri vsakem prometu proizvodov ali storitev, razen pri izvozu proizvodov in storitev, torej tudi pri prometu opreme in rezervnih delov - ga obračunavajo vsi, ki opravljajo promet proizvodov ali storitev, razen davčnih zavezancev, ki so ustvarili v zadnjih 12 mesecih manj kot 5.000.000 SIT prometa - ima samo dve davčni stopnji: splošno - 19% in znižano 8 % - je fakturirana realizacija osnova za obračun tega davka - gaje možno poračunavati z vstopnim, to je nabavnim davkom, kar pomeni, da zavezanec plačuje samo razliko med davkom zaračunanim pri prodaji in davkom, zaračunanim njemu pri nabavi. Znižana davčna stopnja - 8%, kar se tiče našega poslovanja, bo pomembna pri prehrambenih proizvodih, vodi, javnemu prevozu ljudi, reklamni dejavnosti in vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš, vse ostalo bo obremenjeno z 19 % davkom na dodano vrednost (DDV). Obračunavanje in plačevanje omenjenega davka temelji na zakonu o davčnem postopku, ki določa, da: - davčni zavezanec samo obračunava in plačuje DDV - je davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun DDV, koledarski mesec ali koledarsko tromesečje, - je rok za predložitev obračuna DDV davčnemu uradu do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, za dokončni obračun za preteklo leto pa do 31. marca tekočega leta - je rok za plačilo DDV do dneva predložitve mesečnega ali trimesečnega obračuna - če davčni zavezanec zahteva vračilo davka zaradi preplačila, mu ga davčni urad vme v 30 - 90 dneh po prejemu obračuna DDV. Firma kot davčni zavezanec je dolžna zagotoviti vse podatke, ki so potrebni za obračunavanje in plačevanje DDV, predvsem pa: - podatke o fakturirani realizaciji in od nje obračunanem davku ločeno za proizvode in storitve in ločeno za uvoz in domači trg - podatke o vstopnem davku, ločeno za proizvode in storitve in ločeno za uvoz in domači trg in - knjigo izdanih in knjigo prejetih računov Po ocenah strokovnih institucij se bodo z uvedbo davka na dodano vrednost povečale meloprodajne cene do 5 odstotne točke. Pri nas v podjetjih pa bo njegova uvedba vplivala predvsem na slabšo likvidnostno situacijo. Ocnejujemo, da bo potrebno v začetnem obdobju v ta namen najeti določena premostitvena finančna sredstva v višini 20 - 30 milijonov SIT. To pa zato, ker bo potrebno z vsakokratno nabavo proizvodov ali storitev od dobaviteljev plačati tudi takoimenovani vstopni davek, medtem, ko ga bomo mi pokasirali od naših kupcev z velikim časovnim zamikom kot izstopni davek. Razen tega pa bo potrebno ugotoviti po fakturah iz teh dveh davkov razliko in obračunati ter plačati to razliko kot davek na dodano vrednost davčnemu uradu v veliko krajšem času, kot ga bomo mi dobili s plačilom kupčevih faktur. Zato bo v bodoče še veliko bolj pomembno doseganje pravočasnih plačil od strani kupcev. To je le nekaj značilnosti iz predloga zakona o davku na dodano vrednost. Prav gotovo še bodo sledile spremembe, ko bo zakon obravnavan v Državnem zbom Republike Slovenije, predvidoma še letošnje leto. In med tem časom je bil zakon o davku na dodano vrednost sprejet, nanj pa je dan “veto”. Dekleta, ki bodo tudi imela opravka z DDV Franc Finkst Izobraževanje delavcev Zavedamo se, da znanje, ki ga ne dopolnjujemo in obnavljamo zelo hitro zastari, zato tudi izobraževanju v našem podjetju posvečamo precejšnjo pozornost. Kakor vsi vemo, je v pripravi nova pokojninska zakonodaja. Posveta glede sprememb seje v mesecu januarju udeležila Zora Štrucl. Veliko je novosti in sprememb na področju zunanje trgovine. Posveta so se udeležili delavci, ki delajo v tem oddelku. V mesecu februarju je Univerza v Mariboru - fakulteta za strojništvo pripravila simpozij o “Oblačilnem inženirstvu”. Simpozija so se udeležile delavke iz proizvodno tehničnega sektorja. Menimo, da nam pri delu z ljudmi še precej manjka, zato smo organizirali seminar “Pogovor - način reševanja problemov” za vse vodje skupin. Seminar sta vodili ga. Alenka Klemenčič in Darinka Cvetko, obe dipl. psihologinji. O vključevanju podjetij v EU, denarni in tečajni politiki, ukrepih za večjo konkurenčnost je seminar poslušal vodja FRS-ja. Za vse novo zaposlene delavce je izobraževanje iz varstva pri delu izvedel ref. za varstvo pri delu. Kreatorka seje udeležila I. in II. modne delavnice centra za modo in namagement, katero je pripravil tekstilni inštitut Maribor. Za vodilne in vodstvene delavce smo v sodelovanju z Zavodom za varstvo pri delu republike Slovenije organizirali obdobni seminar iz varstva pri delu in varstva pred požarom. V letošnjem letu smo tudi v naši firmi dobili internet in elektronsko pošto in smo organizirali izobraževanje o tem za vse vodilne delavce in delavce, ki delajo v AOP. Ga. Renate Bruegemann je vodila svetovanje za izdelavo kolekcije pomlad-poletje 1999. O sodobnem vodenju kakovosti je delavce v kar največji možni meri skušal seznaniti mag. Albin Repše. V tem letu nadaljujemo s prenovo informacijskega sistema. Zato je bila za delavce iz proizvodno tehničnega sektorja organizirana predstavitev funkcionalnega diagrama za izgradnjo računalniško podprte proizvodnje. Delavke, ki delajo na ASSYSTU so se udeležile seminarja ASSVCAD na Inštitutu za tekstilne in konfekcijske procese. O predlogu sprememb carinskega zakona sta se seminarja na GZ Celje udeležili dve delavki iz oddelka zunanje trgovine. Informacije o celovitem izkoriščanju uporabe pregledov in izpisov, kijih nudi nova računalniška programska podpora za področje prodaje so podali delavci iz AOP na predavanju, ki so se ga udeležili vsi delavci iz oddelka prodaje in nabave. Izobraževanje v Elkmju. Od leve proti desni: Blaženka Tkalčič, vodja projekta obvladovanja stroškov, prof. dr. Hans Ferk, idejni vodja, Marija Vrtačnik, predsednica uprave, Ciril Zavolovšek, predsednik nadzornega sveta, Vera Pečnik, član uprave, Tanja Smolnikar, pomočnica projekta. V drugi polovici leta smo s pomočjo prof. dr. Ferka začeli s celovito optimizacijo podjetniških procesov, pri kateri sodelujemo vsi delavci strokovnih služb. Seminarja o uvozu, izvozu in davku na dodano vrednost sta se udeležili delavki v izvoznem oddelku. Seminarja o davku na dodano vrednost sta se udeležila tudi delavca iz FRS-a. Modnih smernic za pokolekcijo in naslednjo sezono sta se udeležili delavki, ki delata v kreaciji. Obdobno usposabljanje in preverjanje znanja iz varstva pri delu za vse zaposlene je v tem obdobju izvajal ref. za varstvo pri delu Janez Kolar. Če povzamemo izobraževanja v tem letu, je bilo največ izobraževanj v izvoznem oddelku, delavcev v FRS-ju - davek na dodano vrednost ter delavk v kreaciji - glede modnih smernic v prihodnje. Zora Štrucl Osebnostni razsol na Obstoj in poslovanje podjetja sta v veliki meri poleg poslovnega okolja odvisna tudi od ciljev ter vizije razvoja podjetja. Pomemben cilj razvoja mora biti tudi osebnostni razvoj posameznika na delovnem mestu. Dolgoročne cilje in vizijo podjetja praviloma določa manager, ki si za cilj določi čimboljši poslovni rezultat. Pri tem prihaja do vsemogočih težav. Uspešno reševanje problemov in uveljavljanje interesov privede podjetje navzgor v večjo uspešnost, pri čemer se skuša iz zaposlenih intisniti kar največ, kar lahko prispeva k uspehu organizacije. Seveda pa je to proces. Razmere v podjetju nikoli ne bodo tako idealne, da se ne bi soočili z negotovostjo, z dvomi, skrbmi in problemi. To je dobro, kajti le-ti so nosilci razvoja. Tako zaposleni, kot tudi podjetje so podvrženi konkurenčnemu boju za obstanek. Zaposleni naj bi se nenehno spraševali, kako zadoščati kriterijem kvalitetnega dela, kako pokazati svoje znanje in na katerih področjih se dodatno izpopolniti, da bi lahko dosegli, ali celo presegli pričakovane rezultate. Pomembno je, da zaposleni spremljajo obstoječo situacijo v podjetju. Management pa mora z informacijskimi povezavami znotraj podjetja delovnem mestu in navzven s skrbno izdelano strategijo kadrovanja, preko vključenosti posameznega delovnega mesta v to strategijo kadrovanja in v načrt uspeha podjetja zagotavljati celosten pristop, ki pomeni doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Delovno mesto mora pomeniti vrednoto tako zaposlenemu, kakor tudi delodajalcu. Vlaganje v kadre je vsekakor nujno za dolgoročen vsesplošen razvoj podjetja, a je tudi proces, ki pomeni poistovetenje osebnega razvoja z razvojem podjetja in s tem večjo stopnjo pripadnosti podjetju. Zelo pomembno pri razvoju je znotraj panožno in medpanožno povezovanje gospodarskih subjektov, ne le na kapitalski, temveč tudi na kadrovsko-izobraževalni ravni, saj je v današnjem času spreminjajočih se pogojev poslovanja pomembno, da si sorodna podjetja na domačem trgu ne konkurirajo, temveč da se sorodni oz. enaki interesi podjetij povezujejo, predvsem z namenom kvalitetnejštega prodora in nastopanja na tujih trgih. Povzeto iz revije “Delo in kadri” Zora Štrucl Zorka ljudem mnogokrat pomaga reševati tudi osebne Cragi bralci FJ2CJA! Tam, v beli Ljubljani, imamo gospoda Francija Trstenjaka, dobrega prijatelja, glavnega in odgovornega urednika Radia OGNJIŠČE, ki Vam ga želimo v naši praznični številki še posebej predstaviti. Zastavili smo mu nekaj vprašanj - odgovore pa preberite Gospod FRANCI TRSTENJAK, DUŠA "KLICA DOBROTE”, glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče sami: Če ni skrivnost,gospod Trstenjak, kaj je Vas v vaši mladosti privedlo na to lepo, za nas navadne smrtnike pa tako težko pot? Skrivnost ni in hkrati je. Z veseljem bi vam rad odgovoril, zakaj sem se odločil za duhovništvo, vendar je to težko z besedo zaobjeti. Zato ostaja skrivnost, ki pa jo čutim v sebi. To je božji klic, na katerega sem odgovoril s svojim zavestnim in svobodnim: DA. Je pa res, daje bil ta klic glasnejši v času vojaščine, zato sem se ob vrnitvi domov odločil, da se vpišem v Bogoslovje in na teološko fakulteto. Ste "Štajerc” v Ljubljani. Vemo, da ste srečni pri svojem delu kot glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče - kaj pa drugače? Svojih korenin nikoli ne zatajim, sicer pa me včasih govorica izdaja. S svojo štajersko naturo bi rad “omehčal” tudi druge, predvsem tiste, ki menijo, da so pravi ali ponarejeni Ljubljančani nekaj, več. Sebi in drugim bi rad vcepil v zavest, daje najpomembnejše, da smo Slovenci. Zato mi je prebujanje zavesti slovenstva ena izmed primarnih nalog, ki bi jih rad uresničil kot človek, kot duhovnik in urednik radijske postaje. KLIC DOBROTE - rojstvo in vpetost Vas, kot "duše” prireditve? To je moj “otrok”. Stiska leta 1991 po katastrofalnih poplavah je narekovala, da se rodi dobrodelna prireditev. Mislil sem, da bo to le enkrat. Toda zadovoljstvo med nastopajočimi in obiskovalci meje gnalo, da pripravim dmgega, tretjega... letos že osmega. Vesel sem, daje prireditev postala ena izmed najbolj odmevnih tovrstnih prireditev, ki je zanimiva za gledalce v dvorani in gledalce oz. poslušalce pred televizijskimi in radijskimi sprejemniki. In kaj Vas je, pred nekaj leti, pripeljalo v Elkroj? Od kod nas poznate? Najprej na zadnje vprašanje: poznam Vas iz trgovin, ko sem iskal hlače oz. suknjiče. Mislim, da sem jih kar nekaj “ponosil”, preden sem prišel v kontakt z Vašim vodstvom. Seveda je za to srečanje “kriv” Klic dobrote: na mojo prošnjo, da bi Elkroj oblekel voditelje, ste odgovorili pozitivno. Tri voditeljice in trije voditelji so se na odru “pojavili” v Elkrojevih oblačilih; najbrž svojevrstna modna revija in predstavitev Vaših izdelkov. Kaj bi povedali bralcem KROJA, ki so naši sodelavci in seveda, kaj nam vsem, gledano z vašo dušo in očmi, želite v letu 1999? Najprej želim prav vsem, da bi vas delo razveseljevalo, da bi bili ponosni na opravljeno delo. potem vam želim, da bi si prizadevali za dobre in kolegialne odnose; lete ne more “diktirati” vodstvo, tudi ni mogoč čudežni napoj. Vsak posameznik lahko največ prispeva za prijetno vzdušje oz. vsak posameznik lahko vnaša v odnose nemir, zavist, ljubosumje... Zato: proč z negativnim!. Če pa se včasih nad kolektivom zgrinjajo sivi oblaki, potem vas naj navdaja upanje, da se za oblaki skriva sonce. V letu 1999 vam želim notranjega miru, s katerim boste bogatili sebe, svoje najdražje in sodelavce. Sreča se ne skriva zunaj nas, marveč jo nosimo v sebi. Zato jo iščite in jo razdajajte naprej. Bodite zagovorniki razumevanja, tolerance, spoštovanja, odprtosti. Le-to je jamstvo, da se bomo z upanjem poslovili od drugega tisočletja in začeli s tretjim tisočletjem. Hvala, gospod Franci Trstenjak in še mnogo, mnogo dobrih oddaj z željo, da bi bili Vaši božični prazniki ožarjeni s prijateljstvom in ljubeznijo, ki jo znate tako nesebično darovati. Naj bo leto 1999 polno veselih in presenetljivih radosti v krogu ljudi, ki jih imate radi. Vaši in Elkrojevi prijatelji Z zecdcvinc k identiteti in samozavesti Prof. dr. Hans FERK - človek, ki verjame v uspeh Kot rojaka Slovenca bi me predvsem veselilo, če Slovenci najdejo oziroma poglobijo svojo identiteto, z nemotenim pogledom v celovito preteklost in z odločnostjo ter ponosom v bodočnost. V menjajoči zgodovini se niso slovenski predeli uklonili turškim napadom, ne Napoleonovim regimentom in tudi ne Hitlerjevemu ubijalskemu pritisku. Zgodovina in pripadajoči sistemi so zapustili sledi, niso pa zmogli slovenski narod podrediti. Obratno! Slovenci so vstali kakor staroegipčanski feniks iz ognja in so ustanovili - kljub ali proti začetnim mednarodnim uporom - svojo državo. Slovencem seje po pogajanjih končno priznala samostojnost po mednarodnem pravu. Da pa še utrdimo svojo zavest, notranjo gotovost in identiteto, je potrebno, da se v našo zgodovimo poglobimo in se z njo vsekakor sprijaznimo. Kajti korenine segajo v preteklost, iz katere vlečemo našo eksistenco. K poglobitvi mi prosim dovolite obsežnejšo obrazložitev. Na našem ozemlju so med drugimi bivali Iliri, Kelti in Rimljani. Pokristjanjenje, ki je predstavljalo veliko pomembnost v celoviti kulturi, je bilo končano v 8. stoletju (misionarji so bili med drugimi: Virgil iz Irske in Bonifacius iz Anglije, takratni Salzburški škofje; pred tem tudi Rimljani). V starem Rimu je bila zakonito vpeljana rimska vera okoli leta 350, Francija je bila pokristjanjena v 5,/6. stoletju (Clodvvig), Nemčija v 7. stoletju, Madžarska bistveno v 10. stoletju (Geza I.). Po priselitvi Slovanov v 6. stoletju in sicer od 8. (Borut I.) do začetka 11. stoletja je obstojala s spremembami Karantanija (predhodnica Slovenije), ki seje borila proti vpadom Avarjev, iz današnje Madžarske in Bavarcev na drugi strani. Karantanskim knezom so sledili Bavarci, Franki, Stauferji, Welfi, nato Babenberžani, Čehi (60 let) in 636 let (od 1282 do 1918) Habsburžani. Pred samoosvoboditvijo je današnja Slovenija preživela do 1804 v Rimsko-nemškem cesarstvu in od 1804 do 1918 v novo ustanovljenem Avstrijskem cesarstvu; od 1918 do 1929 v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; od 1929 do 1941 v Kraljevini Jugoslaviji, od 1941 do 1945 v okupaciji in od 1945 do 1991 v SFRJ. Od razpada prve skupne slovensko in nemško govoreče države, Karantanije, do samostojne Slovenije, je trajalo 9 stoletij (kot primerjava je: Naša sosednja država Italija je potrebovala za svojo združitev celo 12 stoletij). Predno seje v letu 1870 ustanovila, so današnji predeli Italije živeli pod Normani, Franki, Stauferji, Welfi, Španci, Francozi in Habsburžani. Tudi Nemčija je v začetku 19. stoletja štela okoli 230 posameznih malih držav, ki jih je Bismarck v 2. polovici 19. stoletja združil. Pred tem je 22 Habsburžanskih cesarjev (več kot nemških!) vladalo čez Rimsko-nemško cesarstvo. Postavi se lahko vprašanje, v kakšni meri je odvisna identiteta vsakega posameznika in naroda od svoje preteklosti? Smo našli Sllovenci svojo identiteto ali se sramujemo svoje zgodovine - oziroma je nočemo sprejeti? Naša preteklost je bistveno vgrajena v zgodovino srednjeevropskih držav. Fevdalizem ni samo prevladoval v Sloveniji. Prav tako so vladali v takratni Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji in Angliji deželni gospodje čez večji del ljudstva, kakor v Poljski in posebno v Rusiji (osebni tlačani do 1917). Tudi Karantanski knezi, kakor Goriški in Celjski grofje (do 15. stoletja) so bili fevdalci. Najvišjo stopnjo fevdalizma v Evropi, absolutizem, so doživeli Francozi pod Ludvikom XIV. Zavest Francozov je danes ena izmed najvišjih. In tudi tam so med drugim in deloma vladali Rimljani, Španci, Nemci in Angleži. Kakor nam je poznano, pišejo zgodovino povsod na svetu žal zmagovalci. V Sloveniji smo preživeli v prejšnjih stoletjih in zadnjih časih različne gospodarsko-politične sisteme, z več ali manj slabimi in dobrimi lastnostmi, od fevdalizma preko socializma do demokracije (tudi zadnja ni stalno racionalna). Nedvomno, ali je bila preteklost pozitivno ali negativno usmerjena, v vsakem primeru vpliva zgodovina temeljito na našo identiteto Če želimo ali ne, zgodovina se mora sprejeti, ker realno obstoja. Vse kar seje našim prednikom primerilo, iz tega črpamo individualno in narodno zavest - seveda pri odobravanju celovite in resnične (zgodovinske) preteklosti. Zgolj z zgodovino, od vseh dobrih in krutih začetkov do danes, poglobimo našo identiteto in zgolj tako dosežemo narodni ponos. -Amerikanci n.pr. imajo kratko preteklost (od 1776), dejstvo, pod katerim trpi včasih tudi njihova identiteta. Slovenska zgodovina je nedvomno srednjeevropskega porekla, tako tudi kultura in končno identieta. Tega se moramo zavedati. Dragi bralci glasila “KROJ” in mogoče tega prispevka, želel bi Vas prositi za razumevanje, da ni obstojal cilj, komu soliti pamet. Tukaj bi naj bil samo kratek osnutek analize naše preteklosti. Kot ekonomist se kočno tudi oproščam zgodovinarjem in slavistom za kakršnekoli nepopolnosti. Z vsemi dobrimi željami in prisrčnimi pozdravi v Elkroj! Prof Dr. Hans Ferk Feldafing v bližini Muenchna, 3.12.1998 Vedenje vedi! vpliva na uspešnost pedietii Vedno bolj ugotavljamo, da so v današnjem dinamičnem okolju hitrih sprememb uspešna predvsem podjetja, ki se oddaljujejo od klasičnega upravljanja in vodenja ter gradijo svoje konkurenčne prednosti predvsem v boljšem izkoriščanju človeških potencialov. Novi načini vodenja in motiviranja sodelavcev, spoštovanje vsakega posameznika, razvijanje teamskega dela in spodbujanje kooperativnih odnosov med vsemi zaposlenimi lahko spodbudijo še uspešnejše delovanje podjetij na prehodu v tretje tisočletje. Vodilni delavci lahko s svojimi osebnostnimi lastnostmi, vedenjem in stilom vodenja ustvarijo med ožjimi sodelavci in vsemi zaposlenimi v podjetju organizacijsko klimo, ki bo spodbujala kreativnost, medsebojno sodelovanje in pripravljenost za delo v teamih. Podjetje namreč ni le tehnično-ekonomski sistem in le-tega se najbrž v naši družbi premalo zavedamo. Uspešen vodja mora pri ravnanju v podjetju upoštevati tudi psihološke in sociološke vidike vodenja, ki so določeni z medsebojnimi odnosi, komunikacijo in medsebojno potrebnostjo vseh, ki delajo v podjetju. Vodenje je narmeč sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev v učinkovito izvajanje operativnih nalog in doseganje dolgoročnih, strateško zastavljenih ciljev podjetja. Za dolgoročno rast podjetja je ključna naloga podjetnika, da postane dober povezovalec poslovnih funkcij podjetja in uspešen vodja, ki razvija človeške potenciale. Sodobni podjetniki delujejo v teamu in se zavedajo nevarnosti prevelike centralizacije odločanja in odgovornosti v eni osebi. Uspešno delovanje podjetja določajo tako ekonomski parametri (naraščanje prodaje, zmanjševanje stroškov), ki so kvantitativno merljivi in kvalitativni rezultati, ki prav tako označujejo učinke Elkroj gre naprej ! Le kaj je ostalo od njega v bivših delih Jugoslavije? Slika ne laže uspešnega vodje (pripravljenost sprejeti nove izzive, zadovoljstvo sodelavcev, pripadnost skupnim ciljem). Torej, velikokrat se v podjetniški praksi in pri vodenju nasploh, pojavlja vprašanje, kakšni so uspešni vodje. Ang. psiholog Meredith Belbin (1993) je ugotovil, daje uspešen vodja: - miren, hladnokrven, nevzkipljiv, - usmerjen k realnosti in praktičnosti, - ima visoko stopnjo samodiscipline - že po naravi ga preveva veselje do dela - sposoben motivirati druge člane teama - izven teama ni preveč odprt in zna v socialnih odnosih obdržati primemo distanco Idealen vodja je torej zelo podoben uspešnemu managerju, ki optimalno izrablja razpoložljive človeške, materialne in finančne vire. V stiku z ljudmi je pravi vodja enostaven, preprost in izjemno prilagodljiv. Po M. Belbinu je “uspešen vodja tisti, ki ie dovoli toleranten in vedno pripravljen poslušati druge, istočasno pa dovoli močan, da ie sposoben zavrniti njihov nasvet”. Povzeto iz časopisa GEA NOVICE Zora Štrucl Tako pa je v Elkroj na Prihovi 56 raj pa ASSrST? Oddelek za avtomatsko obdelavo krojnih slik-ASSVST -je bil v času kolektivnega dopusta povsem prenovljen, tako prostorsko, kot tudi z vidika računalniške opreme in programov. Prostorsko prenovo je v glavnem izvedel kar naš hišnik Vlado. Večji prostor in nov izgled pa pozitivno vplivata na razpoloženje nas, ki tu delamo. Vsi se morajo truditi... Glavni razlog za prenovo je bila menjava računalniške opreme. Prejšnji hardware (strojna oprema) je bil že zastarel in je bilo težko delati in sodelovati s tujimi partnerji, zato je bila nabava novega hardwara nujna. Z novo strojno opremo smo dokupili še eno delovno postajo, ki je namenjena konstmktorki Vilmi, tako je od avgusta naprej tudi vsa konstrukcija računalniško podprta. Menjava je obsegala tudi zamenjavo programa. Prejšnjo verzijo Relese 5 smo nadomestili z izpopolnjeno Relese 5.2. Nova verzija programa ima nekaj zanimivih, predvsem pa zelo uporabnih novosti, predvsem v konstrukciji. Z njimi smo se seznanili v času od 8. - 9.9.1998, ko je firma Assyst pri nas organizirala interno izobraževanje, kjer nam je njihova trenerka predstavila vse prednosti nove verzije, nam svetovala boljši oz. drugačen način dela. Novosti pa nimajo le prednosti, imajo tudi pomanjkljivosti oz. napake. Eno takšnih smo kar nekaj časa reševali tudi mi. Z novo verzijo smo namreč “dobili” tudi predolge zareze. Te so predstavljale veliko oviro pri delu naše proizvodnje, vendar z voljo in medsebojno pomočjo vseh smo premagali tudi to. ... in misliti V naprej pa Assystovci gledamo z optimizmom in dobro voljo, ki premaga še tako težke situacije. Veseli smo vsake novosti, pa naj bo še tako majhna, saj se zavedamo, da je najlepši mozaik sestavljen iz najmanjših delčkov. Želimo, da nam vsi, ki delate z nami poveste naše napake, saj jih bomo le na ta način lahko uspešno odpravili. ASSYSTOVCI Informatika ere v lete 1999 Kal na kakovost izdelkov? Prihajajoče leto bo tudi na področju izvajanja računalniške podpore informacijskemu sistemu podjetja (v nadaljevanju RPIS) Elkroj zelo zahtevno tako glede obsega, vsebine, kakor tudi terminskega plana realizacije nalog. To mislimo vsi - tudi Zala Osnovne operativne naloge na računalnikih Micro VAX, Alpha in PC opremi vsekakor ostajajo in to je: - vzdrževanje obstoječe računalniške strojne in programske opreme - pomoč neposrednim uporabnikom - odpravljanje težav pri uporabi in delovanju računalniške in programske opreme - nadzorovanje računalniškega omrežja oz. njegovih komponent Pri tem ne smemo pozabiti na zelo zahtevno delo pri prehodu na novo programsko opremo, ki temelji na relacijski podatkovni bazi Oracle. Področja, na katerih bo v prihajajočem letu potekalo največ aktivnosti in, ki bodo zahtevala največ angažiranosti, bodo vsekakor projekti, ki so že v fazi realizacije in tisti, katerih pričetek in konec realizacije se načrtuje za leto 1999. Za lažje razumevanje zahtevnosti in obsega dela (pri katerem bo potrebno sodelovanje tako vodstva podjetja, delavcev informatike, kakor tudi neposrednih uporabnikov), naj služi le številčni pregled del, ki jih bo potrebno opraviti: - blagajniško poslovanje - osnovna sredstva - 1SKOP (proizvodnja) - obračun plač - kadrovska evidenca - evidenca prisotnosti (opcija) Veliko pozornosti bo potrebno nameniti tudi izobraževanju tako na področju informacijskih orodij, aplikativne programske opreme, kot tudi PC orodij. Ravno tako nas čaka računalniško podprta vpeljava davka na dodano vrednost. Glede na naveden prikaz predvsem obsega dela (ne pa vsebine, ki je dosti bolj obširna), je lahko vsakomur jasno, da bo potrebno vložiti maksimalne napore za realizacijo nalog, kajti le v tem primeru lahko pračakujemo pravočasne in ustrezne informacije. Maksimiljan Ravnik Splošna ocena kvalitete za to obdobje je zadovoljiva, vendar na trenutke pade pod vso razumljivo mejo. Skoraj bi človek rekel, da se je vse zarotilo proti kakovostnemu delu. Velikokrat je vzrok za nekvaliteto v nas samih, saj določeno stvar podcenjujemo in ji zato ne polagamo dovolj pozornosti. Posledica pa so napake, kakršnih ni mogoče akceptirati. Posledično na kakovost vpliva tudi zahtevnost modela in tkanina ter različni zahtevnostni kriteriji po posameznih firmah, za katere proizvajamo. Nič pa se od tega ne razlikuje delo za domače tržišče. Kakovost zdaleč ni na zadovoljivi ravni, saj se nam % popravil veča. Da bi izboljšali obstoječe stanje, moramo delavce dobro podučiti, kako naj si sami izvajajo avtokontrolo kvalitetno oz. uspešno, da bodo znali presoditi, kaj je še sprejemljivo in kaj ne. Za nadgradnjo pa bi bilo mogoče uvesti kakšno letečo kontrolo na skupini, ki bi opozarjala na napake in tudi pomagala pri odpravi le-teh. S tem bi mogoče posledično lahko tudi zmanjšali obseg dela na končni kontroli. Zato, drage sodelavke - skupinovodkinje in vsi, ki delamo v Elkroju: kakovost in dobro delo je naša prva skrb, saj delamo izključno za naše kupce in od njih živimo. Mi si zaslužimo plačo šele takrat, ko kupec plača - in le za njega je ves naš trud. Naša glavna kontrolorka Glavni kontrolor Marta Ocvirk Svet delavcev in nadzcrni svet 30. oktobra 1998 smo imeli svet delavcev in nadzorni svet delniške družbe Elkroj. Že v navadi nam je, da najprej obvestimo o poslovni situaciji družbe za določeno obdobje svet delavcev, nato pa naše “nadzornike” za delo - nadzorni svet. In kaj smo obravnavali? Najprej seveda zapisnike in sklepe, nato pa je predsednica uprave, ga. Marija Vrtačnik, obrazložila poslovanje za 9 mesecev poslovnega leta, ter planske usmeritve za leto 1999. V razpravi, ki je sledila uvodni obrazložitvi predsednice uprave, kot kasneje na nadzornem svetu, predsednika Cirila Zavolovška, lahko na kratko strnemo ugotovitve: - da še vedno prepočasno za nas, pretežne izvoznike narašča marka v primerjavi z uradno inflacijo, - da so stroški dela delavcev preobremenjeni, - da imamo v državi izjemno finančno nedisciplino, - da država z določenimi ukrepi podpira cenen uvoz, - da imamo v našem podjetju pri povprečni starosti 32 let visoko stopnjo rodnosti, kar pa je pri mladem kolektivu razumljivo, - da nas čaka uvedba davka na dodano vrednost In kaj moramo narediti? Razprava je pokazala, da so vsi “zakladi” v nas samih, saj naše delo ni vredno nič, dokler izdelki niso plačani. Vsi v Elkroju delamo za našega kupca in ugotavljamo, da nas čaka ogromno pospešenega dela na področju kakovosti (na vseh nivojih), na zalogah tako gotovih izdelkov, kot repromaterialov, da moramo takoj do konca realizirati investicijo v krojilnici, ki je v teku in sočasno ogromno vlagati v pozitivno razmišljanje sodelavcev, v timsko delo in k sprotnemu reševanju problemov. Kljub izjemnim težavam na tržišču in recesiji na domačem in tujem trgu lahko ugotovimo, da izplačujemo plače še vedno v skladu s kolektivno pogodbo in nekoliko presegamo plače v panogi in da je naše poslovanje na “pozitivni nuli”. Želimo, da se vsi zavedamo, daje naše delo odvisno od nas samih, saj nadzorni svet resnično nadzira naše poslovanje, toda le od nas, zaposlenih, je odvisno, kakšna bo naša prihodnost. Mislimo dobro, delajmo kvalitetne izdelke, saj smo v tem letu samo zaradi površnosti in napak “spusitli” v zrak več kot eno plačo. Pri periodičnih obračunih dajemo poročilo našim solastnikom, toda še bolj se vsi zavedajmo, da smo večinski lastniki Elkroj a mi, ki smo tu zaposleni. Zato se navadimo, da takrat, ko ne delamo dobro, preanalizirajmo in dajmo poročilo o delu samemu sebi, saj bomo le takrat, ko se bomo zavedali svojih napak in jih s pozitivnim razmišljanjem tudi odpravili, postali pravi in resnični lastniki Elkroja, ki lahko v prihodnosti pričakujejo tudi dividende. Vera Pečnik Ljudje radi prisluhnejo Kunci sc naša nrihcdncst Do konca leta 1998 bo prodaja presegla plan in rezultat preteklega poslovnega leta. Glede na tržne razmere, ko je v Sloveniji veliko trgovskih hiš v zelo težki situaciji, konkurenca tako domača kot tuja pa vedno večja, smo z rezultatom zadovoljni, še posebno, ker je bila uspešno prodana tudi kolekcija PP 99. Lepe rezultate dosegamo v lastni trgovski mreži, kije naš najboljši kupec in bo prav tako presegla postavljen plan. Odločitev ukinitve prodajalne v Slovenj Gradcu in nadaljevanje v franšizni prodaji, je bila prava. Prav tako odprtje nove prodajalne v Celju, katera krije izpad prodaje pri nekaterih drugih trgovcih, ki so se preusmerili v cenen uvoz. Želel bi poudariti, da je situacija na trgu zelo težka in se bo še stopnjevala. Z davkom na dodano vrednost (nastopil bo 1.7.199 in bo 19 % - zdaj 10%) pričakujemo še dodatno zaostritev (upamo da kratkotrajno) na področju prodaje tekstila. Žeje očitno, da bomo večji del posledice novega davka čutili predvsem proizvajalci oblačil, bolj ... vse za kupce kot trgovci. V ta namen smo angažirali vse sile, da do datuma D čimbolj racionaliziramo zaloge in poslovanje v smislu znižanja stroškov, boljšega obračanja zalog in tržnih aktivnosti, da ublažimo udarec DDV-a. dejansko pričakujemo padec prodaje v avgustu in septembru 99. Image podjetja je področje, kateremu nameravamo v naslednjem obdobju posvetiti večjo pozornost in tako utrditi ter povečati svoj tržni delež. Naš cilj pri tem je še večja prepoznavnost Elkrojain njegovih blagovnih znamk na trgu, nuditi našim kupcem in potrošnikom visokokvaliteten prodajni servis ter ponuditi tržišču hlače z optimalnim razmerjem med ceno, kvaliteto in modnostjo naših izdelkov vseh blagovnih znamk. Na trgih bivše Jugoslavije smo in bomo prisotni v tolikšni meri, ki nam zagotavlja stabilno poslovanje glede na tržne razmere, ki tam vladajo. Leon Pekošak Proizvodna problematika v Šoštanju Pri našem delu v proizvodnji nas spremlja veliko težav in problemov, ki proizvodnjo upočasnijo in nemalokrat naredijo med delavkami veliko slabe volje in nezadovoljstva. Včasih te probleme rešimo tako, da proizvodnja lahko normalno teče, v nekaterih primerih pa so njihova posledica padec količine izdelanih komadov in vse preveč tudi slaba kvaliteta le-teh. V največ primerih je krivec seveda zahtevnejši material. Modni trendi narekujejo uporabo materialov, ki so za nošenje udobni, a žal za šivanje zelo zahtevni. Serije so povrh tega zelo majhne in nenehno je treba prilagajati nastavitev strojev. Postopki izdelave se prav tako menjavajo in tako večkrat prihaja na določenih operacijah do ozkih grl. Z materiali imajo vsekakor probleme tudi v krojilnici in ti prihajajo do šivalnice v obliki slabo skrojenih delov. To nam povzroča velikokrat kar nekaj dodatnega dela, predvsem pa jeze in slabe volje. Delavke zaradi tega določene operacije težje in počasneje opravijo in so tako oškodovane pri dosegu norme. V zadnjem času imamo spet veliko težav s kvaliteto. To so predvsem naši problemi, kijih skušamo čim bolje reševati. Včasih nam to uspe, včasih pa problemu ne pridemo do dna. Tak problem je trenutno obšivanje - potegnjeno ali pretrgano. Tmdimo se na vse načine, snele smo tudi prstane, pa kljub temu težavi še ni videti konca. Verjamem pa, da bomo tudi tu našli rešitev. Tudi izlet je "delo" in “sproščanje" V Šoštanju imamo tudi veliko bolniških izostankov, z manjšim številom ljudi je ponavadi nemogoče narediti zahtevano število komadov. Delavci, ki manjkajoče nadomeščajo, ne morejo narediti dovolj in ponavadi tudi ne tako kvalitetno. Lahko ugotovimo, da v letu skorajda ni meseca, ko bi bile skupine popolne glede na plan. Še veliko je problemov, malih in velikih, kijih vsi zaposleni še predobro poznamo. Le-te nam bo uspelo reševati in odpravljati le z medsebojnim sodelovanjem in prizadevanjem slehernega člena v organiazcijski in proizvodni verigi. Timsko delo, medsebojna pomoč in spoštovanje nam bodo pomagali prebroditi tudi to. Vzdrževanje In vzdrževalci V naši tovarni je vzdrževanje ključnega pomena za nemoten potek proizvodnje. Služba vzdrževanja odgovarja • za vzdrževanje krojil-nice, šivalnice, likalnice ter energetskih strojev in instalacije. Vsa vzdrževalna dela s opravljajo po navodilih proizvajalca in po navodilih standardov, ki smo jih osvojili takrat, ko smo pridobili certifikat ISO 9001. K dnevnemu in tedenskemu vzdrževanju štejemo čiščenje strojev in kontrolo mazanja. Pri mesečnih, polletnih in letnih remontih pa se opravljajo večja dela, kot so menjava olja, menjava izrabljenih delov in menjava ležajev. Za vsako organizirano vzdrževanje je bistvenega pomena tudi skladišče rezervnih delov, vodenje vstopne in izstopne evidence ter nabava. Vse te funckije se med seboj prepletajo in zahtevajo hitra reagiranja. V tej službi nas je zaposlenih 9 delavcev in vsi opravljamo različna dela, glede na to, kje nas ljudje oziroma stroji najbolj potrebujejo. Delovna mesta pokrivamo: za organizacijo in vodenje vzdrževanja skrbi eden delavec, trije zaposleni delavci opravljajo delo mehanika, eden opravlja kotlarska dela, eden skrbi za skladišče rezervnih delov, eden elektriko, eden elektroniko in eden za nabavo rezrevnih delov. Vsi zaposleni v vzdrževanju smo bili na šolanju ali na dodatnem izobraževanju pri različnih proizvajalcih strojev v tujini in doma. S tem nam je omogočeno lažje popravilo strojev, likalnih preš in ostalih naprav. Veliki odgovornosti in skrbnosti zaposlenih gre pripisati samoiniciativnosti pri izdelavi aparatov in tehničnih izboljšav, inovatorstvu na nekaterih strojih za hitrejše in lažje delo proizvodnje. Na to smo še posebej ponostni. Vsakdo, ki sodeluje v procesu vzdrževanja seje dolžan obnašati kot dober gospodar in storiti v vsakem trenutku najboljše. Vida Forstner Franci Hren ral se cbeta invalidskim ncdletiem? V Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb je določeno, da država z ekonomskimi olajšavami zagotavlja pogoje za uspešno poslovanje invalidskih podjetij. V povprečju predstavljajo olajšave 20 do 25 % celotnega prihodka, preostali delež pa si morajo invalidska podjetja zagotoviti sama s prodajo izdelkov ali storitev na trgu, kljub temu, da država invalidskim podjetjem zagotavlja ekonomske olajšave (sredstva iz naslova olajšav lahko porabi le za tehnološki razvoj ali ustvarjanje novih delovnih mest), pa podatki Agencije za plačilni promet o poslovnih rezultatih teh podjetij niso vzpodbudni. Podatki kažejo, da gospodarjenje v invalidskih podjetjih spremljajo težave in so poslovni napori vodstev pogosto usmerjeni v preživetje in ne v iskanje novih trgov in usposabljanje invalidov. Splošno znano je, da je produktivnost v invalidskih podjetjih med 60 in 70 %, kar pomeni, da invalidska podjetja s prodajo proizvodov in storitev ne zagotavljajo dovolj dohodka za preživetje. V tujini zato države iz sredstev proračuna in dotacij sofinancirajo dejavnost invalidskih podjetij. Tako znaša v Avstriji podpora države 33 % potrebnih sredstev, v Franciji 60%, na Nizozemskem celo 80 %. V Sloveniji je delež olajšav v invalidskih podjetjih med 20 in 25 % in je v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi državami najnižji. Prihodnost razvoja invalidskih podjetij v Slovenjii je vse prej kot vzpodbudna, saj zakonodaja na področju invalidskega varstva, ki je sicer še v pripravi napoveduje zmanjšanje že tako nizkih ekonomskih olajšav. Kot največji negativni učinek poslovanja invalidskih podjetij bo v prihodnjem letu vsekakor predstavljala uvedba davka na dodano vrednost. Sedanji predlog zakona namreč invalidska podjetja ne uvršča med kriterije za dodelitev ekonomskih olajšav pri DDV, zato bo njihovo poslovanje v veliki meri odvisno od tega v kolikšni meri bo Državni zbor R Slovenije ob sprejemanju zakona upošteval amandma ZIPS (Združenja invalidskih podjetij Slovenije, katerega član je tudi naše invalidsko podjetje), ki pravi, da se promet blaga in storitev invalidskih podjetij uvrsti v nižjo stopnjo DDV. Vsekakor bo odločitev DZ zelo pomembno vplivala na poslovanje invalidskih podjetij in s tem tudi posredno na varstvo invalidnih oseb. Kljub malo večji meri pesimizma pa želim celotnemu kolektivu Elkroja, da bi v prihajajočem letu skupno združili znanje in voljo z namenom ustvarjati kolektiv, na katerega bomo vsi ponosni. Franjo Remic Tudi Minka je v invalidskem podjetju kot vodja oddelka Zanimiva in uspešna pot 1. Ste zelo spoštovana oseba na GZS. Na kratko nam povejte, kje se je začela vaša uspešna pot in kako ste “pristali" na tein mestu, kot ste danes? Moja delovna pot se je po študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani začela v tovarni pletenin Rašica. Čeprav sem že med študijem, kot štipendist spoznavala organizacijo in delo v tovarni, mi je prevzem del vodje obratovnega knjigovodstva takoj po zaposlitvi pomenil kar velik izziv. Na Gospodarski zbornici sem se zaposlila leta 1970 v ekonomsko-finančni službi. Kot analitik sem sodelovala v strokovnih skupinah pri pripravljanju in izvajanju sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, pri ocenjevanju gospodarske politike in pogojev gospodarjenja in tudi pri ugotavljanju vzrokov boljših rezultatov gospodarjenja nekaterih podjetij. Spremembe v organiziranosti gospodarstva so se odrazile tudi na organiziranosti in vlogi gospodarske zbornice, nastala so panožna združenja. Po nekajletnem delu svetovalca v kabinetu predsednika zbornice sem sprejela ponujeno delo sekretarja v združenju kovinske industrije. Stalno poudarjanje nujnosti usmeritve slovenskega gospodarstva v izvoz se je potrdilo kot pravilno tudi ob razpadu Jugoslavije. Mislim, da je ohranitev gospodarskih aktivnosti tudi v času nastajanja nove slovenske države velika zasluga slovenskega gospodarskega managementa. In majčken delež pri tem ima tudi GZS, ki je v sodelovanju z zbornicami prostora Alpe-Jadran in drugimi evropskimi zbornicami utirala izvozne poti za slovensko blago in vse te svoje zveze uporabila tudi v prizadevanjih za mednarodno priznanje nove slovenske države. Kadrovskim spremembam v gospodarstvu so sledile tudi kadrovske spremembe v zbornici in tako sem konec leta 1995 pristala na mestu generalne sekretarke GZS. 2. Kaj Vi mislite o gospodarstvu danes in vlogi GZS? Normalen in stabilen razvoj družbe je možen samo, če ta materialna osnova, ki jo gospodarstvo ustvarja, omogoča razvoj drugih družbenih podsistemov in hkrati zadošča tudi za vlaganja v modernizacijo gospodarstva samega. To pa je temeljna dilema, ki je v Sloveniji ne rešujemo dobro. Že od leta 1993 ugotavljamo, da poraba vseh vrst narašča hitreje od rasti BDP in da so vlaganja v modernizacijo tehnologij, razvojno raziskovalno delo, informatiko in v izobraževanje kadrov v gospodarstvu prenizka. Slovenija nima več Francka Gabron, generalna sekretarka s predsednico uprave Elkroja uravnoteženega proračuna, nismo pa sposobni doseči političnega konsenza za zasuk v trendih delitve ustvarjenega BDP. Vsako leto zamika nujnih reform davčnega, pokojninskega in vrste drugih sistemov pa probleme, ki jim ne bomo mogli uiti, samo še zaostruje in nas odmika od možnosti vključevanja v EU. Zbornica na te probleme stalno opozarja in predlaga rešitve. Žal pa se mnenje gospodarstva premalo upošteva. Tako bodo naša podjetja za prihodnje leto morala računati na tri ključne probleme: - nekaj slabšo splošno konjunkturo na najpomembnejših tujih in domačih trgih - močne zahteve po nižanju cen - večjo in zahtevnejšo ter nervoznejšo konkurenco na najpomembnejših trgih. Pomembne evropske države so uspešno spravile v red javne finance in omejile porabo, kar povečuje njihovo konkurenčnost in s tem relativno slabi položaj slovenskih izvoznikov. Še vedno visoka inflacija pri nas in razkorak med domačimi stroški in rastjo tečaja pa dodatno zmanjšujejo konkurenčnost predvsem neto izvoznikov. Vloga Gospodarske zbornice je danes v Sloveniji trojna. Kot zastopnik gospodarstva predstavlja in zagovarja interese gospodarstva pred državo in delojemalci, izvaja vrsto javnih pooblastil, zlasti na področju izvoznih dokumentov, licenc v prometu in izobraževanju. V delovanju GZS je pomembno tudi opravljanje storitev, kijih za gospodarstvo skupno opravlja ceneje in bolje kot bi to izvajale posamezne družbe - to so predvsem vse promocijske aktivnosti in informacijske storitve. Osnovno načelo delovanja zbornice in njenih organov upravljanja je usklajevanje interesov posameznih delov gospodarstva, kar je večkrat kar težko ali celo nemogoče doseči. Tudi v gospodarstvu se uveljavljajo parcialni interesi in kljub kritiki vertikalnih ukrepov vlade je kandidatov za takšno ali drugačno pomoč vedno več kot možnosti. Prepričevalna in daljnosežnejša politika zbornice ne naleti vedno na ugoden odziv gospodarstva in javnosti, vendar sem prepričana, da je za zagotovitev konkurenčnih sposobnosti in možnosti vključevanja v EU in svetovne trge vztrajanje GZS na teh stališčih nujno. Poudariti pa moram, da GZS ni samo vodstvo in 250 profesionalcev, ampak so to vsi člani in organi upravljanja v okviru GZS. 3. Kaj pričakujete zase v letu 1999 in kakšno bo leto za našo dejavnost - konfekcionarje? Konfekcionaiji, kot neto izvozniki, se bodo tudi v letu 1999 srečevali z vsemi naštetimi problemi poslabšanja konjunkture na svetovnem trgu, zato je nujna nadaljnja racionaliazcija v podjetjih samih in čimprejšnja uveljavitev obljubljenih razbremenitev pri davku na plače. Tudi uvedba davka na dodano vrednost bo neto izvoznike razbremenila sedanjih prometnih davkov na energente, PTT storitve in nekatere druge vhodne stroške. Zaradi zniževanja stroškov bo pomembno tudi povezovanje z domačimi in s tujimi proizvajalci za skupne nastope na trgu. Ob velikih naporih vseh zaposlenih, posebej pa še managementa, bo velik uspeh ohranitev obstoječih delovnih mest in pozitivno poslovanje dejavnosti v letu 1999. Želim si, da bi to doumeli pravočasno in zmogli sodelovanje, preden nas bo kritična situacija vanj prisilila. 4. In kakšne so Vaše želje v letu 1999? Zase pa tako kot za vse svoje sodelavce in bralce glasila “Kroj” želim zdravja, razumevanja in sreče v letu 1999. Po naravi sem optimist in verjamem, daje z dobro voljo in prizadevnim delom to moč doseči. Srečno! Gospa Gabronova, Vam pa najlepša hvala! IXai pa snažilke? No moram priznati, da smo te naše delavke največkrat opisovali le v tem smislu, kakšne probleme imamo z njimi. Saj so res problemi, vendar smo jih v letošnjem letu uspelil s skupnimi močmi uspešno reševati. V kolikor manjka kakšna delavka v proizvodnji je takoj problem, dajo je potrebno nadomestiti z drugo, sicer delovni proces ne more teči nemoteno. Ravno tako pa je tudi s snažilkami. Imamo 4 snažilke - 1 v proizvodnji dopoldne, 1 popoldne, ena dela samo popoldne in ima za počistiti del proizvodnje - adjustirnica, likalnica, garderobe, razvojni itd., četrta pa je snažilka, ki dela tudi samo popoldne in čisti upravne prostore. Takoj, ko manjka ena od njih, jo je potrebno nadomestiti z drugo, zato pa morajo potem ostale tri toliko bolj delati. In zgodi se, Za red in čistočo odgovarjamo vsi Tudi naš Vlado pomaga da vse le ne more biti tako pospravljeno, kot bi si vsi želeli. To se je zgodilo tudi nam v mesecu avgustu. Snažilka, ki pospravlja upravne prostore, se je poškodovala pri delu in je tako s prekinitvami manjkala skupaj kar en mesec in pol. Nekaj te odsotnosti smo uspeli nadomestiti s prostimi delavkami iz proizvodnje, vendar malo, za ostalo odsotnost po so se morale bolj potruditi druge. Moram reči, da smo vse skupaj kar uspešno prebrodili in da imamo, kljub občasnim pripombam, kar urejeno podjetje. Res pa je, da bi lahko bil sam izgled firme mnogokrat lepši tudi s pomočjo nas vseh. Nazadnje moram pripomniti, da ta sestavek snažilk ne sme uspavati, ne sme povzročiti tega, da bi delale slabše, ampak jim mora biti vzpodbuda za še boljše delo v prihodnje. Martina Plaskan Sindikat in nieecvc dele Maja meseca sem prevzel delovne dolžnosti predsednika sindikata v delovnem kolektivu ELKROJ Mozirje. Na to mesto so me izvolili delavci. Delo v sindikatu je zelo odgovorno, saj se moram o vseh problemih, ki nastajajo v podjetju, pogovoriti z delavci ter upravo podjetja. Pri tem delu mi pomagajo moji sindikalni poverjeniki, drugače bi bilo to še veliko težje. Saj se v podjetju nemalokrat dogaja, da so delavci nezadovoljni. V tem primeru moram nastopati kot njihov pogajalec pri vodstvu podjetja ali pri mojstrih in tehnologih. Pri tem pa moram poznati eno in drugo plat, kajti, le tako j e mogoče rešiti zadeve, ali pajih vsaj malo omiliti. Saj še pri kolikor toliko dobrem poznavanju ne moremm rešiti vsega v dobro delavcev in vodstva. Zato nemalokrat poslušam kritike ene in druge strani. Kajti še tako dobri poznavalci ne morejo urediti vseh zahtev, ki se kopičijo iz dneva v dan. Vsi se znamo tudi sprostiti Bojim se, da bomo težko izpeljali vse potrebne akcije v času mojega mandata. Zato se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi in biti zelo strpni, delavci in vodstvo. Sindikat poleg tega, da dobavlja delavcem regresirano ozimnico, skrbi tudi za sindikalna tekmovanja, sindikalne izlete, ter za pomoč oškodovancev, zaposlenih v podjetju, v kolikor je možno in mogoče. V sindikatu se borimo - oziroma zalagamo za delovna mesta, višje plače, boljše pogoje dela in pa kar je predpogoj, za varno pokojnino. Zavedamo se, daje to tudi najtrši oreh, vendar pa upamo, da se bodo delodajalci in vlada postavili tudi v stran delavca in uvideli, da s takšnimi plačami in normo trpi cel delavski razred države Slovenije. Kajti le delavci smo tisti, ki bomo z delom in kolikor toliko dobro plačo doprinesli firmi in državi zaslužek. Uspešnost vsakega sindikalnega delavca je odvisna od njegove komunikacijske sposobnosti. Zelo je pomembno, kako prepričati vodstvene delavce o pravilnosti svojih stališč. V mesecu novembru sem bil tudi povabljen kot gost na Kongres sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Na Kongresu je bilo veliko izrečenega. Da bo treba se z delodajalci in pa z vlado dogovarjati ne le na obljubah, temveč na konkretnih izvajanjih, tudi s prekinitvijo - stavko. Vendar se tega zavedamo vsi, ne le delodajalci in vlada, temveč tudi delavci. Svetovalnemu dokumentu na not V kratko razmišljanje vam dajemo skrajšan sestavek dr. Toneta KRAŠOVCA, ki gaje kot uvod posredoval svetovalnemu dokumentu na pot: Smo takorekoč na pragu novega tisočletja in globalne gospodarske razmere v svetu so se močno spremenile; tako tudi pogoji poslovanja za slovensko gospodarstvo. Značilnosti sedanjega časa in prihodnjih let so predvsem troje. Prvič globalizacija gospodarstva terja predvsem od malih držav vse močnejše vključevanje svetovne tokove, če želimo prednosti globalne ekonomije izkoristiti, sicer pa bomo občutili predvsem nekatere njene negativne vplive. Drugič - gospodarska globalizacija pomeni, da ima sleherna vidnejša regionalna gospodarska kriza svoj nezaželjeni vpliv tudi v svetovni razsežnosti; niče ni otok stabilnosti. In tretjič v procesu približevanja Evropski uniji smo iz leta v leto vse bolj odprti za konkurenco na njenem enotnem trgu. Vse to terja v slovenskem gospodarstvu veliko prestrukturiranje, da bo za tujo konkurenco bolj odporno, na svetovnem trgu pa prodornejše, predvsem pri preobrazbi predelovalne industrije, ki ustvari dobrih devet desetin našega blagovnega izvoza, je po ocenah strokovnjakov potrebno zamenjati vsaj polovico sedanje ponudbe z bolj konkurenčnimi proizvodi z visoko dodano vrednostjo ter speljati veliko tehnološko posodobitev. Po drugem tiru pa nas čakajo prav tako nujne naloge glede veliko večje prodornosti pri izvozu storitev in uveljavljanje novih storitvenih dejavnosti z veliko vloženega znanja v svetovni konkurenci. V našem podjetju - oziroma kolektivu prevladujejo ženske, zato je veliko žena preobremenjenih, saj poleg službe v podjetju, morajo opravljati doma še veliko dela, zato pride nemalokrat do spora med delavci in delodajalci. Saj je težko opravljati dvojno delo, nemalokrat pa za nezadovoljstva delavcev botrujejo nizki osebni dohodki in visoke norme, ter delo izven delovnega časa in seveda preveliko število delovnih sobot. Zato se bom v nadaljevanju mojega dela zavzemal za dobro delavcev. Želim si, da bi dobro sodelovali, ter, da bi njihove probleme tudi ugodno rešili. Predsednik sindikata V razsežnostih globalne ekonomije in enotnega trga Evropske unije bo ena izmed pomembnih opor za uresničitev navedenih razvojnih nalog krepitev moči, sposobnosti in prodornosti gospodarskih družb, ter podjetij v procesih njihovega kapitalskega združevanja in povezovanja. Mnoge uspešne slovenske firme so na tej trasi že naredile odločne korake, še številnejše pa se nanje pripravljajo. Prav tako pa je hkrati opaziti ob takih pozitivnih težnjah razne primere drobnjakarskega lokalpatriotizma, poskuse strankarskega političnega patronatstva in še kaj, kar nima nobene zvez z zdravo ekonomsko logiko, razvojno pa nam lahko močno škoduje. MII AVI 1938 Takele pa nas Ob osmi obletnici katastrofalnih poplav leta 1990 je narava pokazala, da znanstvenikom ni zaupati, kajti po njihovem bi bila takšna poplava, kot je bila 5.11.1998 možna šele čez 50 let. Zadnja poplava je dokončno pokazala, da tudi ELKROJ ne bo varen brez korenitih ukrepov, ki so bili idejno že prikazani, vendar je zmanjkalo volje, predvsem pa sredstev za uresničitev. Ideja za zavarovanje ELKROJA, pa tudi predvidene industrijske cone in objektov, ležečih nizvodno ELKROJA je v odvajanju meteornih voda preko kolektorja do jezu v Celinah, ter odvajanje meteornih in površinskih voda s Prihove prav tako po kanalu direktno do jezu v Celinah. p-lgl ii Le kdaj bo jez v Spodnji Rečici dokončan? Koliko vrstic smo že napisali Ukrepi, ki jih sprejme ELKROJ, ne morejo podjetja popolnoma zaščititi, ampak lahko samo ublažijo škodo ob morebitni poplavi. Tudi ob zadnji poplavi so Elkroj poplavile zaledne vode s Prihove, ker je zaradi močnega toka Drete, Savinja narasla do roba in ni požirala dotok s kanalov, ki so se razlivali dolvodno in tudi preko Elkroja. Tako je voda tudi v ELKROJU povzročila nekaj škode, ki pa je bistveno manjša, kot leta 1990. Bilo pa je poplavljenih mnogo gospodinjstev naših ljudi, kar pa je pomenilo precejšen izpad v proizvodnji. Janez KOLAR pohvalile naši kupci Prašimo, napišite sa vredloge, _inčah Carter Y*Fr 'tmdJUCi ai nQ4t/9 . če želite, dat bi vas redno obveščali o noeostt&r modnih dogodkih trt še a čem. vas vabimo, da izpolnjen anketni listič pošljete na naslov; lslk.ro/. Prihova .56', Morda bosi e prav vi tudi eden izmed nagrajtmcei; našega žrebanja, ki bo en krcu Letno. ime in priimek. TOČA/( ulica žftL________ kraj .... Le kje sc nieecva leta Stjepan Skozit Upam, da Malekovč Franjo ne bo zameril, če danes predstavimo Stjepana SKOZITA, ki je vodja kooperacije. Vsi ga dobro poznamo, kot večnega optimista ter predanega delu s kooperanti in za Elkroj. Mnogo let jo že pri nas, vedno zna reči pravo besedo in vzpodbujati dobro voljo. Z željo, da bi še mnogo let nosil leta tako dobro, kot jih sedaj, mu v novem letu želimo samo dobre kooperante in kakovostne izdelave ter vse dobave v dogovorjenem času. Prejeli sme tudi te: Pozdravljeni! Križanko sem Vam pozabila poslati. Našla sem jo pri pospravljanju. Mordaje še dovolj zgodaj, če pa sem zamudila žrebanje, pa naj veljajo prav vsem najlepše želje za leto 1999. Naj bo ELKROJ še naprej zelo uspešen in vsakemu posebej, veliko osebne sreče! Lep pozdrav! Cveta PRAZNIK Spoštovana naša upokojenka! Hvala za Vaše lepe želje, toda za križanko je žal prepozno. Drugič ne pozabite! Tajnica Darinka strpno pomaga g. Malenkoviču I