Novo mesto, 16. septembra 1955
Stev. 37
Leto C
LaatnUcl In Izdajatelj:: Okrajna odbora SZDL Kočevje iu .s.iku mt;iio        liiiiija vsak pelek   -   Urejuje ureUuiitj »tlbui
— Odgovorni urednik Tone Gošnik - Tiska Tiskarna »Sloveo »kega poročevalca« » Ljubljaoi, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto  Cesta komandanta Staneta 26
— Pozni predal 33. - Telefon uredništva tu uprave 127. - Teko&i račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu hth-HT-24 - Letna n.irr^ninn /na«« »«■> din tvrtlleinn Htl Hiti "•tr'tl« <r>« 1?fl flin 'n \f plačljiva vnaprej. — Za inozemstvo 900 din oz S »meriSke
dolarje.
CENA 10 Dilrl
Tednik   okrajev Kočevj
ovo mesto
Z zadnja seje okrajnega ljudskega odbora Črnomelj:
Napori so poplačani z vidnimi uspehi
31. avgusta je bila v Črnomlju zadnja redna seja Okraj- j terem smo se v prvih povojnih nega ljudskega  odbora Črnomelj, na kateri je zaslužni dol- | letih nahajali, je bilo .ujno tre-goletni predsednik OLO Janez Zunič poročal, v kakih po- I ba začeti z obnovo dežele, gojih je v desetletju, ki poteka, delala v Beli krajini ljudska oblast. Naštel je glavne uspehe tega prizadevanja in govoril o nalogah, ki stoje pred   delovnimi   ljudmi Bele krajine. Med ostalim je dejal:
Ob osvoboditvi smo imeli v j živine, zaradi popolnoma poru-Beli krajini dva okrajna ljudska ' šenih prometnih zvez je bila od-
odbora: v Metliki in Črnomlju. Kmalu po osvoboditvi pa je priji o do njune združitve.
V kakih pogojih je začel odbor z delom in s kakimi problemi se je v času obstoja ukvarjal?
Vsem je znano, da je bila Bela krajina takrat strahovito opustošena, bila je tik pred splošno lakoto. Ni bilo hrane, orodja in
»AVTO« v Kočevju izdelal prvi sanitetni avtomobil
PrejoJiji tieden so v specialni delavnici podjetja »AVTO« v Kočevju izdelali prvi sanitetni avtomobil na podlagi dogovora; ki ga imajo z novomeškim podjetjem »Motom ontažo« oziroma nemško tovarno avtomobilov DKW. Avto je sodobno urejen; poleg sedeža za šoferja in spremljevalca rina bolniško posteljo in tri stolčke, ki se tudi lahko spremene v posteLj. Avtomobil je razstavljen na zagrebškem vele-sejmu. Podjetje bo izdelalo le več takih avtomobilov, ker ima v obratu tudi samostojno delavnico za izdelovanje različnih sanitetnih potrebščin ko>t na primer operacijske mizice, specialne bolniške postelje in podobno.
C.
rezana od ostalih predelov naše in sosedne republike. Ni bilo na razpolago niti enega prometnega sredstva, ki bi omogočilo vsaj dovoz tistih skromnih sredstev, ki so bila na razpolago.
Zemlja je bila zavoljo slaba obdelave v času NOB izčrpana. Delovne sile in orodja je primanjkovalo. Borci, invalidi in aktivisti so se vračali na požga-ne in porušene domove, opustošena polja* gozdove, vinograde in sadovnjake.
Porušena in opustošena so bila šolska poslopja. Ni bilo učnih moči, da o učilih in opremi šol, ki so še ostale, sploh ne govorimo. Pravtako ni bilo na razpolago zdravstvenega kadra. Primanjkovalo je tudi drugih strokovnih, zlasti gradbenih in kmetijskih sodelavcev.
Tako izredno težko stanje, v katerem je odbor začel svoje delo, je povzročilo težje politične probleme, kar je zahtevalo veliko več naporov, tako od odbornikov samih, kakor tudi od aparata OLO, ki spričo pestre problematike, v kateri se je znašel, in zaradi slabe strokovn-sposobnosti večkrat ni bil kos svojim nalogam. Moral je vloži- | ti v delo veliko več naporov, | kakor bi to sicer lilo potrebno.
Poleg drugih tekočih del, ki jih je narekoval položaj, v ka-
Boriti se je bilo treba za vsako opeko, za les, apno, orodje itd. Potrebno je bi.o nabaviti živino, poljsiko orodje in celo kuhinjsko posočje. Predhodno je bilo treba obnoviti promet, železnico, ceste in vsaj glavne mostove. Za obnovo vasi je bilo potrebno poleg materiala dovažati na gradi-lišča vodo ure daleč, kar je občutno otežkočalo delo.
Hkrati je bilo treba misliti najprej in poleg obnove v vojni porušenih vasi in drugih objektov ustvarjati pogoje, da iz zaostale dežele napravimo gospodarsko naprednejšo in aktivnejšo.
Prvi pogoj za to je industria-
lizacija in elektrifikacija, razvijanje kmetijske in obrtne proizvodnje, ob tem pa razvijanje in utrjevanje socialističnih družbenih odnosov, ki so se večkrat — kar je bilo nujno — spoprijeli s staro miselnostjo.
OLO je, po zaslugi ljudstva Bele krajine, pri katerem je za pozitivna stremljenja dobil vedno oporo, tudi pri ustvarjanju pogojev za dvig gospodarstva dosegel v času svojega obstoja pozitivne rezultate.
Pred vojno v Beli krajini industrije sploh ni bilo. Elektrike, razen v Črnomlju in Metliki, nismo imeli. Nismo poznali kmetijskih strojev.
Danes pa se tudi v Beli krajini   gradi   osnovna Industrija
(Nadaljevanje na 2. strani)
SEJA PREDSEDSTVA SZDL SLOVENIJE
9. septembra je bila v Ljubljani seja predsedstva SZDL Slovenije. Na seji je ime! referat o •problemih novih okrajev in občin tovariš Viktor Avbelj. Razpravljali so tudi o nalogah organizacij SZDL v zvezi z novo upravno razdelitvijo in o organizacijskih vprašan jili s področja ljud-sko-prosvetne dejavnosti.
Obtok denarja v naši državi
Po ipodatkih Narodne banke FLRJ j« bilo v naši državi na dan 31. avgusta letos v obtoku 87.492 milijonov din denarja. To je za 273 milijonov manj kot konec julija 'letos. Lani je bilo ravno obratno. Na dan 31. avgusta 1954 je bilo v otoku 74.419 mi-Kijonov din, konec julija pa 72.689 mil.
Odborniki OLO Črnomelj septemora        na Mirni gori
Za pospeševanje kmetijstva v Bell krajini
Vsem borcem IX. SNOB!
Tudi nekdanji borci IX. SNOB XVIII. divizije se hočemo zbrati in skupno proslaviti 10. obletnico osvoboditve. Zbor brigade bo 2. oktobra 1955 v Kočevju, kjer Je bila ustanovljena. Za prvi zbor IX. brigade v partizanskem Kočevju vabimo vse bivše borce, naj se prijavijo v čim večjem številu. Pismene ali telefonske prijave pošljite na naslov: Jože Koračln, Ljubljana, Zaloška cesta 2, telefon št. 30-304. — Ostala obvestila in navodila bodo naknadno objavljena
Pripravljalni odbor.
Darilo vaščsmom Raven na Koprskem
Zveza ljudskoprosvetnih društev okraja Novo mesto je sva]' čas sJelenih, da bo za 10. Milnico osvabodhve poleg ostalega zbrala in podariLi kompletno krnjiižmco eni izmed osvobojenih pr\morskih vasi. Od j.tUja dalje se pismeno in osjliio obrača na pod/aiija, ustanove, sindikalne po-drusmice m &lawe Socialistične zrvetee, da bi prispevali knjige. Knjižnica bo mrejena in s knjižno omaro vred podarjena veslanom   Raven   v okraju Kjper.
Novoj7M&ča\ni so pravilne« razumeti plemeniti namen zbirke in modi podprli, atkcijo, ki bo prinesla fapotio slovenske pisane besed* ifudcm, ki so bili drtetletja zatirani in so sele v letih NX>B prišli do svobodne slovenske besede.
Delavci padje\tja Mizarstvo Novo mesto bodo s prostovoljnim delom izdelali knjižno omami NOVOLES je podaril les, 2ELEZNINA okovje, steklar DOL JAK \pa sipe. Sindikalne podružnice potite, sodišča, OLO, podjetja  ROG,  bolnišnice, NO-
VOTEKSA in Obntna zbornica so že prispevati knjižne zbirke, vendar tttdu novomeški tereni in ostale sindikalne podružnice ne bodo zaos.tjlt tako da bo zb}'ka te dni zaključena. Novomeščani bodo zaostale, tako da bo zbirka banom v oktobru, ko bo tam tudi koncept pevskega zbora KD Dušan Jereb.
SLOVESEN SPREJEM IZSELJENCEV V BEOGRADU
V nedeljo zvečer je priredil predsednik ljudskega odbora beograjskega okraja MiloS MI-nlč v prostorih hotela »Majestic* slovesen sprejem izseljencem, ki so prišli v Beograd na proslavo Izseljenskega tedna. Poleg izseljencev — turistov iz ZDA, Avstralije in Zahodne Evrope j« bilo na sprejemu okrog 200 povabljencev, med njimi tudi podpredsednica Zvezne ljudske skupščine Lidija Sentjurc.
Letos se je že precej govorilo in tudi pisalo, da se bodo iz sklada za pospeševanje kmetijstva odobravali regresi. Nedavno je upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva sprejel predračun izdatkov sklada.
Predračun predvideva, da bodo večmilijonska sredstva razdeljena na regrese v sadjarstvu, za gradnjo gnojišč in silosov, za plemensko-rodovniško živino, za preoravanje steljnikov in za  obnovo  vinogradov; nekaj
Leta 1954 so v Krasincu zgradili prvi povojni transformator. Petrova vas in Suhor sta mu sledila. Elektrika je začela odpirati belokranjskim delovnim ljudem pot v naprednejše gospodarstvo
Nove bankovce dobimo
Zvezni izvršni svet je z odlokom pooblastil Narodno banko FLRJ, da izda nove bankovce po 5.000, 1.000, 500 in 100 din.
Bankovci po 5.000 din bodo veliki 151x72mm, bankovci po 1.000 din 143X68 mm, po 500 din 135X64 in po 100 din 127X60 mm. Potemtakem bodo bankovci po 5000 din približno tako veliki kot je sedanji tisočak, bankovci po 1.000 din bodo za malenkost manjši, prav tako tudi bankovci po 500 din, medtem ko bodo bankovci po 100 din znatno manjši kot so sedanji novejše izdaje. Manjših bankovcev kot za 100 din ne bo v prometu, ker bo drobiž po 1, 2, 5, 10, 20 in 50 din kovan.
Ko bo izdelana potrebna količina novih bankovcev, bo izdal uprav, odbor Narodne banke odločbo, da se izročijo v promet, pozneje pa odločbo, da se veljavni bankovci za 1000. 500 in 100 din vzamejo iz obtoka. Odlok o novih bankovcih je objavljen v Uradnem listu FLRJ 7. sept. 1955.
sredstev sklada je predvidenih za nagrade trem najboljšim zadrugam, zadruge pa bodo s tem nagradile svoje najboljše člane. Nagrade bodo v strojih in reprodukcijskem materialu.
Zadružniki, ki izpolnjujejo pogoje za regrese, naj napravijo prošnjo in jo pošljejo zadružni hranilnici. Ta bo prošnje izročila pristojnim komisijam, ki bodo pregledale storjena dela in predlagala, da se regres; izplačajo, oziroma se priznajo dolgu, če je prosilec prejel posojilo pri hranilnici. Pogoji za regres so, da je delo popolnoma izvršeno, odstotki (za cement, železo, sadike, živino in drugo) pa ostanejo, kot so bili že objavljeni, t
Predračun za regrese je bil napravljen v skladu z delom zadružne hranilnice in posojil-
nice v Črnomlju, ki je odobrila posojila več kot sto prosilcem, največ za gradnjo gnojiščnih jam. Veliko je tudi zanimanje za kredite za popravilo gospodarskih poslopij.
Na splošno je zanimanje za posojila veliko. Vendar pa zadružniki premalo vlagajo na hranilne, oziroma obračunska knjižice pri zadružni hranilnici, kjer je denar varno naložen, dvignejo pa ga lahko, kadar hočejo in še obresti dobijo.
V. J.
ZAHVALA
Prav iskreno se zahvaljujem za prejetih 40.000 dinarjev nezgodne zavarovalnine, ki sem jo prejel 23. avgusta 1955, kot naročnik Dolenjskega lista, hkrati pa Dolenjski list vsakomur toplo priporočam!
Stanko KoSčak, Šentilj v Slov. Goricah
Sporazum o odkupu sadja na Dolenjskem
Na* pobudo Okrajne trgovinske zbornice je bil v Novem mestu posvet zastopnikov kme-ti]:kih zadrug ter odkupnih in predelovalnih podjetij.
Kot v ostalih krajih države je tudi na Dolenjskem letos obilna sadna letina. Nič ne kaže, da bi sadje lahko izvažali izven okraja. Velike količine tako imenovanega Industrijskega sadja lahlko predelata naši podjetji Destilacija Dana na Mirni in Belsad. Potreben je bil dogovor, kako odkupiti čimveč sadja in po kakšni ceni.
Z ozirom na cene, po katerih
B0 SEDEŽ OKRAJNEGA S0DISCA
v Metliki ali Črnomlju?
nudijo sadje iz drugih republik, je bilo dogovorjeno, naj bo odkupna cena za otresena jabolka 5 do 6 din za kilogram, tako da bi jim bila cena, postavljenim v skladišča predelovalnih podjetij, okoli 8.50 din za kg. Po taki ceni namreč lahko podjetja dobijo sadje iz drugih republik, vendar so vsi  mnenja,  da ja
Ker se že nekaj časa govori o prenosu sedeža okrajnega sodišča iz Metlike v Črnomelj, o čemer se je razpravljalo tudi na sestanku SZDL v Metliki, na katerem je bila sprejeta resolucija proti preselitvi, smo se obrnili na predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Pavlica Marjana, ki je zadevo takole pojasnil:
Kot je znano, je s 30. julijem 1955 stopil v veljavo zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki je znatno spremenil dosedanjo upravno razdelitev naše repu-I blike glede na potrebe nove ko»s
munalne ureditve. Čeprav zakon sam neposredno ne vpliva na območja sodišč, bo vendar v najbližji bodočnosti potrebno tej novi upravni razdelitvi prilagoditi delitev LR Slovenije na nove sodne okraje in sodna okrožja. Oomočja okrajnih sodišč ne bodo smela segati v območja večjih okrajev in bodo morala obsegati le območja celih občin. Ene upravne občine se zato praviloma ne bo smelo sekati na območje dveh ali več okrajnih sodišč. Ker Je sedanja delitev LR Slovenije na sodna območja skoraj dosledno ustrezala stari upravni razdelitvi, bn treba novi upravno-teritorialn; razdelitvi prilagoditi tudi novo
razdelitev na sodne okraje m posebej vprašanje dveh sodišč
Gospodarska pogajanja z Madžarsko
Prejšnji teden so se pričeli v Beogradu razgovori med jugoslovanskimi in madžarskimi zastopniki za reiitev finančnih vprašanj med obema državama Med pogajanji bodo določili način plačila madžarskih dolgov naši državi, ki so nastali iz rednih jugoslovanskih terjatev, Iz medsebojnih odnosov in reparacij. Prav tako bodo proučili vprašanje odškodnine za škodo, ki Jo je imelo jugoslovansko gospodarstvo zaradi neizpolnitve madžarskih obveznosti po *po-fUUJau itj ui 1H&,
okrožja.
V zvezi s pripravami za novo upravno-teritorialno ureditev in še pred tem so močno prihajale do izraza želje ljudstva po ustanavljanju okrajnih sodišč v večjih krajih, zlasti tam, kjer so sodišča nekoč že obstajala. Na območju okrožnega sodišča v Novem mestu, ki obsega področje prejšnjih okrajev Novo mesto, Črnomelj, Krško in Kočevje, s šestimi okrajnimi sodišči, so se take želje poudarjale zlasti v Krškem, Žužemberku, Mokronogu, Ribnici, Velikih Laščah in tudi drugod. Prav tako je na območju bivšega črnomelj-skega okraja, ki je po osvoboditvi imelo le eno sodišče, vedno odprto vprašanje, kje naj bo sedež sodišča, zadnje čase pa še
na tem področju.
Ljudska oblast si prizadeva, da se sodišča čimbolj približajo ljudstvu. To pomeni, da gre razvoj sodišč v smeri povečanja njih števila. To se praktično tudi izvaja in se ustanavljajo nova okrajna sodišča. Ustanavljanje novih sodišč pa je odvisno od določenih pogojev. Racionalno trošenje materialnih sredstev za te sorazmerno drage ustanove ter pomanjkanje strokovnega kadra, zlasti sodnikov, poleg drugih vzrokov omejuje ustanavljanje novih sodišč. Zato je trenutno težko in tudi negospodarsko ustanavljati nova sodišča f.am, kjer so potrebe manjše, ker gredo ti izdatki na račun skupnosti. Čeprav število
(Nadaljevanje na 3. strani)
NAROČNIKOM DOLENJSKEGA USTA
Te dni se bodo oglasili pri vas poštarji s položnicami za plačilo zaostale in tekoče naročnine do konca leta 1955. Prosimo vse naše bralce, da zapadlo naročnino takoj poravnajo in s tem omogočijo nemoteno izhajanje lista. Plačana naročnina vam hkrati jamči brezplačno nezgodno zavarovanje in redno prejemanje lista.
UPRAVA
>	<
; K 19. septembru, občinskemu prazniku občine	
	LAŠČE
: želijo mnogo	uspehov prebivalcem In delovnim ]
	kolektivom:
Občinski	ljudski odbor Lašče
Občinski	odbor Zveze borcev NOV
Občinski	komite ZKS
Občinski	odbor SZDL
Občinski	komite IMS
Občinski	odbor združenja rezervnih oficirjev <
Občinski	odbor ZVVI
Občinski	sindikalni svet Lašče
treba prvenstveno odkupiti domače sadje. Dogovorili so se, da bo na območju gornjega dela okraja, to je v Trebnjem z okolico, v Mirenski in Škocjanski dolini odkupovalo tako sadje podjetje Dana iz Mirne, na območju ostalega dosedanjega novomeškega okraja ter Kostanjevice Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto, v Beli krajini pa Belsad. Zadruge in podjetja, ki bodo odkupovala sadje, bodo delala brez zaslužka.
Lep uspeli živinorejske in vinske razstave v Ljubljani
Pravkar zaključeni razstavi na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču sta dosegli nadvse lep uspeh: po podatkih prirediteljev je obiskalo živinorejsko razstavo nad 45.000, vinsko pa približno 40.000 ljudi. Na vinski razstavi so sklenili za eno milijardo 200 milijonov dinarjev trgovskih zaključkov, največ vina smo prodali v Belgijo, Nemčijo in Anglijo.
Razstavo je obiskalo tudi precej Dolenjcev, ki so « zlasti zanimali za plemensko Sivino in novosti v naprednem vinogradništvu.
VREME
za čas od 16. do 25. septembra Nestalno vreme s pogostimi, toda kratkotrajnimi padavinami. V dneh med 21. In 25 septembrom parkrat močnejše oa. trajne padavine, M
Izboljšajmo hranilno službo!
Zelo   počasi   se  naši ljudje
otresajo nezaupanja do hranilnic in bank. Preveč jim je v spominu razočaranje, ki so ga doživeli v stari Jugoslaviji z vsemi vrstami kreditnih zavodov. Za svoje krvavo prihranjene denarje, ki so jih zaupali temu ali onemu denarnemu zavodu, največkrat farovški hranilnici in posojilnici, so potem hodili moledovat, da jih dobe nazaj in največkrat zastonj. Mnogim so še v spominu tudi propadli prihranki, ki so jih dali ranjki Avstriji na državno posojilo, pa je potem vse šlo po gobe.
Medtem ko je ogorčenje ljudi do takratne hranilne službe in tistih, ki so jo imeli v rokah, povsem upravičeno, nima to nič skupnega z današnjimi denarnimi zavodi. Današnji denarni zavodi od zadružnih hranilnic, mestnih hranilnic, komunalnih bank ter Narodne banke so v rokah družbe in ne posameznih ljudi ali skupin. To so socialistični zavodi, s katerimi upravljajo državljani, za njih jamči ustanovitelj, to je država, ljudski odbor ali zadružniki, odnosno komuna s svojo gospodarsko močjo. Zato je vsako nezaupanje do naših denarnih ?3vodov na osnovi razočaranj naj nekdanjimi kapitalističnimi denarnimi  zavodi povsem zsrešeno.
Sicer pa stalna rast števila vlagateljev v naša denarne zavode dokazuje, da so posamezniki že spoznali, kako koristno je, če zaupajo svoje prihranke temu ali onemu denarnemu zavodu. Ne samo, da je denar varno naložen in da ga lahko vsak čas dvignejo, od njega prejemajo tudi obresti. S tem imajo od njega prvič neposredno korist, to je obresti, drugič pa posredno korist. Denar, ki ga posameznik trenutno ne potrebuje, lahko dobi kot posodilo drugi, da si
izboljša gospodarsko stanje. Od
tega ima korist splošno gospodarstvo, s tem se dviga narodni dohodek. Prav zaradi tega bi morali pri nas posvečati mnogo več pozornosti hranilni službi, ker je prav ta močan faktor za hitrejši gospodarski napredek.
Od letošnjega marca dalje delujeta v našem okraju dve zadružni hranilnici in posojilnici. Obe poslujeta preko hranilno-kreditnih odsekov kmetijskih zadrug, ki obstajajo že več let. Na žalost pa moramo ugotoviti, da so prav ti važni odseki kmetijskih zadrug na splošno najmanj delavni. Nekatere kmetijske zadruge jih sploh nimajo. Na območju dosedanjega novomeškega okraja je 7 kmetijskih zadrug, ki nimajo hranilno kreditnih odsekov, 11 odsekov pa je samo na papirju. Le 14 odsekov nekoliko giblje.
Da bi povečala zanimanje uslužbencev kmetijskih zadrug — od teh je tudi delo hranilno kreditnih odsekov v veliki meri odvisno — je Zadružna hranilnica in posojilnica v Novem mestu razpisala tekmovanje in določila nagrade za najboljše uspehe. To se je pokazalo za koristno, čeprav vsi odseki ne tekmujejo. V prvem mesecu tekmovanja se je število vlagateljev v zadružni kreditni zavod povečalo za 55, število vlog pa je doseglo vsoto 4.193.000 din. Tekmovanju so se zlasti odzvali trije hranilno kreditni odseki: Brusnice, Skocjan in Straža. Največji uspeh je dosegel hranilno kreditni odsek KZ Brusnice, predvsem po zaslugi knjl-govodklnje tovarišice Erjavec. Ta je v tem času vpisala 21 novih vlagateljev s skupno vlogo 253.000 din. Dobro dela tudi odsek pri KZ Skocjan, kjer so v tem času dobili 15 novih vlagateljev z 268.000 din vlog. Tekmovanje se nadaljuje.
Zimska kmetijska šola v Gradacu
vabi
Poleg letošnjega II. letnika zimske kmetijske šole v Gradacu v Beii krajini je razpisan tudi sprejem kmečkih fantov v prvi letnik, ki bo trajal od oktobra letC3 do marca prihodnje-
Sfari trg ob Kolpi
Pred kratkim je med nalivom udariia strela v gospodarsko poslopje Marije Majerle v Starem trgu. Poslopje je pogorelo do tal. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Starega trga in Predgrađa in rešili živino ter pre-pračili razširitev požara. Zgorela je tudi vsa krma in orodje. Poslopje je bilo zeio malo zavarovano. J. S.
Razprava proti Bastarju se bo začela 19. septembra
Razprava proti gospodarskim kriminalcem iz »Avto podjetja« Kočevje z bivšim direktorjem Ludvikom Bastarjem na čelu bo pred novomeškim okrožnim sodiščem 19. septembra t. 1. Predvidevajo, da bo razprava trajala 7 dni.
Naši kamioni za burmansko armado
Mariborska tovarna avtomoKi-lov je dob'la nairocila za dobavo serije kamionov tiipa »PIONIR« za potrebe burmanske armade. Ker pa so v Burmi drugačni terenski in vremenski pogoji, je bilo ootrebno kamione temu prj-laigodici. Kamionu za Burmo imajo memjalnik na 5 h:trosti, kar jim omogoča laž je premagovanje klancev. Namesto lesenih imajo plo6evuna«fe zaboje, prav <*ko ima motor izboljšano hlajenje, ki ga omogočata spec-alni hladilnik fin ventilator. Kamione te vrste izdelujejo na tekočem traku.
ga leta, nadaljeval pa se bo naslednjo zWno. Z letošnjim letom bosta torej na šoli dva sporedna letnika. Gojenci, ki končajo z uspehom oba letnika, dosežejo enako strokovno usposobljenost kot na enoletni kmetijski šoli.
Zimska kmetijska šola v Gradacu je bila ustanovljena lani z namenom, da omogoči izobraževanje kmečki mladini v času, ko ni v kmetijstvu toliko dela, to je v zimskih mesecih. To ima poleg drugega še to prednost, da gojenci med obema letnikoma lahko v praksi preizkusijo v prvem letniku pridobljeno strokovno znanje. Tudi v šoli se gojenci uče praktičnega dela pri živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu. Taksne šole imajo tudi v dru-j:h državah in so prav koristne. Zimska kmetijska šola u-fposablja mladince za dobre gospodarje, daje jim pa tudi potrebno znanje za opravljanje ilužbe pri kmetijskih zadrugah, na posestvih In podobno. Potrebno je, da ljudski odbori, zlasti pa kmetijske zadruge z vso skrbjo izberejo mlad'-nce za to šolo ter s štipendijami pod-pro šolanje najbolj revnih kmečkih fantov.
ing. M. B,
Upravni odbori in uslužbenci
KZ bi morali bolj poskrbeti za hranilno-kreditne odseke in sami dati prvi zgled. Pri vseh 43 KZ na območju novega okraja je najmanj 400 članov upravnih odborov. Ce bi vsak član imel eno vlogo, bi bilo to 400 vlagateljev, pri znesku povprečno 5000 din bi zneslo to 2 milijona vlog. Zadružna hranilnica lahko do polovice vseh vlog da posojila. Torej bi lahko od tega milijon din dala takoj za pospeševanje kmetijstva ali druge koristne namsne. Ce bi dali ta znesek kot posojilo koristnikom za gradnjo gnojišč, bi lahko zgradili vsaj 25 gnojišč. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je v našem okraju nad 10.000 članov
kmetijskih zadrug, ki bi lahko
vsa svoja kupovanja in prodaje opravljali preko hranilno-kre-ditnih odsekov. Koliko sredstev bi tako lahko zbrala! S tem načinom bi lahko uvedli v kmetijskih zadrugah brezgotovinski promet. Zadružnik, ki bi prodal svoje proizvode kmetijski zadrugi, bi prejel dobroimetje v hranilno knjižico, prav tako bi svoje nakupe v zadrugi opravil s hranilno vlogo. Za čas, ko bi imel denar na hranilni knjižici, bi zanj prejemal obresti. V primeru, da pride v stisko, pa bi dobil v svoji zadrugi ali hranilnici posojilo. Še enkrat moramo poudariti, da so vloge vsak čas na razpolago vlagateljem in jih lahko dvignejo kadar hočejo. Tudi tajnost vlog je zajamčena.
Obsojena »izposojevalca«
Stanko Saje, mesarski pomočnik iz Novega mesta, si je letos 8. maja izpred gostilne »Caven« po lastnem zatrjevanju izposodil tuje kolo. Vrniti ga je bržkone pozabil, zato so ga pri njem dobili miličniki. Izposojni-n* za to kolo ga bo precej stala, saj ga je okrajno sodišče v Novem mestu zaradi tatvine obsodilo na šest mesecev zapora in plačilo 500 din povprečnine.
Tudi 23-letna delavka na zadružnem posestvu Trška gora Matilda Kunstek si je še lani 10. junija izposodila od sodelavke 13.000 din vredno obleko. V njej je odšla domov na Štajersko in tako zbrisala sled za seboj. Kupila je tudi uro in čevlje, ne da bi jih plačala.
Okrajno sodišče v Novem mestu ji je za ta dejanja prisodilo 3 mesece zapora, plačilo 500 din povprečnine in stroške postopka.
Ispeia okrajna živinorejska razstava
Okrajni živinorejski odbor zadružne zveze Novo mesto je s sodelovanjem živinorejskih odsekov kmetajskih zadrug priredil 28. avgusta razstavo živine, kt je prav dobro uspela. S to razstavo so živinorejci novomeškega okraja dostojno proslavili 10-letnico osvoboditve in z uspehi v živinoreji pokazali tudi sadove deda živinorejskih odsekov. Na razstavi so sodelovali živinorejci iz 15 živinorejskih odsekov.
Na razstavo je bilo pripeljano 29 rodovniških kobil in žre-bic, 13 bikov, 57 krav, 33 te lic, 16 telet, 5 plemenskih svinj, 2 merjasca in 3 družine kokoši. Pri kravah je bil pogoj za udeležbo na razstavi vsaj 2800 kg mleka v preteklem letu.
Pred priče tkom ocenjevanja smo si ogledali 4 rodovniške kobile, last Jožeta Mencina iz Drame, Matije Lenčtča iz Mi-hovice, Janeza Vrtačiča Iz Pri-etavice in Janeza Grgoviča iz Gor. Stare vasi, ki so razstavljene na republiški razstavi živine. Ravmotako so bile predvajane 3 krave, last Kmetijske šole Grm, odbrane za republiško razstavo.
Pri oceni kobil in žreblc je bilo ocenjenih v I. razred 9 glav, v II. r. 11 glav in v III, razred 5 glav. Prvo nagrado z diplomo je dobil za kobilo Jože Rangus iz Drame, drugo nagrado Leopold Rabzelj iz Šentjakoba in trotrjo nagrado Anton Stepec iz Medvedjega sela. Za žrebice so prejeli nagrade in diplome Leopold Rabzelj Iz Šentjakoba prvo, Franc Jerele iz Šentjerneja drugo in Alojz Zni-darsič iz Jezeča tretjo nagrado in diplomo.
Pri bikih je komisija ugotovila slabše »tanje, kar je delno posledica slabše oskrbe. Prvo nagrado Je komisija prisodila biku, last Osemenjevalnice Novo mesto, drugo nagrado je prejel Anton M&tekeLj iz Zagorl-ce in tretjo nagrado Kmetijsko posestvo Crmosnjice. Glede podelitve prve nagrade biku, last Osemenjevalnice Novo mesto, se živinorejci niso strinjali, komisija pa mu je prisodila prvo nagrado zato, ker ima ta bik prednike z visoko proizvod-n j ostjo in visokim odstotkom tolšče v mleku.
Za kravo je dobil prvo nagrado Ludfvik Vidmar iz Jeze-
V TEM TEDNU NABIRAMO
SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA:
Cvet jesenske rese 90 din, rmana 50 din.
List volčje češnje (beladone) »50 din, robide 36 din, maline 10 din, lapuha 60 din, pljučnice 10 din.
Rastlino hribske rese 260 din, urhovke 60 din, rmana 30 din, jeternika 180 din, kopitnika 70 din, smetlike 100 din, materine dušice 30 din.
Korenine gladeža 65 din, srčne moči 160 din, bele čmerike 100 din, baldrijana 260 din, troben-tice 120 din, volčja češnja (be-ladona) 120 din, črnobine (Črna bil) 250 din.
Plodove šipka 40 din, luščlne
šipka brez semena 250 din, je-rebike 80 din, punčkovne 400 din.
ra, drugo nagrado Kmetijska šola Grm In tretjo nagrado Fr. Kramar iz Rakovnika Pri teli-cah je prejelo prvo nagrado Kmetijsko gospodarstvo Poljane, drugo nagrado Kmetijska šola Grm in tretjo nagrado Alojz Povše iz Dol. Podboršta.
Pri določevanju prvih nagrad je komisija upoštevala molz-nost, pasemski tip, lepe zunanje oblike in zaželen tip za naše razmere. Pri telicah smo upali na boljšo kakovost vzre-je. Pri pregledu naraščaja, potomcev po biku Bambino, Irgl, Jokl Itd. je bilo ugotovljeno, kako dobro se prenaša barva, oblika in ostalo na potomstvo. Razstavljeni potomci bikov semenj akov so dokaz, da bomo lahko v bodočih letih po zgraditvi osemenjevalnice v Novem mestu mnogo hitreje ustvarili enotno sive—rjavo pasmo in od-sitranili večje hibe. Pri svinjah zaradi nizkega števila razstavljenih primerov ni mogoče dobiti pravilnega pregleda. Odličen je bili merjasec požlahtnjene pasme, last posestva Crn-mošnjice. Za razstavljene lepe svinje krškopoljske pasme so prejeli nagrade Franc Jerele iz Šentjerneja, Franc Bregar iz Dobrave in Ivan Globevnik iz Skocjana. Kmetijska zadruga Straža je razstavila 3 družine kokoši in sicer jerebičasrte šta-
jarke, leghorn in rhode-island.
Po končanem ocenjevanju so bile razdeljene diplome in denarne nagrade. Vsi lastniki razstavljene živine so prejeli lepe denarne nagrade in sicer od 2500 do 11.000 din po glavi. Skupno je bilo razdeljeno 696 tisoč dinarjev nagrad.
Razstava je v pogledu' kakovosti živine prav dobro uspela. Vendar smo na razstavljeni živini ugotovili nekaj pomanjkljivosti. Najbolj je občuten vpliv hlevske reje, kar je bilo vidno na večjem številu razstavljenih živali. Nezadostna prehrana, slaba oskrba parkljev, premalo gibanja na tekališčih in izpustih, vse to je pokazala razstavljena živina. Zato je bodoča naloga vseh živinorejcev, da posvete zadostni prehrani, negi živine in urejanju tekaiišč več skrbi.
Razstavo si je ogledalo veliko število živinorejcev Iz okolice in celega okraja, ki so z zanimanjem sledili poteku ocenjevanja.
Vsem onim, ki so s sodelovanjem omogočili, da je razstava tako lepo uspela, naj bodo doseženi uspehi vzpodbuda pri nadaljnjem delu z željo, da bi pri naslednji razstavi okrajnega merila bil razstavljen še boljši naraščati, kakor tudi odrastla živina. Ing. L. Lovko
fyd tedna de tedna
V torek ob četrt na devet velesilo, ki bo posegala v raz-
zvečer po moskovskem času sta sovjetski ministrski predsednik Bulganin in zahodno-nemški kancler Adenauer zaključila zadnjo sejo pogajanj med obema vladama, ki so bila v središču pozornosti ne samo evropske, temveč tudi svetovne javnosti. Malo kasneje sta podpisala tudi skupni komunike.
Začetek razgovorov je bil svečan, ni pa prinesel nobeniii novosti. Oba ministrska predsednika sta ponovila že znano stališče. Bulganin je poudaril, da bi bila normalizacija od-
govore štirih velikih.
Pregovor pa pravi: Konec dober, vse dobro. Tako je bilo tudi s temi razgovori, o katerih so mnogi komentatorji po svetu skoraj do zadnjega dne izražali črnoglede napovedi.
Obe vladi sta se sporazumeli, pogajanja se niso razbila. In to je poglavitno, čeprav moramo seveda upoštevati, da se niso sporazumeli o vseh zadevah, ki so bile na dnevnem redu. Kdorkoli namreč stvarno presoja sedanji svetovni položaj, odnose na svetu, mora
nosov med obema deželama 'refiL df je moskovski spora-lahko uspešen uvod v plod- zum skora' največ> kar so nejše obravnavanje vprašanja združitve Nemčije, s pogojem seveda, da bodo ustvarili sistem evropske varnosti in upoštevali obstoj obeh Nem-čij, Vzhodne in Zahodne. Adenauer je v svojem govoru naglasil, da do dejanske normalizacije ne more priti, če ne bodo skušali odstraniti vzrokov nenormalnega položaja — se pravi, če ne bodo rešili vprašanja nemških vojnih ujetnikov v SZ in vzpostavili enotne Nemčije, ki bi imela pravico, vključiti se v zahodne pakte in zveze. Ta in takšna Nemčija pa bi bila pripravljena sodelovati v evropskem varnostnem sistemu.
Bulganin ni vztrajal na
mogli zdaj doseči.
Sporazum o vzpostavitvi rečnih diplomatskih in gospodarskih odnosov, o izpustitvi nemških državljanov, ki so še v Sovjetski zvezi, bližnji začetek trgovinskih pogajanj med obema deželama — vse to so pomembne stvari, in še pred enim letom si ne bi mogli niti predstavljati, da se bosta Bulganin in Adenauer sestala, kaj Šele, da se bosta celo sporazumela o nekaterih važnih stvareh!
Prav tako se zdaj ne čudimo, da je Adenauer povabil sovjetsko vladno delegacijo, naj obiščejo Bonn. Vse to so nedvomno sadovi popuščanja napetosti, zaključka hladne trdovratno vojne)        je  poznala samo
svojem stališču,
grožnje, ostre note in med&c-
vendar je dal  jasno vedeti, bomo napadanje,
da za zdaj ni možno govoriti Jasno pa jCj da gIavni pr0.
o združitvi Nemčije,  ker  še blem _ združitev Nemčije —
niso  dozoreli  vsi  pogoji   in §<> Vedno ni rešen in ga tudi
da   je   zato   glavna   naloga še rešili ne bodo v dogiednem
vzpostaviti  normalne  odnose času. To je za zdaj še pretrd
ter pri tem na tihem priznati, oreh za Zahod in Vzhod. Vse-
da mora biti Nemčija do na- Uakor pa so moskovski raz-
daljnjega še razdeljena, govori nekoliko (koliko, bo po-
Prvi dnevi niso obetali nič kazala  prihodnost)  utrli pot
dobrega.  Na sestankih obeh ureditvi tega glavnega evrop-
delegacij  je  prišlo do ostrih skega odprtega vprašanja,
besednih dvobojev, ko so go- In če bo kot posledica teh
vorili o nemških ujetnikih in razgovorov in sporazumov pri-
o zločinih Hitlerjeve Nemčije, šlo do postopnih stikov med
Na zunaj je vse kazalo, da se Vzhodno in Zahodno Nemčijo
bo   sestanek   zaključil   brez (čemur se Adenauer še nada-
slehernega uspeha. Toda to je Ije močno upra), potlej bomo
bil v glavnem le videz, kajti na dobri poti, da bo tudi ta
v bistvu je šlo za diplomatsko problem čez nekaj časa mirno,
merjenje sil, pri čemer so ho- s pogajanji in sporazumeva-
teli Adenauer in njegovi po- njem  odstranjen z dnevnega
kazati, da so že na tem, da reda odnosov med Vzhodom
napravijo iz Zahodne Nemčije in Zahodom.
pori so
vidnimi
poplačani
uspehi
(Nadaljevanja s 1. strani)
Elektrifikacija je, vsaj glede razsvetljave, v zaključni fazi. Kmetijska posestva in zadruge razpolagajo z najnujnejšimi stroji in orodjem. Sodobni naprednejši ukrep; v kmetijstvu si utirajo svojo pot.
Sole so v glavnem obnovljene. V Črnomlju obstaja popolna gimnazija, ki vzgaja mladi rod. Vsi večji kraji imajo opremljene kino dvorane. Zdravstvena služba se dobro organizira in prilagaja potrebam ljudi.
Nastali so novi socialistični družbeni odnosi, kt krepko utrjujejo pot nadaljnjemu razvoju. Bela krajina je v primerjavi s stanjem pred vojno spremenila svoje licfe. Kljub vsem povojnim težavam je spričo prizadevanja ljudske oblasti, OLO in razumevanja za potrebe Bele krajine in vsestranske podpore prebivalstva, dosegla velike uspehe. Novi družbeni odnosi, ki so rezultat naše revolucije, so dajali pobudo pri premagovanju težav, tako da je Bela krajina v povojnih letih znatno krenila naprej.
Ob zaključku našega dela lahko ugotovimo, da so vsi na-
pori In prizadevanja OLO poplačani z uspehi, ki so povsod
vidni.
Ob zaključku dela ljudskega odbora se ob tej priliki spominjam vseh onih odbornikov, ki so bili v raznih obdobjih člani OLO in so prispevali svoj delež za povojni napredek Bele krajine, pri čemer niso štedili svojih sil In so pod težkimi pogoji izvrševali svoje odborniške dolžnosti. Za ves vložen trud se jim s tega mesta tovariško zahvaljujem in dajem priznanje.
Prav posebej pa izrekam zahvalo odbornikom sedanjega OLO, se pravi Vam, ki ste s svojim pozitivnim delom, s podporo in razumevanjem pripomogli, da smo lahko dosegli v teh letih res vidne rezultate.
Tovariši odborniki t
Ob tej priliki pa bi Vas opozoril na nekatere stvari, ki se mi zdijo važne za razvoj Bele krajine, in s tem za razvoj našega celotnega novega okraja.
Kakor rečeno, smo po vojni do danes dosegli uspehe. Te ugo toviitve pa nas ne smejo zavesti v to, da je že vse narejeno in v miselnost, da bo šlo sedaj samo od sebe. Ne! Nas čakajo še veli-
ki napori, bodisi pri razvijanju gospodarstva, reševanju komunalnih, prosvetnih, zdravstvenih in drugih družbenih vprašanj, kot so poglabljanje socialističnih družbenih odnosov, ljudske samouprave itd.
Težo tega konkretnega dela ln odgovornosti prevzamejo sedaj nove občine, novi občinski ljudski odbori kot osnovna predstavništva oblasti. Ti organi bodo morali ob pomoči okrajnih in republiških organov nadaljevati začeto delo ln ga naprej razvijati.
Kako se bo to nadaljevalo, kakšen bo uspeh tega dela, pa ni odvisno samo od tega ali onega odbora ali skupščine, pač pa je v največji meri odvisno od skupnih naporov vseh delovnih ljudi Bele krajine, pa naj bodo na tem aH onem delovnem mestu — delavec, kmet, obrtnik uradnik, prosvetar. Vsi moramo Imeti pred očmi isti skupni cilj: splošni napredek Bele krajine. To pa se mora odražati v pravilnem odnosu do dela, v gospodarjenju z zaupanimi sredstvi in v poglabljajnu socialističnih družbenih odnosov v upravljanju in proizvodnji v mestu in na vasi.
VERA REMIO:
Pomen partizanske književnosti
(Povzetek člankov: Slovenska umetnost med MOV)
Vsaka vojna zaostri družbenopolitična vprašanja, posebno pri manjših, prizadetih narodih. Osvobodilna borba pri nas je poglobila in podčrtala stoletja star narodni problem in socialno vprašanje, ki se javlja že desetletja pred prvo svetovno vojno in doseže s Cankarjem višek umetniške Interpretacije.
Oboje je našlo odmev tudi v literaturi: inspiriralo je slovenske umetnike vse od Linharta in Vodnika, Prešerna in Levstika preko Cankarja in Župančiča do ustvarjalcev med obema vojnama. V narodnoosvobodilni borbi je ponovno še močneje privrelo na dan; pridružila pa se Je še nova pobuda literarne dejavnosti, revolucija, ki nI zajemala le zunanje in materialne plati naše domovin*, temveč tudi celotno ljudsko dušo in vsakega posameznika.
Književnost te dobe se Je mogla uveljaviti le, če Je zajemala iz takratnega »kupnega nado-sebnega življenja. Vsako individualistično plsarjenje je bilo v tistih dneh brez pomena. C« j*
umetnik opisoval osebna doživetja, so bila nujno povezana z borbo na življenje in smrt in go fse odigravala med streli in rafali. Umetnost je našla so-zv k s časom in ujela utrip borbe. Stari rimski pregovor: »Muze med vojno molčeč, je izgubil veljavo.
S to književnostjo pa se Je rodil tudi nov lik Človeka: tova-riški, požrtvovalen, uporen in drzen, odločen ln neizprosen, a neskončno dober in pošten, poleg tega pa veder ln sproščen ter prežet s silnim optimizmom.
Socialistična umetnost se je dvignila nad umetnost kapitalistične družbe, ker ima širio osnovo in je tesno povezana z ljudskimi množicami. S tem pa nočem reči, da so pisatelji med drugo svetovno vojno zasenčili klasična dela in da bi bila njihova ustvarjalna moč večja od velikih d«jhov prejšnjih česov. Res je, da je družbpna stvarnost in ideja velika pobuda za ustvarjanje vendar je samo te Se premalo. Umetniško vrednost dokHtota v prvi vrati talent in
genij, ne pa namen, s katerim Je bilo delo napisano. Umetnika mora prevzeti resnično življenje in nova ideologija mora postati njegova notranja last. V delu se čuti ali se je rodilo Iz umetnika ali pa je tendenčno skonstruirano. Človek mora biti v knjigi prav tako resničen in živ kot v življenju. Delo ne sme biti suhoparno komentiranje novih družbenih idej, demonstracija raznih tez, brezbarvno patetično zraašilo, ki nI doživeto v umetniku ln seveda tudi ne podoživljeno v množici. Zato Je tako delo kljub sodobni Ideologiji umetniško slabo ln nepomembno ter zaostaja za velikimi stvaritvami prejšnjih stoletij.
Priznati moramo, da se Je partizanska umetnost le redkokdaj dvignila nad apologijo velikih človečanskih dejanj in nad novo Ideološko koncepcijo. Ugotoviti moramo, da je več ali manj vte povprečno ln veliko podpovprečnega, da je marsikaj, kar je bilo napisanega med rj:u-pacijo bolj dokunwttarističnesa
kot umetniškega značaja. Dostikrat pa je bila umetniška interpretacija partizanstva zgrešena in neprepričevalna. Tudi za književnost bi veljalo, kar je kipar Stojan Batl.č rekel za likovno umetnost tega časa:
»Narodnoosvobodilna borba Je bila globoko človeška, veličastna, monumentalna, ne pa patetična ln teatralna kakršno nam prikazujejo številni spomeniki.«
Poleg tega je umetnika kar preveč zaposloval zunanji svet: na človeka Je skoraj pozabil ln ni prisluhnil njegovim notranjim nesoglasjem.
Kljub vsem tem ugotovitvam pa moramo pribiti, da Je že to mnogo, kar smo dobili, saj je to dragoceno gradivo za nadalje umetniško snovanje.
Velikega pomena je tudi dejstvo, da je narodnoosvobodilna borba pritegnila skoraj vse napredne pisatelje predvojne generacije, ki tvorijo močno vez med novo socialistično umetnostjo ln našo klaslko Tako Je nastala mlada literarna rast, ki jo Je rodila borba ln f.lahtnlla kulturna tradicija. Ta doba Je postavila trdne temelje slovenski socialistični umetnosti.
Partizanski problem v umetnosti še nI izčrpan. Verjetno bo prihodnost prinesla težko pričakovani »veliki tekst«. Zdi s«
ml pa, da Je za to potrebna neka distanca, iz katere se nam bo šele Izluščila prava fizionomija dobe.
O tej umetnosti pa Je le iz drugih vzrokov težko razpravljati tako, kot bi bilo s književno zgodovinskega stališča potrebno in pravilno. Da lahko umetnino bolje razumemo, moramo »poznati tudi njenega ustvarjalca, kar pa je v tem primeru težko, ker nam le nI dostopna njegova korepondenca. Ce pa upoštevamo le dejstva, ki nam jih nudi pisatelj sam, je nevarnost, da bi ustvarili umetnikovo fotografijo, ne pa njegove resnične podobe. Re* je, da tudi o nekaterih starejših pisateljih ln pesnikih nimamo mnogo dokumetov. Po Prešernu na primer je ostalo malo korespondence, a Je kljub temu danes popolnoma jasen pred nami v vsej svoji umetniški genialnosti, človeški veličini, »tiski ln bedi. Toda pred seboj imamo vse njegovo delo, ki ga lahko motrimo ii perspektive aH retrospektive, kar je pri živečem umetniku nemogoče, ker še ustvarja. Popolnoma ga bomo spoznali 1*1» tedaj, ko bo njegovo delo zaključeno. Dela pa, ki so nastajala v tem času, so dostikrat prvenci, zate sem prepričana, da bodo vat ti umetniki
ustvarili še mnogo bolj zrelih ln bolj dovršenih del.
Iz vseh teh razlogov sem napisala bolj kritično kot pa literamo-zgodo vinsko študijo. Vsekakor pa sem poizkusila pravilno vrednotiti umetnost med narodnoosvobodilno borbo, upoštevati sociološki moment in funkcijo, ki jo Je Imela književnost v času okupacije. Kolikor je bilo mogoče sem ocenila dela Iz estetskega stališča ln trajnost umetnine. Trudila sem se ugotoviti, v kolikor so se vključili v to umetnost bivši književniki in v kolikor, so uspeli prikazati novo stvarnost, koliko so jim služile pri tem stare tradicije ln predvojna umetnost. Skušala sem najti kontinuiteto predvojne ln medvojne literature.
Ta doba me je zanimala predvsem zato, ker sem partizansko borbo sama doživela in bila tudi propagandist. Sama sem se borila s problemi partizanskega kulturnika, zato ml Je bilo marsikaj bolj blizu, bolj znano; prav zato me Je še posebno zanimala rast partizanskega ustvarjalca, razvoj te umetnosti, oblikovanj« borbe ln okupacije ter koliko Je umetniku uspelo prlkaaatl to na*o krvavo resničnost.
Vedno naj nas vodi misel: čim več bomo sami naredili, tem več bomo imeli, in na to, kar bo delo naših rok in sil, bomo toliko bolj upravičeno tudi ponosni.
Pozivam one odbornike OLO, ki so spričo reorganizacije izpadli, da zaradi tega ne prenehajo s svojim delom. — Ne pozabite, da ste bili člani OLO, da zaradi tega ne pretrgate vezi, ki so nas vezale do sedaj. Te vezi so bile poleg tovarištva tudi konkretno delo za napredek Bele krajine. Nadaljujte ga v aktivni pomoči novim občinskim ljudskim in krajevnim odborom, zlasti pa v pozitivnem smislu reševanja naših skupnih problemov. Sodelujte na zborih volivcev in drugih družKnih organizacijah in po-jasnujte naš razvoj.
Prosim vas, da še naprej ohranite, branite In razvijate pravi lik socialistično mislečega državljana, usmerjevalca In vodnika vsega naprednega družbenega dogajanja.
Vse one tovariše odbornike, ki so izvoljeni v^ novi okrajni odbor pa prosim, da v novi formaciji zastavijo vse svoje sile za napredek celega novega okraja. S tem bomo delali tudi za napredek Bele krajine in le tako opravičili zaupanje ljudi, ki so nam to nalogo poverili.
Na koncu, tovariši odborniki, se vam tudi v svojem imenu in v imenu ožjih sodelavcev, pa tudi v imenu vseh uslužbencev tovariško zahvaljujem za vse napore, ki ste Jih vložili, za vso pomoč In razumevanje, ki ste ga pokazali v času našega odgovornega skupnega dela.
Da|an|e blaga na up nI dovoljeno
V trgovini Kmetijske zadruge na Strugi se Je prejšnji meneč otjinpll neznanec ln si Izbra] vefc tekstilnega blaga v vrednosti 2B.0O0 din, za katerega pa ni Imel denarja. Obljubil Je, da bo račun v nekaj dneh poravnal. Lahkoverne uslužbenka Frnnčlftka Horvat Je "a to pristala. Neznaneo pa ni hotel pol-azatt niti onebne Izkaznice, češ da Je nima ■ *e-boj. Za n<*v«rtir«o delo «<? *° Horvatov* zagovarjala pred •edlSčem.
Napotila sta s* v Ameriko
Mlnda fanta, le ne ta-letna. sta se naveličala življenja v domači vasi Jn *l zaželela Ameriko. Nikomur nIMa ničesar povedala, veft mosocev ata kovala načrt ln konec preteklega meseca sta •• odpravila n-i r>ot. Ki'pJl« »♦* vozu« karte do R«teč In tntn hotela prekoračit« dr>avno mejo, toda budni orRanl so Jhna to pot pravo-\-f-.no preprečili. 7.n zapahi et» ae malta! k. v in n v. iz ootenj« vasi pri Ribnici Oba sta doma dobro zlvrla ln bila »aposlena pri gradbenem podjetju.
Stev. 37
»DOCETfJSKI CIST«"*
Stran 3
Zabliirfni fitarnciin u Beli kraiini <zw*na mi«č»# i^aMev
«UMJH%III  VM&W%MII        MUH  UAMJIIII        (e zadeva vseh dolenjskih kmetijskih zadrug
Za odpravo raznovrstnih hudih težav, s katerimi se je moral spoprijeti CfLO Črnomelj takoj po končani vojni, so bila potrebna poleg skrajnih naporov prebivalcev ln ljudske oblasti tudi velika finančna sredstva. NI pa bilo dovolj samo celiti hude rane vojne, treba je bilo poiskati in zgraditi temelje za  gospodarski  napredek Bele
premoga v Kanižarlci, Zelezollu varna v Črnomlju, Tovarna učil v Črnomlju, podjetje Marmor Gradiac ln tovarna Belsad. Nadalje je OLO dodelil posojila iz okrajnega sklada za investicije raznim podjetjem v znesku 20 milijonov 500.000 din. Rok za vračilo teh posojil je deset let, obrestna mera pa znaša 2 do 3 odstotke.  Posojila  v amortiza-
Redke sončne dni je treba Izkoristiti — belokranjska kmetica hiti k sušenju otave.
krajine. V desetih letih skupnih naporov so bili ti temelji postavljeni. Ob pomoči republike je Bela krajina pričela razvijati »voje gospodarstvo, ki že kaže prve rezultate. Znaten del dodeljenih in lastnih sredstev je vložen v podjetja, odnosno jim dodeljen kot posojilo za določen čas. Z vračanjem tega kredita je nastal stalen sklad za pospeševanje gospodarstva.
Kot dotacije za razne gradnje je prejel OLO Črnomelj do 30. avgusta 1955 skupno 133,100.000 dinarjev, od tega za gradnjo vodovodov Metlika, Črnomelj in Stari trg 100 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa so bila dodeljena za študij nove industrije in belokranjskih tal. Ta sredstva so bila črpana do 30. avgusta letos do višine 121 milijonov 246.927 din ter znašajo tako neizkoriščena sredstva tega sklada ob zaključku poslovanja OLO Črnomelj nad 11 milijonov 853.000 din. Vsa sredstva iz tega sklada, črpana v letu 1954. »o bila v celoti odpisana.
OLO je tudi dodel.il podjetjem kot posojilo iz sklada KPD skupno 274 milijonov din. Ta sredstva se bodo vračala v okrajni kreditni sklad. Rok za vračilo je od deset do dvajset let z 2 do 3 odstotnimi obrestmi. Ta kredit so dobili Rudnik rjavega
oiji podjetjem znašajo skupno 42,127.000 din. Tudi za ta poso-jšla. je najdaljši rok za vrnitev deset let, odplačujejo pa se v šestmesečnih obrokih. Vsa ta našteta sredstva so dobroimetje okraja.
Poleg tega Je OLO Črnomelj porabil za negospodarske Investicije, kot na primer »a gradnjo Dijaškega doma, za gradnjo in dograditev šol, za stanovanja, elektrifikacijo podeželja, za ka-
nalizacije  in druga komunalna
dela, skupno 65,989.746 din.
Ustvarjena sredstva okrajnega kreditnega sklada, skupno s saldom sredstev iz leta 1954 so znesla ob koncu avgusta 7,443.336 dinarjev. Okrajni sklad za obnovo gozdov je znašal v tem času 55,465.872 din, okrajni kmetijski sklad pa 2,540.433 dčn, po družbenem planu pa bo znašal do konca leta 6,196.000 din, Ta kredit do konca avgusta še ni bil črpan. Sklad za gradnjo stanovanj je predviden v družbenem planu za leto 1955 na 20 milijonov 616.000 din, do konca avgusta je bilo ustvarjeno 12 milijonov 674.000 din. Iz tega sklada bodo dobili tovarna Belsad 7 milijonov, tovarna Belo-krajnka v Metliki 7 milijonov in privatniki 6,616.000 din.
Da bi omogočil hitrejši gospodarski napredek, je OLO prevzel jamstvo za kreditne investicije kmetijskim posestvom in kmetijskim obratom v znesku 132,419.864 din ter za kratkoročne investicije podjetjem v znesku 35,330.000 din. Nadalje Je okraj najel posojilo v višini 88 milijonov za gradnjo Belokrajn-ke v Metliki, za elektrifikacijo
podeželja ter gradnjo stanovanj.
Razen dohodkov od dela dobička gospodarskih organizacij se družbeni plan okraja za letos odvija normalno. Dohodki so bili predvideni v znesku 235 milijonov 502.000 din, ustvarjeni pa do 20. avgusta v višini 140,816.000 din ali 60 odstotkov brez obvezne 6-odstotne rezerve. Izdatki so bili v tem času doseženi do višine 58 odstotkov v proračunu predvidene vsote za vse leto. 20. avgusta letos je torej izkazoval saldo proračuna OLO Črnomelj presežek nad izdatki v znesku 4,824.150 din poleg obvezne proračunske re-zei-ve.
Z dosedanjimi vloženimi sredstvi in nspori ljudskega odbora ter prebivalstva so bili ustvarjeni temelji za hitrejši napredek Bele krajine. Nova teritorialna razdelitev in osnovanje komun mora ta proces gospodarske preosnove samo še pospešiti in zlasti še bolj sprostiti ustvarjalne sile delovnih ljudi za nadaljnjo gospodarsko izgradnjo in splošni napredek na že nakazanih in ustvarjenih temeljih.
Tobak lis
Poizkusi so pokazali, da sta
belokranjska zemlia in podnebje ugodna za pridelovanje tobaka. Kmetijska delovna zadruga v Gribljah že nekaj let pri- 1 deluje poleg ostalih kultair tudi tobak. Kot pravijo zadružniki, daje ta kultura največji hektarski donos.
Pri povprečni letini je donos tobaka na hektar okoli 250.000
i odlično uspeva
lep celoletni zaslužek, saj poleg plačanega dela ostane še dokaj čistega dohodka
Letošnji pridelek na njivi gri-beljskih zadružnikov bo še prav posebno lep. S tobakom so zasadili deset arov. Rastline so
Mar se to ne da urediti?
Iz dvorišča privatne hiše nasproti dijaškega internata v Smi-helu pri Novem mestu prav na debelo teče gnojnica. Izliva se v odprt kanal ter teče potem ob vsej stavbi internata in vrta po cestnem kanalu mimo šole do konca vrta. Dolga črna smrdljiva luža gnojnice je v kaj čudnem nasprotju z lepo urejenim internatom, še bolj pa s splošno higieno In čistočo naselja; ne samo tujec, tudi domačin se čudi, zakajj se to dopušča. Cas bi že bil, da bi ta grobi ne-1 dodatek vendar odpravili. Smlhel lahko smatramo za predmest.ie Novega mesta ,pa tudi če bi ne bil. take malomarnosti ni mogoče dopuščati že zaradi šole, internata ter prometne ceste, še manj pa seveda iz zdravstvenih razlogov. Prav bi bilo, da bi sanitarna inšpekcija, če nihče drugi, podvzela ukrepe, da se to odpravi.
Sreča v nesreči
Iz One.ka proti Kočevju je pred dnevi vozil Jože Horvat traktor, ki najbrže nI imel v redu zavor. Nenadoma je začel drveti navzdol po klancu, tako da je šofer zapeljal na rob ceste, pri čemer se je traktorjeva prikolica prevrnila. Na njej je bilo 13 delavcev, ki pa so na srečo skova'j vsi pravočasno odskočili. Težko sta bila poškodovana Štefan in A'ojz Baležič, k-nterma so nudili zdravniško pomoč v Kočevju ln Ljubljani, trije delavci pa so dobili laAje poškodbe.
Nesreče je kriv predvsem šofer, ker je dovoli! delavcem, da so IH na prikolico. Cas bi ie tudi bil, da bi dobile vasi od Ovišlarjev do Nemške Loke avtobusno zvezo. Tu je precej se-Eon?kih delavcev, ki odhajajo r "lovat v Kočevje. Ker nI rednega prevoza, se obešajo na vsia mogoča vozila ln le slučaj Je, d« tokrat ni prišlo do težje jv.....V.
Do 2 metra visoko se je letos pognal tobak v Gribljah, tako da se lahko Brodarlčeva mlada gospodinja v njem kar skrije
dinarjev. Proizvajalni stroški za hektar so okoli 150.000 din. Po tem računu znaša čisti zaslužek 100.000 din na hektar. Res
je z obdelavo tobakovih sadik precej dela, toda za družine, kjer .imajo dosti delovne slde in malo zemlje, je to lahko prav
RAZPIS
Kmetijska šola Lože prj  Vipavi podaljšuje vpis gojencev za šolsko leto 1955-56 do 20. septembra. Pogoji za sprejem so:
1. Dva razreda nižje gimnazije aH šest razredov osnovne šole. Prednost imajo obiskovalci kmetijske gospodarske šole.
2. Starost nad 15 let.
3. Izjave staršev aH o«krhnika, da bodo plačevali vzdr-ževalnino v internatu. Mesečna vzdrževalnlna znata 2.50A dinarjev. Za gojence iz okraja Gorica Je vzdrževalnlna brer-plačna.
8»la prične s poukom 1, oktobra ]n traja eno leto. Gojenci imajo vso oskrbo v internatu.
Gojenci z nlzjo šolsko izobrazbo morajo opraviti sprejemni  izpit Iz slovenščine ter računstva.
Interesenti naj zaprosijo za štipendijo pri svojih zadružnih organizacijah ln OLO.
Prošnjo z zadnjim Šolskim aprlčevalom Je treba paslatl do 20. septembra na naslov: kmetijska SOLA L02 PRI VIPAVI.
UPRAVA BOLE
zrasle do dva metra visoko :n imajo posamezne liste tudi do 50X20 cm. Rumene liste sproti obirajo ln jih suSijo nabrane na vrvice ter obešene v zračnem prostoru. Nad zadružnim hlevom in na Brodarice vi kašči sušijo že lepo količino tobakovih listov, na bujnih rastlinah pa se skoraj niti ne pozna, da so jim že obirali liste. Prav bi bilo, da bi se tudi drugi krne-valci v Beli krajini oprijeli pridelovanja tobaka, ker bi si s tem povečali hektarski donos in dohodke. To toliko laže, ker s prodajo tobakovega pridelka ni nobenih težav. Tovarne odkupijo vsako količino posušenih listov.
Kje dobiti sredstva za dograditev tovarne za predelavo mleka v Novem mestu, je bilo glavno vprašanje posveta predsednikov in knjigovodij okraja 29-avgusta v Novem mestu. Posvet je sklicala Okrajna zadružna zveza.
Tovarna za predelavo mleka je tik pred svojo dograditvijo. Za nujno opremo in vsa druga prevozna sredstva, kar je potrebno za pričetek obratovanja, ter še za nekatera nujna gradbena dela, primanjkuje približno deset milijonov kredita. V interesu vseh zadrug, zlasti pa vseh živinorejcev je, da bi tovarna pričela poslovati čimprej Ker pa je investicijske kredita letos težko dobiti, vsaj v kratkem času, je nujno, da priskočijo na pomoč kmetijske zadruge s svojimi razpoložljivimi fondi, saj je tovarna pravzaprav medzadružni objekt.
Preprost račun kaže, da lako kmetijske zadruge spravijo skupaj to vsoto, ne da bi bile same zaradi tega v finančnih težavah, zlasti ker se gre predvsem za posojilo. V letošnjem prvem polletju so kmetijske zadruge pri-gospodarile okoli 23 milijonov čistega dobička. Prav tako imajo naložene in neizkoriščene sklade za investicije, poleg tega pa še okoli 45 milijonov obratnega kapitala. Zadruge imajo pri poslovanju nekatere prednosti, zato > prav, da tudi nekaj prispevajo za skupne koristi našega gospodarstva, v tem primeru prav kmetijstva.
Zamisel, da bi zadruge pomagale dograditi tovarno za predelavo mleka je prvi pozdravil predsednik KZ Straža France Aš, rekoč, da je mlekarna stvar kmečkih proizvajalcev in da je zato dolžnost kmetijskih zadrug, da podprejo dograditev mlekarne. Zastopnik KZ Dol. Toplice Erno Sali je med prvimi obljubil, da bo njihova zadruga prispevala v ta namen pol milijona din, pogovoriti se je treba samo o načinu prispevka in morebitnih obrestih. Predsednik KZ Semič tov. Kočevar se je sicer strinjal, da je treba dokončati tovarno, ni pa mogel povedati, koliko bi v ta namen prispevala njihova zadruga, ki ima največji polletni dobiček v okraju, (okrog 4 milijone). Predlog sta podprla tudi predsednika KZ Brusnice in Crešnjevec, Franc Medle in Zan Skrinjar, rekoč, da kmetovalci, ki dosedaj niso prodajali mleka, sami pritiskajo, da je treba tovarno dograditi čimprej in da je tovarna kolektivna zadeva, ki bo lahko ugodno vplivala na pospeševanje živinoreje. Zastopnik KZ Semič je tudi menil, da niso toliko zainteresirani na tej tovarni, ker Imajo svojo mlekarno. Kolikor so te male mlekarne res sedaj koristne, j« razumljivo, da ni-
ALKOHOLIZEM hromi telesne in duševne sposobnosti odraslega človeka, a deluje kot strup na mlado in manj
odporno otroško telot Matere, vzgojitelji, starši — ne pozabite tega!
majo bodočnosti ln jih bo treba priključiti tovarni za predelavo mleka v Novem mestu, ki je medzadružni obrat z modernim-, napravami.
Pri obravnavanju finančnega stanja posamezne zadruge so predvideli vsote, ki bi jo posamezna zadruga prispevala za dograditev tovarne. Seštevek prispevkov je znašal komaj 7 milijonov din, ker je večina zastopnikov KZ prikazovala, kako nujne izdatke imajo pred sabo, zaradi česar ne morejo dati več. O vsotah bodo seveda sklepal; odbori, vendar je zadeva resna in nujna in ne trpi odlaganja in izmikanja, če hočejo, da bo tovarna letos v oktobru pričela obratovati.
Tudi z navedeno vsoto desetih
PUTNIK SLOVENIJA NOVO MESTO
Telefon 108
železniške
vo-
vlaki
— prodajamo zovnice
— organiziramo izlete z in avtobusi
— posredujemo potne liste in vize
— prodajamo ladijske vozovnice
— najlepše razglednice dobite pri nas
— poslužujte se naših uslug!
milijonov tovarna ne bo še do konca opremljena, vendar bo lahko pričela obratovati. Gre še za plačilo gradbenih del, za dograditev kanalizacije, ureditev dovozne ceste, električne napeljave, za napravo izolacije, nakup transporterja za posodo, stiskalnice za sir, za opremo laboratorija, nakup hladilnika in drugih nujnih naprav ter nakup tovornega avtomobila za prevoz mleka. Ta je še prav posebno potreben. Račun kaže, da stane tovarno prevoz mleka z najetimi avtomobili povprečno 8 do 9 din liter. Ce bi vozili z lastnimi prevoznimi sredstvi pa bi stal le 3 do 4 din po litru. To je velika razlika, zaradi česar se lahko zviša odkupna cena mleku. To dokazuje, da bodo sredstva, ki jih bodo zadruge prispevale za dograditev tovarne, dobro naložena v korist zadružnikov.
Na posvetu so se pogovorili še od odkupu mleka in zbiralnih cenah ter o nalogah kmetijskih zadrug pri odkupu. Zastopnik založbe Kmečka knjiga je seznanil navzoče z knjižno zbirko, ki jo bo založba izdala letos, povedal pa je tudi, da posamezne KZ dokaj neredno plačujejo knjige. Upravni odbori naj tudi čimprej pošljejo svoje predloge za zimsko izobraževanje, prav tako naj podprejo učence kmetijske šole na Grmu, ki bo letos dobila novo vodstvo. Govorili so tudi o hranilni službi.
RLI JE TO PRHV s
Prometna sredstvu naj bi dužila vsem ljudem. Uslužbenci na taik pa naj li; se zavedati, da so dim zaradi ljudi in ne ljudje zaradi njih. V kolikor bi bilo potovanje znosno zaradi uslužbencev, ga pa otežkočajo razna prevozna podjetja, ki se na žalost niti danes, v enajstem letu po osvoboditvi, ne morejo otresti starih preživelih navad, ko jim je Ho samo za zaslužek in ne za pomoč ljudstvu.
Kot primer navajam Avtopod-jetje Kočevje. O progi Kočevje — Stari trg je bilo že precej pisanega. Zda) pa se o progi Kočevje — Trava. Sestavili so prav čuden vozni red, mmnda sebi v dobro in potnikom v škodo. Najbolj so prizadeti oddaljeni krap' do Tratve. Ti ljudje bi lahko potovali v Ljubljano v dveh smereh. Vendar pa tu nekaj ni v redu-. SAP Ljubljana ima direktno zvezo Za Lo&ki potok preko Blok. Avtopouljetje Kočenje pa ima zvezo Trava — Kočevje na avtobtfs Brod — Ljubljana in potniki prestopijo v Zlebiču. Direktni avtobus Loški potok — Ljubljana   odpeljs ob   i. 10 tm,
zjutrai, kočevski pa nekaj minut kasne ie. Kočevski pride zvečer v Loški potok nekaj minut prej kot direktni iz Ljubljane. Večkrat se zgodi, da pridejo potniki za Travo, ki je oddaljena od Loškega potoka 12 km z dLck-tnim avtobusom iz Ljubljane, avtobus Kočewje-Trova pa jim prrd nosom odpelje. Med potniki, ki so žalostno zrli za odhajajočim avtobusom, smo videli bolnega oficirja ]LA, ki se je vračal /iz bolnišnice, invalide in rojzke iz Amerike in Francije.
Prav te dni je potovala z ljubljanskim avtobusom bolna žena z majhnimi otroki. J z Velikih Lašč je telejonično prosila tohni torad v Loškem potoku, naj obvesti uslužbence avtobusa, ker sicer vožnje ne bo mogla nadaljevati. Sprevodnik in šofer sta bila obveščena naj čakata, venda)r sta jo tokrat neinavadno bipro popihala neposredno pred prifauiom ljubljanskega avtobusa!
Vemo, da je vozni red neka) ustaljenega in se ne da samovoljno spreminjati. Vemo pa tudi, da z ddbro voljo ljudem v težkem položaju lahko ustrezemo, zlasti
Posebno pozornost so na zagrebškem velesejmu vzbudili avtomobili novomeškega podjetja MOTOMONTAZA. Pojav novega podjetja na našem trgu je bil za marsikoga presenečenje; DKVV avtomobili si bodo a kvaliteto, primerno ceno in z znano ličnostjo, ki je združena s praktičnostjo izdelkov te znane tovarne, kmalu ustvarili sloves ln odjem. MOTOMONTAZA vgrajuje v avtomobile, ki jih sestavlja v Novem mestu, že nad 30% jugoslovanskih izdelkov, tako da prihrani že zdaj pri enem avtomobilu za dva milijona deviznih dinarjev. Ze letos bodo v podjetju sestavili 100 avtomobilov, kupcev pa ne manjka — nasprotno, podajajo
si kljuke in iščejo blago..,
Oflljt«  si   v  UffU-liti popoldne aa*itop  šolanih  službenih psov na Loki v Novem ntestul
Strela jo je ubila
Družina Saver ll Vjdma pri Predgrađu Je dne 7. septembra apravvJdala otavo pri Spodnjem Logu. Nastala je močna nevihta, med katero so S« v rovi vedrili pod koAailm drevesom. Nenadoma j* v drevo udarila strela in zadela tudi mater Marijo Sa-ver, ki Je bila na mestu mrtva.
c' >. sin at« ostala nspo*ko-|«ne obalne ni sekati na razna dovan*. I sodna o*vnwčja ln b! oni dH «*-
(Nadaljevanje b 1. strani)
prebivalstva samo na sebi no sme biti merilo za ustanovitev novega sodišča ali za upravičenost obstoja že formiranega sodišča, se je vendarle pokazalo, da brez posebnih razlegov v sedanjem obdobju ne gre ustanavljati sodišč za manj kot približno 20.000 prebivalcev.
Konkretno se Je za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, ki spadajo v sodno območje okrajnega sodišča v Metliki, treba odločiti v dveh vprašanjih, in sicer:
1. AH kaže ustanoviti za to področje še eno sodišče?
2. Kje naj bo sedež sodišča, če bo obstajalo začasno eno samo sodišče?
Vse tri občine skupaj Imajo 23.773 prebivalcev. Glede na to je sedanje območje okrajnega sodišča v Metliki v republiškem merilu sorazmerno majhno sodišče. Ce bi se ustanovilo še eno sodl&če v Crnom'ju. kl hi zajemalo tudi občino Semič, bi ostalo na področlu sodišča v Metliki 7.383 prebivalcev, medtem ko hI zajemalo področje sodišča v Črnomlju 20.074 prebivalcev. Občina Semič kot celota teži bolj k Črnomlju kot k Metliki. Nesmiselno bi bilo zato proti Interesom večine prebivalstva te občine sodno območje metliške*« sodišča raztegniti tudi na to občino, ako bi obstajalo okralno sodlšre t Črnomlju. Tih« če b1 krilit načelo, da
Bo sedež okrajnega sodišča
v METLIKI ali ČRNOMLJU?
miške občine, ki teži k Metliki, t. j. naselja Oscjnik, Gradnik, Sodji vrh, Praproče, Krvavči vrh, Crešnjevec Ccrovec, Hrib pri Cerovcu, B'ezova reber ln Strekljevfc, ki imajo skupno okrog 1000 preMvaleev, priključil! v območje okrajnega sodišča v Metliki, bi to sodišče obsegalo ozemlje s približno 8300 prebivalci. Oostoj sodišča na področju s tr.<o majhnim 6t«Vi-lom prpbivabtva bi bila v današnjih prllkah neživljenjska in gospodarko neprimerna rešitev, ne glede na to, da trenutno in v b',žnjl bodočnosti nI stmkovnegj kadra na razpolago Se sedaj. ',o je »no sami sodišče, manjkata glede na potrato',* ln sistematizacijo n. pr. dva sodnika. Sta*je bi se še poslabšalo z dveml »odiščl, ne glede na to, da bi se's tem področje enega sodišča »manjšalo.
Primerjava upravičenosti obstoja sodišča v Metliki s predvideno 'zpostrvltvijo okrajnega Hodfšča v Krškem ni primerna. Predvidoma bo Imelo območje sodišča v Krškem, ki bo zale-malo rajbrž območje občin VI-dem-K'ško ln Senovo, nad 22.000 preblvilcev, kar utemeljuje za t«, m<čno «• razvijaloče tndu-atrljsfe    centre.    potrebo po
ustanovitvi novega sodišča dosti bolj, kot pa za metliško občino Z novo komunalno ureditvijo le je sedanje področje okrajnega sodišča, ki ima trenutno sedež v Metliki, zmanjšalo za okrog 1500 prebivalcev. V dosedanjih pogojih je eno sodišče zadostovalo. Težko je zato podpirati, glede na zgoraj navedene okolnosti, sicer upravičene Želje po ustanovitvi drugega sodišča. Vsekakor pa je to stvar bližnje prihodnosti.
KAJ JE S PRENOSOM RF.DF.ZA SODIŠČA IZ MFTI.1KB
v c:tNor2FXJ?
Na pobudo ljudstva Je prejšnji OLO Črnomelj prndlaga-I to preselitev. Nekoč je bilo sodišče v Črnomlju, ki pa se je po sili razmer, zlasti stanovanjskih, v ma]u leta li)50 preselilo v Meili-ko, kjer po osvoboditvi ni b.lo sodišča. So močni argumenti za to, da se sedež sodišča ponovno vrne v Crnome!]. Geografsko je Črnomelj primerne)*! za sedež sodiSča. Leži priMlžno v sredi, medtem ko je Me*lika tik ob hrvaški me)l. Večji del prebivalstva fz občine Semič teži proti Črnomlju, ker veže od leta 1!)14 Semič z Metliko železnica, ki vozi skozi Črnomelj. Za pre-
bivalstvo črnomaljske občine, zlasti Iz južnih predelov, n. pr. Vinice ln okolice, je neprimerno ugodneje, če je sedež sodišča v CrnothljU. Za približno dve tretjini prebivalstva je ugodnejši sedež v Crnomiju. Po obsegu porilov, ki so pripadli okrajnemu sodišču v Metliki s področja črnomaljskega oziroma metliškega sektorja v letu 19C0, je razmerje približno pol na pol. V tej statistiki se šteje Gradac z okolico kot metliški sektor, čeprav mu je bliže Črnomelj kot Metlika, Obseg poslov v letu 1950 pa ni prava slika potrob in dejanskega stanja. Izkušnje ka-*ejo, da je obseg poslov glede na pnsame/.ne kraje zelo odvisen od oddnljer.csti od sodišča. TJ&tanavljarje novih sodiJc je to potrdilo. Izkušnje kažejo, da ob ustanovitvi novih so.^iši števi'o z-idev o tega po'Jrolla naraste za dvakrat ali celo trikrat do štirikrat. To pa zato, ker lju4)s dostikrat ptMtljo r^je nerešene zadeve rarndl nddnljenosti od sodišč aM pa iščrjo re';itev drugje ali na drug način.
Nenaravno bi tudi bilo, da h' Imelo področje občine Metlika prav toliko sodnih radev kot pod'-o^je občin Črnomelj ln Semič, ki Imata skupno približno
dvakrat toliko prebivalcev. To bi pomenilo, da je na področju metliške občine več pravdar-stva, oziroma večji odstotek kriminalitete, kar pa ne drži. Statistika sodnih poslov iz leta
1949, ko je bilo sodišče še v Cc-nomlju, kaže namreč obratno sliko. To je dokaz, da bi se s preselitvijo sodišča Iz Metlike razmerje med obsegom poslov lz enega in drugega območja ustalilo na razmerju med prebivalstvom teh predelov.
Kolikor bi bil sedež sodišča prenesen iz Metlike v Cincmelj, bi seveda to prizadelo prebivalstvo metliške občine, ki je imelo svoje sodišče od leta 1860 s prekinitvijo v letih cd 1P-1S do
1950. Sama ta okolnost na sebi pa ne more omajati zaključka, da je primerneje, če je sedež sodišča v Črnomlju, kjer je že svcjčns bil in od koder je bilo sodišče samo začasno preseljeno, saj ta Je še nekaj časa po preselitvi v Metliko tudi imenovalo okrajno sodišče v Črnomlju s sedežem v Matl'kL IJrej ali slej lx> severia fndi tu trebn ustanoviti novo sod:*Če, če bi bil sedrž res prenesen v Črnomelj, prav tako kakor tud: v drugih krajih, kler so sodišča že desetietia obstnlnla.
O preselitvi sodišč«, oziroma o ustanovitvi drucega sod'šča v Bell kraiini pa bo odločal Izvršni svet LRS oziroma Ljttdslca fkupsr'na LRS po navodilu Državnega sekretnHnta >n pravosodno upravo LPS.
»' Dr. Marjan Pavlic
če gre tu le za kakšno minuto.
Dokler je bih v Sloveniji samo eno avtobusno podjetje SAP v Ljubljani, smo prav na tej progi videli lepo tovariško sodelovanje med msluž\\.vici različnih avtobusov, s čemer to bili zadovoljni vsi ljudje. Skoraj ne rnefe-mo verjeti, da more konkurenca tako spremen'-ti človekov 2n.1c.vj in dobra plemenita čustva ohrniti v netovarištvo, škodoželjnost in egoizem.
Alj bomo s tem pospešili in razvili turizem na Doletujskem? SAP Slovenija in Avtopodjetje Kočarje naj se med seboj »po-liotata* m itredka tako, da bo za vse prav. Zdrava konkurenca je potrebna, toda ne v škodo delovnih ljudi! Pri 7 a de; i
POBIL JE 157 JAZBECEV
Miloš Paunovič, 50-letni kmet iz Dobrog Polja (I\.oljevačk* okraj) je pravi mojster »' pobijanju jnzbecev, vt v feh kraj;h prizadevajo kmetom veliko škodo. Samo letos jih je pobil že 157. Za lov uporablja sekiro aH kramp, pomaga pa mu lovski psiček Bočko, ki ga je Miloš zdreslral za lov na jazbece. Bočko zasledi Jazbečjo jamo ln z laianjsm pokliče gospodarja. Ko Miloš pride, zleze pes v jamo ln prepodi jazbeca ven. l.Moš in njegov Bočko sta znana v vsej okolici 1n ju mnog! kmetje kličejo na pomoč, ko se jim na njivah ugnezdl-o jazbeci. Tako Miloš rešuje njUe pred tem hud;m škodljivcem. enem pa tudi lepo zasluži. Samo leV« je za kože pobitih jazbecev že dobil 150.000 dinarjev.
SPORT IN mtSN A VZGOJA
Atletsiso tekmovanje PARTIZAlf A v Kočevju
V nedeljo je bilo v Kočevju at'.ets:<o prvenstvo vsehi društev Partizan Slovenije. Udeležba je biia zelo veiika, saj so nastopi!; atleti iz Nove Gorice\ Podpeč:. Maribora, Novega mesta, Jarš, Mengeša. Murske Sobote in Kočevja. Celoten prograrti: je motil dež, tako da niso bili doseženi ravno najboljša rezultati. JDrgan.t-zacija, ki je MLa v rokari domačih, je bila zelo dobra.
Na tem prvenstvu so doleit^ki atleti pokazali svojo kvaliteto. Zelo lepe uspehe so dosegli nekateri Kočevci. med nJim; Torkar, B.žal, Konig, Cihal i.n drugi. Novomeški atfleti so nastopili z Izrazito mlado ekioo, ki še nima velikih tekmovalnih izkušenj, vendar so se nekateri kljub temu prav dobro odrezali.
REZULTATI: 60 m mladinke: Puc Marija (Nova Gotica) 8,5; Svetličić Franja (N. m.) 9.1 (II. v četrtfinalu); Carman Marjetka (N. m.) 9,8 (IV. v četrtfinalu); Mikec Marija (N. m.) 9,5 (III. v četrtfinalu). 60 m mladinci: Konig (Koč.) 7,6; 104) m mladinci: Verundi M. (M. Sobota) M,9, Potrč Milan 13,1; 1000 m omladinci: Akotič M. (M. Sobota) 2,51.1, Bregar R. (Koč.) 2,52.4, Casagrande E. (N. m.) 3.03.1. J&nkovic S. (N. m.) 3,03.3; 60 m Članice: Uga.kovic Milena (Maribor) 9,2; 100 m članice: Stopar Zlata (Jarše) 16,1; 100 m člani: Torkar P. (Ko5.) 11,5, Bižal S. (Koč.) U,9, Peterlin L. (N. m.) 13.1. 800 m člani: Pristavec M. (Podpeč) 2,07.0, Vesel F. (Koč.) 2,07.8, Doki S. (N. m.) 2.09.1. 3000 m člani: De-bevc M. (Positoina) 9,40.5, Doki Slavko (N. m.) 10,18.7. Petek Al. (Koč.) 10,42.0: višina člani: Konci-lja (Koč.) 1.63, Baudek M. (N. m.) 1.55: daljina člani: Torkar P. (Kočevje) 6,15; daljina »ruiadinci: Vel-nar' (Koč.) 5,79, Rudi (Koč.) 5,68: krogla člani — 7 kg: Meršol (Pod-
peč) 11,70; krogla mladinci — 6 kg: Cihal V. (Koč.) 14,77; kopje elani: Cimperman (Podpeč) 42,95 m, Tro-ha (Koč.) 35.73 m, Peterlin (N. m.) 33,02 m; kopje mladinci: Svete (Podpeč) 38,33 m; 4 x 100m člani: Kočevje 47,3; 4 X 60m mladinci: Novo mesto 54,0; paMca moški: Adamič (Koč.) 3.30 m; krogla mladinke: Turk (Podpeč) 10,45 (4 kg), Smola Nada (Koč.) 9,19 m, Pod-pečan Marija (N. m.) 7,85 m; krogla članice: Erat (Koč.) 10,01 m; daljina mladiruke: Celeč (M. Sobota) 3.69: višina članice: Ugarkovič (Maribor) 1,25 m: 4 X 60 m mladinke: Nova Gorica 34,7.
D. S.
Okrajno prvenstvo PARTIZANA v odbojki
V nedeljo popoldne Je bilo na Loki okrajno prvenstvo partizanskih društev v odbojki. Nič ka.1 razveseljivo ni število udeležencev, saij sta v moški in ženski konkurenci nastopili le po dve ekipi. V moški tekmi je drugo moštvo novomeškega Partizana zmagalo nad člani iz Trebnjega s 3:0. Tudi v ženski konkurenci so Novomeščanke slavile zasluženo zmago nad Trebanjka.mi s 3:0.
Mladinci novomeškega Partizana so okraoni prvaki brez konkurence.
DVA DRŽAVNA PRVAKA IZ DOLENJSKE: Kastelic (Črnomelj) in čihal (Kočevje)
3. in 4. septembra je bilo v Ti-togradu državno juniorsko prvenstvo v atletiki. To je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo mladinske državne reprezentance, ki je nastopila v Kočevju 11. septembra proti reprezentanci Avstrije. Od Slovencev se je v reprezentanco uvrstilo samo šest atletov, kar ni realna slika moči naših mladincev.
Med Slovenci so osvojili najviši i naslov — državnega prvaka za leto 1955:
Lešek (Kladivar Celje) skok ob palici 390, Kastelic (Partizan Čr-
nomelj) met kopja 54.31 m, Cihal (Partizan Kočevje) met krogle 14.55 m, Lorber (Kladivar Celje) tek na 2000 m 6:02,1. Poleg omenjenih sta se uvrstila v reprezentanco še Bolko (Branik Maribor) v teku 110 m zapreke ln Kranjc (Ljubljana) v teku na 2OO0 m. Mladinec Kastelic iz Črnomlja je tudi član starejše mladinske reprezentance, ki bo nastopila l. in 2. oktobra p*-oti reprezentanci Grčije v Atenah. Kastelic je v letošnji sezoni nastopil sedemnajst-krat in zasedel v vseh tekmovanjih prvo mesto. K. M.
OKRAJNO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO V STRAŽI
Šahovska sekcija Svobode iz Straže se je razgibala in vse kaže, ,da bomo kmalu lahko pisali o njihovih uspehih. Njim poverjena org.ani7.a.cija brzopoteznega prvenstva novomeškega okraja je bila
dobra; zato zaslužijo vso pohvalo. PONOVEN TRIUMF NOVOMESCANOV
precej popraviti plasman na tabeli in se vsidrali na petem mestu.
Prihodnjo nedeljo igralo Novo-meščani spet doma in sicer z lanskim državnim prvakom, beograjsko Crveno zvezdo, ki ima v svojih vrstah elito jugoslovanskih odbojkarjev (6 drž. reprezentan-tov). Tekma bo 25. septembra.
F. M.
Partizan N. m. : Novi Beograd
3:0 (15:9, 16:14, 15:8 Tudi diuga prepreka za obstanek v ligi je premagana. Novomeški ociDo^itaiji so v nedeljo 11. septembra slavili drugo zaporedno zmago v jesenskem aelu zvezne lige — piemagah so od-bojKarje Novega Beograda z rezultatom 3:0.
Po nedeljski tekmi moramo pohvalit; celotno domačo šestorico, ki je dala vse od sebe in uspela douati celotnemu izkupičku še dve tooki, ki bosta .meh verjetno precej besede za oos^anek med najboljšimi v državi. Domači so nastopili v naijboljši postavi: ing. Bergant, Pučko, Dolenc, Sonc, Si-mič, Medic in Lapajne, FJkipa Novega Beograda ni pokazala nič posebnega, nekoliko sta izstopala državna reprezentanta Živkovič in Krešič.
S to zmago so si Novomeščani
Tudi Novomeščanke zmagovite
Partizan M. m. : ElektrostroJ (Zagreb) 3:0
Kot predtekimo moški tekmi sta igrali ženski ekipi domačega Partizana in zagrebškega Elektrostro-Ja v prvenstveni tekmi hrvatsko-slovenske ženske odbojkarske lige. Novomeščanke so slavile že drugo zaporedno zmago. Zmagale so tudi s 3:0 (15:4,15:5 in 15:9).
Novomeščanke so trenutno na drugem mestu v hrvatsko-sloven-ski ženski ligi, takoj za ljubljansko Oiimpijo. Za drugo mesto bo odločilna tekma med Novome-šcankami ln zagrebško Lokomotivo, ki bo v nedeljo 25. septembra v Novem mestu. F. M.
Začel se je drugi polfinale
Bliža se jesen tn šahovska »sezona« je na pomolu. Sicer pa za Novo mesto to ne velja. Tu je sezona več ali manj skozi vse leto. Začetek »prave« sezone naznanja drugi polfinalni turnir za prvenstvo Novega mesta, ki se je začel preteklo nedeljo. Na turnirju je 12 šahistov, ki se bodo borili za drugo kategorijo n vstop v finale letošnjega prvenstva Novega mesta. Žreb jim je določil tele številke: l. Jenko, 2. major Popovič. 3. Skrabl, 4. Kruljac, 5. inž. Sodnik, 6. dr. Savelj, 7. Prime, 8. prof. Dobovšek, 9. major Jovovič, 10. Sartolj, 11. Sara-novič in 12. Vitanc.
Redno kola igrajo vsak torek ln petek od pol osmih dalje in vsako nedeljo od devete ure dalje v Domu JLA.
Štiri ekipe in 30 posameznikov se je v nedeljo borilo Za brzopotezno prvenstvo okraja. Dopoldne se je začelo ekipno brzopotezno prvenstvo. Zmagala je ekipa Novega mesta, ki je nastopila v postavi: Skerlj, Sitar, Fink. Prime tn Avsec, ki Je od 15 možnih točk osvojila 12 točk. Premagala je SD Črnomelj, s 5:0. Svobodo Bršljin s 4:1 in Svobodo iz Straže 3:2.
Drugo mesto ja na splošno presenečenje osvojila bršljinska Svoboda, ki je premagala konkurenta SD Črnomelj s 3:2. Moštvo presenečenja je nastopilo v postavi: Zupančič S., Pejičič, Saranovift, Zupančič D. in Vitranc. Osvojili so 7 in pol točk. Sele tretji so bili Crnomaijci s 6 točkami ln četrti Stražani s 4 in pol.
Popoldne se je začelo tekmovanje posameznikov, ki so bili razdeljeni v trj skupine po 10 igralcev.
V prvi skupin} sta zmagala Prime in Kobler s 7 in pol, v drugi skupini Simčič (Straža) s 7 in pol točke, v tretoi <pa Skerlj z 8 in pol točtke.
V finalu se je pomerilo 12 najboljših brzopoteznih igralcev. Zmagovalec in okrajni prvak je postal Simčič Franc iz Straže z 9 in pol točke izven konkurence. Drtigo mesto je osvojil Slavko Sitar z osmimi točkami. Od tretjega do petega mesta so se plasirali Skerlj. Kobler in Fink, ki so dosegli po sedem in pol točk. Sledili so jim še: Prime in Malerič po 6 točk, Miketič 4 in pol. Sara-novič 4, Avsec 2 in pol. Klemene P. 2 ln Pejičič 1 točko.
F. M.
PRED PRVENSTVOM SLOVENIJE V ROKOMETU
S težko kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvo republiško ligo so Crnomaijci prestali zadnjo preizkušnjo in se kvalificirali vanjo. Pred dvema letoma so si nekateri želeli, da bi postali prv&ki druge republiške lige. Njihove želje   so   se    uresničile. Sedanje
zadnje dni avgusta je bil v Kočevju tridnevni tečaj za vkuhavanje, vlaganje in izdelovanje raznih sokov. Organizirala' ga je Zveza zadružnic pri OZZ Kočevje. Tečaja se Je udeležilo 21 tovarišic. med njimi 8 učiteljic osnovnih šol. Tečaj je vodila strokovna učiteljica Pepika Levstek iz Y(;S Domžale. Tečajnice so se marsikaj naučile in tudi praktično preskusile svoje znanje. Zadovoljne so se vrnile domov in obljubile, da bodo pridobljeno znanje posredovale tudi drugim ženam. B.
okrnjeno moštvo bo Imelo zelo težko nalogo, da se bo dobro plasiralo. Računajoč na njihove atletske in rokometne sposobnosti bodo morda upravičili in potrdili sloves črnomaljskega rokometa. Pred seboj pa Imajo še težko nalogo, in sicer — kako pridobiti gledalce za rokomet. Tudi nogometaši se borijo za publiko. Velika konkurenca v obeh skupinah bo verjetno navdušila še tako zahtevne gledalce.
V rokometnem prvenstvu Slovenije bodo letos nastopala najmočnejša moštva: Svoboda in Odred Iz Ljubljane, Branik iz Maribora, velenjski in trboveljski Rudar, zagorski Proletarec in črnomaljski Partizan. Posebno lahke naloge nimajo niti dekleta, ki bodo prav tako nastopile v slovenskem merilu. Kaj nam bo prinesla Jesen,  bomo še vdeli
Novomesčani pa morajo tudi letos tekmovati v drugi ligi (ljubljanska cona) in ima-jo zelo težko nalogo. Vzporedno z njimi ao Še Brežlčani, Krim, Partizan Ljub-Ijana-Polje ter drugo moštvo Črnomlja. Težka naloga za vse. Moštva so precej Izenačena in pred pričetkom še ne moremo govoriti o favoritih. M. T.
Poraz in zmaga PARTIZANA Črnomelj
Zadnjo prosto nedeljo (11. aept.) pred prvenstvom prve lige LRS v velikem rokometu, Je Partizan Črnomelj iz/koristil za prijateljsko srečanjem s Proletarcem v Zagorju. Ekipa Proletarea spada v vrsto najboljših ekip v Sloveniji, saj Je
stađni član prve lige. V predtekml so se ženske pomerile s tehnično dobro ekipo Proleta.rca iin mlado borbeno ekipo Partizana. Zaradi slabega vremena- se Crnomaljke niso mogle uspešno upirati ekipi Zagorja.
V gsavnt tekmi je Partizan Črnomelj diktiral tempo igralcem Zagorja. Moška ekipa Črnomlja Je nastopila s sedmimi novim; igralci, ki so zelo uspešno igrali ter zmagali s 7:3, Najboljši igralci Partizana so bili Stavdohar, Sato-šek m Strmec. M—k
V KOČEVJU zmaga naših
mladincev nad Avstrijci
Številni obisk, napete borbe in dobra organizacija — to so bile glavne odlike na meddržavnem atletskem dvoboju mladinskih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije, ki je bil preteklo nedeljo v Kočevju, Pri mladincih je zmagala Jugoslavija z rezultatom 79,5 — 59,5. Pri mladinkah so zmagale Avstrijke z 42 — 35.
V reprezentanci Jugoslavije sta ča»tno branila nase barve Kastelic iz Črnomlja In Cihal Iz Kočevja. Oba dolenjska lahkoatleta sta prepričljivo zmagala: Kastelic v metu kopja z znamko 55,15 metrov tai Cihal v metu krogle z rezultatom 13,95 metra. M—k
Mali rokomet
PARTIZAN (Krško) —
PARTIZAN (N. m.) 16:15
V prvenstveni tekmi lige za mali rokomet so mladi igralci novomeškega Partizana izgubili prvo tekmo s Partizanom iz Krškega s 16:15, prvi polčas se je končal z vodstvom Novomeščanov 8:6. Novom eščani so vse do zadnjih minut vodili celo s tremi goli razlike, v finišu pa so rokometašj iz Krškega izenačili ih zmagali.
Bo ustanovljena Belokranjska liga?
Čeprav je odbojka mlada športna panoga in so jo v Beli krajini začeli spoznavati in uvajati v svoje vrste šele v zadnjih letih, je na mah osvojila delavsko, kmečko in študentsko mladino, pa tudi starejši se v prostem času zelo radi pozabavajo. Sedaj že lahko rečemo, da je odbojka v Beli krajini šport številka 1 To je pokazalo tudi zadnje sindikalno medčndustrijsko tekmovanje v Kanižarici, kjer je nastopilo kar 8 odbojkarskih ekip, na belokranjskem prvenstvu spomladi pa 5.
Najmočnejše moštvo v Beli krajini je Partizan iz Črnomlja, ki bi lahko igral v kakšni coni, če bi se vodstvo Partizana za to zanimalo. Pametno bi bilo, če bi se vsa tri društva Partizan iz Bele krajine sestala in ustanovila belokranjsko odbojkarsko ligo. Možnosti za to je dovolj, saj igrišča za odbojko rastejo kot gobe po dežju. Sedaj Jih imajo že v Metliki, Kanižarici, Dragatušu, Gradacu, otovcu in drugod. Ce bi se ta zamisel uresničila, bi belokranjska odbojka naglo napredovala. J. Dg.
Sitar — brzopotezni prvak ŠD Novo mesto
V Novem mestu. Je bil odigran brzot-umir za društveno prvenstvo za mesec avgust. Udeležilo se ga je 14 šahistov, od tega 2 gosta. Zmagal je Slavko Sitar z 10 ln pol točkami pred Finkom in dr. Goležem, ki si z 10 točkami delita drugo ln tretje mesto. Četrti je bil Epih, peti Saranovič, nato Doki, Vitanc, Busič. Pejičič, major Popovič, Avsec itd.
F. M.
PREMAJHNA KAZEN
za devizne špekulante
Tuje devize so važno plačilno sredstvo vsake države. Z njimi je mogoče kupiti na tujih tržiščih blago, ne da bi moral zato dati lastno blago. Najbolj upoštevana tuja deviza je danes na svetovnem tržišču dolar, ker za njitn pač stoji država z močno razvito industrijo, torej močan dobavitelj in kupec. V mednarodnih trgovskih odnosih velja dolar kot najvažnejša obračunska denarna enota.
Kar velja v tem pogledu za druge države, velja prav tako za našo. Zlasti še, ker moramo premagovati težke posledice štiriletne vojne in prav iz osnove razvijati proizvodnjo. K nujnim nakupom raznih dobrin za odpravo posledic vojne in prićetek industrializacije se je pridružila še potreba po nakupu velikih količin živil. Ker je bilo treba vse to plačati z blagom ali devizami, je razumljivo, da je za naše mlado gospodarstvo posebno važna vsaka deviza.
Prav zaradi tega je toliko bolj vredno vse obsodbe početje posameznih političnih in gospodarskih špekulantov, ki iz svojega političnega nasprotovanja današnji stvarnosti ali iz neverjetne grabežljivosti, odnosno obojega skupaj, skušajo odtegniti državi čimveč deviz in pri tem na lahek način veliko zaslužiti na račun našega hitrejšega gospodarskega razvoja in ekonomske neodvisnosti.
Tak izrazit primer je obravnavalo te dni novomeško okrožno sodišče, ko je sodilo skupini prekupčevalcev z devizami, na čelu z Ivanom Stegnetom starejšim, posestnikom iz Goleka pri Vinici v Beli krajini.
Ivan Stegne starejši je največji posestnik v viniški okolici. Ima okoli 23 ha zemlje, pravi vaški kulak. Pozna ga vsa okolica kot starega zagrizenega reakcionar-ja, hkrati pa kot lakctnneža prve vrste. Politično se je družil pred vojno s tistim, kjer je slutil, da bi se kaj dobilo. Nazadnje se je pobratil s hrvatskimi maokovci, predvsem z vi-niškim bogatašem Sterkom in podobnimi ter jim ostal zvest menda vse do danes. Današnja družbena stvarnost mu od vsega začetka ne diši, čeprav se je med vejno kazal naklonjenega NOB. Verjetno je računal, da si bo morda tudi v novi državi lahko pristavil svoj korifarski lonček. To se mu ni posrečilo, ker so taki vaški kulaški velikaši v. novi državi izgubili glavno besedo. Ker politično po vojni ni mogel uspevati, se je vrgel na drugo plat, na grabljenje imetja s pomočjo špekulacij z dolarji. Da je brezobziren v borbi za lastno korist, je poka-
zal že pred vojno, ko je privabil k sebi dva premožna upokojenca iz Preloke. Potem ko sta mu Izročila večjo vsoto denarja, da si je lahko postavil eno-nadstropno hišo, ju je pričel poditi od sebe in jima odrekati pravico do izgovorjene oskrbnine. To okoličani prav dobro vedo.
V devizno-špekulativni podvig je vključil še svojega sina Ivana in ženo. Vedel je, da je Iz Bele krajine in sosedne Hrvatske veliko ljudi v inozemstvu, od koder pošiljajo svojcem darila. Zato se je že leta 1948 vrgel na nakupovanje ameriških in kanadskih dolarjev. V posameznih primerih je kupil tudi več sto dolarjev obenem, kot na primer od Terezije Simčič iz Hrasta, od katere je kupil ček za 400 dolarjev. Od leta 1948 do letos, ko so mu končno stopili na prste, so vsi trije Stegnetovi nakupili in prodali najmanj 2383 ameriških in kanadskih dolarjev v bankovcih in Čekih. Glavni na-kupovalec je bil Stegne starejši, pa tudi sin se je že dobro »izuril« in nakupoval povsem samostojno.
Razumljivo je, da so devizne špekulacije Stegnetu nosile lep zaslužek. To se je kazalo tudi na zunaj. Kjer koli je bila v domačem kraju naprodaj kaka zemlja, je bil prvi kupec Stegne. Tako si je z nakupi po vojni znatno povečal posestvo. Ko je to že dosegalo zemljiški maksimum, je začel kupljene parcele prepisovati na sina. Torej v času, ko so vsi delovni ljudje v naši državi in še zlasti v pasivni Beli krajini napenjali vse sile, da zacelijo hude rane vojne in za ceno velikih žrtev zgradi}o osnove družbenega gospodarstva, je Stegne ob pomoči svoje družine nenasitno večal svoje premoženje na račun prizadevanja delovnih ljudi za gospodarsko osamosvojitev.
Skupno s Stegnetom starejšim so se znašlPna zatožni klopi še njegov sin Ivan, žena Ana, Vin-cenc Stegne, mizar iz Goleka, Terezija  Simčič,   posestnica iz
Hrasta, Jože Stanešić, posestnik iz Zubrencev (L-RH) ter Franc in Miha Mihelčič, oba posestnika iz Učakovcev. Slednjih pet je bilo obtoženih prodaje dolarjev prvim trem obtožencem.
Navzlic nedvoumnim izjavam več kot štiridesetih prič, ki so Stegnetu v obraz povedale, da so prav njemu prodale devize, je na razpravi trdovratno zanikal vsako krivdo. Ostal je zakrknjen do kraja, vendar so ga priče v celoti postavile na laž in razkrinkale.
Ivan Stegne st. je bil obsojen na eno leto in 6 mesecev strogega zapora, plačilo 100.000 din in 10.000 din povprečnine, Ivan Stegne ml. na 8 mesecev strogega zapora in 5000 din povprečnine, oba skupaj pa morata plačati tudi stroške postopka. Ana Stegne je bila obsojena na dva meseca zapora, Vincenc Stegne na 2 meseca zapora in 2000 din povprečnine, Terezija Simčič na 4 mesece zapora, Jože Stanešić na 3 mesece zapora in 3000 din povprečnine, dočim sta bila Franc in Miha Mihelčič obsojena na pogojno kazen, in sicer Franc Mihelčič na 2 meseca, pogojno za dve leti, Miha Mihelčič pa na en mesec, pogojno za dve leti. Oba morata tudi plačati povprečnino.
Za glavnega obtoženca, to je Ivana Stegneta starejšega, je ta kazen odločno prenizka. Zagrizeni politikant in špekulant velikega kova zasluži za tako dejanje strožjo kazen. Člen 234 kazenskega zakona, po katerem so bili navedeni obsojeni, pravi, da kdor obrtom a kupuje ali prodaja tuje valute, devize in podobno proti veljavnim predpisom, se kaznuje s strogim zaporom do deset let, sme pa se kaznovati tudi z zaplembo premoženja. Dejanje Stegneta vsebuje poleg zakrknjenosti vse navedene okoliščine za kazen po določilu navedenega člena. Do premoženja, ki si ga je nagrabil na tako za družbeno skupnost škodljiv način, nima nobene pravice.
POTUJOČI KINO
Z nastopom jeseni in novega šolskega leta se prične tudi nova sezona kiuoprcdstav potujočega kina OOLP Novo mesto. Kljnb neSteviinim problemom, posebno s prevozom, je vendar kinosekrija dosegla že lepe uspehe. Samo v letošnjem letu le potujoči kino obiskoval IS krajev in imel v \>r\ i poloviei letn Se mul 1 tU predstav. Obisk je bil, če upoštevamo velikost posameznih krajev, kjer so bile predstave, kar preeejšen. saj je 1 nalet v tem polletju približno 150.000 gledalcev.
Trudili smo se, da bi v tem novem obdobju še izboljšali program naših rilmov. moramo pa upoštevati, d« je zarndi velikega števila slabih filmov, ki %o na razpolago, bilo možno izločiti le tiste, ki so po svoji vsebini negativni i,, obravnavajo le tipične družbene probleme kapitalističnih odnosov. V (ej sezoni borno predvajali meo ostalim tudi naslednje lilnu : jutri bo prepozno (italijanski). Najboljša ieta našega žnijenjn (ameriški), 1'nrmska Kartuzija (francoskih Vesna (jugoslovanski), Rudniki krulja Salomona (američki), /a dva sobi« upanj« in Bagdadska roža (Italijanski). ZadHJi film je pravljica v naravnih barvah in jo bomo predvajali za novo leto.
Pripominjamo, da bomo z našimi filmi obiskovali zaradi velikega področja le tiste kraje, kjer bo obisk zndovoljiv. ker želimo, da bi čim večjenru številu našegp prilezeljskega prebivalstva nudili dober kulturni program. Vse kraje p« snmo 2 eno aparaturo ne moremo zadovoljiti.
Vsa obvestila glede vaših zelja na terenu naslovite na Okrajni odbor Ljudske prosvete Novo mesto, kinosekcija. Mi pa bomo obveščali kraje o kinopredstavah v Dolenjskem listn in le posebej n plakati. p. N.
Ali je zimsko škropljenje uspelo?
Na območju kmetijske zadruge Novo mesto je bilo opravljeno zimsko škropljenje sadnega drevja z 2 odstotnim rumesan oljem. Vsctik. sadjar, ki je opravil zimsko škropljenje je sedaj prepričan, -da delo ni bilo zastonj. Pri pregledu sadovnjakov konec avgusta je biilo ugotovljeno, da ima tako sadno drevje lepo temno-zeleno listje in obilo plodov brez posebnih sledov ameriškega ka-parja. Le tu in tam je še opaziici rdečo p3:o na sadežih. Kdor pa je opravil rudi peletno žktopljenje z 1 odstotnim pantakanom adti 0.06 odstotnim fosrerno 20 in dodatkom 1 odstotnega bakrenega apna, nima ne škrlupa ne čr-TOVega sadja. Kdor je tako skrbel za s?.dno drevje, bo imel lep pridelek in dobro kvsilireto sadja, k'i ima seveda tudi višjo ceno.
Na žailost še vodno ni dovolj razumevanja pri posameznih sadjarjih za poletno škropljenje. Nekateri se izgovarjajo, da imajo na vrtu zelenjavo, da nimajo vreč* ali 0.06 odstotno fosferno 20 in da se tam pase živina ali perutnina in pod. Pni takih* je seveda pelerno škropljenje odpadlo in vsi ti imajo škrlupasto in črvi-vo sadje.
Za prodajo ali da'ljšo shrambo tako sadje ni, ker bo kmalu gnilo. Največ takega sadja bo šlo |
za mošt in žganje. Če že gre sadje v te namene, priporočam gospodinjam, da si napravijo tudi nekaj mosta za si ado v sok. To napravimo tako, da napolnjene steklenice stiliziramo v visokem Joncu z lesenim dnom, da srekle-riice ne popokajo. Zamašene naj stoje po 15 do 20 minut v sopari do 85 stopinj Celzija, potem pa jih tpočasi ohladimo. Zamaške zaiijemo s parafinom ali voskom in steklenice spravimo v ležečem stanju na bladnem prostoru. Otroci, pa tudi odrasii bodo radi pili tako pijačo, ziiasti kadar bodo prelila jem.
Tudi na sušenje sadja ne smemo pozabiti. Vsi, ki imate Jeipo zdravo sadje, pa se pripravite na razstavo, ki bo v kratikem v Novem mestu, kar bo še pravočasno objavljeno. Pri obiranju sadja pazite na kapar ja. Napadena drevesa bo potrebno pri zimskem .škropljenju močneje razkužiti. Treba je vedeti, da vsa drevesa niso enako napadena, kar velja tudi za razl'ične sorte.
F. MaJasek
Ne pozabite, da vam poravnana naročnina jamči brezplačno nezgodno zavarovanje!
JOŽE Z A M L J E N
Z vajenci po domovini
Iz stolpa novomeškega magistrata je ura odbila 5, ko je potni marša] izdai povelja: »Odhod!« Dva Putrmkova avtobusa ipo 35 sedežev sta zaropotala, zatrobila in zavila nzipred Metropola na Glavni trg in dalje čez mosta proti Šentjerneju.
Veselo je bilo v avtobusu. Kaj bi ne biilo? Saj se je 63 vajencev in vajenk iz vsega novomeškega okraja, ki so dopolnili učno dobo, odpravilo na 6 dnevno ekskurzijo po Sloveni.jii. Letos je priredila šola s pomočjo ljudske oblasti, raznih organizacij in podjetij že drugo leto efcskurzitjo za vajence.
Avtobusi so bili odlični, saj jim ni manjkal doc megafon, s katerim je vajencem tolmačil vodja potovanja vse zanimivosti, mimo katefrih so se peljali. In tako se je točno ob 5.uri in 10 minut prvič v zgodovin; oglasili tudi radio Filomena. Oznanil je, da se je pričela ekskurzija vajencev novomeške Šole in da se najleošc zahvaljuje okrajnemu ljudskemu odboru, okrajni obrtni zbornici, okrajnemu odboru ljudske pro-»vete, okr.vnemu odboru Rdečega križa, Me<tni mesarij:. Mestni pe-karijli, Mestnemu krojaštvu in livatln ioi, vsem obrtnikom moj-»trom in ostalim, ki so omogočili *> ek ■ ur/ijo.
Kolaču j| dobila radio oddajna postaja   Filomena   pffosnjo, naj
uredi zaradli vremena, kajti lilo je kot iz škafa. Prešli smo Šent-jernejsko polje, videli Kostanjevico na Krki — Dolenjske Benetke — in kmalu vozili po ravni cerkljanski cesd. Gorjanci so se le polagoma odgrinjaj iz svoje ponočne odeje in vedeli smo, da ne bo dolgo deževalo. Ej, ti Gorjanci, nešteto partizanov je hodilo po njb, tam pod Kukovo goro je padel bataljon Cankarjeve brigade in tam daleč nad Pod-bočiem na Prekr.7.ju so ustaši nečloveško poklali ranjence in zdravnike ter bolnico požgali.
Od Kosran jevt-ce smo se voziih' po Cerkljanskem polju; tu so že leta 1941 in 1942 hit terjane i »o-s voba jal i« naše delovno ljudstvo n ga pošiljali na hre/.plaČno delo in trpljemje v Sle/ijo *n Še kdo ve kam. Zdaj se kaj takega ne bo več /godilo. Naša zunanja polkika stremi za trajnim mirom in prijateljstvom med narodi; za vsak primer pa imamo rudi hrabro, nepremagljivo vojsko in prav ru na cerkljanskem polju se vadi na.ša aviacija, ki bo branila našo s krv>o pribonjeno svobodo in socialistično ureditev države.
Skozi Brežice smo kar zdrseli in po B''/eljski strani kmalu prišli v Kumrovec, rojstni kraj našega dragega maršala Tita. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, njegov kip, ki stoji! na vrtu in
okolico. Na desni strani v hribu so še razvaline Cesargrada in Kunšperka, i« katerih je grozovi-ni Tahi trpinčil clačane Zagorja in Kozjanske doline. Prav nič čudnega ni, da se je prav tu porodila misel največjega kmečkega upora hrvatskih in slovenskih tia-čanov. Ne daleč od tod je Klanjec, kjer je Gubčeva vojska doživela poraz. Danes ni več toliko tegob, saj je i<z teh krajev zrasel naš voditelj, ki ve, kaj je življenje kmeta «n delavca.
Iz Kumrovca nas je peljala pot po Kozjanskem, li ceste smo zagledali grad Pod sred a, ki je tudi znan iz kmečkih uoorov in v vasi smo videli sramotilni kamen, kamor so privezovali valpti uporne in neposlušne kmece. Iz valovitega Zagorja, ki je pod.,ben našim dolenjskim gričem, se pokrajina dvigne V teh strmih bregovih se ra/.terajo njivice in le-he, vinogradi in sadovnjaki in delo v njih je #'la težavno. Pot nas je vodila skozi Kozie, kjer je bil štab kozjanskega odreda, Li-sično, Pilšrajn, Planino, Podgorje. Sami junaški kraji kozjanskega odreda. Sete letos smo se prepričali, kakšno grozovito razdejanje |e naredilo lan*ko neurje. Le s tei.avo smo z avtobusom tipa-ii po razriti cesti in raz.rvanih mostovih.
Po živ&iii vožnji smo vendarle.
prispeli v Sevnico. Ko smo si hoteli ogledati tovarno kopit, je bila tira deset in deJavci »o odšli na malico. Kaj hočemo, tudi mi smo se podprli in se »pomnili naših podjetij, posebno Mestne pekari-je in mesarije, ki sta nam pripravili tako dobro in poceni malico. Naj bodo zahvaiLjcoi za to dobroto.
Kopitarna v Sevnici je pravzaprav že staro podjetje, toda po osvoboditvi se je razširila in prodaja svoje izdelke po vsem svetu. Videli smo sušilnice, žage, stružnice, kjer »trur/ijo kopita. Bilo je nad vse zartimivo ini le te/ko je bilo pripraviti vajence, da so odšli i/ tovarne. Posebno odličen strokovnjak se nam je zdel za-rezovalec kopitnih zagozd, ko brez poprejšnjih zaznamkov odreže natačno enako zagozdo na obeh kopirih enega para. Zahvalili smo se obema spremljevalcema in razlagalcema in odhiteli v tovarno Jugotanin,
V Jugotaninu nas je sprciel tovariš direktor. Tovarna je bila sicer v genera'lnent čiščenju, kajti deU nepretrgana 11 mesecev v 1 mesec pa je za čiščenje. Tovariš direktor na-s je porolažtiil, da bi tudi v obratu ne vidcM več kakor sedaj, ker vsa produkcija poteka v zaprtih strojih oziroma zaprtih posodah. Temeljito nam je razložit! celoten proces izdelovali ia tanina, ki je zelo važna »u-roviima za na-še usnjarne. Celotno delo tovame je pravzaprav navadno lu/enje lesa, pri katerem sc dobiva eksirakt-tantoV Nekdo
je čisto potiao deijal: »Čim več J coprnije je pri proizvodnji, laže povišaš ceneU Tovariš direktor je to burkasto pripombo slišal in te bolj burkasto odgovoril: »Zal, da to coprnijo vsi kupci poznajo!« Zahvalili smo se za pouk in veseli odšli naprej, kajti vreme se je poboljšalo in sonce je oblivalo lepo pokraiino ob Savi in Savinji. I
smeh: »Hrovatič je hotel poizkusiti, če so v umetnem bazenu tla tudi tako mehka kot v blatni Krki, kjer lahko orješ z nosom.« No, prav nič mi bilo hudega, še niti tako nc kot v Kozjanskih hribih, kjer so nekateri prebolc-vali morsko, oziroma avtobusno cestno boiezen. Malo krvi, nekaj prask in veselo živi jen/je v vodi »e je nadaljevalo.
Obstali   smo   v   rvinuki)   sopli I
c. ih. Kdo ne bi uporabili ttko le- ] pega v.remena in tople votc? Kopali smo se v krasnem laženu. Pa se domisli   junaški Ifr>vatič,
d. i je skakalna deska vas«« /a skakanje v vodo, ni pa puuisKI na to, do so pravkar č'irii bazen in da 'e !e do polovice poln. Norčavj Milan je seveda a sko-raj&uj«  nesreče naredni prkrčoa
Potnli maršal je vpil svoj večna »odhod«. Morali smo zapustiti prelepi bazen in pot se je nada-hcv.ii.i do Celja. Ko smo prišli v lnrern.it tovarne cmajlirine po ,o ilc, M je v'11 vle/. 1 liulonuišua Ančka jc v naliv zacvilila: »NaŠ radio Filomena nam je pripravil prvo koipanje in videli bomo, če na.m bo morje naklonjeno.«
V internatu smo imeli h raco ia
stanovanje. Priznati moramo, da nam je b:lo vodstvo zelo naklonjeno jn nam je nudilo vse, kafr ic le moglo. Ker Še ni bilo večerje, smo si ogledali mesto. Posebno nas je zanimalo staro mesto s Celjsko grofijo, mestnim obzidjem, ogledali pa smo si tudi n >VQ gledališče, ki jc zrastlo iz stolpa starega mestnega obzidja.
Drugi dan 5. julilja smo porabili že zgodnje jutranje ure za ogled Tovarne emajlirane posode. Tudi to jc ic stara tovarna, ki pa je v lcrh po osvoboditvi silno povečala svojo proizvodnjo. Iz najbolj primitivnih oblik sc v »trojih oblikujejo najrazličnejše posode, od največjih kopalnih kadi pa do naimanjiJih lončkov, od enostavnih loncev pa do finih vr-Čev in kavnih roČk; tudi izdelovanje ^grelcev centralne kurjave simo si ogledali. Na, j zanimivejše je emajliranje posode, kjer je zelo te/ko delo zaradli velike vročine. Videli smo ra/.nc urope, rezilne »troje in električne varilce. Ogled je bi zelo zanimiv.
Iz »emajlirane posode« smo odšli v Celca sad, ki n.im jc že v Novem mestu kazal in ponujal svoje izdelke. Hoteli smo videri, kakšen je proizvajalni iproces. Neka tehničarka nam je do potankosti pokazala in ra/l.>/i!a proces, roda nikakor nas ni trto* gfr prepričati, tla jc ta proces tako drag, kot je drag proizvod.
Ob deseti uri smo odšli iz Ce-tja. Vozi« smo se ix") Savinjski dolini in radio !i: >mcna je javljal, da .'»ž na obeh straneh cot«
Stev. 37
»DOLENJSKI LIST« *:
Stran 5
IZ NAS 144
To in ono iz Dolenjskih Toplic
Spet so se odprla šolska vrata. Toda v Dolenjskih Toplicah je ostal problem šole še vedno nerešen. O gradnji novega šolskega poslopja smo že precej pisali, vendar narejenega ni bilo še nič. Zadeva je zelo resna, kajti mladine je vedno več, šolskih prostorov pa primanjkuje. Ze sedaj sta dva prostora izven šolskega poslopja, nujno pa je potreben še eden. Kako bo to rešeno, je res pereče vprašanje. Na vsak način je potrebno zgraditi novo šolo.
*
Pereče vprašanje je tudi pomanjkanje stanovanj, samskih in družinskih. Včasih je še kje na razpolago kakšna prazna soba, vendar morajo te sobe vedno biti rezervirane za zdraviliška goste, kar je seveda popolnoma pravilno. Vendar bi bilo treba rešiti tudi vprašanje stanovanj za stalne prebivalce.
Letošnje poletje zelo nagaja, vendar je bilo v Toplicah kar lepo število gostov. Će bi imeli odprt bazen, bi se to število prav gotovo še povečalo. Mnogo smo že govorili in pisali o odprtem bazenu, vendar nikdar ni dovolj denarja. * *
Trg pred zdraviliščem je sedaj zelo lepo urejen, vendar pa bi bilo treba urediti še sprehajališča, zlasti stari park, ki bi bil mnogo bolj privlačen, če bi bile v njem urejene steze in pota ter postavljene klopi.
*
Odkar je zadružni dom v Toplicah prevzel občinski LO, so že govorili o popravilu doma, vendar za to še nimajo potrebnih finančnih sredstev. Zavedati se moramo', da goba ne bo čakala na denar, ampak bo uničila vse lesene dele in
se nato razvila še po zidovju. Če hočemo, da bo dom še naprej služil svojim namenom, je treba gobo takoj uničiti. Seveda so za to potrebna večja denarna sredstva. Vprašanje je, če bo nova komuna imela za to razumevanje in sredstva, ker sicer bo treba iskati pomoči kje drugje, saj gre za milijone.
Vprašanje telefonske zveze v Dolenjskih Toplicah je tudi pereče. Če hočeš govoriti s svetom izven našega kraja, moraš čakati na zvezo ure in ure. Celo kadar je potrebna nujna pomoč (požar, klicanje rešilnega avtomobila ali podobno), je treba čakati več kot pol ure. Kaj je temu vzrok? Uprava okrajne pošte bi morala zadevo malo proučiti in po možnosti urediti še en direktni vod, kar bi bilo najbolje. Saj lahko zgori j o cele Toplice, ne da bi zunanji svet za to pravočasno zvedel in prišel na pomoč. Vzemimo samo primer, ko so gorele Dol. Sušice in je bilo treba čakati 40 minut, preden je postaja LM dobila zvezo z Novim mestom!
Kegljišče je spet oživelo. V nedeljo 28. avgusta so se pomerili med seboj domači krožki. Pokazalo se je, da sta krožka Rog in Kmet enakovredna, saj sta oba podrla po 249 kegljev. Po tekmovanju je društvo priredilo družabno prireditev za svoje člane.
S-n.
Iz Dragatuša
V Dragatušu je Rdeči križ s pomočjo kmetijske zadruge priredil tridnevni gospodinjski tečaj za vkuhavanje zelenjave, sadja in sadnih sokov.: Tečaj je uspel zelo dobro. Mlade žene in dekleta bodo v svojih vaseh uspešno posredovale pridobljeno znanje tudi svojim sosedam. Pripravile so tudi okusno razstavo in pokazale, kaj vse se lahko pripravi za dolgo zimo.
Dvajsetletnica Prostovoljnega gasilskega društva Pretoka
Prejšnjo nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo na Pretoki praznovalo 20-letnico obstoja. Na to svečanost je društvo povabilo tudi okrajno gasilsko zvezo in sosedna društva, deloma tudi zaradi, pomoči pri izvedbi programa, vendar se je odzvalo le PGD Zuniči. Navzlic temu je društvo dostojno proslavilo to obletnico.
Po povorki skozi vas je bila vaja v trodelr.em- napadu. Po
vaji je imel poveljnik tovariš Novak na gasilce in zbrane goste nagovor, v katerem je navedel težave, s katerimi se je moralo boriti društvo takoj od začetka. Z velikimi napori se je posrečilo zbrati toliko sredstev, da si je društvo kupilo nujno opremo in orodje. Živahno predvojno delo društva pa je kmalu pPetrgala okupacija in vojna. V krvavi borbi proti fašizmu' je društvo zgubilo več članov. Pad-
Iz Kočevja
8. septembra so se zbrali v Kočevju člani in delegarai vseh dosedanjih občinskih komitejev LMS iz občin, ki so združene v novi k očev siki občini. Izvolili so nov mladinski komike, o delu m nalogah mladine v občimi pa je poročal predsednik tovariš Praznik. Miadinske organizacije mesta bodo morale nuditi veČ pomoči podeželjski mladini. V novi občini je 1770 mladincev in mladink, organiziranih pa je le 1.400. Marsikje so pogofj za ustanovitev novih mladinskih organizacij.
Za predsednika novega občinskega komiteja LMS je bil izvoljen tovariš Praznik, za sekretarja pa profesor Lukežič.
„Dajte mesa, ne kosti!"
Zadnjič je stopil v eno izmed novomeških mesnih poslovalnic delavec in zaprosil, naj mu mesar natehta pol kilograma telečjega mesa — brez kosti. Mesar mu nateht.i zaželjeno količino mesa, zraven pa navrže še kupček kosti. Kupec pogleda kosti, nato še mesarja in piravi: »Prosim meso, ne kosti. Meso bom dal spražiti, da ga bom vzel s seboj na teren.« Mesar pa odgovori, da samega mesa ne more, niti ga ne sme dati, kajti podjetje je kupilo teleta s kost-
Mladinska konferenca v Vel. Laščah
V nedeljo 4. septembra je bila v Vel. Laščah mladinska konferenca. Po poročilu Draga Debeljaka je bilo na konferenco povabljenih okrog 150 članov LMS, udeležilo pa se je je le 37/
Otvoritveni govor je imel ravnatelj tukajšnje gimnazije Nikolaj Valjavec. Govoril je o slabi organizaciji tukajšnje mladine, to pa predvsem zaradi slabega vodstva. Stari odbor je nekaj časa delal, nato pa je pozabil na svoje dolžnosti in zaspal. Študentje iz Vel. Lašč, ki študirajo v Kočevju ali v Ljubljani,  pa se
iz prevzetnosti sploh ne družijo s kmečko mladino, ker mislijo, da so več, če so bolj izobraženi. Prav zato, ker so bolj izobraženi, bi morali nuditi več kmečki mladini, ne pa se ji oddaljevati in se izogibati sestanka z njo. Mnogim se zdi čudno, da mladina tako malo dela, saj je bila v času NOB zelo aktivna. Prav v tem kraju, v okolici Vel. Lašč, Sv. Gregorja in Turjaka so bile velike in težke borbe, kar ve povedati iz lastnih izkušenj Ludvik Golob iz Do-brepolja.
Izvolili so začasno vodstvo LMS v Vel. Laščah. Za predsednika je bil izvoljen Franc Košir, za sekretarja pa učiteljica Gena Stolaž.
Naloga začasnega novega odbora je, sodelovati z ostalimi mladinci na občinskem prazniku Vel. Lašč, ki bo 19. septembra letos, in sklicati v kratkem ponovno konferenco z večjo udeležbo mladine.
A. S.
Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom! Naročite na naš list može in fante, ki služijo vojaški rok v JLA!
Naročite naš tednik svojcem v inozemstvu!
mi vred, pa ga mora seveda tudi s kostmi vred prodati. Kupcu to noče v račun, beseda da besedo in končno se kupec obrne, pusti meso in in sporne kosti in gre. Seveda bo v drugi mesnici doživel isto.
Ce stvar resneje premislimo, imata prav oba, kupec in mesar. Vendar pa je ta način precej smešen in nepotreben. Mesarjem je namreč naročeno, da morajo na toliko <in toliko dkg mesa dati tudi določeno težo kosti « če je to komu prav ali ne. Kupec mora te vsiljene kosti plačati po posebni, za kosti določeni ceni, če hoče dobiti željeno količino mesa.
Drži, da je treba tudi kosti spraviti v denar, kajti če je mesarija kupila'žival s kostmi na živo težo, je treba te kosti tudi prodati, kar je možno na čisto drugačen, lahko bi rekli, neviden način. Ce namreč pogledamo nazaj, bomo videli, da so tudi takrat kupovali in prodajali kosti, pa je kupec vendarle dobil meso tudi brez kosti, morda nekoliko dražje, vendar pa po želji in potrebi. Da mesarji niti takrat niso kosti metali proč, je jasno, marveč so jih oddali gostilnam in hotelom, ki so iz njih kuhali juho. V časih, ko je štelo Novo mesto komaj dobrih 3000 prebivalcev, so poslovale v mestu štiri mesarije, ki zaradi kosti niso prišle niti v komkurz ni tu v zamero ' pri strankah. Danes je v mestu prav toliko mesarskih prodajaln pa nekako 4000 prebivalcev več, v mestu so gostilne in »menze, pa nastajajo smešni problemi prodaje kosti. Zdi se mi, da bi se fudu tu lahko našla pametna rešitev. Malo manj papirnatega birokratizma, pa bi gospodinje lahko dobile •tudi meso brez kosti!
C. P.
Pred leti se je oglasil pri' Pavlu Kramerju, priseljencu j z Nemčije, neki Gajšck, delavec brez stalnega bivališča. Prepričal je Klramerjevo starejšo hčer, da je šla .brez dovoljenja staršev z njim in mu rodila dva otroka, čeprav se ni poročil z njo. Živel je z njo v raznih krajih in se vedno selil. Pred. dnevi se je sipet pojavil pni Kramerju, z njim pa je izginila tudi K-lerna Erika, najmlajša domača hčerka. Oče je iprosil za pomoč organe LM. Baje se je Gajšek z ugrabljenim dekletom zatekel v Crno_-melj.
C. M.
Člani gasilskega društva na Preloki.
V V
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
KINO Kino KRKA Novo mesto
16. do 19. septembra: ameriški barvni film Robinsonove pustolovščine.
20. do 22. septembra: argentinski film Vojna gaučev.
Kino doma JLA Novo mesto
16'. do 18. septembra: francoski
film M a dam X.
I   20. do 22. septembra: , ameriški
I film Beg iz Poker Flvta.
i   Kino Dolenjske Toplice
j , 17. in 18. septembra:, angleški film Smeh v raju.
20. septembra: franeoski film j Državni sovražnik št. 1.
21. in 22, septembra:, ameriški film Vodnjak.
Predstave ob delavnikih ob 20.15, ob nedeljah ob iS. Ln 20. uri.
Kino Trebnje
17. in 18. septembra:• italijanski film Ni miru med oljkami.
Predstava v nedeljo ob 15.30 url.
Obvestilo
V Skocjanu pri Novem mestu bo živinski in kramarski sejem v' ponedeljek, 16. septembra 1955.
Kronika nesreč na Kočevskem
Pretekli teden so se ponesrečili in. iskali pomoči v okrajni ambulanti: Majerič Martin, zaposlen pri KGP, je bil ponoči napaden od neznancev, ki so mu z nožem prizadejali več poškodb. Lesar Alojz je pri segrevanju asfalta, ko je zaradi okvare razneslo cev, dobil težje opekline po obeh nogah. Patka Franca iz Starega lo-
ga je brcnil konj v desno nogo. Kavčiču Dušanu je pri nakladanju premoga stisnilo nogo. Lisca Alojza, dijaka iz Slavskega laza, je krava nabodla v trebuh. Ožbolt Mirko, delavec na posestvu »Snežnik«, je padel 4 metre globoko in dobil težje poškodbe na glavi. VidoševiČ Marinko se je z rezalnikom globoko vreza! v koleno. Skladovnica drv se je zrušila na deklico Košir Natašo iz Kočevja. Potišek Ivan iz Kočevja se je ranil na rjaveim žeblju. Salamo-nu Ignacu, delavcu iz Rudnika, je padel na glavo hlod. Muhvič Vlado je hotel zavreti voz, pri tem pa je padel pod njega in dobil poškodbe na roki in hrbtu.
Mokronog
Strela ubila starko
Med hudo nevihto je 9. septembra popoldne okoli 15. ure udarila strel a v Selski gori pri MirnH in ubila 76-letno preužit-karico Ano Golob.
17. in 18. .septembra: nemški film Maja v tančici.
Kino Črnomef)
Do 18. septembra: Frizer za dame. ,
20. in 31. septembra: Zapor za žene.
Kino JADRAN Kočevje
16. in 17. septembra: Sužnji.
17. in 18. septembra: sovjetski film Zvesti tovariš.
2il. in 22. septembra: avstrijski film Hanerl.
Dežurna zdravniška služba v Novem mestu
Od 13 do 25. septembra ima dežurno zdravniško službo dr, Adolf
Spiler.
MALI OGLASI
USLUŽBENCA za samostojno vodenje administracije in personalne evidence išče Avtopromet »Gorjanci«, Novo mesto.
PRODAM stavbno parcelo 2,148 kvadratnih metrov ob Trdinovi cesti proti Gotni vasi. — Naslov pri  upravi  lista. (484)
PRODAM pohištvo po nizki ceni. Naslov pri upravi lista. (481)
ZATEKEL SE JE star pes volčjak. Pintar Franc, Novo mesto, V mlin 2.
UKRADEN JE pes volčjak, star 3 mesece, sliši na ime Medo. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči Josip-ini Može, Mestne njive 5, Novo mesto.
PRODAM zlato za zobe. — Naslov pri upravi Usta. - (486)
12 MATIČNIH URADOV
Novo mesto
Pretekli teden je bilo rojenih 11 dečkov in 14 deklic. — Poročila sta se: Pogačar Jože, uslužbenec iz Preserja pri Ljubljani, in Gotlib Alojzija, trg. pomočnica iz Novega mesta.
Umrli so: Felko Ana, zasebni-ca, 74 let, iz Novega mesta. Ce-lestina Ana, užitkarioaf 69 - let, ie> Zgornjih Vodal pri Krškem. Žitnik., Jože, kmet, 56 let, iz HrRstja pri Grofiuplju. Madon Ana, upokojenka, 72 let, iz Vavte vasi. Doli nšek Marija, upokojenka, 86 let. iz Novega mesta.
Mokronog
V mesecu avgustu sta bila rojena dva dečka. — Porok in smrti ni bilo.
Črnomelj
Pretekli teden je bila rojena ena deklica. — Umrli so: Plut Jožef, kmet, 87 let, iz Ručetne vasi. Hodorovac Marija, delavka, 59 let, iz Bistrice. Vrankovič Marija, gospodinja, 75 let, iz Loke pri Črnomlju. •
Kočevje
Pretekli teden so bile rojene tri deklice in dva dečka. — Poročili so se: Hudorovič Anton, delavec, ln Sapeta Marija, gospodinja, oba Iz Srednjih Ložin. Omerza Anton, strojnik iz Gor. Ložin, in Za-ear Marija, delavka iz Koblarjev. Debeljak Anton, brusač iz Kočevja, in Kere Slava, delavka iz Salke vasi. Malh ar Rudolf, šofer, ln Gruden Frančiška, natakarica, oba iz Kočevja. — Čestitamo!
Umrla sta: Kastelic Janez, rudar, 58 let, iz Koblarjev. Božič Franc, invalid, 28 let, iz Kočevja.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Murn Marija iz Gor. Kamene — deklico. Kodarin Štefanija iz Gombišča pri Škofljici — deklico. Robida Kristina iz Lopate pri Hinjah — deklico. Bitanc Angela iz Obrha pri Dol. Toplicah — deklico. Križ-
nik Sabina iz Preske pri Dobr-aiču — dečka. Vlašič Marija iz Metlike — dečka. Novak Kristina izv Cirja pri Raki — dečka. Smo-lič Cirila iz Artmanje vasi pri Dobrni ču — dečka. Udovč Ljudmila lz Gor. Vrhovo pri Mirni peči — dečka. Plut Terezija iz Gabra pri Semiču — dečka, Zibert Anica iz Kanala pri Zenici — dečka. Pe-čerič Marija iz Metlike dečka. Selakovič Jožica iz Zagreba — dečka. Brezovar Marija iz Dol. Kamene — dečka.
Kern Neža iz Jelenka pri Raki — deklico. Pretnar Marija iz Dolge vasi pri Kočevju — deklico. Pužina Marija iz Novega mesta — dečka. Suhorapec Marija iz Otovca pri Črnomlju — dečka, šuštarič Amalija iz Novega mesta — dečka. Kupčič Silva iz Rake pri Krškem — dečka. Sile Ela Iz Kočevja — dečka. Jordan Frančiška iz Drage pri Beli cerkvi — dve deklici. Eršte Tereziga iz češnjic pri Otočcu — deklico. DeZmar Martina iz Vinjega vrha pri Beli cerkvi — dečka. Pavec Angelca iz Novega mesta — dečka. Dragan Karolina iz Šentjurja pri Mirni peči — dečka, švent Oisa iz Bršljina — dečka. Gril Jožefa iz Dobindola — dečka. Vi-rant Marija iz Lapašnika pri Krškem — dečka. Košir Ana iz Martin je vasi pri Vel. Loki — deklico. Bi-udar Kristina iz Bršljina pri Novem mestu — dve deklici. Simonič Zinka iz Metlike — dečka. Grom Zofija iz Bršljina pri Novem mestu — dečka. — Srečnim mamicam čestitamo!
Nesrečo ne počiva
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Brulc Jože, delavec iz Krke pri Novem mestu, si je pri delu s strojem poškodoval dva prsta desne roške. Lavrič Nežo, gospodinjo iz Dvora, je v prepiru zabodel mož z nožem v hrbet. MJekuš Vinko iz Kočevja je padel s hruške in si poškodoval levo roko. Ficko Zlatko je padel po stopnicah in si poškodoval glavo.
li so aH postali žrtev fašističnega nasilja: Peter Berkovec, Jan- , ko Balkovec, Matija Starešinič, Mihael Starešinič, Niko Stareši-nič, Jože Radovič in Štefan 2e-leznjak. Po vojni pa so umrli še Franc Kroteč, Jože Radovič, Ivan Starešinič in Janko Starešinič.
Tudi ostali člani društva so bili borci v raznih enotah NOB. Edini, ki je ostal doma, je bdi najstarejši član društva Janko Radovič, ki je ves čas okupacije skrbno čuval z muko pridobljeno gasilsko orodje ter ga oču-val vse do osvoboditve, ko ja društvo spet na novo zaživelo.
S. N.
Iz Črnomlja
Na šahovskem brzoturnirju za avgust je zasedel prvo mesto Tone Malerič (11 točk), drugo Ivan Kobler (9 točk), tretje Niko Hrajak (8 in pol točke).
Z razstrelivom nad ribe v Krki
28. januarja letos je okoli poldne zamolklo počilo v Kirki nedaleč od Kronovega. Ta pok j« slišali rodi nekli ribič iz Družinske vasi. Odhitel je v to smer in kmatki zagledal v Krki na desnem bregu moškega, ki je skupno s famtfcom pobiral mrtve ffibe v čoln. Ribič je v pobiralcih rib spoznal Vinka Dolinatja iz Dol. Kronovega in njegovega sina. Skrit za vrbe je opazoval, kako sta .jih čudi .pobijala s koloni, nekaj zmetala na breg, ostale pa v čoln. Kmalu nato sta od ve-", 'a s čolnom proti domu. Oče je počakal v čolnu, sin pa je stekel v hišo po košaro. Še enkrat sta se vrnila na kraj morišča in pojbara-la ribe. Ko sta se končno virmia s polno košaro rib (okoli 400 kosov malih ribic v teži nad 16 kg) je stopil pred njiju navedeni ribič in zahteval riibe. Najprej jih nista hotela izročiti in Dolinar je ribiču celo zagrozil, če bo še kaj stikal okoii njegove hiše, končno sta jih le izročila.
Seveda .je sum za. uničevan je rab z razstrelivom padel na Doiinar-ja, saj ni preteklo nitii deset minut od poka pa do trenutka ko ga je pri ipobiranju opazil ribič. Iz njegovega zagovora je nastala bajka, ki so jo podaljšale priče iz soseščine, ki bi oči vidno rade pomagale obdolžencu. Mladolet-n!E A. D. je zapazil, kako so plavale ob nasprotnem bregu Krke mrtve ribe. Stekel ,je domov po pomoč, da bi jih šii pobirat. Z njim jc šel oče, ki je dotedaj baje seje sedel na peči. Čudno je bilo le to, da so mrtve ribe plavale znatno višje kot naj bi bilo vrženo razstrelivo, tako je vsaj Grdil mladi Dolinar, pobirala pa sta ribe znatno nižje. V bližini ni bilo nikogar drugega, vendar je oče opozorili sina: »Pazii, da te ne bo kdo videl . . . «
Prva sodba ni bila ipotrjena, zato je bila ponovna .razprava na kraju dogodka. Fri drugi razpravi so nastopile priče, ki so se po skoraj osmih mesecih marsikaj zelo podrobno spominjale v korist obtoženca, drugega pa ne. ■ Eden od njih je celo videl neznanega moškega, ki je nekaj zamahnil proti Krki in takoj na to je počilo. Bilo je prav na tistem kraju, kjer sta Dol&narjeva nekaj minut pozneje pobarala mrtve ribe. On ga seveda ni poznali, kdo je b«.
Doilinar je biil ponovno spoznan za krivega uničevanja rib z razstrelivom in oibsojen na tri mesece zapora,' plačilo stroškov in 1.000 dCnarjev povprečnine. Ribjemu društvu mora plačata 4.2C0 denarjev, za ostalo škodo 17.000 dinarjev pa bo društvo tožilo. Zanimivo jc, da je Dolinar lovski čuvaj . . .
hmeiljski nasadi. Nekdo se je pošalil, da do sedaj šc ni videl tako visokega fižola in niti ne takega evcoja. Radio Filomena je javljal tudi, da ie 'Savinjska dolina središče pridelovanja hmelja z Žalcem kot zadružnim in tirgovskiim rfrcdisčem ta da je savinjski hmelj ivk m po vsem »veru. V Vranskem smo se odcepili od savinjske ceste in zavili v Tuhinjsko dolin* F.n dan prej je Tuhonjiko dolino, »lasti »pa predel med M«nikom im Stnar-rnem, zadela huda nesreča. Na! v s točo, ki je ležali a te nadednji dan po nekaterih mestih eno ped visoko, je plodna polja in rodovitne sadovnjake spremenil v puščo. Tudi cesta je bila vm razrvana. Toda naši odlv m šoferji so premagali tudi te ovire in ob 1*2. olj »mo obstali v Kamniku.
Lilo je kot iz škafa. Prelepe planine so se nam skrile in niti Kamniškega  sedla   nismo mogli občudovati.   Odšli   smo  v našo največjo tovrmo upognjenega po hitiva »Stol« v Duplici. Prvič so nali vajenci vdeli, kako se pari bukovina in kako se izdeluje Ui pogojeno pohlŠrvo. Ne samo en krat, tako kot zna goranski očrt nec opomniti svojo palico, ampak tudli «rikr«C  «  štirikrat pt tudi večkrat, Če ,je trc*>a, jo znajo urx) gniti. Stoli, stolčki, itojala, mftze in omare so na tekočem traku dobivale   svojo   končno obliko pred našimi očmi. To ni več delo posameznika, temveč delo celot aega kolektiva in zat« mora ko-^t*r vplivati na vsakega dola* M, da hitro in točno opravi tvo-
je delo. Ko je vodja ekskurzije vprašal nekoga izmed vajencev, je ta trdo odgovoril: »Zdi se mi, da smo Dolenjci še precej zadaj, imamo pa voljo, da se mardikalj naučimo!«
Iz »Stola« smo odšli t Svila-nK. Nekdo je dejal po ogledu: »Ja, kravata pa res ni copata, ko je za tako majhno stvarco treba toliko dela, toKko strojev, šablon in kaj vem še kaj!«
Kosilo v Malograjskcm dvoru je bilo nad vse odlično. Toda dež je kvaril vse. 5e to nam je pokvaril, da nismo odšli v Ljubljano na sprcijem Nehruja. No, počakali smo, da j« prenehal. Jn kako smo čakali? Tako kot vsak mlad človek. Iataknili smo kla vir, Boris je sedel za njega in pričel se je ples. Kmalu U poza bili na dež, pozabili na avto in na ekskurzijo, toda ta prestneti porni maršal je spet zavpil: »To varili, odhod :n zatrobil bo avto v dež!« Pat nas je vodila sfcozi Šenčur v Kranj. V k ran ju smo bi'i na hrani in stanovanju v Dijaškem domu na Zlatom polju. Tudi tu smo bili ptmrežcni zelo dobro.
No, in vendar je prenehalo de zevati in posijiailo je sonice. Megle so se .ieno valile preko Savinjskih Alp in Karavank. Pred nami sta v vsej lepoti stala Krvave* in Smr/ič, poleti prekrasna za ipla ninca in izletnika, pozimi p«, se na nfihovih snc/.enih poljanah na-užijeiio «muičarj.i zimskega sonca in «rm*Čanja Ca* do večerje smo porab ili za ogled Kranja. To je sila »taro mesto. Stoji na ravni
ci nad Savo, a ob Savi se je raz- 1 vilo industrijsko mesto. O, če bi novomeški purganji po prvi svetovni vojni ne bili tako silovito patriarhalni fin če se ne bi tako grozovito bali naraščajočega delavskega razreda, bi vsa ta industrija lahko stala ob Krki. Novo mesto bi imelo drugačno podobo.
6. julija nas je pozdravilo prekrasno jurro. Ponorama Kamniških, Karavank in Julijcev je stala pred nami kakor umita. Prekrasen je bil pogled na naše velikane. Ob 7. uri zjutraj smo že sit al i pred to v ar no I sk ro. Vodniki so nam razlagali proizvajalni proces. Do potankosti smo spoznali izdelovanje kinoaparatov, telefonskih aparatov in rajrazliČ-nejsVh drug:,h izdelkov tovarne. Kar težko smo se ločili od skobci nikov in stružnic, Že težje pa od strojev, kjer delajo ohišja iz bakelit.t.
Ogledali smo si tudi Puškarno. Od risank in navadnih lovskih pušk, ki jih izdelujejo z veliko preciznostjo, pa do izdelovanja patronov za lovske puške — vse je bilo i!*red nami. Tudi šolo za puSkarske vajpnee smo si ogledali in na tihem mislili, kdaj bomo tudll pri nas v Novem mestu imeli tako šolo.
Kotiraj smo čakalF na ob:4c to virne glini jadrih iizdelkov »Sava«. Tu se nam je razprostrl proiz vodni! proces (raznovrstnih gumi iajst)ih izdelkov,    zračnic in pla-Ščcv za kolesa za najrazličnejša vozila, cevi, gumice za pete. fic-
kdo je dejah »Le poglejte, koliko je gumija pa ne morem dobiti radirke za celo šolsko leto. Ali ni to slabo?« In končno smo le prišli tudi do odpadkov, kjer je bi7 lo radirk na tone.
V tovarni Tiskamina so prišli na račun krojači i<n šivilje. Najrazličnejši v/.orci blaga, od najbolj živih, da so kar oči bolele, pa do enostavnih in umi Nežka, ki je vedno imela pripravljeno kalko pripombo, jc v veliko zadovoljstvo vseh dejala, da jc tu toliko blaga, bi lahko z njim zavili našo zemlljo «okrog in o-krog«.
Čevljarji so seveda z največjim zanimanjem ogledovali izdelovanje usnja v rovarnl Standard. Izmučeni in polni novih vtisov smo zopot sedli v avtobuse. Kaj mislite, da je hoja po tovarnah calih 6 ur zabava? No, prav gotovo nc. Ančka, ki jc b?la vedno prva izmučena, se jc ka'r vngJa t sedež in zastokala: »Joj, kako je to hudo!« Seveda je to povzročilo razburjenje. Božo, ki se je učil pri Knafljlču, je takoj povedal, da mu je njegov mojster pripovedoval, da včasih pomočniki niso tako imenitno ipotovili po svetu in Mj ogledovali tovarne in mesta. Večkrat je bilo treba prenočevati po kozolcih in raznih kmečkih gospodarskih poslopjih, da so hodili po lepih cesarskih cestah tudi bosi in da se ni nihče brigal za njie. Zdaj p» u *jud--ka objasi d.i vse na razpolago: odličen av-tobus. dobro prehrano, odiličma prenočWa, tovarne se ti odpirajo kar na lepem in ti samo hodiš
ipo nj^ih in spoznavaš gradnjo in organizacijo. Ta razgovor je dal povod, da se je oglasil radio Filomena, ki nam je med potjo razlagal o nekdanjih cehih, obrtniških 7.druženjii'i, o, »fremtanju« potovanju pomočnikov po svetu, da so sipoznalji svet in se izpopolnili v svoji stroki. N'i ga starejšega mojstra, da ne bi bil pre-vandral celo AvsCro-Ogrsko monarhijo, mnogo pa jih je tudi, ki so prepotovali skoraj celo Evropo.
Med tem pogovorom smo prišli do Most. Izstopili smo iz avtobusa in se napotili peš do velike pregrade na Savi, za katero se razliva lepo jezero. Nato smu šli po prekrasni soteski globoko pod glavno cesto v novo elektrarno. Z nekakšnim spoštovanjem smo si ogledovali staro elek t ravno, ki jo je gradil še rajni Franc Jožef. V njej je grozovit ropot, da ga ne prevpije niri najjačji glas. Nuše deklice riiso mogle prenesti tega ropotanja in so jo mahnile ven, na prelepo sonce »Kaj take ropotulje gradimo danes in zato je treba takega vika in krika!« so dejale. Tovariš, ki je imel dežurno službo, jih je hitro potolažil: »Ej, punčke, le čakajte, tukaj spodaj« in pokaza je na neke kupole, »boste videle kaj gradimo danes.« Spustili smo se v prvo nadstropje, nekdo je dejal, da je to p**tropje, ker gremo navzdol pod strop, in se znašli v krasni dw>rani, obloženi z obdelanim kamnom in prjproga-mi na tleh. Nešteto ur in kazal cev j&.bilcfrna steni, v sredi pa. so
se neslišno vrtela vretena. Šli smo še v eno podstropje in še v eno. Bučanje vode, ki jc prihajalo iz velikanskih cevi v turbine, je bilo slišati le od daleč, kakor od zelo oddaljenega slapa. Težko smo se vzpenjali po stopnicah zopet na svetlo. Dekleta so onemela in kvečjemu jc bilo slišati: »Torej take elektrarne gradimo mi!«
Iz Most smo jo mahnili v Vrbo, drago vas domačo....., kjer
se je rodili naŠ veliki poet France Prešeren. Tudi cerkev sv. Marka smo si ogledali, kjer pravkar odkrivajo zelo stare freske. Te freske nam je razlagal naš stari znanec, akad. slikar in profesor na novomeškem učiteljišču/ Izidor Mole.
Ogledali smo si tudi mučilnico nemških fašistov v Begunjah in na staiine grobov naših talcev, ki so j»ih postrel-ili uničevalci našega naroda, nemški nacisti.
Za današnji dan smo imeli le šc pot na Bled. Prekrasna je bila vožnja okrog Blejskega jezera, šc lepša pa seveda po jezeru s čolni. Počasi so plavali čolni po jezerski gladini. Sonce je z zadnjimi poz.dravi zJatMo in srebrilo jezerske valčke. Nežika je potiho zapel^ »Po jezeru bft'z" Triglava...«
7. julija smo si ogledali jesenl-Ike železarne. Za marsikoga Je bil to prvi vtis velikega, industrija skega kraia. V železarn: smo si ogledali vse. Stare naprave, k nam kanejo AM^anp nasp.pm izvodnjo, in note, kf pfjžaijaj da,
smo postali res že zelo močno industrializirana dežela. Vsak je ■dobil svojo točko opazovanja. Eni so si ogledovali plavže m .tekoče železo, drugi valjamo, tretji svetlikajoče se kače, ki se v hladnih prostorih spremene v žico. Vsega je bilo na pretek. Po triurnem ogledu smo Železarno zapustili in se veseli odtpeljali naprej po Savski doltni. Na levi strani so se nam razgrnili vrhovi Martuljkove skupine (Mangart, Razor, Špik, Pri&trank z oknom). Ti so nas spremljali skozi vso do" lino. Pogled je b(l tako lep, da smo vsi pozabili na nevarne ovinke in serpentine. Peljali smo se mimo Erjavčeve koce, Koče za gozdom in kmalu smo bili pred Tičarjevlm domom na vrhu Vršeča. Ta pot je stala ogromno življenj ruskih ujetnikov, saj je bila zgrajena med prvo svetovno vojno.
V Tičarjevem domu smo počivali in si ogledali krasno panoramo Trente. Tu je bila med obema vojnama meja med Jugoslavijo in Italijo. 'Nihče ne bi mogel zabraniti kafxn]n s trdim snagom, kajti! kaj takega si je težko ali nemogoče privoščiti v juliju po dolenj-kih gričih. Bili smo 1620 m visoko. In še jim ni bilo dovah". Morali so plezati še na Mojstrovko. Vedno n»smc:ani in za vsako šalo pripravljeni Janez je dejal; »Vse ie lepo in r-.dobro 2raje"o toda 7. vinogra-dov in Trške gora pa le ; nimajo!«
1, Kon.ee prihodnjič)
šfruKtor, smem
Z obiska v dolenjski jadralni šoli v Prečni
Prav prijetno topel septembrski dan je. Kmetje hite s pospravljanjem otave in druge krme. Nekateri že kopljejo krompir. Ves je v travi, zato poprej pokosijo krompjrišče, saj ga drugače skoraj najtj ne bi mogli. Zaradi obilice vlage se Je tudi plevel bohotno razrasel. Ajda je lepa in kar opojno diši. Vlaga >n umetno gnojilo sta ji koristila. Samo še nekaj tednov toplega vremena potrebuje, pa bo dovolj ajdove moke. Tudi koruza potrebuje sonca, grozdje seveda tudi, sicer bo vino kislo. Sa-dno drevje, zlasti jablane, je polno sladkega sadja. Ponekod že ponujajo sadjevec, skoraj nikjer pa ni videti sušilnice za sadje, ki bi bila v obratu, zato navzlic   obilni   sadni letini ne
zelo veseli promet, mislim z denarjem in blagom!
Na letališču so pravkar pokosili otavo. Kljub pospravljanju otave, letališče služi svojemu namenu. Pravkar je kot ptica-roparica švignilo v zrak jadralno letalo tipa »Štorklja«. V zrak ga je potegnil motorni vitelj. V njem sedita dva moška. V višinj kakih 200 metrov letalo odpne vrv in zavije v nasprotno smer. Se nekajkrat zakroži proti Luknji in se nalahno spustj na letališče. .Jadralno letalo je z inštruktorjem in gojencem opravilo šolski let.
Takih  poletov  je vsako popoldne na prečenskem letališču veliko. Pričela se je redna ja-_ drama  šola,   prva te vrste na I Dolenjskem.   Mladi   fantje iz
Zadnja navodila pred poletom
moremo računati na krhlje, k* »o pozimi in spomladi tako koristni.
Vas Prečna se koplje v vročem popoldanskem soncu. Cestar, ki čisti jarek na cesti kraj vasa, si je kapo potisnil daleč nazaj.. Pot mu lije s čela. Pred gostilno Pečarič so se ustavili sejmarji. Ponedeljek je in še redni sejem je bil v Novem mestu. Tu se krepčajo s pijačo, razpravljajo o cenah, mešetari-jo. Nekdo med njiimi prelskuša harmonike. Dve ali tri ima pred seboj na vozu. Verjetno kaka kupčija aH zamenjava. Kaj hočemo, ko pa nekatere ljudi tako
Novega mesta m okolice se navdušeno vadijo, da bodo lahko postali jadralci in piloti motornih letal. Vsi so člani novomeškega Aerokluba, vsi so ljubitelj] letalstva, vsi želijo čimprej sest] v motorno letalo jn poleteti visoko nad oblake. Ni dvoma: še preden bodo odslužili vojaški rok, se jim bo želja uresničila. Pouk v jadralni šoli jim bo omogočil, da se bodo v JLA uvrstili med ponosne letalce in pilote našega vojnega letalstva. Vlečno vrv v+tlja bo zamenjal bencinski ali reakcijski motor, sedaj dosežena višima 200 do 300 metrov se bo povečala
na 12 in več kilometrov, hitrost se bo pomnožila za desetkrat ali stokrat. Za tako letenje pa je treba vztrajnega učenja, veliko poguma in volje. Poguma in volje gojencem v Prečni ne manjka, znanja pa si bodo še pridobili.
Komaj je letalo pristalo in sta se izkobacala ven inštruktor-pilot Nikica in tečajnik Marjan, že ga obrnejo in rinejo nazaj na vzletišče. Takoj za njimi s konjem vlečejo jekleno vrv vit-Ija. S konjem gre hitreje, pa vrv je tudi težka. Letalo je pripravljeno za novi polet. Strumno stopi pred inštruktorja komaj petnajstletni Franc Sepic iz Bršljina: »Tovariš inštruktor, smem leteti?« »Da,« je odgovor. Tako bosta sedaj letela inštruktor in mali Sepic. Nerodna stvar je, ker je Sepic prelahek in zato v letalu ni ravnotežja, kar otežkoča pristajanje. Pa so fantje iznajdljivi. Majhna vreča peska pod sedež mladega tečajnika nadomstj razliko v teži. Treba je znati, pa gre!
Tečajnik na levi strani letala daje z zastavico znamenje za vitelj, ki je na drugem koncu letaMšča, in že drči letalo po travniku. Pa ne dolgo. Po nekaj metrih se odtrga od zemlje in precej strmo vzleti v zrak. Ko pride do najvišje točke, inštruktor spusti noge s pedal. Dokaz, da je prepustil upravljanje letala gojencu. Med kroženjem letala se slišijo strokovna navodila iinštruktorja: »Dobro je, še malo, ne preveč, daj malo v desno, tako, sedaj ravno, kar spusti malo, drži ravno,« in podobno, in že je letalo spet na tleh. Ves potek se ponovi, toda vsakokrat z drugim gojencem. Vsi pridejo na vrsto.
Tako je vsako popoldne v prvi dolenjskj jadralni šoli v Prečni. 22 mladincev se pridno uči letenja. 7 jih je starejših, 15 pa je novincev-začetnikov. Letos bodo vsi, kot kaže, napravili izpit »A« in »B«, 7 starejših pa gotovo tudi izpit »C«. Teren je tu zelo ugoden za letenje, prav tako zračne struje.
V jadralni šoli v Prečni se pod strokovnim vodstvom Nikice Bule usposablja mlad letalski kader, bodoči piloti naših športnih, potniških in vojaških letal,
pa tudi graditeljev letal, saj je večina tečajnikov tudi med vnetimi modelarji, nekateri med njimi, kot je Peter Novak, že z lepimi uspehi za seboj. Sedaj imajo dve jadralni letali. »Štorkljo«, dvosedežno jadralno letalo za začetnike, in »Kavko«, enosedežno jadralno letalo za take, kj so končali uk na dvo-sedežnem. Obe letali sta domačega izdelka. V kratkem dobi Aeroklub novo motorno štiri-sedežno letalo, toda o tem več drugi*.
Ali ne vleče tudi vas, ostali mladinci in mladinke, da bi se pridružili! mladim jadralcem v Prečni? Prav gotovo vas zanima. Pridite, radi vas bodo sprejeli! Pa če pridete samo na ogled, videli boste veliko zanimivega.
P. R.
PES — človekov prijatelj
V nedeljo, 18. septembra v Novem mestu nastop
Pes je prva žival, ki jo je človek udomačil. Skozi stoletja je postal pes najzvestejši spremljevalec in prijatelj človeka. Prav tako, kakor pri ostalih domačih živalih, je pri psu človek opazil, da različne, v stoletjih nastale pasme, niso za razne vrste dela in nalog enako sposobne, zato je te pasme razvrstil v skupine pasem psov za lov (lovski psi), skupino pasem psov za službo (službeni psi) in skupino pasem psov za čuvanje čred (pastirski psi). Seveda imamo še pasme, ki ne spadajo v nobeno od navedenih uporab-nostnih pasemskih skupm, v glavnem so to psi, ki jih človek goji zaradi ljubkosti in lepote, pa jih zato razvrščamo v skupino luksuznih psov.
1955 popoldne bo na Loki Solonih službenih psov
Kakor pn ostalih domačih živalih je tudi pri psih človek opazil, da so psi iste pasme različni po sposobnostih, odpornosti, zdravju itd., zato je začel izbirati najboljše za nadaljnjo rejo (selekcija). Ker pa je većina lastnosti tudi pri psih v glavnem dedna, so tudi za pse začeli voditi rodovnike t, j. sezname prednikov. Danes za iz-boljšavanje pasem psov uporabljamo rodovnike, ki dokazujejo
Petje v Mirni peči
»Ali bomo lahko začeli?«
»Ura je že tri!« —
>Čakaj, saj vidiš, da ljudje še vedno prihajajo!« —
»Katero bomo prvo zapeli?« —
»Ali je tudi tebi vroče?« —
»Glej, Janez, da boš pri Vasovalcu dobro zapel!« —
»Fantje, danes moramo pa paziti, da ne bodo rekli...!« —
»Ja, ja! Le dobro se držite!«
S približno tako mrzličnostjo •o se mirnopeški fantje v nedeljo 28. avgusta pogovarjali za odrom v Dobrniču, dokler se ni razgrnila zavesa in se ni pričel pred polno dvorano občinstva pevski koncert.
•
Ze dalj časa so »i Mirnopeča-ni, še bolj pa mirnopeški pevci, želeli, da bi se tudi v Mirni peč: ustanovil moški pevski zbor. Končno pa je tudi ta želja postala dejanje in zbor je bil v lanskem novembru res ustanovljen. Čeprav je od lanskega novembra pa do danes minilo le nekaj mesecev, je bila požrtvovalnost in vztrajnost pevcev poplačana z uspehom tako, da so Mirncpečani lahko upravičeno ponosni na svoj zbor. Le-ta je do danes sodeloval s pevskimi torkami na 9 proslavah in priredil že 4 samostojne koncerte in sicer 8. maja na Frati, 26. junija v Mirni peči, 7. avgusta v Kartel j evem in 28. avgusta v Dobrniču. Poleg tega pa je zbor nastopil tudi na pevskem festivalu v Novem mestu.
Čeprav je ta zbor že mnogokrat z uspehom nastopil — to so Mirnope*ani že večkrat potrdili —. se vsd pevci zavedajo, da s tern njihovo delo še ni končano in da si bodo morali prizadevati ie z večjo vnemo, da bodo popravili razne napake in pomanjkljivosti. Upajo, da jim bo to z dobro voljo in vztrajnostjo tudi uapelo.
Sedaj se pevci trudijo, da bi v svoj zbor vključili Se tisr>* mlade fante iz Mirne peči in okolice, ki imajo dober posluh ln dober pevski organ, pa svoj glas raje zapravljajo po gostilnah ob vinu in žganju, kakor da
bi se vključili v pevski kolektiv, ki zna poleg sistematičnega dela tudi poskrbeti za prijetno zabavo. Če bo pevcem to uspelo, bodo opravili zelo koristno delo.
trdijo, da Jim bo z ustanovitvijo
mešanega zbora še laže širiti med ljudmi prelepo slovensko pesem. Pravijo tudi, da pesem v Mirni peči ne sme biti več le
Uredništvo :   »DOLENJSKEGA LISTA«
razpisuje mesto
SODELAVCA -NOVINARJA
Sprejmemo tudi začetnika, ki ima gmisel in veselje za novinarsko delo. —
Plača po dogovoru. Ponudbe z izčrpnim življenjepisom in opisom dosedanjega  dela  je treba poslati uredništvu »Dolenjskega lista«, Novo mesto, pošt. pred. 38
Otava na ostrveh, na kakršnih ■eno, žito, deteljo
V Mirni peči se vnemajo tudi za ustanovitev mešanega zbora in vse kaže, da bodo tudi tega v letošnji jeseni ustanovili. Pevci
Se dobrih sto metrov Je do \ pristanišča v Prahovu; tam se i bomo vkrcali na ladjo, ki nas [odpelje po Donavi do Beograda E in to bo že začetek poti domov. :S tem bo zaključen prvi del tili stega prekrasnega krožnega po-: tovanja, ki smo ga bili deležni : za slovo od gimnazije. : Take misli so me obhajale, ko j smo korakali v hudi popoldan-: ski vročini proti neznani, veliki { reki in se veselili novega doži-: vetja, saj velja vožnja po Dona-\ vi skozi Džerdap za enega naj-: lepših izletov na svetu. : Do odhoda ladje je bilo še do-: volj časa ln naš sprevod, sestav-I Ljen iz ljubljanskih maturantov : in profesorjev, se je lepo zložno j pomikal dalje.
: Tisti hip sem se spomnila, da : moram kupiti kruha. Pomirila j sem našo »karavano«, da bom : že prišla za njo, in odhitela na-jzaj.
: Pekarno sem našla v eni iz-j med redkih hiš v ozadju pri-: stanišča. Ko sem stopila s j hlebčkom pod pazduho na cesto, j sem opazila za senčnim voga-j lom klop. Sonce je še močno : pripekalo, zaito sem zavila tja, : da bi se malo ohladila; saj se i nič ne mudi, ladja odhaja šele : čez dve url. Blagodejna senca I me je tako prevzela, da sem kar : obsedela. Hkrati me je sprele-I tela množica spominov na rav-\ nokar minule dneve; potni vtisi i so se kopičiti ln ena slika se je i prelivata v drugo.
V duhu sem zagledala DiokJe-| oianovo palačo in svatbo luči z I morjem v splitskem z*Hvu; ri j-Dubrovnik, tisi« starod/raio W-
v Beli krajini še vedno sušijo in druge pridelke
gostilniška popevka, ampak naj bo tudi uspešno in prijetno sredstvo za plemenitenje človeškega duha -ik
NAGRAJENI SODELAVCI mladinskega nagradnega natečaja
Uredništvo »Dolenjskega lista« je na razpis mladinskega nagradnega natečaja »KAKO SEM DOŽIVEL OSVOBODITEV«« dobilo vrsto prispevkov naših odraščajočih bralcev iz raznih krajev. Za tisk primerne prispevke smo medtem objavili in jih honorirali kakor običajno, najboljše članke pa je uredniški odbor s sodelovanjem slavista prof. Karla Bačerja in književnika Severina Salija pretekli teden še posebej ocenil in nagradil:
1. Ivana Zorana iz Prapreč pri Straži s prvo nagrado
— 2500 din.
2. Vlada Podgorška, dijaka učiteljišča iz Novega mesta — z drugo nagrado 1500 din.
3. Olgo Lenac, dijakinjo učiteljišča iz Novega mesta
— i nagrado 1000 din.
4. Zinko Blatnik,   dijakinjo   nižje gimnazije v Dol. Toplicah — z nagrado 1O00 din, in
5. Cvetko Pirnar, dijakinjo gimnazije v Novem mestu
— z nagrado 500 din.
Novomeški dijaki naj pridejo po nagrade v upravo »Dolenjskega lista«, ostalim pa smo denar poslali po pošti.
Čudno poletje
Medtem, ko pri nas pravzaprav ni bilo vročine in smo imeli »jesensko poletje«, je pa drugod po Evropi vladala neznosna vročina. V Angliji so ljudje hodili spat v javne parke, na Švedskem so prvič po dolgih letih imeli vlaki zamude, ker je vročina poškodovala proge, na Bavarskem je bilo smrtnih primerov. Vseh ljudi v Evropi je letošnje poletje umrlo zaradi vročine 435. Najhujše vročine so bile v Londonu (30 stopinj), v Parizu (32 st.), v Rimu (30 st.), v New Yorku pa celo 37 stopinj.
V širših področjih Avstralije je bila izredna suša. Več mesecev ni padlo niti kaplje dežja in je bilo v hfudi nevarnosti 5 milijonov glav goveje živine. Nekaj živine je uspelo preseliti v druga področja, kjer ni bilo suse, večina je pa poginila. Po zapuščenih pašnikih so ostala le izsušena trupla živali kot nem spomenik katastrofe.
Nevarni tatvini
V zadnjem času sta se zgodili dve nevarni tatvini, ki bi bili pred nekaj leti še nemogoči. V Parizu so ukradli radij, shranjen v majhni aluminijasti tubi. Vsi časopis in radijske postaje so opozarjale tatu, naj tubo vrne, kajti človek, ki je blizu te tube, lahko umre zaradi radioaktivnega žarčenja v osmih urah, če pa tubo odpre, umre v štirih minutah. Med sestankom atomskih učenjakov v Ženevi je pa nekdo ukradel košček radiooktivnega kobalta, velik kot poštna znamka, ki je še nevarnejši kot omenjena radioaktivna tuba.
V Ameriki je divjal strahovit ciklon. Podrl je 450 hiš in 40 mostov. V mestu Fermington je ostalo brez strehe 14.000 ljudi. Bilo je veliko smrtnih žrtev.
Strela je tudi pri nas napravila veliko škode. Čudno je pa gospodarila v Močvanskem Klenju pri Šabcu. Naenkrat je treščilo v dvanajst telefonskih drogov. Vsi drogovi so bili uničeni.
Nacizem je trdoživ
Med vojno so mnogi Nemci poslušali tudi tuje radijske postaje. Tako je neki inženir poslušal London, pa so ga dobili in poslali v koncentracijsko taborišče.. Inženir je ostal živ in vložil zahtevo, da mu sedanja nemška država povrne moralno in materialno škodo, ki jo je bil zaradi tega utrpel. Sodišče v Miinchenu je pa nedavno glede njegove zahteve izdalo tole rešitev:
»Vsi Nemci, ki so med zadnjo vojno poslušali tuje radijske postaje, namesto da bi poslušali uradni nemški radio, so pokarali, da niso bili dobri rodoljubi in da jim ni bilo mar nacionalnih koristi. Zato jih moramo šteti za sovražnike nemške države.«
Trdoglav
Ključavničar Ivan Mojzes iz Vinkovcev je padel s 16 metrov visokega vodovodnega stolpa na barako. Priletel je na glavo, prebil opeke na strehi in obvi-sel med podstrešnimi sklepniki nepoškodovan.
SIMONA ĆRNAGOJ
serno školjko, kjer spi srednji vek v presenetljivi soseščini najmodernejših zgradb, sredi šumnega dotoka tujcev z vseh koncev sveta; spomnila sem se na Boko Kotorsko ln na vrtoglave serpentine v črni gori, kjer sem drhtela ob pogledu na brezdanje prepade ter občudovala mirno Šoferjevo roko in dobro zavoro bolj kakor vse krasote Lovčena; pa Njegoševa rojstna hiša se mi je prikazala ln tista prijazna črnogorska družina, ki nas Je vabila pod streho; zaslišala sem navdušeno vzklikanje ljudi v Peči, ko smo jim zapeli slovensko pesem, in ginjene pozdrave slovenskega vojaka, ki je hodil v Skoplju ves čas za nami kakor senca samo zato, da je slišal domačo govorico. Makedonija se mi je Se enkrat razgrnila kot čudovito razodetje napredka ln ustvarjalne sile, prekipevajoče sredi neskončnih nasadov tobaka, žita, vinske trte in sadnega drevja: pred očmi se ml Je zu-bleščajo Ohridsko Jezero, neizmerno kakor odprto morje in skrivnostno kakor davna zgodovin i Makedonije, zdelo se ml Je, da poslušam luborenj« Je-
zerskih valov ln zvoke kitar lz večerne tišine okrog naših šotorov — in tedaj sem se zdrznila kakor preplašena iz sanj.
Pred menoj je stala visoka, sivolasa ženska v črni obleki; v rokah je držala zavoj in bledi, nagubani obraz ji je razsvetlil otožen smehljaj, ko je dejala:
»Ali vam smem ponuditi malo sadja? Tudi nekaj slanine imam tukajle, če je hočete prigrizniti h kruhu.«
Razgrnila je papir ln prikazale so se neverjetne velike rumene hruške.
»Joj, takih lepih hrušk pa še nisem videla. AH smem res eno poskusiti? Vendar ne vem, s čim sem »1 zaslužila to prijaznost. Pa menda ne mislite, dn sem lačna? Na Izletu ves čas dobro skrbe za nas«
Ljubeče me je pogledala, ml položila zavoj v naročje ln sedla poleg mene. Zahvalila sem se jI ln se spoštljivo lotila hruške, »na oa je nadaljevala:
»Saj vem, da ste na Izletu ln da ne hodite sestradani po svetu. Prej sem vaa videla v skupini dijakov ln profesorjev in tudi to sem uganila, da ste Slo-
venci. AH me razumete, če govorim srhsko?« »Seveda vas.«
»Veste, ko sem vas zagledala spodaj na cesti, ko ste prikorakali mimo mene dijaki v spremstvu profesorjev, se ml je srce stisnilo od bolečine in najrajši bi vas bila vse skupaj objela- Dolgo časa sem gledala za vami in zdaj sem vesela, da sem našla vsaj vas; pozdravite še druge in jim recite, da želim vam vsem v življenju več sreče, kakor..,«
Tu JI je beseda zastala.
»Ne razumem vas. Zakaj vas J? zabolelo, ko »te nas srečali«, sem se začudila.
»Zato, ker me Je Iznenada prevzel grozen spomin: spomnila sem se na neki drugI sprevod dijakov ln profesorjev — že dolgo je tega. Bilo Je med vojno, v Kragujevcu. Tam je delal moj mož v tovarni, tam so do-raščali moji fantje. Dva sta šla k partizanom, tretji je tačas hodil v osmo gimnazijo. Nekega dne so šolo obkolili Nemci, nagnali dijake ln profesorje na cesto in jih skupaj odvedli na morišče.
To Je bil sprevod! Tako so korakali, kakor danes vi, samo
pasemsko ći'Stokrvnost Jn poreklo, prirejamo razstave in preglede psov, kjer se ocenjujejo zunanje oblike psov, uporabljamo pa tudi preizkušenje (izpite) za delo, odnosno sposobnost posameznih pasemskih skupin in pasem.
Ker vsako načrtno delo pri selekciji domačih živali zahteva tudi ustrezajočo organizacijo, so se tudj ljubitelji naših četvero-nožnih prijateljev zaceli združevati in organizirati. Kinološko združenje FLRJ skrbi za rejo vseh pasem psov na vsem področju FLRJ, kinološka združenja pa po ljudskih republikah. V kinoloških združenjih posameznih ljudskih republik so organizacije, ki skrbijo za posamezne uporabnostne skupine pasem psov (n. pr. Klub ljubiteljev športnih psov) in organizacije, ki se brigajo za rejo posamezne pasme (n. pr. Klub rejcev brak — jazbečarjev itd.).
Vidimo, da sta delo in organizacija reje čistokrvnih psov zelo podobna delu in organiza-
zaciji reje ostalih vrst domačih živali. Kakor pri živinorejca, tako tudi Pri rejcih psov iz dneva v dan bolj prevladuje težnja in želja za čistokrvnimi pasem-skimi živalmi, vpisanimi v rodovnik in z rodovniškimi podatki, pa tudi dokumenti, ker le na ta način je rejec lahko prepričan, da bo s svojo živaljo in njenimi potomci zadovoljen in da jo bo z uspehom uporabljal za tisto delo in namen, za kar je po svoji pasemski pripadnosti najsposobnejša. Reji čistokrvnih pasemskih psov se posveča vedno večja skrb in vedno več je tozadevnih ukrepov. Okrajna Lovska zveza Novo mesto n. pr. dovoljuje lovcem lov s psom le, če lovijo s čistokrvnimi psi pa-semske skupine lovskih psov. Tudi organi ljudske oblasti pravilno gledajo na rejo čistokrvne pasme psov, saj je na področju OLO Novo mesto predpisana enaka m nizka občinska taksa za čistokrvne lovske in službene pse z rodovnikom, medtem ko je za ostale nero-dovniške pse, razen za priznane čuvaje, predpisana sorazmerno višja občinska taksa.
Toda za povzdigo reje čistokrvnih psov niso dovolj samo administrativni ukrepi, treba je vsestransko propagirati rejo z razstavami, s prireditvami, tekmovanji, z izpiti za delo, nastopi šolanih psov, literaturo itd. Novo mesto, ki ima danes že znatno število rejcev rodovniških psov, je predlanskim ob lovski razstavi, ki jo je priredila okrajna Lovska zveza, videlo tudi nastop šolanih službenih psov, ki ga je vodil Janez Klemenčič. Tudi letos se je Klub ljubiteljev športnih psov odločil, da priredi 18. septembra popoldne na Loki nastop šolanih službenih psov.
Ze samo dejstvo, da so nastopajoči službeni psi šolani pod vodstvom našega najboljšega in mednarodno visoko priznanega dreserja psov Janeza Klemen-čiča, ki bo nastop vodil sam, nam daje zagotovilo, da bo nastop kvaliteten in da bodo gledalci zadovoljni.
Vabimo vse ljubitelje in rejce pso Lovce in ostalo občinstvo, naj si ogledajo nastop šolanih psov, ker smo prepričani, da bodo z nastopom zadovoljni in da bodo videli predvsem vrednost čistokrvnih, rodovniških in službenih psov. vet. Miro Sajovic
_ OKROGLE •A BODIČASTE
»Ko   sem  se  poročila,   je bil moj mož jako kratkoviden.* »Vem .. .*
»Kdo ti je $a rekel?* »Vsi so govorillt ...«
Mavnar se je vrnil s potovanja in naleti doma na dvojčka. »Hudiča!* zakolkie, *sa\j bil sem vendar 18 mesecev zdoma,* in grdo pogk'da ženo.  Nenadoma  pa se
Nekdo, ki nc dela Bramote svojemu imenu
da ne na Izlet, temveč v smrt; profesorji so se zvesto oklepali svojih učencev in Nemci so jih pobili vse do zadnjega — oh, moj ubogi Sava!«
Zastrla si je oči z rokami, ko đa bi si hotela zatemniti strašen prizor.
Vstala sem ln se nagnila k njej; zajecljala sem nekaj besedi, da bi jo potolažila.
Tedaj so ji dlani zdrsele lz oči In prsti so se oklenili moje roke.
»Ne, ne, preljubo slovensko dekle, nič me ni treba tolažiti, to je bila samo slabost, raz-žaljiva za tisti veličastni sprevod srbske mladine, ki nI omahovala na poti v smrt ln je zato ostala nesmrtna.
VI pa ostanite sr«čnl ln ljubite našo zemljo, prepojeno z mu-Čenlško krvjo.«
»Hvaležna sem vam za te besede,« sem komaj spravila lz sebe od glnjenostl . •.
Se enkrat ml Je stisnila roko In tiho odšla; meni pa se je zdelo, da sem se povzpela nn najvišjo postajo krožnega potovanja po Jugoslaviji.
Se ko smo se vozili po reki navzgor, se nisem mogla otresti vtisa, da vidim na prahovskl Obali Žensko postavo. Tn glej čudo, čim bolj se Je ladja oddal levala, tem bolj so se obrisi ženske večali ln se razrasli v mogočen, svetel lik, ožarjen od večernega sonca.
»Kam si se tako zagledala?« me Je vprašala prijateljica. »Oh, veš, tak občutek Imam, kakor da vidim ob Donavi bleščeč svetilnik, ki nam kaže pot.«
udarni po čelu in reče veselo: »Ah l seveda, kmalu bi pozabil — saj l sta vendar dva, vsak devet mese-l cev.*
: Humorist Mark Tivain ie bil • težko bolan. »Prosim vas, dajte l mi nekaj za jesti,* je zaprosil bol-: ničarko, kajti navzlic bolezni ta \ }e trla lakota. No, bolničarka l mu je dala žličko vitaminov. \ »Tako,* pravi humorist, ko je j pogoltnil, »najedel sem se že, se-l daj bi rad kaj bral: morda pok-\ no znamko . ..«
\     »Zakaj  pa   ješ  toliko limon** \    »Limone čistijo telo.* \    »Vraga, potem se pa mjSt u-l mivaj.*
I V bolnišnico so pripeljali no-l gometaša z zlomljeno n$go, »Je \ bil trening ak prava tekmat« i vpraša zdravnik, 'z »O ne — samo prijaiteljsko : srečanje.*
\ »Pepca, si Se srečala koga, ko \ ti je ob njegovem dotiku vse telo \ zadrbtelof*
: »Seveda sem — tobozdravni-i ka!*
I »Jaz ne znam plavati, \az ne i znam plavati!* vpije nekdo iz : vndc. Pj ga zagleda Janez Trdo. \ x'..iv in mu jezno zabrusi: »Si pa j rej brihten, da se še v vodi s tem l bahaš!*
\    »Minka, bi ti lahko ljubih molža, ki bj te var alf* j    »Ne; lahko bi pa varala moža, i ki bi me ljubil!*
: Student na izpitu se poti, sto-\ jeclja. Nazadnje pa zavpije: i »7 ovaris profftpf, vaš* vpraia-\ nja so tako tv/ka, me m bi vpra-i iafi kaj lahfog^*
»T>nWo: so doma vsi zdravif*
1211