Listek, Prisega v večnost. (Resnična pripovedka; prevel Ivan Vuk.) (Dalje.) »Dovolite«, odvrnem mu sinehljaje, »da vam rečem z besedami mojega očeta, ki je vsakokrat ob konca take pravljice ali pripovedke rekel: ,Moj otrok, mnogo reči je na svetu, česar si mi ne moremo raztolmačiti; pri Bogu je vse mogoče — kdo pozaa njegove načrte ?'• Glejte, jaz sem, namesto da bi si trl glavo o poSastih in duhovih ter študiral njih bivaliSče, rajSi raislil kaj drugega, se veselil in se držal kupice in veselie. Držimo se besed pesnika, ki pravi: nVisoko nad nebestum svodom se blišii, tlovekl — veraj — upaj — ljubil" Vendar, kaj vas, vi neveren materialist, brigajo bivaliSča duhov, ko pa tako ne verujete na večnost?« »In ravno to je krivo«, vsklikne Evald naglo, »da če je življenje po smrti, nam manjka prepričanja in dokazov! Prepričanje in dokaz pa morara imeti. Manjka §e samo par dni, in če do tedaj ne bo nobenih dokazov, imenujem vse laž, prevaro, neumnost. In kdo bo še verjel, ne da bi imel doksze je bedak!« Akoravno še tokrat nisem prav razumel, kaj pomenijo te besede, sem vskliknil nevoljno: »To so same blodnje — ne zamerite!« »Pogrešajo naju že in kličejo«, reče rairno Evald. In v resnici so naju že kiicali; kmalu sva jih došla. Evald je bil nakrat kakor spremenjen. Bil je zopet prejšnji veseli Evald. Kraalu sem pozabil v veseli družbi, ki se je zabavala pozno v noč, na neljub vtis prejgnega filozofičnega pogovora. Nekai dni po t-^rn lo\u je preteklo, ko sva se z Evaldom le mimogrede videla. Zdelo so mi je, kakor bi se me izogibal. Ker sem Se hotel pred povratkom na vseučiliSče obiskati tudi svojo domovino, sem sklenil, da v dveh dneh odpotujem. Imel sem že pripravljeno vse — bilo je ravno 3. vinotoka — kar vstopi Evald v inojo sobo ter me prijatelisko prosi, naj 9e nekaj dni ostanem. Rekel mi je, da je v mestu M. velika slavnost, kamor bo prišlo tudi veliko Ijudstva iz raznih krajev. »Zakaj bi se Se jaz ne vdeležil te slavnosti«, sem si mislil in privolil sem. In kake pol ure sem že sedel v kočiji zraven Evalda, ki je brez vsakega spremstva sam kočijažil. Z iskrima konjičema sva letela mimo »Sepetajoče smreke«, ne da bi se ozrla na njo; bila sva zatopljena v druge pogovore. Po potu sva srečavala več znancev, ki so se odpravljah na slavnost v mesto. Ni tukaj moja stvar, da bi popisoval slavnost, inislim, da je vsakdo že videl nekaj sličnega. Tu so vihrale vsakovrstne zastave, venci in Sopki so krasili pcdboje, veže in vrata — cela vrsta okinčanih rdečeličnih natakaric in gibčnih natakarjev |e ponujala jedila in pijače. Izložna okna trgovcev so bila krasno okinčana, kakor na kakem sejtnu. Tu se je ogledovalo, kupovalo, tam je bila menažerija in druge reči. V veliki dvorani je pa svirala godba in na vrtu je donelo petje. Vse v najlepSem redu, kakor se spodobi za veliko slavnost. Bil je dan obče veselosti in zabave in jaz sem se je vdeležil z vsem mladeniSkim ognjem. Pri tej množici ljudstva sem kmalu zgubil Evalda. Na8tal je večer. Ljudstvo se }e odpravilo v sobe, akoravno Se ni bilo preveč hladno. Postal sem utrujen in rad bi bil Sel domov; začel sem se ozirati pa Evaldu. Preiskal sem vse kote in kraje — zastonj. Nazadnje ga dobim v neki samotni sobici sedečega in v živahnem pogovoru z nekim gospcdom, katerega sem takoj spoznal. Bil je moj star znanec in posestnik neke tovarne. Imenujmo ga Lekold. Pred njima je stala steklemca vina in dva polna kozarca. Smehljaje sem ju nagovoril: »Tako sama najdem gospcda pri steklenici vina?« Toda komaj sem izrekel to, stopil sem korak nazaj. »Prosim, oprostita, ker sem vsju motil!« Hctel sem oditi, kar se vzdigne Lekold in me pozdravi. »Ne motite naju ne! Pijte pri nama kupico vina!« — Obotavljaje sem se vsedel. >Ne, ne«, vskhkne nakrat Etaid bled kot stena. »Vi naju ne motite! Nasprotno — povejte narca, ali se mora slovesno dana prisega spolniti?« »Seveda«, odvrnil sem smehljaje. »Zato je dana, da se spolni!« »Ali se lahko taka prisega odveže?« »Pač; če bi na primer kdo proj-tovoljno odstopil, ga odvezal od storjene obljube ali prisege in če bi bila nemogoča spolnitev te prisege.« »In če bi dana prisega ne bila odvezana?« vpraša Evald temno in strmi pred se. »No, kakor sem že poprej rekel, se mora spolniti, ako je le mogoče.« »Saj slisid vendar, Ijubi Evald«, reče Lekold, »če je le mogoče.« »Ali krcg tega se suče vse. Jaz moram — jaz hočem imeti dokaz! Oa mora držati pvojo prisego — ali ga pa ni več — in je sploh nič«, vsklikne Evald. >Pa oprostite«, de nato, »ali je prisega telesna ali du5evna?« »Oboje«, mu odvrnem; »duševna zato, ker telo brez duha ne more storiti ničesar, nima moči, ne volje; in ker prisega pokliče najvisje, najčistejSe in najsvetejSe bitje, Boga za pričo. Telesna pa, ker jo telo izgovori in pri krivi prisegi zapade telo človeškemu sodišču.« »Ako je prisega duSevna, potem mora njena vez tudi po smrti veljati.« »Ljubi Evald, po smrti nehajo V3e osebne vezi«, mu urno odvrnem. »Tako?« reče Evald zaničljivo se smejoč, »tako mečete vi svojo vero in svoje trditve na en kup. Vendar oprostitel Morebiti rae niste pra? razumeli«, nadaljuje bolj mirno. »Tukaj se gre za prisego, ki se ne da zvrSiti v tem življenju, ampak Se le po smrti zafine. Spomnite se najinega pogovora pred nekoliko dnevi. Vi verujete na večnost, na daljnje življenje duSe po smrti. Rekli ste, da Se duSa potem vedno zanaprej čuti, misli in ravna. In če me veže slovesna prisega, katero imam spolniti po gmrti, ali \o je nooja duSa, če se sploh nahaja, dolžna spolniti? In Bog, če je kje, kateri se je poklical na pričo, mora duSo 8am prisiliti, da spolni dano prisego, tudi če bi se obotavljala! Odgovorite milc  (Dalje prihodnjič.)