Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jedno te.	
20. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS. 28. 3IARCA 1013 	———		—		—				—•		LETNIK XXII
Strašne povodnji v Ohiu in
Indiani.
Nad 3,000 človeških žrtev po zmernih mesta in da teče kakor v mlinskem
cenitvah in gmotne škode do
$100,000,000.
NAJHUJE PRIZADET DAYTON, 0.
Velikanska škoda tudi v državah Illinois in Missouri.
Chicago, 111., 26. marca. — Dolgotrajni in izredno močni viharji in nalivi zadnjih štirih dni so v širnem o-krožju srednjega zapada povzročili poplave, kakršnih ni bilo že mnogo let. Vse ozemlje med državo Missouri in Alleghanskim gorovjem je poplavljeno. Veliko število ljudi je našlo v valovih hladen grob in škoda na lastnini je začasno nepreračunljiva.
Pozorišče tega opustošenja leži v državah Ohio, Indiana ter deloma Illinois in Missouri. Hudo je zadela nesreča mesta Terre Haute in Indianapolis v Indiani, potem Delaware, Columbus in Youngstown v Ohiu, a najhuje pa mesto Dayton, O.
Nobenih neposrednih poročil ni bilo v Chicago snoči iz opustošenega mesta Daytona, O. Po ovinkih je prišla vest o strašni nesreči. Med zadnjimi
žlebu.
Pravi, da je na stotine ljudi utonilo. Mnogi izmed njih so storili smrt, ko je tok prevrnil čolne, v katerih so reševali v prvih in drugih nadstropjih raznih hiš zajete osebe.
Povedal je, da je deset miličarjev na straži ob reki odnesla voda, sda so utonili, ko so valovi predrli nasip.
Cincinnati, O., 25. marca. — Dayton, mesto s 116,000 prebivavci, je nocoj izročeno na milost ali nemilost ene najveejih povodnji v ameriški zgodovini.
Pičle brzojavke pravijo nocoj, da je ves trgovinski okraj in velik del stanovanjskega okraja pod vodo.
Štiri velike reke, ki se stekajo sredi mesta, so predrle nasipe. Potem je počila zagraja ogromne vodne shrambe in vlil se je več čevljev visok tok doli v mesto.
Števila mrtvih ni mogoče dognati Nekateri cenijo isto na šestdeset ali več, drugi pa na tisoče.
Brzojavka prejeta ob 7. uri nocoj pravi, da je 30,000 ljudi brez strehe in da je voda petnajst čevljev visoka v sredini Daytona. Še vedno dežuje in reka narašča.
Na Wyoming streetu, tri milje od črte, ki so jo smatrali doslej za izven nevarnosti, teče voda osem čevljev
brzojavkami so bile sledeče:
Springfield, O., 25. marca. — Day-1 gj0b0k0.
Ogenj je še povečal nesrečo.
tonski župan je v pozivu na župana tega mesta nocoj izporočil, da je voda trinajst čevljev globoka v zveznem kolodvoru v Daytonu in da je po nepotrjenih poročilih 5,000 ljudi utonilo in nič manj nego 30,000 brez strehe.
Indianapolis, Ind., 25. marca. — Neki operator Western Union Tele-graph-družbe v Brookvillu, O., je nocoj napravil zvezo s tukajšnjim Associated Press-uradom. Povedal je:
“Dejansko polovica Daytona, O., je pod vodo za trideset do štirideset čevljev. Po najnižji cenitvi je človeških žrtev 200. Masto je brez električnih luči, cestnoželezftičnega obrata, ali vodne zaloge. Nemogoče je preceniti škodo. Trpljenja je mnogo, in ljudem primanjkuje hrane in obleke. Vsi mostovi so bili odplavljeni. Nobene zveze ni z vnanjim svetom.
“Mnogi ljudje so bili zajeti v svojih domih, da niso mogli uteči po nobeni ulici. Voda še narašča in dež lije.”
Brooksville, O., 25. marca. — Zadnji človek, ki je prišel nocoj iz Daytona, dvanajst milj vzhodno od tukaj, potrjuje poročilo, da je voda trideset čevljev globoka v kupčijskem središču
Na
stoterih mestih med podrtimi poslopji in razvalinami vsled poplave so izbruh nili plameni. Neko poročilo pravi, da je velik požar v tovarni National Cash Register-družbe. Požarna bramba ne more do nobenega ognja.
Dayton je izročen na milost četverim rekam. Tri reke — Big Miami, Stillwater in Mad — se spajajo tamkaj s četrto manjšo reko znano kot Wolf Creek. Mesto leži večinoma na visoki planoti, sredi katere se združujejo reke. Mesto je zavarovano z nasip ni, petindvajset čevljev visokim.
Nasip, ki zadržuje reko Miami, se je pretrgal okoli 6. ure včeraj zjutraj, in poplavo je povečalo naglo naraščajoče vodovje ostalih treh rek. Končno pa je počila ogromna vodna shramba petdeset milj nad Daytonom, in deroči tok se ni dal več ovirati.
Kratko telefonsko sporočilo pravi nocoj, da je voda po ulicah v Daytonu dvajset do štirideset čevljev globoka. Neki telefonski, operator je videl, kako je trupla nosilo valovje mimo njegovega uradnega okna.
Oblak se je utrgal nocoj med Cin-
CERKEV NA KOLESIH.
In sedaj imamo cerkev na kolesih. Evo je. Avtomobilska kapelica je to, posvečena sv. Petru in last rimsko-katoliške cerkve. To je najnovejsi način “popotne dobrodelnosti”. Voz je bil zgrajen za razširjanje sv. vere v
okraiih ki er ne teče železnica. Rabil se bo za misijonarsko delo ob meji _ .	^
texanski Zadnji del voza je pripravljen kot kapelica in se odpira s ploče je stala podgana 60. santimov, prot. za službo božjo. Drugi del popotne kapele obsega orgle pisalni stroj, spal-, f°"cu nico. kuhi o - skratka, delavnico in stanovalisce za duhovnika. Samo zvo- ^ miU'Lov pSgam nika nima a cerkev na kolesih.
cinnatijem in Daytonom in /e izpod-pral progo Pennsylvania-železnice na treh mestih ter potrgal edino telegrafsko žico med obema mestoma. Pomožni vlak s 100 čolni, hrano, šatori, strežnicami in zdravilskimi potrebščinami je moral ostati v Cincinnatiju radi izpodpranih tirov.
1,000 mrtvih v Halmiltonu, O. Cincinnati, O., 25. marca. — Brzojavka iz Phonetona je izporočila, da je dospelo tja naznanilo, da se je velika vodna shramba v Hamiltonu ob 8:10 uri nocoj pretrgala in da je 1,000 oseb utonilo. Neki časnikar, ki se je zatekel v urad telefonske družbe v Hamiltonu, je priznal, da utegne biti naznanilo resnično, a da ga vsled te-mote v mestu ne more potrditi.
Čez 200 mrtvih v Peru, T d. Indianapolis, Ind., 25. marca.—Dvesto ali več ljudi je utonilo v Peru, Ind., po brzojavki, ki jo je prejel guverner Ralston iz onega kraja nocoj.
Indianapolis, Ind., 25. marca. —- Guverner je pravkar prejel dodatno obvestilo o nesreči v Peru. Guvernerje bil naprošen, naj se takoj pošlje 200 rakev in hrane in obleke.
V Youngstownu delo počiva. Youngstown, O., 25. marca. — Nič manj nego 25,000 delavcev, zaposlenih v raznih tovarnah tukaj, je začasno ob delo vsled povodnji, dočim je napravljena škoda v tovarnah prav velika.
Wilson prosi pomoči. Washington, D. C., 26. marca. — Predsednik Wilson je izdal danes poziv na vso deželo za pomoč poplav-ljencem v Ohiu in Indiani.
“Strašne poplave v Ohiu in Indiani so zavzele razmerje deželne nesreče,” pravi predsednik v pozivu in kliče na pomoč vse Američane, ki naj z rado-voljnimi prispevki pomagajo ameriškemu Rdečemu križu olajšati neizmerno trpljenje poplavljencev.
Zadnja poročila o poplavah. Dayton, O., 26. marca. — Tu divja strašen požar. Doslej je upepeljenih 8 velikih poslopij. Upanje na pogasitev je malo.
Chicago, 111., 26. marca. — Več nego 3,000 oseb je po nizkih cenitvah storilo smrt vsled povodnji, ki je najbolj opustošila dolino reke Ohio in mnoge okraje v državi Indiana.
Število onih, ki so vsled povodnji izgubili vse imetje in so danes brez strehe, se ceni na nič manj nego pol milijona.
V	obeh državah napravljena škoda utegne znašati do 100 milijonov dolarjev.
Žrtve povodnji se razdeljujejo na posamna mesta takole:
V	državi Ohio—Dayton, 2000; Piqua, 540; Delaware, 100; Middleton, 100; Sidney, 50; Hamilton, 12; Tippecanoe, 3; Tiffan, 50; Fremont, 11; druga mesta, 200; skupaj, 3066.
V	državi Indiana — Peru, 150; New Castle, 3; Lafayette, 2; Indianapolis, 14; Noblesville, 2; druga mesta, 26; skupaj, 198.
Lewis in Sherman izvoljena.
Springfield, 111., 26. marca. — James Hamilton Lewis, demokrat, je bil izvoljen Z. D. senatorjem za celo šestletno dobo, začenši z dnem 4. marca 1913, in Lawrence Y. Sherman, republikanec, je bil izvoljen za ostanek izpraznjene Lorimerjeve dobe, ki se je pričela dne 4. marca 1909. Oba je izvolilo illinoiško zakonodajstvo danes popoludne.
Kako muči lakota oblegana mesta.
Turki bi radi prepričali svet, kako dobro sta Odrin in Skader preskrbljena z živili. Nedvomno sta obe mesti imeli časa za obilno preskrbo z živili in istotako gotovo sta ta čas tudi dobro uporabili. Toda treba je pomisliti, da je n. pr. v Odrinu poleg okroglo 40,000 vojakov še dobrih poldrug-stotisoč civilnih prebivalcev in beguncev iz okolice, in da je mesto sedaj že nad tri mesece hermetično zaprto, da torej od zunaj ne more ničesar dobiti. Pa naj je bilo še tako bogato založeno z živili •—• toliko število ljudi je v teh mesecih nedvomno dodobra izpraznilo zaloge. Kako se v tem oziru godi obleganim mestom, nam kaže Pariz o priliki obleganja leta 1870-1871. Obleganje se je začelo dne 19. septembra 1870, mesto se je pa podalo 29. januarja 1871. Dasi je bil Pariz z vso deželo zvezan z gosto železniško mrežo in so pred obleganjem na vso moč hiteli z zbiranjem živeža, je vendar kmalu postala vladarica mesta — lakota. Kruha je imel Pariz za 130 do 140 dni. Prodaja kruha je bila strogo urejena: za vsakega odraslega človeka je bilo na dan določenih 300 gramov, za otroke pa po 150 gramov kruha. Za začetkom obleganja je imel Pariz 62,000 volov, 370,000 ovac, 12,000 svinj in krog 100,000 konj. Vse to se je kar hitro stajalo. Že oktobra so klali po 500 konj na dan. V decembru so prišle na vrsto zveri in eksotične živali iz zoološkega vrta. Na trgu so prodajali pse, mačke in — podgane. Novembra
TORNADO OPUSTOSIL 0MAHÜ V NEBRASKI.
152 mrtvih, nad 400 ranjenih in na milijone dolarjev škode na lastnini.
MNOGA DRUGA MESTA ZADETA
Vihar lomastil od Skalnatega gorovja do Alleghanov.
Strašen vihar, ki se je polagoma iz-premenil v tornado in je kot tak zahteva! na stotine človeških žrtev, je obiskal v noči od nedelje na ponedeljek predvsem mesto Omaho v Nebraski. Napravljeno škodo cenijo na milijone.
Slična vihra, v spremstvu dežja, toče in snega, je razsajala tudi v državah Kansas, Oklahoma, Illinois in Indiana.
Najhujši pa je bil učinek razbesnelih prirodnih življev v Nebraski. Stanovanjsko okrožje v mestu Omahi je napravljalo v ponedeljek vtis pravega bojišča. Hiše podrte, drogovi električne napeljave prevrnjeni, vsepovsod sledovi pogubonosnega tornada.
V Omahi mrtvih 152.
Omaha, Neb., 24. marca. — Najmanj 202 osebi sta bili usmrčeni v Omahi in okolnih mestih po tornadu zadnje noči, kolikor je znano doslej.
Izmed znanih mrtvih je bilo 152 pre-bivavcev mesta Omahe.
Ostali smrtni slučaji So bili raztreseni čez precejšno ozemlje in je mrtvih v mestih: Council Bluffs, la., dvanajst; Yutan, Neb., šestnajst; Berlin, Neb., sedem; Glenwood, la., pet; Neola, la., dva; Beebe, la., eden; Bartlett, la., trije, in Ralsboy, Neb., štirinajst.
Ista mesta in mesteca naznanjajo skupaj 400 ranjencev in 450 razdejanih hiš.
Vasi Benson, Dundee in Florence, v okolici Omahe, so bile tudi dejansko razdejane.
Denarna izguba v mestu je precenjena nad $5,000,000.
Kačih 1,500 ljudi je brez strehe. Poleg tega je bilo 3,000 poslopij poškodovanih, med njimi mnoga cerkvena in šolska.
Osem izmed javnih šol v Omahi je podrtih.
Omaha, Neb., 24. marca. — Strašno je opustošenje mesta po tornadu zadnje noči, in sicer v dolgosti nad osem milj. Podobne katastrofe ni zaznamovati v zgodovini države Nebraske Po ulicah leže razvaline podrtih hiš, izkoreninjena drevesa ter odtrgane te lefonske in telegrafske žice vse vprek, tako da so ulice skoro neprehodne.
Vihar je prišel skcro brez vsakega svarila. Nebo je bilo zjutraj pač o-blačno, a se je spet razjasnilo tekom popoludne.
Mali, tri milje zapadno od South Omahe ležeči kraj Ralston je prvi ob 'čutil besnost tornada. Mestece je bilo skoro popolnoma razdejano.
Z neverjetno hitrostjo se je pomikalo livkasto viharno središče v se-vernovzhodni smeri po lepih vil polnih predmestjih West Farman in Bemis Park ter obrnilo potem v trgovinski okraj ob Lake in 24. Str., kjer je bilo obžalovati največ človeških žrtev.
Reševalno delo, s katerim se je pričelo takoj, je od začetka le počasi napredovalo radi teme po ulicah in razvalin, ki so zagrajale pot. Na raznih mestih so se napravile bolnišnice za silo in vsi razpoldžni zdravniki in bol niške strežnice so bile poklicane a pomožno službo. Mestna oblastva so iz previdnosti, da se prepreči ropanje v razdejanih mestnih okrajih, naprosila vojaške zaščite, in major Hartman, poveljnik Forta Omaha, je takoj posla! svoje čete mestnemu glavarju na razpolaganje. Tudi milica je u-stregla enaki prošnji s tremi stotnija mi.
Skoraj, ob istem času so izbruhnili plameni v razvalinah na 25 raznih kra jih. Vsa požarna bramba v Omahi South Omahi in Council Bluffu je hite la gasit ognje. Požarna katastrofa bi bila neizogibna, da ni gasilcev uspešno podpiral dež. .
Celo tukaj se doznavajo podrobnosti viharne katastrofe le silno težko in počasi. Pot, ki jo je ubral tornado, je bila 3 do 7 blokov široka in do 24 blokov dolga. Velikost napravljene škode cenijo od 5 do 12 milijonov dolarjev. Med razdejanimi poslopji se nahaja 5 javnih šol in 7 cerkva.
Mestni komisarji so se danes popo ludne zbrali na sejo in so dovolili $25, 000 za rešilna dela in podporo potreb nim. Enak znesek je nabral odbor iz meščanov, ki se je bil med tem ustano vil. Guverner Moorhead naprosi na dalje v posebni poslanici državno zakonodajstvo za podporo tako hudo prizadetemu mestu.
Policijski komisar je dal vse krčme v bližini razdejanega okraja za nedoločen čas zapreti.
Iz mnogih mest so došle županu podporne ponudbe. V Spokanu in
Seattlu sta bili trgovinski zbornici, ki sta ponudili pomoč. Župan v San Franciscu je poslal brzojavko, v kateri je kazal na potresno katastrofo in vprašal, kaka pomoč je zaželena. Iz Washingtona je poslal predsednik brzojavko s sličnim vprašanjem.
Predsednikova brzojavka.
Washington, D. C., 24. marca. — Predsednik Wilson je brzojavil županu James C. Dahlmanu v Omahi sledeče: “Zelo me je ožalostila novica, prejeta iz Nebraske. Ali lahko kaj pomagamo?” Predsednik Wilson je prejel odgovor od župana Dahlmana, da je pomoč nepotrebna, a da se ponudba zelo ceni. Župana Dahlmana brzojavka se glasi: “Zelo cenimo Vašo pomožno ponudbo, ali naše prebi-vavstvo odgovarja plemenito in mislim, da bomo kos položaju. Major Hartman iz Forta Omaha in njegovi vojaki so prišli brž na pomoč in delajo neumorno. Tukajšnje prebivav-stvo pa Vam želi izraziti svojo hvaležnost za Vašo sočutno brzojavko.” Opustošenje v raznih mestih.
Omaha—Mrtvih v mestu, 152; ranjenih, 400. V Ralstonu, šest milj izven Omahe, mrtvih zglašenih 14. V drugem bližnjem mestecu, Yutanu, je mrtvih 16. V Omahi je 1,200 poslopij razdejanih in podrtih na ozemlju 3 do 5 blokov širokem in 24 blokov dolgem. Velika škoda je omejena na stanovanjske okraje zapadno in severno od trgovinskega okrožja. Škoda na lastnini v mestu je precenjena na $5,000,-000. Neko igrališče in neko gledišče s premičnimi slikami sta bili pozorišči največ usmrčenj.
Council Bluffs—Onostran reke Missouri vzhodno od Omahe. Dvanajst oseb mrtvih. V Bartlettu, Iowa, 3 mrtvi; v Beebu, Iowa, 1; v Neoli, Iowa, 2.
Chicago — Šest oseb usmrčenih in eč tucatov ranjenih, dve izmed tljih menda smrtno. Petdeset poslopij je bilo razdejanih, petdeseterim so bile strehe odtrgane in napravljena druga škoda; na stotine oken je bilo razbitih, mnogo dreves izkoreninjenih ter mnogo telefonskih in telegrafskih drogov na milje daleč podrtih. Vihar je razsajal po severozapadnem delu me sta ter jo ubral v protikotu proti jezeru.
Terre Haute, Ind.—Mrtvih 24. Šestnajst trupel najdenih v opustošenem okrožju, ki obsega južni del mesta in južni del okraja Vigo. Več nego 50 ranjencev se nahaja v bolnišnicah. Škoda na lastnini precenjena na milijon dolarjev.
BOLGARI ZAVZELI ODRIN V NASKOKU.
Po petmesečnem obleganju je najmočnejša turška trdnjava končno “padla”.
TUDI ČATALDŽA BAJE ZAVZETA
General Savov s svojimi junaškimi četami sijajno zmagal.
Bolgarska noša v New Yorku.
New York, 23. marca. — Bolgari so zavzeli New York. Velikonočna parada na Fifth avemie je danes razodela strmečim očem krasoto bolgarske bluze, bolgarskega pasa in bolgarskega traka, ki ni trak, marveč vezilo iz mavrice. Tako bliščeče parade še ni bilo na Fifth avenue še nobeno velikonočno nedeljo.
Čakanje posledkov.
Poročali smo pred kratkim, da je
bil odkrit nov serum za zdravljenje jetike in da se delajo zdaj poskusi v dokaz njegove vrednosti. Posledkov čakamo. Če bodo tudi popolnoma uspešni, bo treba okrevance hitro okrepiti, kar se izvrši le tako, da se izboljša njihov, tek in njihova prebava. Za to želimo priporočiti dobro znano zdravilo, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To popolnoma izčisti prebavila in jih obenem okrepi, kar napravlja to zdravilo tako dragoceno. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je dajati vsem onim, ki trpe vsled Slabega teka, slabe prebave, zapečenosti in oslabelosti. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland av'e., Chicago. Revmatizem v mišicah in sklepih je zdraviti s Trinerjevim lini-mentom. — Adv.
GENERAI. SAVOV, slavni bolga1 . zmagovalec.
Sofija, Bolgarsko, 25. marca. — Bolgarski oblegovavci so predrli danes dopoludne prvo obrambno črto ter zavzeli vse utrjene točke vzhodno od turške trdnjave Odrin.
Belgrad, Srbija, 25. marca. — Obstreljevanje Skadra se je baje prenehalo vsled povelja od srbske vlade. Srbija je tako nastopila po nasvetu francoskega in ruskega poslanika, ki sta obvestila srbskega prvega ministra, da so velevlasti neizpremenljivo sklenile, da mora Skader pripadati bodoči državi Albaniji.
Cetinje, Črna Gora, 25. marca. — Črnogorska vlada je v svojem odgovoru na avstro-ogrsko službeno pismo danes privolila v to, da civilno prebi-vavstvo v Skadru zapusti mesto. To je bila najodločnejša izmed avstrijskih zahtev.
Obenem Črna Gora obvešča Avstrijo, da je črnogorska vlada poslala ve-levlastim službeno pismo, v katerem protestira proti avstrijskemu postopanju, ki je imenuje prelom nevtralnosti (nepristranosti).
Koeln, Nemčija, 25. marca. — Odgovor balkanskih zaveznikov velevla-stim na ponujeno posredovanje bo predlagal, da ima prihodnja meja med Turčijo in Bolgarijo držati od Midje ob Črnem morju mimo Muradlija nad Rodostom do Saroškega zaliva v Egej skem morju. Tem potom bi bila Bolgarija izključena od Marmarskega morja, po želji velevlasti.
Toda Bolgarija in drugi balkanski zavezniki zahtevajo plaćanje vojne odškodnine od Turčije.
15,000 Turkov se vdalo Srbom. Cetinje, 24. marca. — Djavid paša, s turško armado broječo 15,000 mož, se je vdal Srbom ob reki Skuinbi v Albaniji. Djavid paša je bil poveljnik sedmega armadnega voja in poprej vojaški poveljnik v Ueskupu.
Bolgari zavzeli Čataldžo.
London, 26. marca. — Po dvodnevnem srditem boju je bolgarska armada zavzela trdnjavo Čataldžo, kakor pravi brzojavka, ki jo je prejelo nocoj bolgarsko poslaništvo v Londonu. Trd njava in njene vnanje utrdbe tvorijo glavno obrambo Carigrada. Njeno zavzetje napoveduje konec vojne, ker turškim armadam ne bo več mogoče braniti Carigrada.
Do končnega naskoka na Čataldžo je prišlo po večmesečnem obleganju in vmesnem bojevanju, ki je bilo pretrgano po premirju in mirovnem pogajanju. Odkar se je premirje končalo, so se Bolgari in njihovi zavezniki pripravljali na sklepčni naskok, ki se je zdaj končal z 'zavzetjem trdnjave:
Tudi trdnjava Odrin vzeta. Sofija. Bolgarsko, 26. marca. — Ža-vzetje oblegane turške trdnjave Odrin (Adrianople) naznanjajo nove brzojavke, dospele Semkaj nocoj. Bolgarski šipka-polk je bil prvi, ki je prodrl v mesto, kakor pravijo brzojavke.
Davi zarana so izbruhnili plameni v raznih delih Odrina. Prestrašeni prebivavci, vsled neprestanega bombardiranja izza petih .mesecev vsi nervozni in pobiti, so letali semtertja po ulicah, nevedoč, kam bi se skrili.
Velika topničarska orožarnica v mestu gori in barake med bolnišnico in severnimi utrdbami so v plamenih. Kako bil izvršen končni naskok. Bolgari so polagoma obkoljevali mesto in približali pešpolke za končni naskok. Na vseh straneh so oblegovavci obenem prodirali nad mesto. Bolgarska pehota se je približala 300 yardov do glavnih trdnjavic ob 5. uri snoči. Tam se je zagradila z okopi in pripravila za končni naskok.
Vse utrdbe na vzhodni strani mesta so Bolgari zavzeli po najhujšem naskoku in boju z bajonetom po vsej črti, in reservne čete so tekle na pomoč. Vzhodne utrdbe so bile kmalu v njihovih rokah, in bolgarske baterije so se takoj razpostavile za obstreljevanje ostalih trdnjavic. Pot za neposredni naskok na mesto je bila prosta.
Ko so bile vnanje utrdbe Zavzete, so turške čete zažgale vse svoje zalo-1 ge in skladišča, kakor tudi arzenal in artiljerijski park. Turki so pognali v zrak tudi svoje barake in smodnišnice. Večina*prebivavcev je pobegnila.
Šruki paša, turški glavni poveljnik v Odrinu, še ni bil ujet do nocoj.
Šukri paša izvršil samomor. London, 26. marca. — Šukri paša, poveljnik odrinski, je po neki brzojavki iz Sofije izvršil samomor, ko je spoznal, da je trdnjava brez rešitve izgubljena. ,
/

. ■
ljive, lahne, mehke glasove iz cerkvenih orgelj. Nisem vedel, da naše orgije imajo tako zelo prijazne in radostne glasove, dasi sem jih poprej tudi slišal. — Chandler-rudnika delavci so na štrajku za večjo plačo. Prihodnjič več.	Ivo Težak.
ročnikov, ker list je res velik korak naredil, da izhaja dvakrat na teden, tako da dobi vsaki dosti primernega berila. Pozdravljeni rojaki in rojakinje širom Amerike!
John Peterneli, (zast.
928 S. ISth oi.
Joliet, 111., 26. marca. — Na belo s’o-boto in belo n'edeljo zvečer bo spet veselo v Sternovi dvorani. V soboto priredi veselico “Triglav'’ in v nedeljo “Slovenija”. Obe društvi nastopita s petjem in gledališko igro. To ne bo sicer nikako tekmovanje za prvenstvo, vendar nam bo. dana najlepša prilika, da vidimo in presodimo, v katerem društvu je več napredka. Obema društvoma želimo mnogo sreče in naj-obilnejše udeležbe!
—Izobraževalno društvo “Slovenija” priredi na belo nedeljo, dne 30. marca, v Sternovi dvorani imeniten zabavni večer z dvema veseloigrama, petjem, deklamacijami in nagovorom, kakor je natančneje razvidno iz sporeda na tej strani A. S. Spored prireditve je tako obširen in raznovrsten, da bo nudil resnično zabavo gledavcu in poslušav-cu. Že samo petje pod vodstvom prof. Rafka Zupanec bo vredno mnogo več, nego znaša vstopnina. Tako dovršenega petja slovenskega se ne sliši vsako nedeljo v Ameriki: samo pridite in poslušajte in presodite sami, in ne bo Vam žal! Mnogo smeha bo vzbujala “Koncertna skušnja na deželi”, ki bo nekaj posebnega, vsaj za naš jolietski oder. In deklamaciji sta v najboljših rokah. In veseloigri? Veselejših ne najdete izlepa, nego sta “Brat Sokol” in “Doktor Hribar”.
“Brat Sokol” je enodejanka, ki jo je spisal znani slovenski pisatelj in humorist, kranjski deželnosodni svetnik Fran Milčinski, čegar “Cigani” so tako močno ugajali v Jolietu in Chicagi, kjer so jih nedavno predstavljali člani in članice naše “Slovenije”. In uver-jeni smo, da bo prav tako ugajal tudi “Brat Sokol”, ki mu je vsebina na kratko sledeča: Meščan Koruza, vdovec in večen godrnjavs vsled revmatizma in želodčnih rieprilik, sovraži zlasti sokolstvo in vse Sokole, češ, da go nepotrebni. Pa pridejo v mesto »a javno telovadbo. Sokoli iz raznih slovenskih krajev, in med njimi tudi dr. Janko Kremen, njegov nečak iz Trsta. Ta se zaljubi v Koruzovo hčer ali svojo bratranko, lepo Milko. In potem sledijo silno komični prizori med Milko in Jankom, med tatovoma Ričetom in Žlindro, ki se vtihotapita v Koruzovo stanovanje in odneseta med drugim Jankovo sokolsko uniformo; potem med kuharico Nančo in Žlindro, in nazadnje se pa vse spletke razvozlajo in sledi zaroka Jankova z Milko ter spreobrnitev g. Koruze v— »avdušenega Sokola.
“Doktor Hribar” je pa veseloigra pnpdejanka, ki jo je spisal najslavnejši poljski pisatelj veselih iger, grof J. A. Fredro, čegar dela so prevedena v vse kulturne jezike in se igrajo po vseh evropskih odrih. Vsebina je na kratko sledeča: Grajščak Radič preveč je in pije in lenari ter se premalo giblje, zato je navidezno bolan in pokliče novega doktorja Hribarja. Pred tem pa pride inženir Malinski snubit Radičevo hčerko Ano, ki mu pa žalostna pove, da hoče njen vedno bolehni oče imeti za zeta zdravnika. Zato se bistroumni Malinski predstavi Radiču kot zdravnik dr. Hribar. In pride še ekonom Zorko Lovrin, nečak Radičev, da napravi spravo med svojim očetom in Radičem, ki živita v prepiru. Mara, soproga Radičeva, sprejme Lovrina in mu pove, da bo težko doseči spravo, ker njen mož noče nikogar sprejeti in videti razun zdravnika. Zato se tudi Lovrin predstavi stricu kot zdravnik. Tako sta pri Radiču dva namišljena zdravnika, ki ga po svoje zdravita. Nazadnje pa pride pravi doktor Hribar, ki spozna, da je Radič popolnoma zdrav. In ko pojasni, kdo sta ona dva ■“zdravnika”, doseže Lovrin spravo za očeta in Malinski se zaroči z Ano.
Vstopnice po 50c in 25c. Vsi prijatelji in prijateljice lepega petja, dramatike in poštene zabave so najvljudneje vabljeni na to prireditev “Slovenije”, zadnjo v tej sezoni.
—	Kam pa v soboto zvečer? Tudi v Sternovo dvorano. Slovensko Izobraževalno in Podporno Društvo “Triglav” priredi namreč tam na belo soboto, dne 29. t. m. zvečer veselico s petjem, igro in plesom. Peli se bosta F. S. Vilharjeva “Slovenec i Hrvat” in J. Laharnarjeva “Naša pesem”. Igrala se pa bo “Županova Micka”.
“Županova Micka” je veseloigra dvodejanka, ki jo je prevedel iz nemščine in priredil za slovenske razmere Anton Linhart, začetnik slovenske dra matike. Igrali so jo prvikrat v ljubljanskem gledališču dne 28. decembra 1789, torej pred več nego 123. leti. Vsebina je navedena v posebnih programih, ki se bodo delili na večer predstave.
Vstopnice k “Triglavovi” prireditvi po 50, 35 in 25c.
—	Vihar, ki je v noči od nedelje na ponedeljek lomastil po deželi, je napravil tudi v Jolietu in okolici precej veliko škodo. Tudi pri nas je razsajala vihra v spremstvu dežja, tope in snega. Telegrafski drogi so se podirali, električne žice trgale in okna drobila vsled silnega pritiska razbesnelih vetrov. Pričel se je najhujši vihar okoli 1. ure 20 minut po po'noči z divjim šumom in vriščem, kakor da se bliža konec sveta. Vendar pa je Joliet še srečno utekel nesreči, kakršna je zadela druge kraje. Naj lj so spet trpele telefonske in telegrafske
zveze in, seveda, železnice. Mnoga stara drevesa je vihar treščil ob tla. Nekatere farme v jolietski okolici so utrpele veliko škodo; tako je n. pr. pri iTroyu na neki farmi odneslo skedenj, podrlo hlev in usmrtilo precej živine, in slično drugod. Tako strašne velike noči niti najstarejši ljudje ne pomnijo.
■— Odkar izhaja Am. Sl. dvakrat na teden, je število tiskarjev pomnoženo. Zaposleni so zdaj v tiskarni A. S. gg.: Alex F. Ross, foreman (že 11. leto); Leo Grill, linotyper; John Ivanšek, stavec; John Brunskole in Jos. Avsec, tiskarja (pressmen). Vsi ti, razun prvega, so se izučili tiskarstva pri Am. Sl. Nadalje! sta še vajenca Anton Glavan in Geo. Žugel. Dela ima tiskarna vedno dovolj, kajti na najboljšem glasu je tudi med drugorodci v mestu in okolici.
—	G. John Simonich, vseučiliščnik v Urbani, 111., je bil odlikovan z imenovanjem za častnega člana tamošnjega inženirskega društva “Electrical Engineering Fraternity”. To je velika odlika, ki jo dosežejo samo najboljši starejši vseučiliščniki. Čez Veliko noč se je mudil odličnjak v Jolietu, obenem z drugim našim tamošnjim vseučiliščnikom, g. Johnom Grahkom ml. Včeraj sta se vrnila v Urbano.
—	G. Janko Ogulin in soproga pošiljata tem potom vsem svojim joliet-skim prijateljem in znancem velikonočni pozdrav iz Semiča.
—	Umrl je včeraj za možganskim krvotokom znani trgovec George A. Ducker st., star 54 let.
—	Kdo je bil ondan izvoljen za državnega poslanca 41. sen. distrikta, Boardman ali Hennebry? Stvar še vedno ni dognana.
Brockway, Minn. — Prosim, gospod urednik, da priobčite naslednje vrstice, da se popravi pomota, ki se vrinila v mnenja tukajšnjih Slovencev.
V štev. 9 Amer. Slov. je bil dopis od tukaj s podpisom “Potokarjov Tonček”. V dopisu ni bilo ne rečeno in ne namenjeno komu kaj čez čast. Pač pa je bil dopis pisan iz prijaznega namena, kakor bode vsak sklepal, ki ga bere. Vseeno pa se je dobil človek, ki se je izpotaknil nad dopisom, ne radi pravega pisatelja, pač pa radi druge osebe, ki je mislil, da je pisala. Odgovoril je, čeravno popolnoma nepoklicano, ter pri tem prinesel naprej osebnosti, ki njega čisto nič ne brigajo. Sedaj pa sem bil jaz obdolžen, in to javno, da sem pisal oba dopisa jaz sam, zato da bi pripravil gotove osebe v nečast. Zato tukaj javno zagotavljam vsacemu, ki dokaže, da sem pisal jaz oba dopisa, $100. Prepriča pa se vsak čisto lahko, ako piše na uredništvo Amer. Slov., katero prosim, da na moje stroške odgovorijo tistemu, ki bi vprašal. Torej zgago je naredil drugi dopis, kateri pa nima z menoj in ne jaz ž njim opraviti nič več kakor to, da ga obsojam in grajam. Predrzne in krivične sodbe pa so krivi tisti,' ki so mene obdolžili take nespameti, in kakor se je to javno zgodilo, tako se mora krivica javno poravnati, čeravno se ne bojim, da bi radi te obsodbe izgubil dobro ime med našimi dobrimi ljudmi.
Koncem tega pa naj še omenim, da je takih neprijetnosti vzrok to, ker so nekateri ljudje prehitro pripravljeni po časopisih v javnost trositi osebnosti, katere nimajo pomena za svet splošno, za domači kraj pa napravljajo ie slabo voljo in prepir. Iz takih osebnih stvari se takoj naredi iz komarja konj, in ne redkokrat iz nič slon, kakor je stvar tukaj se izkazala. Prvi dopisnik je pisal iz dobre volje, ne očitajoč in ne misleč slabega. Drugi je radi svoje “pike” pisal izpodtak-ljivo, osebno in nespodobno, tretji pa je zopet radi bogve kakega vzroka in brez dobrega prepričanja prišel do zaključka, da je pisal vse to jeden in isti, ter zelo nepremišljeno javno govoril o tem. Torej pustimo take stvari na strani. Povsod se še kaj tu in tam zamota, smo pač Je ljudje, toda tako naj se razmota med namj, nikar pa ne trositi v javnost osebnosti, katere nam nič ne grejo. To se v javnosti vse takoj večje vidi in ljudje od drugod, ki berejo, si mislijo, da'mora biti cela vojska, čeravno v resnici ni več kot to, da pade žlica iz mize. “Tonček” bode pisal še tudi zanaprej od časa do časa, toda ker ne sovraži nikogar in nima sovražnika, ne bode pisal žalega, ampak le iz prijaznosti in dobre volje in so reči, nad katerimi se trezno misleči človek ne more spod tikati.
Pozdravim vse Slovence tukaj in drugod. Amer. Slov. pa častitam na velik napredek, kar mu bode gotovo prineslo veliko novih naročnikov. To je pisal “Šimnov Čan” v pojasnilo. V nedeljo pa ga bodemo na ta špas tam pri Vouk & Omann “enega izvernili” in pošteno krepko par slovenskih zapeli.
Ely, Minn., 23. marca. —- Živio, da nas tudi unijski list Amer. Slovenec dvakrat na teden obiskuje. Le vedno naprej s stvarnim čtivom za spodbujo maternega jezika med slovenskim narodom v Ameriki. — Na velikonočno nedeljo smo slišali pri sv. maši gan-
Ely, Minn., 24. marca. — Tukaj je umrl dne 20. marca Slovak Mihael Šeliga v starosti 65 let, uslužben je bil pri Pioneer rudniku. Par dni pred smrtjo je še delal in še ni slutil, da bode pred Veliko nočjo stopil pred vsemogočnega Sodnika. Napadla ga je pljučnica, katera ga je v par dneh pokopala v hladni grob. Pokojni je bival v tukajšnji okolici 20 let. Tu zapušča enega sina oženjenega in 2 hčeri neoženjeni ter žalujočo soprogo. Bil je član društva sv. Družine N. Slo-vensky Spolok. Pogreb se je vršil dne 23. marca pop. Žalujoči družini naše sožalje. R. I. P.
Velikonočni praznik nam je potekel hitro, dasi nam je Bog pošiljal mehki sneg. Cerkev je bila nenavadno polna občinstva.	Z. A. Sl.
South Chicago, 111., 24. marca. — Gospod urednik! Prosim, da mi natisnete ta moj dopis v nam priljubljeni list Amer. Slovenec, da Vam naznanim, da nismo še vsi pomrli v South Chicagi. Ker se zmerom le malo sliši kak dopis iz naše naselbine, zatorej hočem jaz nekoliko sporočiti.
Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Ne smem pozabiti pohvaliti slavnega društva Vitezov sv. Florjana v South Chicagi. Vsa čast in hvala za njih trud in požrtvovalnost za vero in narod. Kako zvesto so Božji grob čuvali na veliki petek zvečer do 9. ure in ravno tako v soboto in v nedeljo stali so pri svojem Jezusu kakor bi bili iz kamna izklesani. Iz tega se sprevidi, da dr. Vit. svetega Florjana št. 44 K. S. K. J. je kot skala neomagljivo. In ravno tako smo se zbrali na veliko nedeljo pod našo slavno zastavo in korakali v slovensko cer kev sv. Jurija, pod vodstvom Bastel Klemenca. Vsa čast njemu in njegovim pomagačem za njih trud. Ko smo v cerkev prikorakali, smo bili vsi očarani, ko smo zaslišali naše vrle pevce in pevke in njih doneča grla so nas pozdravila z veselo alelujo. Ja zares čast in hvala za njih trud, kajti tako genljivega petja je težko dobiti v slovenskih farah. Tu se pozna, kjer je dober učitelj. To je naš vrli organist gospod J. Smrekar, zares vsa čast za njegovo delo in trud, da tako lepo izvežba svoje vrle pevce in pevke. Zatorej Bog jih živi vse skupaj! To je od mene. Pa saj vem, da ne bo naš' č. g. Kraschowitz zaspal, da jih bo poklical na dom. In potem bo nekaj pevcem in pevkam podelil za njih trud vrlim pevkam nekaj sladkorja, čokolade in vrlim pevcem pa tri cigare: Živijo! Odkar ni Rev. J. Kranjca pri nas, imamo le bolj smolo in zmerom nič.
Ne smem pozabiti omeniti, da bo žensko društvo Marije Čistega Spoč. št. 80 K. S. K. J. v So. Chicagi, 111., priredilo veselico na belo nedeljo, to bo 30. marca t. 1. Sestre vse občinstvo vabijo na to veselico. Zatorej na svidenje v nedeljo! Bo dovolj zabave za mlade in stare.
Pri koncu se zahvalim g. J. Klepcu za razglednico. Bog ga živi! In pozdravim vse čitatelje tega lista in Vam, gospod urednik, obilo naročnikov in predplačnikov. Ostajam vam udani Frank Gorenc, zastopnik A. S.
Springfield, 111., 25. marca. — Dragi mi Am. Slovenec! Prosim, da bi natisnili moj kratki dopis v nam priljubljenem listu, da bi sporočil, kako se še kaj imamo v naši naselbini.
Kar je zaradi dela, se je že bolj počasi začelo, tako da ne delamo prav veliko, kakor je to že navada za spomladih in poletni čas.
Omeniti tudi moram, da smo velikonočne praznike v naši slovenski fari z največjo slavnostjo praznovali in zato se imamo zahvaliti g. Jos. Rošta-nu, organistu, in njegovim izvrstnim pevcem, da so obhajanje vstajenja tako visoko povzdignili s tako milimi pesmimi. Vreden je tudi cerkveni odbor svoje pohvale, ker je tako dobro cerkev bila okinčana. Tudi udeležba je bila ogromna, vkljub slabemu vremenu. Tudi upam, da se bo to naprej spolnovalo in se vsi zavzemali za napredek slovenske naselbine.
V	našej naselbini imamo tudi polno druzih novosti, niso vse dobre, toda s potrpežljivostjo in trudom bomo vse dosegli, česar želimo.
Sedaj je prišel k nam slovenski duhoven, č. g. F. Šaloven, v našo faro. Bili smo brez slov. duhovnika 6 mesecev. In tako bo odvzel en križ on sam na svoje rame, nič kaj prijetnega ga ne čaka in tako smo dolžni drugi, da mu služimo Simona.
V	prvo pomoč mu želi pomagati Pevsko Dramatično Društvo “Triglav’’] katero bo naredilo 1. aprila v Silvester Repovš-hali veselico. Čisti dobiček je namenjen slovenski župniji. Spored bode: “Raztresenca”, burka v enem dejanju, petje, ples, šaljiva pošta in druge razne zabave. Tem potom so vljudno vabljeni Slov. godba, Pev. dr. “Prešeren” in vsa ostala društva, ter posamezni rojaki in rojakinje, da se te veselice v polnem številu udeleže. j Z Vašo udeležitvijo bodete pokazali, I da v slogi je moč, in le to je edina pot, | po kateri pridemo do poštenega ime- ! na slov. naselbine v Springfieldu. Za- i četek ^veselice bode ob 7. uri zvečer, in za red in postrežbo bode skrbel odbor dr. “Triglav”.
Končno želim listu veliko novih na-
SOCIJALISTIČNIM LISTOM.
Naši socijalistični listi, ki zovejo delavski se listi, katerih učenost je brezmerna, ljubezen do delavca neizmerna, nadeli so si na obraze krinkico, oblekli v delavsko se suknjico. Svobodo, napredek, srečo oznanjajo, nevedneže za nos vodijo; pojme o vsem jim mešajo, da jih lažje prešajo.
Zovejo delavski se listi, a v resnici so le verski listi, ker le o veri pišejo, za delavstvo se malo brigajo.
O Bogu, svetnikih in svetnicah, o peklu, nebesih in o vicah; o veri, cerkvi in papežih; o redovih, samostanih in odpustkih; o krščanstvu in duhovnikih; o redovnicah in redovnikih; o sveti maši, zakramentih; o vseh obredih svetih; o jezuitih in prisegah.
Delavstvo ljubijo iz vse moči, nihče drugi zanj nič ne stori.
Zato o veri toliko pišejo, da jo čimpreje vničijo; da čimprej zasije lepša zarja, ko za vse zadosti bo denarja.
Prijetno vsi živeli bomo, vsega zadosti imeli bomo.
Vladala bo svoboda, enakost, mir, ljubezen bratska, izginil vsak prepir, izginila vsa nesreča bo človeška, prišla na zemljo vsa sreča bo nebeška! To se bo takrat zgodilo, ko se cerkev več ne bo gradilo, ko bo veri odzvonilo in krščanstvo bo minilo; ko cerkve in vere več ne bo nobene, ne vernega moža, ne verne žene.
Ko ljudje ne bodo več molili,
ko zakramenti ne bodo se delili;
ko ne bo več porok,
ne več krščenih otrok,
ko vladala miselj bo svobodna,
ko stvar človeška živali bo podobna,
ko ljubezen imela bo svobodno,
življenje prosto in ugodno;
ko postav in zakonov ne bode več
in prosta bode vsaka reč;
ko ne bo več kraljev in cesarjev,
ne nobenih poglavarjev,
ne vojaštva, policije,
ko se farje vse pobije,
le takrat nam sreča vsa zasije!
Zato živela svoboda! Živel socijalizem! Dol pa mora katolicizem!
Prej na svetu ne bo sreče, ne rešilo vprašanje se pereče.
Tako socijalistični listi pišejo in tako delavcem solze brišejo; tako lajšajo socijalno bedo, tako odpravljajo vso zmedo.
Vse njihovo modroslovje je naj večje protislovje; v protislovje rijejo, po zobeh se bijejo.
Delavce zato le ljubijo, zraven pa še vpijejo, naj združimo se vsi, naj vlada med nami sloga, mir, sama pa najbolj seje prepir!
Ona napadati, hujskati sme, drugi se pa še braniti ne sme!
In v enomer kriče:
Združimo se, združimo se!
Ob enem pa: katoličan, poberi se! Tako znajo ti ljudje združevati in narod zbliževati.
Z razdruževanjem ga združujejo, z oddaljevanjem ga zbližujejo.
To so še pravi otroci in nevedneži, na pameti'veliki reveži; s strupom hočejo zdraviti, z ojem pa gasiti!
To nedosledni, čudni so ljudje, zato narodu gorje, če nevedneži bi ga učili, če bi slepci ga vodili!
Ne išči v socijalizmu sreče, rešitve, ki zametuje vero, molitve!
Ne išči v njem pomoči in svobode, on polajša! ti ne bo usode, odvzel ti gorja ne bo socijalizem, vničil bi on le rad katolicizem,
Ie vero bi ti rad uropal in vso srečo tvojo bi pokopal!
Komur je dober socijalizem ravnotako kot katolicizem; kdor oboje hoče, ta noben ni mož, to je na dve strani brušen nož, ki se vsakdo z njim poreže, nihče si kruha z njim ne vreže. Zatorej delavec odpri oči, poslušaj kaj te prijatelj uči:
Kar že hočeš bodi,
bodi cel, le polovičar mi ne bodi;
ne bodi mi polmiš poltič,
bolje socijalist kot nič!
Ce pa sebi hočeš dobro in voliš pametno in modro, če ljubiš laž in krivico, sovražiš pa resnico in pravico, če odločiš se zato, kar je blago in lepo, ne boš sprejel socijalizma, oklenil se boš le katolicizma!
— Rajmir.
Vzdržujte jih delavne.
Kadar so vaše jetra otrpla in kadar trpite vsled omotice, medle glaVoboli, zgube slasti, neprebave, zapeke ali žolčnice, uživajte Severove Jetrne Krogljice (Severa’s Liver Piliš). Milo razdražijo jetra k delavnosti, tonično uplivajo na prebavne organe in uredijo čreva. Te vas narede zdrave in vzdržujejo zdrave. Cena 25 centov. Naprodaj v lekarnah. Vprašajte za Severove. W. F. Seivera Co., Cedar Ra-pids, Iowa. — Adv.
ZASTOPNIKI AMER. SLOVENCA.
Adamič John, New York, N. Y. Ambrose Val., Wenona, 111.
Baudek Fr., Indianapolis, Ind. „ Berce L., Iron Mountain, Mich. Boštnar Fr., Little Falls, N. Y. Dobravec John, Girard, Kans. Geshel St., Manistique, Mich. Gorenc Fr., So. Chicago, 111. Gosenca John, Calumet, Mich. Hochevar Jos., Bridgeport, O. Hribljan Geo., Ahmek, Mich. Hribernik Math, La Salle, 111. Juvančič Jakob, La Salle, 111. Kerstolič Jos., Rankin, Pa.-■ Kocjan Nick, Great Falls, Mont. Koroshetz Ant., Leadville, Colo. Koshir John, Rock Springs, Wyo. Kostelic Ant., La Salle, 111.
Krakar M. J., Anaconda, Mont.
Miss Krapf Lena, Wathena, Kans. Laushin John, Soudan, Minn. Lekan John, Cleveland, Ohio. Malley Andrew, Albany, Minn. Malnerich Jos., Enumclaw, Wash. Maurin M. J., Ironwood, Mich. Mravintz John, N. S. Pittsburg, Pa. Ogrin Math., Waukegan, 111. Pelhan John, Houston, Pa.
Perušek Jos., Lorain, Ohio.
Peshel J. J., Ely, Minn.
Peterlin Fr., Eveleth, Minn. Peternel John, Springfield, 111. Petrovčič Ant., Broughton, Pa. Pibernik J. A., Steelton, Pa. Poglajen John, St. Joseph, Minn. Prokšell Nick, Pittsburg, Pa. Radeš Fr., Waller, Texas.
Rudolf Jos., Wenona, 111.
Rus John, Cleveland, Ohio.
Rus Jos., Cleveland, Ohio.
Rus Jos., Pueblo, Colo.
Skubic Anton, Pittsburg, Kans. Stefanich Math, Bradley, 111.
Straus John, N. E. Minneapolis, Minn.
Tomec Andrew, Johnstown, Pa. Tomec Math, Biwabik, Minn. Torkar Mary, Valley, Wash. Veselich Geo., Kansas City, Kans. Veselich Pet., Calumet, Mich. Vodovnik John, Milwaukee, Wis. Zalar Charles, Forest City, Pa. Zupančič Jos., Chicago, 111. Železnikar Mihael, Barberton, Ohio.
DEKLE ALI ŽENA,
ki želi sprejeti delo, da bi šla med naše ljudi v Jolietu, kot zastopnica neke prodajalne, ter bi isto priporočala, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Delo brez vsakega truda.
Katera želi pojasnila, naj vpraša v uradu Amerik. Slovenca. — Adv.
Listnica upravništva.
Nekega gospoda v New Yorku, N. Y., opozarjamo, da je štirinajst dnij že preteklo, odkar smo mu pisali. Prosimo, da nam takoj odpiše.
Upravništvo Am. Slov.
Marec n Pljučne Bolezni
Nestanovitnost vremena, razpostavljanje mrazu ali mokroti, hitra izprememba gorkote, prepihi ali pregorke sobe, neprimerna obleka so po navadi vzroki prehlada ali kašlja, katere, ako jih zanemarjate se lahko razvijejo v kake bolj resne pljučne bolezni.
Severov Balzam za Pljuča
(Severa’s Balsam for Lungs)
zelo uspešno učinkuje v takih slučajih, ker ustavi kašelj, vrne bolne dele v zdravi stan in pre-preča bolj resne bolezni. Poskusite ga!
Cena 25 in 50 centov.
Ne čudite se
ako zgubljate težo, ker ne more vaš želodec prebavljati jedil.
Severov želodčni Grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
je tisto zdravilo, katero bi morali rabiti, da vam okrepča celi prebavni ustroj ter povrne slast do jedil.
Cena $1 steklenica.
Naprodaj so v lekarnah povsod. Ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam po zdravila in nasvet.
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
VABILO NA
Zabavni Večer
-ki ga priredi-
Izobraževalno društvo “Slovenija”
V JOLIETU, ILLINOIS
na belo nedeljo Hi»
marca
1913 \m
8.
V STERNOVI DVORANI.
r*
C
1] SPORED
3
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Pozdravni govor dr. predsednika..................g. Josip Zalar.
P. H. Sattner: “Opomin k petju”...............poje mešani zbor.
O. Zupančič: “Na Jurjevo”..........deklamira gdč. Marion Zalar.
A. Nedved: “Nazaj v planinski raj”............poje mešani zbor.
A. Šenoa: “Brzojav”.......................deklamira g. K. Rački.
F. S. Vilhar: “Bledi mesec”...................poje mešani zbor.
Pevovodja Prof. Rafko Zupanec.
Fr. Milčinski: “BRAT SOKOL”, veseloigra v enem dejanju.
OSEBE:
Ant. Koruza, meščan .........................g. Rafko Zupanec.
Milka, njegova hči..............................gdč. Mary Sak.
Dr. Janko Kremen, zdravnik......................g. John Jelenič.
Jože Poliček,'meščan...........................g.	Frank Kostelc.
Miroslav Ričet ...............................g.	John Pasdertz.
Silvester Žlindra ............................g.	Josip Pasdertz.
Nanča, kuharica........;.................gdč. Katarina Lukanič.
Igrovodja g. Rafko Zupanec.
Ernest Simon: “Konc. skušnja na deželi”........poje moški zbor.
OSEBE:
Dirigent ....................................g. Frank Završnik.
Basi ......................gg. Fr. Skole, Jos. Težak in Jos. Zalar.
Violina.........................gg. John Petrovčič in St. Vertin.
Klarinet............gg. John Jelenič, Fr. Kavzlarič in Fr. Metes.
Okarina............................gg. Fr. Drassler in Jos. Sitar.
Flavta.............gg. I. Gregorič, Fr. Kostelc in John Težak.
Boben ..........................gg. Jos. Rogina in Alojz Švigelj.
Činele...............;.........gg. John Longflos in Karl Rački.
Glasovir ................................. Prof. Rafko Zupanec.
9. Grof J. A. Fredro: “DR. HRIBAR”, veseloigra v enem dejanju.
OSEBE:
Radič, grajščak................................g. Alojz Švigelj.
, Mara, njegova soproga............................gdč. *	*	*
Ana, njiju hči ...........................gdč. Katarina Lukanič.
Robert Malinski, inženir.....................g. Frank Drassler.
Zorko Lovrin, ekonom..........................g. Frank Kostelc.
Doktor Hribar, zdravnik.........................g. John Jelenič.
France, sluga pri Radiču.....................g. Frank Završnik.
Lizika, hišna pri Radiču......................gdč. Anica Zoran.
Igrovodja g. Filip Gorup.
ZAČETEK OB 8. URI ZVEČER. SEDEŽI PO 50c IN 25c.
K obilni udeležbi vljudno vabi	“SLOVENIJA”.
-»m™™—™™
\
IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
i
vvwj
—	Ljubljana in Angleži. Ljubljanski “Slovenec” z dne 10. marca poroča: Te dni je izšla v Londonu krasno ilustrirana knjiga “Austria”. V knjigi jp opisana naša dežela na 22. straneh ter zavzema v opisu odlično mesto Ljubljana. Naše mesto je nad vse simpatično opisal angleški publicist James Baeker.
—	Ivan in Jožefa Polanjko v Ant-werpnu prijeta. Dne 9. marca je došla iz Antwerpna v Ljubljano naslednja brzojavka: Ivan in Jožefa Polanjko, ki sta se danes vrnila s parnikom “Finland” v Antwerpen, sta bila tu aretovana in odvedena v zapor. Denar zaplenjen.
—	Gorenjski telefon. Upati je, da dobe Gorenjci telefonsko zvezo z Ljubljano. Sicer se je ta namera že enkrat razbila, ker niso hoteli intere-santi prevzeti nanje odpadajočih stroškov. Sedaj pa utegne vsled zgradbe deželnih električnih central tudi ta zadeva priti v ugoden stadij. Deželni odbor hoče namreč ljubljansko centralo po telefonu zvezati s centralo v Žirovnici. Pri tej priložnosti se lahko naredi skupen telefon za državo in deželo, kar bi obema znatno znižalo stroške in razbremenilo interesante. Telefonska žica bi se seveda napeljala tudi na Bled. Tako bi Bled. pridobil poleg vodovoda in električne luči tudi telefon in bi s tem postal res moderno letovišče. Tudi industrialni krogi v Tržiču in na Jesenicah bi brez dvoma ta napredek z veseljem pozdravili. Čujemo, da je deželni odbor že storil v tem pogledu primerne korake in je le od stališča trgovinskega ministrstva odvisno, ali se posreči ta skupna akcija.
—	Iz Gorič nad Kranjem se poroča: S prvim marcem prične poslovati pri nas prva kranjska planinska higi-jenična mlekarna, ki bo poslovala za okolico Gorič in Trstenika.
—	Odvetnik dr. Igo Janc se je preselil 7. t. m. iz Postojne v Radovljico kjer je prevzel pisarno pok. dr. Vilfana v hiši posojilnice v Radovljici.
—	Jubilej slovenskega igralca. G. Danilo (Gerar) je praznoval dne 6. marca 351etnico svojega umetniškega delovanja na odru slovenskega gledališča. Gosp. Danilo je pokazal v 35 letih na odru vse svoje umetniške sile in ustvaril nebrojno vrsto umetniških karakterjev. Gospod Danilo je eden najuporabnejših igralcev dobrih umetniških kvalitet, ne pretirava ne na desno ne na levo, posebno se odlikuje z dobro zadeto karakterizacijo in izborno masko. Dne 6. t. m. je imel g. Danilo časten večer. Gledališče je bilo polno in občinstvo je počastilo zaslužnega umetnika z dvema vencema, polno drugih darov in s tem, da ga je večkrat poklicalo na oder in ga ljubeznivo pozdravljalo.
—Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl deželni oficijal g. Avgust Seiko, ki je požrtvovalno sodeloval pri ljubljanski organizaciji S. L. S. in pri “Slovenski Straži”.—V bolnišnici usmiljenih bratov je umrl g. Anton Planinšek, strokovni učitelj grmske kmetijske šole, vsled pljučnice in vnetja oprsnice. — V Postojni je umrl strokovni učitelj na meščanski šoli g. Edmund Lachaj-ner, mirna in poštena duša. — V Ljubljani je umrla 801etna ga. Kornelija Schollmayer, mati dež. poslanca Henrika pl. Schollmayer-Lichtenberg, hči nekdanjega ljubljanskega župana dr. E. H. Costa. — V Ljubljani je umrla ga. Franja Verhunc, roj. Skale, stara 59 let.
—	Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. (K umoru v Št. Jerneju.) Skoraj pred enim letom je 131etni trgovski vajenec Kopitar na strahoten način umoril in po umoru zlorabil dekle v Št. Jerneju. Slučaj je bil že poleti pred porotnim sodiščem v Novem mestu. Ker je pa fantov zagovornik zahteval, da se izreče o fantovem duš-ševnem stanju tudi graška fakulteta, se je obravnava preložila. Izvedenci so sedaj dognali, da ni Kopitar odgovoren za svoje dejanje. Fant je epileptičen in njegov oče je bil pijanec, torej ni fant duševno normalen. Fanta torej ne bodo sodili.
—	Nepošten pismonoša. Franc II-nikar je bil v Žužemberku uslužben kot pismonoša. Dostavljal je pisma in brzojavke po raznih vaseh in poleg tega tudi opravljal delo, katero mu je bilo naloženo v poštni pisarni. Nekako sredi leta 1912., ko se je že privadil nekoliko poslu, je začel preiskovati po pismih in ista odpirati. Posebno je v tem poslu ljubil ona pisma, ki so došla iz Amerike, saj je vedel, da imajo ljudje, ki so v Ameriki, navado, v pismih pošiljati kak dolar v domovino. Pisma, v katerih je bilo kaj denarja in katera je bil odprl, je seveda, izvzemši denar, katerega si je prilastil, sežigal. Radi tega dejanja je porotno sodišče Ilmkarja obsodilo na šest tednov zapora, ker so porotniki vprašanje glede zlorabe urada zanikali, ono glede tatvine pa potrdili. Porotne razprave prve sezone so s tem končane.
—	Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. (Dva mlada, a nevarna ropar-
ja.) Anton Zorman, 21 let stari delavec iz Hruševja, in France Pišek, 20 let star, iz Št. Vida pri Vipavi, sta na zelo slabem glasu. Prvi je bil že štirikrat radi tatvine kaznovan in je zadnjo kazen prestal koncem meseca septembra m. 1., njegov tovariš Pišek pa 8. okt. m. L, nakar sta se podala v Trst, kjer sta se tudi seznanila in zdru žila za skupna hudodelna početja. V noči na 26. okt. 1912 sta našemljena vlomila v stanovanje posestnice Ane Bole v Kočah pri Prestranku in malo pozneje istotam v drugi hiši. Dne 28. okt. m. 1. sta vlomila v logaško cerkev in v Poljanškovo klet v Logatcu. Nadalje sta vlomila dne 31. okt. v Šmarji pri 'Grosupljem, dne 2. nov. na Bledu in 3. nov. v Brezjah. Porotniki so stavljena vprašanja glede ropa, vloma, tatvine in potepuštva soglasno potrdili in sodišče je obsodilo Zormana na deset let težke ječe, Piška pa na pet let težke ječe.
—	Novorojenčka utopila. Marija Žičkar, 31 let stara, pristojna v Anže na Štajerskem, dekla, je bila po poročilu županstva v mladosti pridno in pošteno dekle. Nesreča je hotela, da se je seznanila z nekim malopridnim fantom. Povila je nezakonskega otroka, katerega se je na ta način znebila, da ga je po porodu utopila, za kar je bila pri okrajnem sodišču v Celju dne 22. aprila 1907 na triinpol leta težke ječe obsojena. Komaj da je pa obdolženka prestala kazen in bila prosta, že je kmalu nato izvršila enak zločin. Dne 9. dec. lanskega leta, ko je bila Krajnčeva kuharica v Kranju, je Marija Žičkar utopila novorojeno dete pod streho v škafu vode. Sodišče jo je obsodilo na sedem let v težko ječo, poostreno vsako četrt leta s postom in trdim ležiščem in dne 9. dec. s temnico.
—	Nesrečno žganje. Janez Cajhen, 21 let star, pristojen v D. M. v Polju, delavec v Sneberjah, je strasten žga-njepivec in posurovel človek. Bil je zaradi težke telesne poškodbe že dvakrat občutno kaznovan, a vse to ga ni zmodrovalo. Dne 23. mar. p. 1. je pil v družbi tovarniškega delavca Lovrenca Tomažiča ter kajžarja Franceta Presetnika. Na poti proti Šmartnem ob Savi so prišli v bližino Dolničar-jevega kozolca, kjer se je zaradi neke malenkosti vnel prepir med obdolžencem in Tomažičem. Nakrat pa je obdolženec posegel po nož, ter ga zasadil Tomažiču v desno stran prsi, in mu prerezal srčno žilo odvodnico, vsled česar se je ranjenec brez glasu na tla zgrudil in umrl. Cajhen je dobil 5 let težke ječe.
—	Težko pohabljenje. Že preteklo leto se je vršila porotna razprava proti Francetu Jemcu, 21 let staremu sinu posestnika v Trzina, kjer je 22 let starega Petra Vrbiča, delavca v Trzinu, z nožem v hrbet sunil in ga podrl na tla, kar je imelo za posledico vedno hiranje mladega fanta. Ker ni bilo pri prvi razpravi možno o posledicah te poškodbe sklepati, se je na predlog drž. pravdnika razprava preložila. —- Sedaj je po krivdoreku porotnikov sodišče Franceta Jemca obsodilo na dve leti težke ječe.
—	Poživinjeni oče. Matevž Potočnik, 42 let star, oženjen, čevljar iz Predtrga, je delomržen in pijančevanju udan ter silovit človek. On je prava nadloga svoji rodbini, pretepal je ženo in otroke in namesto da bi bil delal v svojem obrtu, je od hiše do hiše beračil ter še dal od svoje revne žene preživljati. Bil je že pred dvemi leti zaradi tatvine in oskrumbe na 13 mesecev težke ječe obsojen, a to ga ni poboljšalo, marveč je zopet zagazil v svoje stare grešne navade. Zapeljal je svojo llletno hčerko k dejanju, katerega označi kazenski zakon kot hudodelstvo v smislu par. 127,' 128 in 131 k. z. Ko sta došla orožnika na njegov dom o tem poizvedovat, mu je orožniški stražmojster, ker je hotel pobegniti, napovedal aretacijo. Tedaj se je Potočnik temu z vso silo uprl, orožnikoma nevarno grozil, češ, da bosta že videla kdo je on, kadar bo prost. Orožnika je tudi zagrabil za rokav ter se ž njim trgal, vendar se je orožnikom posrečilo ga vkleniti. Tudi je orožnika obkladal z najgršimi psovkami. Kakor prefrigan hudodelec se je izkušal s tem odtegniti roki pravice, da je trdil da ni pri zdravi pameti, kar pa zdravnika odločno zanikujeta, pač pa jmtrdita, da je vsled žganje-pifja duševno manj prištevit. — Porotniki so se soglasiio izrekli za kriv-dorek, nakar je sodišče Potočnika obsodilo, na 8 let težke ječe, poostrene s temnico vsako četrtletje.
—■ Svojo ženo ubil. Janez Polem-šek, star 43 let, posestnik v Drenovcu, je živel s svojo ženo v prepiru. V svpji mladosti je bil na glasu pridnega in marljivega človeka, v zakonu pa se je čutil nesrečnega, zlasti radi tega, ker je sumil ženo nezvestobe. Oba sta se vdala žganjepitju. Dne 10. novembra m. 1. popoldne se je obdolženec vrnil domov; pijana je bila tudi žena ter ni ničesar skuhala za kosilo. Začel se je prepir in končno je obdolženec pograbil burki je in z njimi toliko časa udrihal po ženi, da so se zlomile. Nato jo je še s cepcem toliko 'časa tepel, da je obležala. Nato je odšel od doma. Ko se je zvečer vrnil, je našel ženo še vedno v kuhinji na
tleh. Pobral jo je in nesel v sobo, kjer je kmalu umrla. Pri raztelesenju se je dogftalo, da je bila po celem životu tako raztepena, da je itak slabotna vsled pretresenja živcev umrla. Obdolženec se izgovarja, da se vsled pijanosti ni zavedal svojega dejanja. Priče, ki so ga videle po storjenem dejanju, so pa izpovedale, da možakar ni bil tako pijan, da bi ne vedel, kaj dela. Priča Ivana Hribernik' trdi, da je slišala obdolženca, ko je grozil svoji ženi, da jo bo ubil. Županstvo poroča o njem, da je bil v mladosti jako miren, delaven in pošten. Sodišče ga je celo imenovalo za oskrbnika. Porotniki so soglasno krivdo obdolženca zanikali, nakar se je izrekla oprostilna obsodba.
privandralo k nam s trebuhom za kruhom, vso pravico tudi že v cerkvi, v cerkvenih zadevah? Prepričani smo, da bo naredila red cerkvena oblast ter bo znala varovati svoje pravice in ugled.

—- Nova. slovenska posest. Iz Št. Lenarta v Slov. goricah poročajo veselo novico, da si je nakupila slov. okr. hranilnica Fleischmanovo posestvo, kjer si misli zgraditi lastno poslopje. Dosedaj je imela svoje prostore v hiši enega najhujših slovenskih nasprotnikov. Tudi zaradi pomanjkanja stanovanj je bila že nujna potreba skrbeti za večje število stanovanj, ker morajo uradniki Slovenci bivati pri najbolj zagrizenih nemškutarjih.
—	Nemškonacionalno gospodarstvo. Iz Celja pišejo: Kredit mesta Celja je zdrknil na — nič. Tako .je moral naznaniti v zadnji občinski seji naš gospod župan. Takoj v začetku seje je prebral dopis mestne hranilnice, ki poroča, da ne more mestu posoditi prav nobene svote več. Mesto je torej prišlo na konec vsled “izvrstnega” gospodarstva mestnih očetov. Da se rešijo poloma, bodo seveda naše že itak neverjetno visoke doklade še bolj navrtali. Mes(o jadra tisti usodi nasproti, kk je zadela in zadene vsa zastopstva nemškonacijonalnih in nem-škutarskih mest. In glejte! Navzlic temu žalostnemu gospodarskemu stanju še razsipavajo denar. V ravno isti seji so namreč poklonili celjski mestni očetje 100 K — Suedmarki. Slovensko trgovstvo in obrtništvo pa preganjajo, kolikor le morejo. Vsaka kakoršnakoli koncesija se odkloni z navadnim motiviranjem: nepotrebna.
—	Smrtna kosa. V Vurmbahu pri Vurbergu je umrl veteran Karol Tro-per, star 71 let. — V Starših pri Št. Janžu je umrl mladenič J. Ekart, star 20 let. — V Loki pri Št. Janžu je umrla vrla gospodinja Margareta Lončarič. —■ V Orehovi vasi je umrl nade-polni mladenič Jožef Rudolf, dijak VII. gimn. razreda v Mariboru.
—- Električni tok ubil delavca. V Zidanem mostu so na neki novo zidani hiši umivali okna. Pri tem je bil zaposlen tudi 221etni delavec Jernej Petrič. Da ne bi padel z okna, se je po neprevidnosti oprijel žice, ki vodi električni tok v cementno tovarno. Tok je bil tako močan, da je Petriča pri priči ubil.
—	Nesreča in požar. V Stolovniku pri Rajhenburgu so zgorela gospodarska poslopja posestnika Martina Zemljaka. Škoda znaša okrog 15,000 K. zavarovalnina pa samo 700 K. Ogenj je zanetil štiriletni otrok, ki je v listnici zažgal kup slame. Pri gašenju se je udrlo tramovje na 141etnega domačega sina Martina. Dobil je nevarne opekline in so ga morali takoj spraviti v bolnišnico v Krško.
—	V jami se zadušil. Posestnik Andrej Kovačič iz Dobrave pri Ormožu je dal na dvorišču kopati studenec. Delo je prevzel neki mojster Vincenc Genz z Ogrskega, ki pa je vse najeto delo prepustil svojemu 161etnemu sinu. Pomagali so mu posestnik Andrej Kovačič, njegov sin in hčerka. Ko so ga pred nekaj dnevi v globočino 70 metrov spustili, je začel nenadoma na pomoč klicati. Kovačič in njegov sin sta se hotela takoj podati v jamo, pa vsled ozračja nista mogla priti do tal. Obvestila sta požarno brambo v Har-deku in poklicala dr. Heissa iz Ormoža; a tudi oni ga niso rešili, ker-zaradi zadušljivega zraka nihče ni mogel v jamo. Potegnili so vun mrtvega.
—	Samostan za lazariste na Gradu pri Mirnu se bo začel kmalu graditi.
i Materijal že vozijo na Grad. Zgradba j bo stala okoli 100,000 K. Poslopje se | bo nahajala za cerkvijo. Lice bo obrnjeno proti Renčam. Delo bo v enem letu končano.
—	1 K 30 vin. za 1 kilogram zelenega rediča. Iz Gorice poročajo z dne 4. t. m.: Rekord je dosegla danes zjutraj na goriškem zelenem trgu cena zelenemu rediču. Kilogram zelenega rediča se je prodajal po K 1.20 do K 1.30. Sploh je zelenjava na zelenem trgu letos izredno draga.
—	Obsojeni Lahi radi zasramovanja in poškodbe Slovencev. Nekega dne je. sedelo v Brešanovi krčmi v Loč niku več gostov Italijanov in Slovencev. Ker je neki Slovenec Miha Velušček s svojim tovarišem govoril slovenski, so ga vrgli Italijani Perco, Bressan in Juncig iz gostilne, ga pretepli ter ga posebno na čelu težko poškodovali. Za nagrado jih je obsodila okrožna sodnija vsakega na dva meseca ječe, poostrene z enim postom.
—	V Belgradu aretiran. Iz Gorice poročajo, da so v Belgradu aretirali Alojzija Križniča, sina bivšega župana. Pobegnil je vsled konkurza. — Zaprli so tudi bivšega župana in poslanca v Kanalu Antona Križniča. Akoravno je konkurz njegovega imetja napovedan, so vendar mnogo reči prikrili. Orožništvo je prišlo temu na sled in Križniča aretiralo. Preiskovalni sodnik ga je zopet izpustil.
—	Koliko je Slovencev v Trstu? V nemških listih se skuša razširiti dvom, da je v Trstu res 60 tisoč Slovencev. Vsak pa, kdor količkaj pozna razmere v Trstu, ve prav dobro, da je Slovencev v Trstu gotovo še veliko več, kot so jih našteli Italijani, kajti Italijani so se posluževali vseh mogočih sredstev, da bi prikrili Slovence v mestu.
—	Einspielerjeva 251etnica. Slov. kršč.-soc. zveza je sklenila, da slovesno praznuje letos 251etnico smrti koroškega buditelja Andreja Einspielerja. Vsa društva bodo priredila shode in govore o Einspielerju. V Svečah, v rojstni vasi, se vrši meseca junija velika slavnost.
—	Konfiskacija slovenskih katekizmov. Iz Pliberka se poroča: Vsakemu koroškemu Slovencu je znano, da Nemci in od njih plačani agitatorji kaj radi zatrjujejo, da hočejo s Slovenci živeti v miru in ljubezni. Da so to le prazne besede, ve tudi vsakdo. Njihova dejanja ne kažejo nasproti Slovencem ničesar drugega kakor zaničevanje in sovraštvo. En dokaz! Na tukajšnji šoli je naduto nemškonacionalno učiteljstvo pobralo slovenskim otrokom slovenske katekizme. V tukajšnji šoli je bil pouk za naše slovenske otroke vedno slovenski. To tudi zahtevamo vsi slovenski starši, ki moramo tudi vzdrževati šolo s krvavo prisluženimi denarji. Kolikor je nam neukim ljudem znano, je imela dosedaj cerkvena oblast pravico odločevati, v kakšnem jeziku naj se poučuje krščanski nauk. Ali ima sedaj nemškonacionalno učiteljstvo, ki je
HRVATSKO.
—	Skupno delo Slovencev in Hrvatov. “Obzor” piše: Med Slovenci in Hrvati se skupno delo širi na vedno nova polja. Pot sta pokazali obe Matici z izdajanjem skupnih poblikacij, za njima gredo sedaj druge organizacije. Društvo slovenskih zdravnikov si je za svojo glasilo izvolilo hrvaški “Liječnički Vjesnik”, društvo slovenskih arhitektov in inženirjev pa “Vjesnik hrv. društva inženira in arhitekta” za svojega. Društvo za tujski promet v Ljubljani in “Hrvatsko društvo za promet stranaca” delati v najlepšem sporazumu, glasila še nirpati. Najnovejša skupna akcija Hrvatov in Slovencev pa je zbližanje hrvaških in slovenskih veterinarjev. Sicer slovenski veterinarji še nimajo lastne organizacije, a posamezno so se vsi izrekli za skupno delo s hrvaškimi kolegi in glasilo “Veterinarski Vijesnik” proglasili za strokovno glasilo slovenskih živi-nozdravnikov. Sedaj se dela na to, da gornji list proglase za svoje strokovno glasilo tudi hrvaški in srbski živino-zdravniki v Bosni in Dalmaciji, nakar bi list dobil naslov “Vjesnik jugoslo-venskih veterinara”.
—	Frančiškani v Srbiji? Iz Zadra,
27.	febr.: Poslanec kanonik Perič, ki je o konkordatnih pogajanjih Srbije z Rimom poučen, priporoča Srbiji, naj sbi nastavila za katoliške duhovnike frančiškane in uvedla staroslovenski liturgični jezik.
Martin Nemaniči!
1900 W. 22 St., Chicago, 111.
se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo.
Telefon Canal 80.
M Nematiich, Chicago * V
POZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI!
Sweathers in Wweather Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski in otroški čevlji, obleke za ženske in otroke, kakor tudi za neveste — vse to se dobi pri nas po zelo nizki ceni. Za slednje se sprejemajo tudi naročila.
V zalogi imamo tudi SEVEROVA zdravila..
Vse to dobite po najnižjih cenah pri
FRANK CHERNE,
9584 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Priporočam se za obilni obisk; pridite in prepričali se boste, da ni humbug.
S spoštovanjem
Frank Cherne.
PRAVI PIANO KLUB
$139 PO $1.00 NA TEDEN
Naš drugoletni klub je zdaj odprt
150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub.
Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo v domove novih članov tekom zadnjih par dnij.
Ne odlašajte!- Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj.
Klub cena—$139, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300.
88 Note-Inner Player Pianos $350
OBROKI KAKOR NAVADNO; SLOP M TEDEN
STEGER PIANO STORE
REAL PIANOS AT RIGHT PRICES 121 N. Chicago St., Joliet, 111.	Odprto zvečer do 9. ure.
100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ.
THE SCHOEHSTEDT AGENCY
107 Laughran Bldg.
Cass and Chicago Sts.
Posojila, Zavarovanje, Zemljišča
Chicago Phone 168
Joliet, 111.
Plačamo
DOLLAR
začne rasti če ga vložite v
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, III.
Glavnica $100,000.00 Jamstva IM $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
“Veliki Slovensko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških' pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po ceniki
V. J. Kubelka,538 W. 145th St New York, N. Y.
Edino in naj večje založništvo slov, angl, in raznih slovenskih knjig.
Amerikatiski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DMA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik
Tajnik
Blagajnik
Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina:
Za Združ. države na leto...$2.00
Za Združ. države za pol leta... .$1.00
Za Evropo na leto..........$3.00
Za Evropo za pol leta....... .$1.50
Za Evropo za četrt leta....$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. * V
	CERKVENI	KOI-EDAR.
30.	marca Nedelja	Kvirino.
31.	“ Pondeljek Balbino.	
1.	april Torek	Hugo.
2.	" Sreda	Franc in Pavla.
3.	“ Četrtek	Rihard, škof.
4.	“ Petek	Izidor, Rozamila.
5.	“ Sobota	Vinc. Fer., Ženo.
ČUDEŽI. (Bela nedelja.)
V dokaz za resničnost naše sv. vere pa ne služijo le čudeži Kristusa in apostolov, marveč tudi čudeži, kateri se gode na priprošnjo svetnikov. Tudi ti čudeži so neovrgljivi bodisi, da jih pogledamo z ozirom na množino in kakovost prič, ali pa z ozirom na natančnost, s katero so se ti čudeži preiskovali. Glede tih čudežev je cerkev silno natančna. Kdor tega ne veruje, naj prebere vse to, kar zahteva glede tih čudežev sv. cerkev in kar je zapisal učeni papež Benedikt XIV. Preden koga prištejejo svetnikom, se vrši tako stroga preiskava njegovega življenja in njegovih čudežev, da se moremo ti strogosti le čuditi Tako so n. pr., ko so hoteli prišteti sv. Ignacija Lojolanskega med svetnike, zaslišali 675 prič.
Za čas papeža Benedikta XIV. je živel v Rimu protestant, ki je tajil ču-dcže svetnikov, češ, to ni zadostni dokaz, ako so potrjeni od cerkve. Ta protestant je bil nekoč pri papežu Benediktu XIV v avdijenciji in papež mu je pokazal neko preiskavo čudežev, ki so se godili na priprošnjo nekega božjega služabnika, katerega so hoteli prišteti med svetnike. Protestant je pazljivo pfebral zapisnik in je rekel sv. očetu, da glede čudežev v tem slučaju ni dvoma. Papež je pa ■odgovoril: “Tako menite vi, drugače pa je menila kongregacija sv. obredov, ki zahteva novih dokazov, ker se je izrazila, da so ti dokazi nezadostni.”
Neki učeni pisatelj najnovejših časov trdi, da je prej mogoče, da bo stotina nedolžnih ljudi po krivem obsojena v smrt, kakor pa, da bi cerkev ¡razglasila svetnikom le enega, ki ni svetnik.
Pustimo vse drugo in poglejmo sv. Gregorja čudodelnika! Koliko čudežev je moral storiti ta svetnik, ki je našel v velikem mestu Neocezareji, ko je zasedel svoj škofovski sedež le 17 kristjanov, ko se je pa svetniku približala zadnja ura, je bilo v istem mestu le še 17 paganov; vsi drugi so se spreobrnili vsled velikih čudežev svetega škofa.
Resničnost čudežfev, ki so se godili na priprošnjo svetnikov, bomo pa tudi spoznali, ako pomislimo in vpošteva-mo verodostojnost in veljavo onih mož, ki nam o tih čudežih poročajo. Tako nam n. pr. poroča učeni sv. Avguštin o čudežih sv. Štefana: sv. Ata-nazij o čudežih sv. Antona puščavni-ka, sv. Gregorij Nisenski o čudežih sv. Gregorija čudodelnika, sv. Pavlin o čudežih sv. Feliksa, Sever Sulpicij o
čudežih sv. Martina, sv. Beda o čudežih sv. Albana i. t. d.
Glede čudežev svetnikov omenim le enega, ki je zgodovinsko dokazan in ga navaja mej svojimi zgledi tudi učeni Schouppe. — Bilo je leta 1544, ko je sv. Frančišek Ksaverij prišel na svojem misijonskem potovanju v primorsko mesto Koulan. Mej prebivalci se jih je nekaj spreobrnilo vsled svetnikovih pridig, večina pa je ostala trdovratna v svojih zmotah, akoravno so pogostokrat poslušali njegove pridige. Da povemo resnico, moramo pripoznati, da so ga poslušali z veseljem in trdili so, da so nauki evangelija v lepem soglasju s človeškim razumom; toda to veselje je ostalo brez sadu, zadovolili so se s tem, da so občudovali Jezusov nauk, a niso se hoteli potruditi, da bi ga tudi sprejeli.
Ko je svetnik spoznal brezvspešnost njegovega truda, se je zatekel z molitvijo k Bogu in je molil in prosil z mnogimi solzami za spreobrnjenje trdovratnih malikovalcev. Molil je: “Gospod, srca vsih so v tvojih rokah, ti moreš vkloniti najbolj trdovratne in omehčati najbolj zakrknjene. Daj danes to slavo krvi in imenu Tvojega edino rojenega Sina.” Ko je svetnik odmolil, se je čutil uslišanega in rekel je svojim poslušalcem: “Dobro! Vi ne verujete mojim besedam, treba bo drugih dokazov. Kakšen dokaz pa zahtevate v prilog tega, kar vam oznanjujem!” Tedaj se je svetnik spominjal, da so prejšnji dan pokopali mrliča in rekel je: “Odprite grob onega, katerega ste včeraj pokopali! Prepričajte se pa dobro, ali je mrlič res mrtev ali ne!” — Najbolj neverni so hiteli k grobu in prepričali so se, da je mrlič res mrtev in da je že nastopila gnjiloba. Prinesli so mrtvo truplo pred svetnika in radovedno so pričakovali, kaj bo Frančišek naredil. Svetnik poklekne, prične moliti, a kmalu se zopet vzdigne in reče glasno: “V imenu živega Boga in v moči tiste vere, katero jaz.oznanjujem ti vkažem vstani!” Pri tih besedah se je mrlič vzdignil, vstal je živ in zdrav. Tedaj so vsi začeli kričati in vpiti, da je Bog kristjanov vsemogočen in da je vera, katero oznanjuje Ksaverij prava vera. Padli so na kolena in prosili so sv. krsta.
Ta dogodek je zgodovinsko dokazan, kajti preiskali so ga natančno preden so 1. 1622 prišteli sv. Frančiška mej svetnike.
Tako bi ti, dragi bravec, lahko naštel na stotine čudežev, ki so se godili na priprošnjo svetnikov in so vsi natančno in strogo preiskani od sv. cerkve. Tudi vsi ti čudeži nam pričajo in dokazujejo resničnost in božji začetek sv. vere. Našteti ti pa tega ne morem, ker bi bilo to preobširno. Ako se zanimaš za take čudeže, naroči si življenje svetnikov in prebiraj je pridno! Sicer so pa čudeži nekaterih svetnikov' n. pr. sv. Frančiška Paulan-skega, šv. Antona Paduanskega, sv. Vincencija Fererija v obče znani. Vsi ti čudeži so nam torej zopet trden dokaz za resničnost naše sv. vere.
REV. JOS. POLLAK.
VSTAJENJE.
(Konec.)
Še en brezverski prosvetitelj in slepar.
Ne daleč od Pasovega stoji na precej visokem griču mnogoobiskovana cerkev: "Marija Pomagaj”. V to cerkev je iz mesta zahajal v začetku 19. stoletja gosposki starček, in sicer dan na dan, tudi v najgršem vremenu; v tej cerkvi je potem dolgo klečal in dostikrat britko jokal. V začetkit. 19. stoletja je ta gospod bil profdsorma vseučilišču Landshut na Bavarskem. Toda tukaj svojih poslušavcev ni učil modrosti, ampak budalosti; ni jim utrjeval in množil krščanske vere, temveč jim j® je izpodkopaval; ni v njih pospeševal in krepil krščanskega mišljenja, temveč ga je smešil in grdil. Vse to pa je enkrat neizrečeno zabolelo njegovo vest, in čim bolj se je staral in bližal grobu, tem bolj je njegovo srce koprnelo po pokori in iz-preobrnjenju. “O- prijatelj moj,” priznal je nekega dne možu, ki ga je vprašal, zakaj je tako potrt in zakaj vsak dan roma k "Mariji Pomagaj”: “O prijatelj moj, star sem 72 let in stojim že na robu groba in kmalu bom pred sodnim stolom Božjim. Če pa se ozrem nazaj, izpreleti me groza. Pod ministrom in prostozidarjem Montgelas bil sem profesor na prejšnjem vseučilišču Landshut. Moja naloga je bila, srca mojih mladih poslušavcev izneveriti ali vsaj odtujiti krščanstvu in katoliški cerkvi in to svojo nalogo sem izvršil strahovito u-spešno in le Bog ve, koliko duš sem izpridil in pohujšal. Za to bom pa mogel Bogu odgovarjati. Radi tega pa iščem zavetja pri “Mariji Pomagaj” ki je pribežališče grešnikov — sicer sem izgubljen.” Pri teh besedah so se staremu gospodu solze ulile po licih. To je bil bavarski dvorni svetnik in u-stanovitelj. prostozidarskega “reda pro svetiteljev” namreč: Dr. Weishaupt. (Gruender des Illuminaten-Ordens).
Protislovja v življenju brezvercev.
Ti vzgledi, kakeršnih bi mogel navesti še na stotine, kažejo, da brezverci ne verujejo svojim bogotajnim načelom, in da ne zaupajo brezverju, da torej goljufajo sebe in druge; zato ; pa naletimo na marsikatero protislov-, je v njih življenju. Znano je, da je | Diderot, ki je z d’Alembertom izdal : zloglasno francosko enciklopedijo, kr- | ščahsko vzgojil svojo hčer; da, on jo je poučeval celo sam v krščanskem na- j uku. Nekoč ga je pri takem pouku pre- j stregel nek brat v belcebubu, ki se je seveda kar zavzel in osupnil. Diderot
i
pa ga je zavrnil: “Oh, ali jo morem učiti kaj boljega?”
Visok uradnik v Švici je pred leti pripeljal svojega sina v katoliško šolo in je izjavil, da on sam je popolnoma brezveren in vsled tega zelo nesrečen. Noče pa zakriviti, da bi bil tudi njegov sin enkrat tako nesrečen, kakor se čuti on. Zato je njegova volja, da se njegov sin prav temeljito poduči v krščanski veri. Pod francoskim predsednikom Fallieres so katoliško cerkev zelo preganjali; a predsednik je dal svojo hčer poročiti po obredih katoliške cerkve, in njene otroke so krstili v katoliški cerkvi.
Bivši francoski predsednik Loubet je preganjal duhovnike in redovnice, branil pa ni svoji ženi pošiljati darila papežu. Ko so znanega socijalista Jean Jaures grajali njegovi socialistični tovariši, ker pusti svoje otroke obiskovati krščanski nauk ob nedeljah, rekel jim je, da se boji bolj svoje žene,. kakor pa njih povelja.
M. elemental, ugleden minister pod ministrskim predsednikom Combes, poročil se je tudi slovesno po kat. obredih. In dočim je Combes podil redovnice iz Francije, poučevala je njegovo hčer za prvo sv. obhajilo gospa de Wentworth —Američanka. Waldeck-Rousseau, ki je prvi stavil predlog naperjen proti redovnikom, prejel je na smrtni postelji sv. zakramente. Ali ne sledi iz teh in tisoč drugih vzgledov, da brezbožniki drugače delajo in drugače pišejo kakor pa mislijo in kakor so prepričani, da pa tako polovičarsko vero dostikrat obžalujejo? Še nihče ni obžaloval, kdor je ostal zvest Kristusu in katoliški cerkvi, marsikateri je pa že milo objokoval svojo zmoto, da se je izneveril Kristusu in njega cerkvi in obljubi svojih otročjih let.
Katoliška cerkev.
Častiti bralec! Drži se torej svoje vere in katoliške cerkve. Zakaj? Ker v njej je resnica. Zakaj? Ker njo je po apostolih ustanovil vstali Zveličar, ki pri njej ostane vse dni do konca sveta. “Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” Kristus, kateremu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, je pri svoji cerkvi vse dni — tudi ko jo vladarji in oblastva preganjajo s postavami, z ognjem in mečem, — tudi ko jo brezverci ometavajo z lažmi in obrekovanjem. A ne bodo je premagala niti peklenska vrata! Zakaj ne? “Nebo in zemlja bosta prešli, moje besede ne bodo prešle.” S temi besedami je hotel reči Jezus, da bo zemlja zgorela in se izpremenila, njegova beseda pa je neizpremenljiva in se bo torej izpolnila. Le poskusite, vi mogočnjaki in šopirili prešerneži: ustavili bodete lože zvezde v njih bliskovitem teku, izrinili bodete lože zvezde iz njih tekališč kakor pa izpodbili Kristusovo trditev, da peklenske sile in zvijače in sleparije ne bodo razdejale katoliške cerkve. Kaj se more ustavljati vam, o-šabni mogotci? Za železnice lahko prevrtate gorovja, s paro lahko prevozite svetovno morje, lahko razdene-te mesta in kraljestva, toda proti katoliški cerkvi ste mnogo bolj nemočni in slabi nego dete v zibelki proti mi-Ijonom vojakom in njih topovom. Rimljanje so zamogli vkljub obzidju in trdnjavam, vkljub jarkom in-nasipom, vkljub obupnemu odboju vzeti in razsuti mesto jeruzalemsko, ko'so pa bili na višku svoje moči, ko so gospodovali nad vsemi tedaj znanimi narodi, deželami in morji, niso mogli z vso svojo silo, modrostjo, znanstvom, u-metnostjo in najkrutejim preganjanjem in klanjem ne le nič opraviti proti 12 brezorožnim ribičem, temveč Peter, galilejski ribič, je obvladal Azijo in nje glavno mesto Antiohijo; njegov učenec sv. Marko pa Aleksandrijo, glavno mesto Afrike; in Peter si je s Pavlom osvojil glavno mesto sveta — večni Rim. Nebo in zemlja bosta prešli, a moje besede ne bodo prešle. Kraljestva so razpadla v razvalifie, prestoli so strohneli in se zdrobili v prah in narodi so izumrli; katoliška cerkev pa, ktero so pred več nego 19 stoletji ustanovili vstajenje Kristusovo oznanjujoči apostoli, ni razpadla.
Cerkev je videla mnogotere narode porajati se in umirati, sama pa se je ohranila navzlic krvavemu križevemu potu, katerega je hodila v teku stoletij in ni razpadla. Najbolj čudno pri vsej stvari pa je to: kralji in cesarji so svoja kraljestva podpirali in je branili in se za nje borili in vendar je eno za drugim razpadlo navzlic večnemu iz-preminjevanju in izboljševanju postav; kraljestvo Kristusovo ali katoliško cerkev pa so taisti vladarji skušali zatreti in uničiti, a obdržala se je vkljub naskokom in napadom, vkljub zaporom, ropom in konfiskacijam, vkljub vsemu obrekovanju in lažem in—ni razpadla.
Cerkev Kristusova4^ že mnogo trpela; vsi njeni nauki so s krvjo potrjeni in smrtjo njenih otrok zapečateni, a vendar pri njej ni videti sledu starosti, iznemoglosti in oslabelosti, temveč še zmerom je čila in krepka, še zmerom stoji v veliko jezo njenih sovražnikov trdno kakor visok branik in razsvetljuje ves svet kakor nebotičen svetilnik. Zakaj? Ona je steber in branik resnice, proti tej skali resnice je pa vse in so vsi nemočni in brezmočni.
Da, vse izmira: izmirajo države, vlade, ustave in postave; izmirajo mornarice in vojske; izmirajo rodbine in rodovi s svojim bogastvom in sijajem; vse in vsi minevajo kakor megla ob viharju: vekomaj neizprerrienljiva, nepremagljiva in neumrljiva pa ostane beseda Gospodova in ž njo njegova sv. cerkev, njegova družba s Petrom — papežem na čelu — zdaj trpeča in bo-
reča se, zdaj zmagonosna in zmagoslavna in zmerom neupogljiva. Mnogokrat so se že pripravljali sovražniki Kristusovi, da pokopljejo njegovo cerkev, da jo ugonobe ln prirede sramoten pogreb in da ji zmagonosno zapo-jo v slovo: Libera! Toda naposled je bila cerkev, ki je na gomilah teh prej šopirnih in širokoustnih, zdaj pa obnemoglih in umrlih svojih preganjalcev zapela tužno: “Requiescant in pače!”
Tako nakano, tako sovraštvo do katoliške cerkve goje zaslepljeni njeni sovražniki tudi danes, in boj proti katoliški cerkvi se bije več ali manj po vseh krajih tudi dandanes; uspehi in neuspehi se menjavajo kakor dvigajoči se in padajoči valovi morja; miljoni onih, ki so se utrudili na bojišču za Kristusa, pogrezajo se v zemljo, novi miljoni nastopajo na bojišču in volišču. Toda v onih strašnih dneh, ko bo' satan v templju prejemal božje če-ščenje, ko bodo zadnji boritelji za božanstvo, evangelij in cerkev Kristusovo navidezno že omagavali, zatrobil bo angel Gospodov v trombo: mrtvi vstanejo iz grobov, boj je končan in gospod Kristus, konečni zmagovalec, veliki in pravi Bog pride v izpremenje-nem, ožarjenem telesu obhajat zmago-slavlje in pregledat svoje vojščake. Njemu gre čast za zmagodobitje, a to čast odstopi in nakloni svojim zvestim boriteljem. Nobenega ne manjka pri tem slavnostnem razgledu; nobenega ne manjka pri veličastni zmagoslavni-ci, nebeški Aleluji; ožarjeni se zbero okrog svojega vojskovodje in zveličarja in odrešenika vsi njegovi prijatelji: vsi do zadnjega moža in do zadnje žene, vsi do zadnjega mladeniča in do zadnje mladenke, vsi do zadnjega o-troka, in upajmo, da ž njimi tudi — mi. Aleluja!
V ODGOVOR LAŽI - ZGODOVINARJU.
Kaj je bilo vzrok klanju v sv. Jerneja noči? Da odgovorimo na to vprašanje povoljno, moramo vedeti kakšni tiči so bili hugenoti ali kalvini-sti ali francoski protestantje.
Pred prvo hugenotsko vojsko “so hugenoti plenili in razdevali hiše in* cerkve katoličanov, prepovedali so katoličanom službo božjo, katoličane so davili in klali,” (samo v Montpellieru 200 umorov). Levisse and Rambaud (Hist. gen. V. 125.)
“Kalvinisti so hromili in morili duhovnike (vseh skup 4000) in laike, razdevali grobove in cerkve, onečaščevali Najsvetejši zakrament in priganjali katoličane poslušati njih pridige,” tako poročajo Bauer, (Die Hugenoten-kriege) Baum, (The Beza) Bianchi in Aymon.
"Novotarji so razbijali podobe svetnikov, zasmehovali obrede kot vraže-verstvo, oskrunjali ostanke svetnikov, oblatili, kar je bilo ljudstvu do zdaj sveto. Kjer so hugenoti dosegli premoč, pretepali so duhovne, morili-menihe, pobijali okna v cerkvah in plesali okrog ognja, v kateri so metali posvečene hostije in svetniške ostanke”. (Weiss, Weltgeschichte VIII. 233). Protestantski prenapetež Baron Ad-retski je silil svoje sinove kopati se v krvi katoličanov; dal je pometati tudi mnogo katoličanov raz zvonike na orožje hugenotov.
Pozneje so protestantje oplenili veličastno katedralo v Antwerpnu in 400 cerkev v Flandriji in Brabantu. Španski vojskovodja Alva je te upornike večkrat premagal in strogo kaznoval. Vendar je pa protestant Van-dermark poklal več nedolžnih ljudi samo 1. 1572 kakor je obsojenih upornikov usmrtil Alva v 6 letih svoje administracije.
Rad bi poznal socijaliste, ki bi hoteli taka grozodejstva mirno prenašati. In vendar se chicaški Logačan huduje, zakaj niso katoličanje padli na kolena in zahvaljevali hugenote za vse te katoličanom prizadete dobrote. Kako je chicaški socijalist zagrmel v svojem listu nad morilcem Pavlom Kunscha-kom, ki je na Dunaju usmrtil socijalista Franja Schuhmeierja. Veste pa, kdo je bil Kunschak? Enkrat je pripadal h krščanski socijalni stranki, pozneje je pa začel rogoviliti proti njej. Zarad njegovih napadov na krščansko stranko so ga pod svojo obrambo vzeli vsi dunajski socijalisti in liberalci. Pod to zaščito je potem Kunschak naperil tožbo proti voditeljem kršč. socijalne stranke. Kakšen član kršč. socijalne stranke je torej bil ta mož, ki se je uprl proti njej?!! Kakor pa so ga njegovi socijalistični varuhi izvež-bali in poučili, tako je ravnal — proti njim. Socijalisti so torej dobili šilo za ognjilo od svojega ljubljenca. Slava jim!
A vrnimo se k hugenotom! Coligny in Beza sta bila, kakor piše Baque-nault, sokriva zavratnega umora izvršenega nad vojvodo gviškim; seveda chicaški zgodovinar smatra ta umor za veliko in potrebno dobro delo, ker umorjeni vojvoda je bil katoličan. Slava torej Coligniju!
Kakor poroča Menrad je bilo v Nimes 29. sept. 1567. umorjenih 400 katoličanov, drugi katoličani so pa bili po mislih chicaškega laži-zgodovinar-ja Logačana tako hudobni in podli, da so se raje branili nego umrli.
Protestant Buckle (History of Civilization I. 2, p. 10) in protestantski zgodovinar Benoist poročata: “Hugenoti so povsod napadali katoliške procesije, grdili katoliške duhovne, branili duhovnikom s sv. Reš. Telesom obiskavati bolnike. Motili so povsod z vpitjem katoliške pogrebe in službo božjo v cerkvah.” Tega si ni upal o-vreči do sedaj še noben protestantski
zgodovinar. One protestante, ki so se vrnili v katoliško cerkev, psovali so s: “psi”, “svinje”. (Quick, Synodicon.)
Protestanti iz Niaozemske, Švice, Anglije in Nemčije so prihiteli kfat in pomagat svojim verskim bratom protestantom v Franciji. To seveda je prav chicaškemu zgodovinarju.
Da se je pa drznila tudi katoliška Španija pomagati katoličanom v Franciji in drugje, to smatra chicaški zgodovinar za najpodlejšo, papeško in katoliško lumparijo; kajti “katoličana je treba zatreti kakor gada” je geslo tega laži-zgodovinarja. Slava mu!
Radi omenjenih grozovinstev, ktera' »so počenjali hugenoti nad katoličani, kterih pa katoličani niso hoteli zmerom mirno prenašati, je prišlo do hudih spopadov in bitek, kjer se je morilo in požigalo, da je bilo kaj.
Ko se je po tretji bitki sklenil mir 1. 1570, dovoljeno je zopet bilo protestantom, kakor zmerom prej, svobodno bogoslužje; protestantje so dobili pravico do uradov in vseh javnih šol; francoska vlada jim je odstopila štiri trdnjave. Na dvoru je nastala hugenotom prijazna stranka. Mnogoteri voditelji kalvinistov, med njimi Coligny, so prihajali na dvor. Coligny si je prizadeval pridobiti naklonjenost Karola IX. in vzbuditi v njem mržnjo do matere kraljice in med njima narediti razpor. Delal je tudi za vojsko proti Španiji. (Baguenault, L’admiral de Coligny) 18. avg. 1572 je kraljeva mati Katarina omožila svojo katoliško hčer Marjeto s kalvincem Henrikom Navarskim, če tudi sta papeža Pij V. in Gregor XIII. odrekla izpregled (dispenzo) za možitev. (Kervyn de Lettenhove.)
S to možitvijo gotovo niso hoteli ustreči papežu. 'Kraljeva mati je pa med tem zvedela, da hoče Coligny sina (Karola) odtujiti njej, njo izključiti od vladarstva, njenega sina pa zaplesti v vojno s Španijo. (Baguenault, L’admiral de Coligny.) Vsled tega je kraljeva mati, ki je slišala tudi o proti njej naperjenih grožnjah Colignijevih sklenila iznebiti se tega admirala z zavratnim umorom.
Weiss (Weltgeschichte, VIII. 249) piše, da je udova vojvode gviškega, verujoč, da je Coligny zakrivil smrt njenega moža, vsled tega sovražila admirala tako, “da ga je hotela na kraljevem dvoru lastnoročno s samokresom ustreliti. Ker se pa zarothi-kom to ni zdelo dovolj varno, najeli so v ta namen nekega Maurevert-a, kateremu se pa umor ni posrečil, ampak je samo ranil Colignija v petek
22.	avg.”
Ta zločin, izvršen nad svojim voditeljem so sklenili hugenoti maščevati. Toda Katarina, izvedevši ta naklep, jim je s svojimi zavezniki prekrižala njih načrt in jih prehitela s splošno morijo v sv. Jerneja noči 24. avg. 1572.
Chicaški laži-zgodovinar, ki je strupeni sovražnik papeštva in katoličanstva, trdi, da je tudi papež zakrivil to strahovito klanje. *
Poleg že pred nekaj tedni omenjenih zgodovinopiscev, so proti njegovi iz trte zviti trditvi tudi še drugi resnicoljubni zgodovinarji, celo protestantje,- kakor Wuttke, Bordier, Sol-dan, Baumgarten, Lavisse in Rambaud in dr. ki trdijo: “Povelje za klanje ni bilo posledica davnega dogovora, ampak posledica hitre odločbe, katero so provzročile politične homati-je.” Pri hitri, hipni odločbi v Parizu ni mogel sodelovati papež v Rimu. In čemu naj bi se bil papež vezal s kraljevo materjo Katarino, ki je proti volji papeževi omožila svojo katoliško hčer s Kalvincem Henrikom? Katarini me-diški, materi kralja IX. je bilo jako malo ali nič za katoliško vero, zato je hotela tudi svojega drugega sina oženiti z Elizabeto, kraljico angleško, z željo, da bi ga izpreobrnila k protestantizmu. Papežev odposlanec v Parizu je meseca okt. 1570, rekel španskemu odposlancu Alavi: “Katarina ne veruje niti v Boga in tudi nobeden izmed onih, ki se vrte okrog nje ali o-krog kralja.” Tako piše Baumgarten (Vor der Bartholomaeusnacht p. 33.) In papež naj bi se bil vezal s takimi brezbožneži in neznabožci!
Zato piše tudi Ranke, eden najvećih nemških zgodopiscev (Die roemi-schen Paepste 1889, I. 243): “Ne more se dokazati, da je papež vedel za priprave sv. Jerneja noči”. Laži-zgodovinar, dokažite vendar vi temu učenjaku in povzpnite se do vseučiliške stolice!
Kakor angleškemu, tako je tudi drugim vladarskim dvorom naznanila francoska vlada, da je odkrila krvavo zaroto proti življenju kralja in njegove družine, da pa je to zaroto prekrižala — in angleški dvor je to veroval. (Coouper, Recueil des depeches.)
Lavisse iri Rambaud (Hist. gen. 1. c.
V.	146) pa trdita: “Papež je najprvo veroval v zaroto (kakor angleški dvor) hugenotov proti kralju, m misleč, da se je kralj le branil, obhajal je zahvalnico.”
Theiner (Annal. eccles.) in Bran-tome pišeta, da krvolitja ni zakrivil ne
„	V.
papež ne verstvo.
K. A. Menzel (Neuere Geschichte der Deutschen) navaja tudi dva luteranska bogoslovca: Andreae in Sel-necker, ki sta v svojih izporočilih na saksonskega kneza ta dogodek označila za p o 1 i t i š k i.
Pomenljivo je priznanje katoličanom neprijaznega bazelskega profesorja Dr. Hagenbach (Der evangelische Protestantismus in seinem Ver-haeltnis zum Katholicismus im 16. und 17. Jahrh.) On piše: “Mi nočemo katolicizma delati odgovornega za gro-zovinstva krvave ženitbe...... Varo-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
KADAR STE V MESTU
ate vabljeni, d» se greste okrepčat s čafto okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,*?
Postrežba izborna— prav po domače
....JOLIET
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽ*. se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, M-tro točno in po dnevnem kurza.
Prodaja fina vina, likerje in smedfce,
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, Ifl.
STENSKI PAPIR
Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljni in fimežev. Izvršujejo se vsa knr> ▼arska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander JVaras,»?
Hi Chi. Phone 376. ft J N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9286 COMMERCIAL AV.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
j 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. AWWAVAVAWWWWWA
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg.
^ JOLIET, ILLINOIS.
i JAVNI	n£?
i NOTAR f*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti J» nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
J Govori nemško in angleško. AVAVAWAW.V.WAVAVA
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno največ zabav« in najboljše pijače.
“Tonček ls 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
TROST &KRETŽ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
The U. S.” 10c. in “Meerschaum" «c.
Na drobno s. prodajajo povsod, na debelo pa na
08 Jefferson Street Joliet. kSŠ
National Studio
(R PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet. IH.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.	Najboljše del®.
	♦4*4*4		444444
	K. S. I	k. m	JEDN0TÁ
V	******		******
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:.......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. v	George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J.
r~-----r-1'	T-ns -“»TgPtažr	saEBBBBgEBMBBBBMBBB—EgOBBB>
Cenjeni sobratje in sosestre: V teku zadnjih nekoliko mesecev sem že večkrat prejel pritožbe od glavnega tajnika Jednote, da se nekateri uradniki lokalnih društev spadajočih v K. S. K. J. popolnoma nič ne ozirajo na Jed-notina pravila, kakor tudi ne na sklepe glavnih uradnikov Jednote.
Zgoraj omenjeno mi je tudi znano iz moje lastne skušnje, da se nekateri uradniki lokalnih društev ne ozirajo na pravila ter da se po njih ne ravnajo, ampak jih celo zaničujejo ter se delajo norce iz istih, ravno tako kakor da bi pravila ne imela nobene veljave ali pa kakor da bi jih ne bilo. Ali takošni uradniki naj si dobro zapomnijo, da pravila so bila odobrena na zadnji konvenciji ter da so ista bila potrjena od zavarovalninskega nadzornika v Springfieldu, 111., ter da so veljavna in da imajo moč.
Zatorej se uradno s tem naznanja vsem društvenim uradnikom lokalnih društev, da se morajo strogo ravnati po pravilih Jednote ter ista spoštovati, zakaj če mi bode kateri uradnik naznanjen, da se ne ravna po pravilih ter da celo ista zaničuje, bode isti uradnik brez vsacega usmiljenja iz urada izločen in tudi iz Jednote suspendan.
S sobratskim pozdravom	PAUL SCHNELLER,
preds. K. S. K. J.
340400404040404V"
O40t040t
§ Društvene vesti.
Sunnyside, Utah, 18. marca. — Naznanja se vsem članom, kateri se nahajajo izven Sunnyside, da se naj vse pošiljatve tičoče se I. tajnika društva sv. Jurija št. 100 K. S. K. J. pošiljajo na P. O. Box 195, ker si je društvo to bokso nabavilo. Pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J.
Jakob Lončarich,
tajnik dr. sv. Jurija št. 100 K. S. K. J.
V odgovor laži - zgodovinarju.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
vati se moramo stvar poročati tako, kakor da bi na eni strani katoliška cerkev gnala v fanatizem, na drugi strani pa protestantska cerkev v pravo strpnost. Lahko navedem tudi vzglede divjega fanatizma posamnih protestantov. Eden takih je nosil zmago-noeno venec, katerega si je v bitki pro ti katoličanom spletel iz samih menihom odrezanih ušes, da ne omenjam razgrajanja, kakeršno so hugenoti počenjali v cerkvah in samostanih. Tudi poznejša zgodovina o nizozemski deželi in zgodovina puritancev v Angliji in Škotski nam kaže, da protestantska cerkev ni bila prosta enakih izgredov najzlobnejše prenapetosti.”
V protestantskem Brockhausschen Konversations-Lexicon 14. Aufl. II. 445) berete lahko to-le: “V teku avgusta so se vršili o nakani španjske vojne napeti razgovori med Coligni-jem in Katarino; Coligny, ki je želel vojsko s Španijo, je kralja Karola IX. za nekaj časa odtujil njegovi materi; ta se je radi tega izkušala iznebiti se Colignija in je ukazala nanj streljati
22.	avgusta; bil je pa samo ranjen. Hugenoti pa so nato dehteli po pravici in maščevanju in pretili z vstajo. Zdaj je Katarina po posvetovanju 23. avg., katerega se je udeležil tudi kralj, sklenila pomoriti vse hugenote. Do 2000 je bilo usmrtenih v Parizu..... Zgo-
dovinskega raziskavanja važno vprašanje: ali so to nakano (morijo) delj časa snovali ali so jo pa mahoma za-snuli in izvršili, je posebno Baumgar-ten (Vor der Bartholomaeusnacht) rešil tako, da ni najti nobenega sledu o kaki umetno nastavljeni zanki za hugenote, ampak da je še le Colignijev pretežni vpliv na Karola in Colignijev pritisk na nevarni spor s Španijo priti-ral Katarino do tega, da ga (samo Colignija) je skušala umoriti (22. avg.); ko pa se je ta poskus izjalovil, zapeljal jo je strah pred hugenotskim maščevanjem do splošnega klanja.”
I. M. Kervyn de Lettenhove, ki opira svoje trditve na dokumente, piše, da so hugenoti želeli maščevati se radi poskušenega, pa izpodletelega umora (22. avg.) “Sumili so celo, da je kralj pomagal skovati ta naklep (za
22.	avg.). Zato so hugenoti sklenili
23.	avg., da se bodo naslednji dan polastili kraljeve palače in umorili vso kraljevo družino... Kataiina pa jih je prehitela... Tako se je ta krvava afera v sv. Jerneja noči zgodila— O
vzrokih njenih pa se včasih napačno poroča.” (Les Hugenots at les Guenx
II.	554.) Ali čujete Logačan? Zakaj poročate napačno?
Vseučiliščni profesor I. B. Weiss (Weltgeschischte, III. Aufl. VIII. p. 253) piše o škofu Lisieuškem: Ko so mu prinesli kraljevo povelje, da naj pomaga moriti, “rekel je v pravem duhu svoje cerkve: Jaz se protivim izvršiti to (povelje); jaz sem pastir o-kraja Lisieux; in ljudje, ktere mi ukazujete pomoriti, pripadajo moji cedi; če tudi so ‘sedaj krivoverni in so zapustili čedo, katero mi je Kristus, najvišji pastir izročil, morejo se vendar zopet vrniti in upanja ne izgubim. Tudi se v evangeliju nisem učil, da sme pastir prelivati kri svojih ovac, ampak da mora on za nje žrtvovati svoje življenje.” To svojo izjavo je škof tudi spisano izročil kraljevemu odposlancu, in posledica je bila, da se je večina protestantov vrnila v katoliško cerkev.
Holzwarth (Bartholomaeusnacht) piše, “da je bilo v hugenotskih vojnah umorjenih več katoličanov nego protestantov; da je maršal Montgomery samo v Orthezu dal pomoriti 3000 katoličanov in da so protestantje razdejali čez 800 cerkev.”
Da so se francoski protestantje hvalevredno odlikovali v hudodelstvih nad katoličani, potrjuje tudi protestantski zgodovinar Buckle (Hist, of England IL 8.) On piše: “Naj se misli, kar hoče o nestrpnosti katoličanov, toliko je gotovo, da so bili katoličani navdihnjeni s prizanesljivostjo in s krščansko ljubeznijo, česar protestantje ne morejo trditi o sebi.” In zopet: “Čudno je, da so se protestantje najne-sramneje obnašali ravno v deželi (Franciji) in ob času, ko se je ž njimi najlepše postopalo. To je en vzgled za tiste, ki menijo, da je protestantska vera bolj svobodomiselna nego katoliška.” (Buckle, Hist, of Civilization.)
Protestantski zgodovinar Mosheim (Eccl. Hist. II. 237) pripisuje,vojno 1. 1621 nasilju protestantskih vodnikov. Tudi protestantski zgodovinar Sismondi trdi v svoji zgodovini, “da so hugenoti brez vzroka 1. 1615 zopet začeli vstajo.”
Kar pa se tiče španjske inkvizicije, trdijo zgodovinarji Balmes, Ranke in Prescott, da število žrtev ni znašalo niti eno desetino tega, kakor se navadno laže.
Protestant W. Cobbet (History of England) piše: “Dobra (protestantima) Elizabeta je v enem letu pomorila več ljudi kakor inkvizicija v vseh letih svojega obstoja. Ena verska vojna je zahtevala več žrtev kakor inkvizicija skoz ves čas svojega obstanka in delj nego eno stoletje so bili protestantje pod orožjem.”
Razumete sedaj, kaj se to pravi? Protestant Sir Francis Palgrave (History of Normandy and England) piše: “da so angleški protestantski cerkveni zgodovinarji v 16. in 17. stol. pačili zgodovino iz sovraštva in lumparije in da niso poročali dogodkov ne pošteno, ne resnično. Vsak katoliški zavod. so sramotili. Nikdar niso pisali o duhovščini ali cerkvi pravično, da, niti z navadno poštenostjo. Taki sleparji so bili v Angliji in Franciji n. pr.
Voltaire, Mably, Hume, Robertson, Henry in dr.” To potrjuje tudi protestant Whitaker in drugi. Torej lagali so se o katoličanstvu in te laži pre pisujejo današnji lažnivci. Slava jim! Toda vse napreduje in tudi raziskovanje zgodovinskih dogodkov. Časi za zgodovinske sleparije minevajo, in ljudje so spoznali tudi vašo sleparijo na konvenciji S. N. P. J. v Milwaukee, kjer ste trdili da socijalizem ni politična stranka, da bi le več lahkoverne-žev ujeli na svoje limanice in zvito prisilili vse člane pokoriti se vašemu vladarstvu in volji.
In če vam vse, kar je katoliško, tako smrdi, zakaj ne zapodite iz Jednote katoličanov? Kdo bi pa potem plačeval Vas in Gl.?
“POLITIČNI” UMOR NA DUNAJU.
Pred par tedni je poročal kabel novico, da je bil vodja dunajskih socialistov poslanec Schuhmeier umorjen. Takoj pa se je pridejala zlobna in tendenciozna laž, da je morilec krščanski socialni poslanec Kunschak. Ta je baje doprinesel zločin iz maščevalnosti, ker je vodja socialistov razkrinkal korupcijo mej krščanskimi socialisti. Tako se je pisarilo tudi po nekaterih naših amerikanskih listih. Evropski listi in sicer tudi liberalni in drugi krščanskim socialistom neprijazni listi so laž preklicali, naši amerikanski listi pa o tem preklicu molče, akoravno so poprej na široko in dolgo poročali o kršansko-socialnem morilcu. Našim čitateljem v pojasnilo poročamo glavne misli glede tega posnete iz “Allg. Rundschau”. — Ko se je dne 11. fe-bruarija okoli desete ure zvečer so-cialdemokratični poslanec Fran Schuhmeier vračal iz nekega političnega shoda v Stočkerau nazaj na Dunaj, se je priplazil do njega neki mož in je streljal z revolverjem na poslanca. Krogla je predrla uho in zadela možgane tako, da se je Schuhmeier takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec, katerega so takoj prijeli, je pripoznal zločin in pripoznal jej da se je' nanj skrbno pripravljal mesece in mesece z namenom, da bi se nad socialisti maščeval, ker so ga že več let preganjali iz delavnic in mu vzeli kruh in delo. To, kar je poprej prihranil, je zdaj porabil. Sklenil je maščevati se nad vodjo socialdemokratične stranke, zato, ker je ta njega preganjala.
Kar je pa pri tem zgraženja vrednem umoru najbolj žalostno je to, da je morilec slučajno brat za krščansko misel in stranko mnogozaslužnega deželnega poslanca in dunajskega občinskega zastopnika Leopolda Kunschak. Prav ta slučajna okoliščina je kriva, da se je protikrščansko časopisje jelo zaletavati v krščanske socialiste in da je jelo psovati krščansko stranko kot stranko zahrbtnih morilcev in tolovajev. Mi kot dobri narodnjaki, se ne strinjamo in ne vjemamo z vsem, kar počne stranka krščanskih socialistov v Avstriji v narodnem oziru; pribiti pa moremo, da bi se zavoljo tega tu-kajšno časopisje ne zaletavalo v njo, pač pa jim je ta izmišljena afera prav prišla za to, da bi se dala zopet enkrat zaušnica vsim onim, ki so krščanskega prepričanja in naziranja. Samoobsebi je sicer umevno, da nihče ni odgovoren za dejanja in čine svojih sorodnikov; vendar bi pa pred vsem drugim one, ki blatijo krščansko stranko z “zavratnih morilcev bando” vprašali, ali še vedo, da so napadli pred par leti organizirani sodrugi v Rohrachu prelata Scheicherja, ko se je vračal iz shoda v svojem volilnem okraju in sivolasega starčka pustili ležati skoraj na pol mrtvega, in ali so že pozabili, da je organizovani sodrug Njegus v dunajskem parlamentu petkrat vstre lil na justičnega ministra Dr. Hohen-burgerja?
Vrhu tega pa Paul Kunschak, Schuh meierjev morilec, sploh ne pripada stranki krščanskih socialistov. Kun-scak je bil poprej sam socijalist in častilec Schuhmeierjev. Kunschak sam je v Schuhmeierjevem delavskem izobraževalnem društvu “Apollo” zgubil svoje versko prepričanje, potem je delal deset let po Nemškem in po Ameriki in slednjič se je vrnil brezbrižen za vero in domovino nazaj na Dunaj. Mati in brat sta se sicer pošteno trudila, da bi spreobrnila nesrečnega brata, toda zaman, Paul Kun schak se je ogibal svoje lastne družine in nikdar se ni dal pridobiti za krščansko socialno stranko svojega brata. Vsled lastnih žalostnih izkušenj je postal še v inozemstvu nasprotnik socialistov in z vso odločnostjo se je branil na Dunaju pristopiti k socijalistični organizaciji. Prav radi tega so ga sodrugi sovražili in pregnali so ga iz vsake tovarne. Ko sta ga nekoč pregnala dva sodruga iz tovarne in sta mu s tem vzela delo in kruh, ju je tožil Kunschak radi nasilstva in bila sta kaznovana z dvotedenskim zaporom. Od tedaj Paul Kunschak nikjer več ni mogel dobiti dela. Brat mu je hotel preskrbeti dela pri občini, toda Paul je bil preponosen, hotel si je kot delavec delo priboriti. Kunschak je postajal od dne do dne bolj sam svoj, dokler ni postal dne 11. februarija celo morilec. To so dejstva, ki se ne dajo zanikati.
Krščansko socijalna stranka tedaj nima nobenega'’ stika z obžalovanja vrednim umorom, pač pa lahko trdimo, da bi Paul Kunschak nikdar ne bil postal morilec, ko bi ga socijalistični terorizem ne bil preganjal od tovarne do tovarne, ker je sodruga tožil in dal zapreti. Kunschak si je hotel priboriti delo, do katerega imajo po mnenju socialdemokratičnih vodi-
teljev pravico le sodrugi. Res je torej, da je socialistični terorizem tako-rekoč nabasal revolver, s katerim je bil Fran Schuhmeier ustreljen. V tem oziru pa smemo tudi mi imenovati grozni ta zločin političen umor.
REV. JOS. POLLAK. •
NAJVEČJA SLOVENSKA FAR-MARSKA NASELBINA V AMERIKI
je Willard v državi Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobičkanosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne iqjel dobrih železniških zvez, ki omogočajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin, ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi naseljniki ostali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. Toda pri Willardu je ravno o-bratrio resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin in novi priselje-niki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje.
Naselbina Willard se nahaja v Clark County-ju, ki je nekako v sredini države Wisconsin. Ta County je važno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži ravno ob železnici.
Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter pro-! ducira vsako leto za nad dva milijona [dolarjev mlečnih produktov, od katerih pride lepo število tudi na Willard.
| Izborno vspeva turšica, ječmen, rž, krompir, sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno vspeva detelja in vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. Tudi sadje vspeva povoljno zlasti jabolka.
Številni domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski nasel-niki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmarjevih dohodkov.
Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski naselni-ki na Willardu: Rojak Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajenačel-nik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika, zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka. Steve Plaveč ter Pavel Maron sta občinska konstablerja.
V sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena le par milj od Wil-larda, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več druzih zanimivosti o tej hitro raztoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo naj še to da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo.
Takoj zraven slovenskih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence ki se nameravajo podati na farme. Cena akru je $18.00 in se lahko plačuje na maje mesečne obroke.
Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme, tu se gre vam za vašo bodočnost. Bodite previdni kjo kupite in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo tole: Predno kupite kjer drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da si enkrat ne boste očitali!
Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in polno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe, katera lastuje to zemljišče je dobro znani okrajni sodnik v Milwaukee John Karel.
Vsak, kdor želi dobi naslove od slov. naslednikov na Willard in jim lahko sam piše za poj asnila. Pišite nam ponj e!
Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na Adria Colonization Co., 322 Reed St., Room 6.
Adv.	Ig. Kušljan, upravnik.
POZOR, ROJAKI!
Da me ne boste pozabili obiskati dne 29. marca!
Zakaj? — Zato:
Dan sv. Jožefa, 19. marca, pride še j v postnem času, ko se ne smemo pre- j več radovati. Vsled tega preložim !| svoje godovanje za 10 dnij, t. j. na dan 29. MARCA T. L.
Imeli bomo najfinejšo zabavo — igrala bo izvrstna godba. Na razpolago vam bo brezplačen prigrizek (free lunch). Vsakemu rojaku bo
PRVA PIJAČA PROSTA.
Toplo se priporočam vsem rojakom, da me ob tej priliki gotovo obiščete!
JOS. BOŽIČ,
101 Indiana St.,	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
BUEHLER BROS.
mesnica—nizke cene
116 Jefferson St.	Joliet, 111,
Ljudje, ki kupujejo meso pri Buehler Bros., se tup pritožujejo zoper draginjo—High Cost of Living.
Choice Beef Shoulder Roast,
per lb...........................He
Sirloin and Porterhouse Steak,
per lb..........................15c
Round Steak, per lb...............15c
Choice Beef Rib Roast,	lb.......12c
Choice Veal Roast, per	Jb,___...15c
Choice Muttonlegs, per	lb.....12}4c
Fresh Pork	Sausage, per	lb......11c
Good Luck	Butterine, per	lb....18c
Frankfurts, per	lb.............,11c
Garlic Sausage,	per	lb..........11c
Polish Sausage,	per	lb..........11c
Fresh Bologna,	per	lb..........10c
Pork Chops, per lb...............18c
Pork Loin Roast, per lb..........15c
Pork Butts, per lb............,..15c
Fresh Pork Shoulder Hams,
per lb............................
Fresh Spare Ribs, per lb.......12yic
Fresh Neck Bones, per lb..........5c
Our best rendered Lard, per Ib..l2j4c Fresh Raw Leaf Lard, per Ib....l2j4c
Mettwurst Sausage, per lb......12j4c
Blood Sausage and Head Cheese,
per lb ........................10c
Liver Sausage, per lb............10c
Choice Smoked Pork Loins ........14c
0404 4040404040404040404040404040404C4040404C4040*04C9
1 Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
Cor. Columbia in Chicago Sts.
I IPiite "El3k. Brand” pivo §
i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Šj
Peoples Outfitting Co.
114-116-118 N. Ottawa St.
Joliet, 111.
Naša pomladna razstava
pohištva, pečij za kurjavo in kuhanje je neprimerno večja nego v katerikoli trgovini v mestu.
Mladim poročencem
posvečamo njišo posebno pozornost, in vsakdo ki kupi svojo opremo pri nas, dobi krasno darilo brezplačgo.
Največjo vljudnost
izkazujemo uapram tujim narodom, ki ku-pujejo pri nas.
The Eagle Store
406-408-410 N. Chicago Street. . JOLIET, ILL.
Kuppenhimerjeve obleke in vse kar človek obleče ali obuje je naprodaj tu, pravi g. Andro Koludrovich.
Želimo, da vsakdo, mal ali velik, star ali mlad, ima v mislih našo prodajalno kadar si hoče kupiti obleko ali čevlje. Mi želimo, da damo vsakemu najbolj vredno blago za njegov denar. Naše mode so najnovejše, a blago trpežno in se prilega. Kdor ne more lahko dobiti čevljev po svoji nogi, naj se oglasi tu, ker mi jih gotovo imamo zanj.
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavntizriana Joliet Citizens Brew ing Company.
Pridite k nam te dni, da vidite če imamo čevlje prave velikosti, kakovosti in cene za vas. Mi jih imamo—prav gotovo.
			¿i
	Peter Barbarič,	Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. 7?	
	Yzor mladeniča iz Hercegovine.	Poslovenila A. B. in V. S.	
			
(Dalje.)
Pa zakaj ravno on? Na to vprašanje je odgovoril o priliki tako-le:
“Izmed vseh potov, ki vodijo v nebesa, se mi zdi najkrajši, najlažji in najljubši tisti, po katerem gre človek, ki točno in vestno spolnuje stanovske dolžnosti. In prav zato se mi je sv. Janez Berhmans tako priljubil, ker je šel tudi po tem potu in srečno prišel do cilja. Jaz se skoro bojim sv. Alojzija, ki ni skoro nič jedel in pil in .tako ostro spokorniško živel. Ali kako bi mogel zaslužiti in pričakovati, da mi mati Božja, kakor sv. Stanislavu pokaže in na moje grešne roke položi svoje božje Dete!
Nasprotno pa lahko sv. Janeza Berhmansa posnema vsak človek, ker ni storil nič nenavadnega, ampak samo svoje dolžnosti izpolnjeval z nenavadno natančnostjo in vestnostjo.
Če bi bil jaz jezuit, bi si tega svetnika izbral za svoj vzor; njega bi posnemal in z vso dušo skušal postati njemu podoben.”
A dasiravno še ni bil jezuit, je začel z vnemo posnemati najljubšega mu svetnika, čigar ostanke je vedno nosil na prsih. Način in red, kako naj vsak dan bolje preživi in Bogu posveti, kakor beremo v zapiskih sv. Berhmansa, se je Petru tako priljubil, da si je vse lepo prepisal in se odločil po tem tudi delati. Kako dobro je posnemal tega svetnika, kaže tudi to, da niso pri njem zapazili niti predstojniki niti součenci, ki so leta in leta ž njim občevali, nobenega prestopka v izpolnjevanju hišnih pravil. Razuntega povsem ponižen in krotak, bil je napram vsakomur ljubezniv in prijazen, a odločen nasprotnik vsemu, kar bi zbudilo pozornost na njega. Ali ni to prava slika Berhmansova?
Rad je prebiral življenje svetnikov, to knjigo junakov sv. kat. Cerkve in je znal pripovedovati iz nje marsikak odlomek. Življenje sv. Alojzija in sv. Stanislava je znal skoro na pamet.
Na godovo svetnikov se je rad pripravljal z devetdnevnico, proseč sedaj za to, sedaj ono, bodisi zase ali za druge. Devetdnevnice so se tako množile ena za drugo, da je skoro celo leto opravljal devetdnevnice. Da bi tovarišem olajšal takozvano devetdnevnico na čast sv. Frančišku Ksa-veriju, je prevedel iz latinščine v hrvaščino molitve, ki so v ta namen v navadi v Rimu. Sam jo je opravljal vsako leto z veliko pobožnostjo.
Le enega oltarja še ni bilo v svetišču — oltarja za duše pokojnikov. Toda tudi tega je Barbarič kmalu postavil, ko je storil “velikodušno dejanje ljubezni”, ko je daroval dušam v vicah vse odpustke, ki jih bo dobil v življenju in po smrti. Odpustke je vobče visoko cenil. Pri obedu na pr. je molil “Češčena Marijo” z rožnim-vencem v roki. “Kaj. ne, ti bi rad bil deležen odpustkov?” ga vprašam. “Da,” odgovori mi Peter, “ali ni to koristno?”
Bratovščine in blagoslovljene mo-leke je ravno zaradi tega visoko cenil, ker je po njih zadobii mnogo odpustkov.
Toda skoro bi bili pozabili na Križev pot v našem svetišču. Barbarič je rad premišljeval trpljenje Jezusovo in je zlasti v svoji bolezni pogosto spremljal ljubega Jezusa na njegovem križevem potu.
Tako je bilo v Petrovi duši res kakor v kakem svetišču. Sam troedini Bog je stanoval v njem, živ spomin na svetnike, ljubljence Božje in ljubki angelčki — pobožne misli in molitve so vedno plavali vun in noter. To je tisto sladko življenje duše, ki je polna Boga, to je tisto občevanje, o katerem pravi apostol: “Nostra autem conversatio in coelis est” — naša domačija je v nebesih.” (Kil. 3, 20.)
4. Cvetje na križevem potu.
Zopet je prišla pomlad. Od tistega usodnega velikonočnega izleta je že minilo leto dni. Bilo je 3. aprila 1897. Peter je stal poleg mene pri .odprtem oknu svoje sobe in se grel na toplih žarkih pomladnega solnca. Lice mu je bilo bledo, toda mirno, oko bistro in blago.
Gledajoč cvetoče črešnje in pisane •cvetke v vrtu, reče smehljaje:
"Cvetje cvete, a moja pljuča venejo.” Nato rečem jaz:
“Nisi li slišal Peter, kaj je rekel tisti starček: Čimbolj zeleni telo, tembolj se suši duša; in čimbolj vene telo, tembolj zeleni duša? Ako se ti telo suši, gotovo ti cvete duša kakor spomladi,”
“Včasi je res tako,” odgovori Peter ponižno. “Zadnje dni sem dobil prelepo jabolko, tako da mi je bilo žal, da bi ga takoj snedel; položil sem ga k Marijinemu kipu in vzel drugo. To ni bilo lepo nazunaj, vendar je bilo izvrstno. Pozneje sem hotel poskusiti tudi ono lepo jabolko, toda glej — znotraj je bilo vse gnilo. Tako je včasi tudi v življenju.”
Jaz pa sem mislil: če je le kdaj v velem telesu, zdrava duša, je gotovo v tem mladeniču.
Vse čednosti, v katerih se je Peter, vadil, dokler je bil zdrav, so se razvile v njegovi bolezni do bujnega cveta. Nekoč se je raznesla po njegovem rojstnem kraju vest, da je Peter oddeljen od drugih in da ga bodo kmalu
poslali domov. Peter je nato pisal
očetu:
‘‘Ko pravijo, da sem v posebni sobi, imajo čisto prav. Imam namreč posebno sobo, ki je tolika kot naša nad izbo, toda desetkrat, dvajsetkrat lepša od nje, da šeni lahko miren, da lahko ležem in vstanem^ kadar hočem itd. Kar se drugega tiče, da me bodo poslali domov, je gola laž. Moji predstojniki me,— Bog jim povrni — tako-rekoč nosijo na rokah. Torej o tem nikar nič več skrbeti.”
Zlasti je bil hvaležen, če je kdo obljubil, da bo molil zanj. Nekoč mu javi bolniški brat, da ga p. spiritual pozdravlja in da bo daroval zanj sv. mašo. Ves radosten vsklikne Peter: “Povejte mu, da se mu zahvaljujem, lepa hvala mu; o to so dobri ljudje!”
Med dnevom se je zabaval Peter največ s pobožnimi vajami. Kdor ga je obiskal, našel ga je navadno sedečega za veliko hrastovo mizo, na kateri je stal meter visoki kip Lurške Gospe, pri njenih nogah pa je bilo vse polno svetih podob, ki jih je Peter urejeval. Kadar ni bolnik molil, je pa gotovo listal po kaki pobožni knjigi.
Pogosto mu je domači zdravnik priporočal, naj čita romane, da se razvedri. Peter se je temu samo nasmejal. Toda ko mu zdravnik le ni dal miru in zopet in zopet predpisal romane, mu je hotel Peter ustreči. Ko pride nekoč zdravnik, leži velika knjiga pred Petrom odprta.
“Danes imate vendar enkrat neki roman,” reče zdravnik, “toda pokažite mi.”
Pa kaj je bil ta krasni roman? Letnik “Katoičkega lista”! Mimogrede omenjamo, da je cenil Peter kljub svoji ponižnosti zelo malo romane in tudi nekatere slavne klasike. Ko je povzdigoval nekdo Goethe-ja v zvezde, je rekel Peter mirno:
“Goethejeve zasluge se pričenjajo tam, ko je začel svoje darove uporabljati za to, za kar mu jih je Bog dal.” Torej v branju romanov se ni držal zdravnikovega nasveta, ampak je rajši čital izpodbudne in pobožne knjige.
Dva tedna pred smrtjo — bil je že jako slab — ga opozorim, naj se vendar bolj varuje, naj dalje spi itd. Peter uboga; toda čez par dni me prosi, če sme ostati pri starem.
“Več časa sem poskušal,” pravi, “o-stati dalje v postelji in bil samo pri eni sv. maši. Toda nikakor nisem mogel biti miren in pokojen. Jutranja molitev in druge pobožne vaje niso v redu in zato bi rad imel stari red.’
In ko ga vprašam, kak je ta red, odvrne Peter:
"Vstanem ob pol šestih, to je dvignem se v postelji, da mine kašelj. Nato se oblečem, kar me zelo utrudi, da, trudnejši sem, ko zvečer. Potem grem k sv. maši, molim jutrno molitev in rožni venec. Ko se vrnem v sobo, se vsedetn truden na ta stol in opazujem Zveličarja na križu. Nato večkrat nič ne mislim, moje misli so pri miru; potem pride zajtrk in nato grem k drugi sv. maši; če grem k sv. obhajilu, sem pri treh sv. mašah. Med dnevom berem, molim ali spim, grem na vrt ali v kapelo.”
"A kaj bereš?”
"Berem tri knjige: Premišljevanje dr. Jegliča, Življenje Jezusa Kristusa, ki ga je spisal naš presvitli nadškof dr. J. Stadler in Colombierov, življenjepis.”
“Koliko rožnih vencev zmoliš vsak dan?”
"Dva vedno, tretjega, kakor je. Tako lenarim, ker včasi več časa ne mislim nič. To me skrbi, ker čas tako slabo porabljam...”
Razuntega je dolgo časa molil vsak dan križev pot. Za zabavo je igral na star harmonij pobožne napeve, zlasti Marijine pesmi. Ko mu je čestital eden izmed predstojnikov, da se je naučil v bolezni igrati, ker bo v nebesih lahko spremljal petje angelskih zborov, je odgovoril smehljaje: “V nebesih bom pač imel boljši harmonij." K počitku je šel okoli devete ure. Nekega večera je ostal malo dalje v cerkvi. Naenkrat pridejo patri in bratje in pokleknejo v klopi. Peter se čudi, kaj hoče to biti. Na velikem oltarju pred tabernakljom sta goreli dve sveči in zbrani redovniki so molili litanije Vseh Svetnikov. Nato so zopet tiho zapustili hišo božjo. Peter je bil zelo vesel tega odkritja. A-koravno je skoro osem let živel v zavodu, vendar.ni vedel za te večerne litanije. To mu je bilo zelo všeč in od-zdaj je vsak dan skrivaj prisostvoval na koru. Nato je v sobi opravil'dol-go večerno molitev in izpraševanje vesti, pri tem pa si je zapisal v posebno knjižico svoje napake kakor tudi dobre sklepe. Tega reda se je Peter držal do zadnjih dni svojega življenja kljub hudi mrzlici in smrtni utrujenosti.	,
Tako je “lenaril” Peter. Dva dni po prejšnjem pogovoru začne vrabec pred bolnišnico silno čivkati. Tedaj reče Peter: “Vrabec poje in dela na svoj način, jaz pa sedim tu brez posla.” Neki pater mu odvrjie:
“Saj tudi ti poješ, kadar moliš, da se razlega do nebes, in tvoje bolečine so tudi delo!”
Peter odgovori: “Saj jaz nimam pri tem nikakih težav.” In vendar je še
tisti dan pisal g .Kelavi: ...“Vprašaš me, če sem sposoben za pot? (Kelava ga je povabil na svojo novo mašo). Sem, dragi moj, toda zdi se 'mi, da za drug pot, na drugo stran. Tudi moj domači kraj težko, da bi me še videl, a še manj jaz njega. To Ti povem, kakor čutim, toda pri Bogu je vse mogoče. Moja bolezen se je znatno poslabšala. Desna stran je bila prej zdrava, zdaj pa je davno prišlo tudi na desno stran. Vendar se še držim nekako na nogah. Po stopnicah iti, to Ti je prava pokora; sedaj ko sem dobil palico, je malo laže. Samo, kadar se obuvam, se me loti taka utrujenost, kakor ko bi šel, ko sem bil še zdrav, na Vlašič. Še bi lahko kaj rekel, pa prepustimo vse Bogu. Jaz se vedno priporočam v molitev, da bi mi Bog dal stanovitno vdanost v nje govo sveto voljo.”
S. Zrel za nebesa.
Kakor slavček še le v mraku žvrgo li svoje najlepše pesmice, tako se nista pokazali Petrovi kreposti — potrpež ljivost in vdanost v voljo božjo nikdar sijajneje kakor v njegovi dolgotrajni bolezni. Že takoj v začetku se je Peter izročil popolnoma v božje roke Ni pa zanemarjal ne naravnih ne nadnaravnih sredstev, da zadobi zopet zaželjeno zdravje; toda njegovo ge slo je ostalo do zadnjega diha: “Kakor Bog hoče.”
“Čakal sem s pismom,” piše Peter 4. oktobra 1. 1896. Kelavu, “da bi Ti mogel sporočiti lepših vesti o svojem zdravju; naj se zgodi božja volja. Kaj hočeš? Iz kože ne moreš skočiti! Popil sem toliko zdravil, da se bojim, da bi me ne imenovali “dvonoga lekarna toda znatnega poboljšanja ne čutim.1
Mesec dni pozneje piše bratu fra Marku: Kaj vprašate za moje zdravje? Ne vem, kaj bi Vam rekel. Zdaj malo boljše, pa zopet slabše. Za me storijo z molitvijo in drugimi sredstvi, kolikor morejo. Če Bog noče, da o-zdravim, naj se zgodi Božja volja. V šolo grem samo k težjim predmetorh, sicer pasem lenobo. Tu mi je v vsa kem oziru dobro. Če bi me vprašali, kje bi najrajši umrl, bi odgovoril: v Travniku. Kako se bo ta bolezen končala, Bog ve. Bodimo na vse pripravljeni.”
In zopet mesec dni pozneje piše iste mu bratu: “Da Ti resnico povem, doslej ne čutim kake posebne polajšave vendar mi tudi ne gre na slabše... Zato se je najbolje izročiti v voljo Božjo in iz rok Božjih veselo pričakovati ali zdravja ali smrti. Bog ve, kaj je za nas boljše, in nam bo tudi dal, kar je za nas bolje; toda ne vselej, kar mi želimo. Torej se nam ni treba ničesar bati. Izročimo se v voljo Božjo!”
Ta vdanost v voljo Božjo se poleg pobožnosti vedno ponavlja' v pismih iz tistega časa.
Mnogo se je za njega molilo, pa tudi sam je molil brez prestanka in skozi celo leto opravljal devetdnevnice k Lurški Materi Božji in raznim svetnikom. Dne 11. marca reče p. prefektu: "Devetdnevnico na čast sv. Frančišku Ksaveriju sem opravil v ta namen, da ozdravim, ako je volja božja. Včeraj sem začel devetdnevnico na čast sv. Jožefu; to opravljam bolj zato, da srečno umrem kot da ozdravim.”
Da, večkrat je izjavil, da bi rajši u-mrl kot živel. Že od duhovnih vaj je molil 7 očenašev za srečno smrt. Pogosto se je pogovarjal o smrti in se brez kake bojazni približeval temnim vratom, za katerimi stoji Odrešenik in cela nebesa. Opazujoč krasno sliko, kjer pohodi smrt palico počivajočega potnika, dočim trga z roko najlepši svet rožnega grma in to z največjo ravnodušnostjo, reče Peter veselo:
“Kakor beg! In potnik s palico sem jaz!”
Ko so njegovi tovariši pisali naloge za maturo, je rekel Peter smehljaje:
“Tudi jaz bom kmalu delal maturo; da bi le izdelal, čeravno s ponavljalnim izpitom v vicah.”
Čim temnejša mu je bila pot mladega življenja, s tem večjim zaupanjem se je opiral na Božjo roko.
“Moja bolezen,” piše o Velikem Šmarnu svojemu prejšnjemu prefektu, "gre na slabše, toda hvala ljubemu Bogu, ki mi je dal milost, da sem popolnoma miren. Besede: ‘Naj se zgodi volja Božja’ me vedno krepe in tolažijo. Priporočam se Vam še naprej v molitev, da bom mogel do smrti vstrajati v popolni vdanosti v voljo Božjo.”
(Dalje prih.)
Najboljše
klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati.	::	::	::
Peter Staudohar,
Phone 102.
203 Central Ave. Chisholm, Minn.
POZOR, ROJAKINJE 1
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase ih najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in A vstro-O grško.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
*>HELPS BROS. & CO.
2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi.
J. P. KING,#
Oh«. telefon	T An««*
Oba telefon štev. 8
Lesni
Clinton in Desplaines St s.	Joliet
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST.
1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost.
MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE.
Slogar Brajte, Ely, Minn.
trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne po trebščine po najnižji ceni. Svoji k svojim!
Emil Bachman
1719 South Center Avenua. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
PIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAOEK North Chicago Street e novi hiši Joliet National Banke.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNfl” OBLIŽI
tu oafli b vaZj» bate« » Kousi?. m.
REVMATIZMU	SLABOSTIH » ĆLENK1H
HROMOSn	PLJUČNIH IN PRSNIH	BOLEZNH
BOLESTI t KOLKU MRAZENJU . ŽIVOTU BOLESTIH . ČLENKIH VfCTJU OPRSNB MRE NEVRALGiJL PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MSlC	BOLESTIH . LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH . KRIŽU
HUDEM KASUU
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon >08.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
Pozor, rojaki!
à
Dobil sem iz Washin-gtona za svoje zdravila serialno Številko, ktara jamči, da so zdravila prava in koristna.
Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti
pravo Alpen tinkturo in Pomado proti izpadanju in za rast las,
Prodajemo zlatne znakove za sv* slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru
štev.
kakoršneSe dosedaj n» sv» tu ni bilo, od katere moškim in ženskim gosti in dolgi lasje resni-čnh popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli.
Ravno tako zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah in križicah v 8. dneh popolnoma ozdra vim. kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC,
1092 E. 64th St.	Cleveland, Ohio.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, k ste na katerikoli bolezni bolni, o. SLOVENSKEGA zdravnika. Tam bu ste ozdravljeni popolnoma, ako je t' sploh mogoče. Tisočerim naših roji kov je bilo pomagano do čvrstega i> popolnega zdravja, ker so se obrni' s popolnim zaupanje .» do tega slavn, ga zdravnika. Pridite osebno ali p» pišitel Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
90Q N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-1
MATENO DELO
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas £ ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je HK zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo.
I Trinerjevo Ameriško * Zdravilno Grenko
VINO

Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tudi prebavne organe in ž njimi vred celo telo.
VSTVARJA DOBER TEK,
« '
i 1	POSPEŠUJE PREBAVO,
OLAJŠUJE BOLEČINE,
KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE.
» Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo kajj tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave.
V vseli lekarnah.
ELIXIR
BITTER-WINE
jcanF
y k’ÏTE.R WlN£ trinerovo
horké víno
by JOSEPH TRILER SAskland Ave, CHICAGO,ItL
JOHN FUGINA
9510 Ewing Ave., So. Chicago, Ib
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Pie* vsako s< boto in nedeljo.
Phone South Chicago 387.
I JOSEPH TRINER,
1 1333-1339 WH ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILLl
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovlje.. L 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenc5.
Slika naših razmer.
(Piše katoliški delavec.)
VELIKA
Otvoritev novourejene gostilne George Mikan
i
201 Ruby St., Joliet, 111.
SOBOTO 29. MARCA, 1913
Pečeni janci za lnnč
T dvorani pod galunom bo sijajen ples in svirala bo fina godba— popoldan in zvečer. DOBRODOŠLI!
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno “šparkaso". NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki dobimo Val denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO I
SLOVENSKO-HRVATSKA
odvetniška in notarska pisarna
(PANNONIA BUREAU)
1105 Vliet Street	::::::	Mihvankee, Wis.
prevzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske in sploh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, pooblastila in druge listine s konzularno potrditvijo, etc.
¡nimm—nimmmmnnimimmMHimnMminmnimmin»mic
. NEMANICH, preds.
S. OLHA, blag
Liquor
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja ib drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
„I ,- .i / ,■	'	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
unmnnniiminiiiiiiiiiaiiiBUiiuiiimnniiiiiiinssii&iiiimiisiRii
(Dalje.)
Vse vaše govorjenje o združitvi nas katoličanov z našimi odpadniki je res naj večja nesmisel! Mi se sploh ne moremo in nimamo s kom združiti, ker smio že združeni; le brezverci, ki so od nas odpadli, in pa vi, ki ste od nas le napol odpadli in hočete biti polovico še katoličani, polovico pa brezverci — le vi se zamorete z nami združiti; vi se torej z nami združite, mi se ne moremo z vami! Če hočete biti vi z nami, dobro, družili se bomo; če pa nočete biti vi z nami, potem tudi mi ne bomo nikdar z vami in tudi ne moremo biti, ampak ostanemo to, kar smo! Popolna združitev nas ameriških Slovencev, ki smo razdeljeni v katoličane, v socijaliste in polovičarje, je odvisna od vas, svobodomiselni socijalisti in polovičarji, ne pa od nas katoličanov!
Združiti se z našimi najhujšimi sovražniki, svobodomiselnimi brezverci in socijalisti morete le vi, polovičarji, ne pa mi katoličani, saj ste že itak zelo blizu! Prej pa se vam bo posrečilo združiti led in ogenj, ki eden druzega vničita, kakor pa prave in resnične katoličane in svobodomiselne in brezverske socijaliste, ko so si ravno tako nasprotni kot led in ogenj, kot svetloba in tema!
Pa pravite, da smo mi preveč katoliški, ker se ne družimo z našimi nasprotniki, da imamo posebne vrste katoličanstvo! Kako ste vendar čtidni! Pa ne samo čudni, marveč tudi otročji in smešni! Mi nikakor nismo preveč ali prehudo katoliški ali posebne vrste katoličani, marveč mi smo in hočemo biti katoličani, kot nam vera zapoveduje, kot nam velevajo božje in cerkvene zapovedi; živeti po veri, kakoršno nam je Bog razodel, Kristus učil, kakoršna se še sedaj po cerkvah oznanuje, kakoršna je v resnici. Mi moramo verovati in spolnovati vse, kar nam zapoveduje vera, naj bo prijetno ali zoprno, ker le potem spolnu-jemo voljo božjo. Če bi verovali in spolnovali samo to, kar je prijetno, kakor to vi hočete, potem bi ne spolnovali volje božje, ampak svojo voljo. Zato si človek ne sme sam delati vere in je po svojem okusu prikrojati. Človek mora biti veri pokoren, ne pa vera njemu, ako hoče biti pravi katoličan.
Mi se moramo držati zvesto svoje vere in biti pripravljeni zanjo žrtvovati celo svoje življenje, kaj še, da bi jo zatajili radi nekaterih puhloglav-cev! Da se vera med nami ohrani taka, kot je v resnici, se moramo za njo boriti proti vsem njenim sovražnikom, očitnim in prikritim odločno in pogumno in ne pustiti, da se naše svetinje tako blatijo in teptajo, ne pa se že z njimi družiti.
Ali smo zato preveč katoliški? Ne, mi nismo nikakor preveč katoliški, pač pa ste vi, ki se z verskimi nasprotniki družite in hočete naj bi se še mi ž njimi družili, ne le premalo, ampak samo še po imenu katoliški!
Preveč katoliški! Kako to razumete? Ali se to ne pravi ravno toliko, kot da je katolicizem sploh nič vreden? Če je katolicizem dober in pravi, potem ne more biti nihče preveč katoliški, če je pa slab in napačen, potem pa nismo preveč katoliški samo mi, ampak tudi vi, če imate le še iskrico katolicizma v srcu, kajti dobrega ni nikdar preveč, slabega pa nikdar premalo. Preveč dobra ni nobena stvar, ravno tako pa tudi ne premalo slaba. Ali se more reči, da je kdo preveč dober, preveč pošten in pravičen, preveč resnicoljuben i. t. d.? Ali je kaka jed ali pijača preveč dobra? Nad tem se gotovo nihče ne pritožuje; kajti če je jed ali pijača taka, da je ni za vžiti, potem gotovo ni preveč dobra, ampak preveč slaba!
Ravno tako, ako je katolicizem dober, ne more biti nihče preveč katoliški; niti noben svetnik ni bil preveč katoliški! Kdor je slab, ni zato slab, ker je preveč katoliški, ampak za to, ker je premalo katoliški. Ali so naše razmere zato take, ker so ljudje preveč katoliški? Mi in naši listi smo vam, polovičarji, preveč katoliški, svo-bodomiselci in socijalisti in njihovi listi, posebno “Gl. Sv.”, vam pa niso preveč protikatoliški, ki ničesar hujše ne sovražijo kot katolicizem!
Vi se bojite, da ne bi bil narod preveč katoliški, kar ne more sploh biti, ne bojite se pa, da ne bi bil preveč nekatoliški, preveč brezverski in preveč brezbožen!
Pa vrnimo se od tega nazaj.
Govorjenje o združitvi nas amer? ških Slovencev je prazno, ker o združitvi govorijo največ oni, ki nočejo, da bi bil narod združen in ga sami še razdružujejo!
Dokler se bo med nami širilo in pod piralo brezverstvo in brezbožtvo; dokler se bo med nami šopiril socijali-zem in svobodna, misel, posebno pa še ostudno in pogubno polovičarstvo; dokler bomo imeli tako ostudne, grde in brezbožne liste, ki naravnost izzivajo prekletstvo božje, kot jih imamo sedaj: dokler se bo med nami tako brezbožno .in bogokletno pisalo in govorilo o Bogu, o Kristusu, o Mariji in svetnikih, sramotilo, napad,i’o in blatilo svete in božje reči, zabavljalo
zoper vero in cerkev, preganjalo in zaničevalo duhovščino in proti njej hujskalo; dokler se bo katoličane tako žalilo in zasmehovalo; dokler se bo narod in javnost zastrupljevalo z nevero in krivimi nauki, begalo in mešalo s zavitimi poročili in napačnimi informacijami, vničevalo se versko in nravno življenje ter čednosti, in dokler ne zavladajo med nami enotna načela, čista in jasna prava krščanska načela, toliko časa bodite brez skrbi, da bi /se ameriški Slovenci združili!!
Zato pa vi, ki sanjate o združitvi nas amer. Slovencev, sami največja ovira našega združenja, ker namesto da bi ljudstvo o vsem prav poučevali, nastopali v javnosti pravično, nepristransko, dostojno, logično, odkrito in naravnost, pa ga begate in mešate in delate tako čudna mnenja, da jih živ krst ne razume in ljudstvo ne ve v tej zmedi, pri čem da je, ne more spoznati ne resnice, ne zmote in laži, ne more spoznati, kaj je zanj dobro in kaj slabo, česa se mu je varovati in česa se mu je okleniti, ne ve se za koga odločiti. Delate tako mešanico in tako godlo mišljenj, da se mora vsakemu poštenemu in značajnemu človeku. gabiti! Pomislite! Socijalizem, svobodna miselj in katoličanstvo, to vse skupaj! Ali ni to godla?!
Bodimo celi! Proč s polovičarstvom! Bodi že kar hočeš, bodi cel! Socijalisti naj bodo združeni med seboj, svobodomiselci med seboj in katoličani med seboj. Socijalisti in svobodomiselci se nečejo z nami združiti in za nas ne marajo, razun če bi tudi mi vero zavrgli, kot so jo oni, kako se naj mi potem z njimi združimo? Kako nas more potem kdo grajati in zaničevati radi tega, če se ne združimo s svojimi strupenimi in smrtnimi sovražniki?!
Tisti, ki s svojim nedoslednim in čudnim mnenjem meša in kali mišljenja, omračuje ozračje naše javnosti, ta ne mara, da bi se mi kdaj združili, ampak hoče s svojim zabavljanjem in hujskanjem še to razdružiti, kar je ostalo združeno!
Stroga ločitev mora biti, ne pa godla! Vsaka stvar spada na svoje mesto; slama posebej, pleve posebej in zrnje posebej. Ali ni res tako? Ali nismo bili prej ameriški Slovenci združeni, vsi eno? Pa kdo nas je razdružil? Kdo je povzročil razkol med nami? Kdo je med nami naredil tako globok in široko zevajoč prepad? Ali mar mi katoličani, ki smo ostali do danes to, kar smo prej bili? Ali ne par naših propalic, izdajic in janičarjev, ki so potom brezverskih in brezbožnih listov začeli med nami sejati krive in pogubne nauke in zmote, širiti kal brezverske in brezbožne kuge?! In zdaj pa se nas in naše glasilo “Amer. Slov.” napada, zoper nas zabavlja in hujska, kot da bi bili edino le mi krivi vsega zlega med nami! Zdaj pa se od nas zahteva, naj bi mi združili, kar so oni razdružili, kar nam je nemogoče; hočejo, naj mi zopet postavimo, kar so oni porušili, naj mi popravimo, kar so oni tako razdejali, da se več popraviti ne da! Da je narod tako razdružen, tega nismo mi krivi, pač pa socijalisti in svobodomiselni brezverci; da bi bil pa narod še bolj razdružen, hočejo pa doseči polovičarji, ker hočejo s svojim zabavljanjem proti nam in našemu listu “Am. Sl.” še nas katoličane razdružiti. Kdor je narod razdružil, tisti naj ga pa še nazaj združi, mi ga nismo razdružili! Mi naroda ne moremo nikakor združiti ker so. naši nasprotniki tudi nasprotniki združenja in bi nas, če bi nam bilo mogoče narod združiti, pri tem ovirali. Saj če bi njim bilo kaj na tem, da bi se narod združil, pa bi ga ne bili razdružili, pa bi tudi zdaj ne skušali razdružiti še to, kar je zdru ženo, pa bi tudi zdaj ne napadali, bo ja izzivali in enega proti drugemu ne hujskali! Združitev naroda je našim nasprotnikom le zato na jeziku, da bi lažje proti nam delali in narod slepili, češ, da jim je pri srcu blago naroda, kakoršen je mogoč le, če je narod združen!	(Dalje prih.)
Chi. Phone: Office 658, Res. 141. Office hours:
9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S-Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. ■ 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer mi lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drugi pijače.
Pozor, Sloveni!
Ne bodimo si bratje samo po jeziku,
marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknje po meri.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. Joliet, 111.
Ese in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN.
Duluth Brewing & Malting Co.
Duluth, Minn.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th {L Jubet Nat. Bank Bldg., Jokat.
Ko imate kaj opraviti • «adalja
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
Bartzenov sin bankrotiral.
Chicago, 111., 15. marca. — Frank S. Bartzen, sin okrajnega komisarja Petra Bartzen, je napovedal včeraj v zaveznem distriktnem sodišču svoj bankrot. Glavno izgubo trpi njegov oče, kateremu dolguje sin nad $20,000. Skupne obveznosti znašajo $53,993.85, imetek znaša $4,210. Bartzen ml. je zidarski kontraktor.
Castro zapustil Združene Države.
New York, 15. marca. — Cipriano
Castro, bivši predsednik venezuelski, je odplul danes iz Hobokena v Ham burg. Odondod pojde v Pariz in potem na Kanarske otoke, kjer se snide s svojo družino. Naznanil je, da morda spet obišče Združene Države.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim veduo svež« piro, Ra« formi j ako -rimo, dobro igaaj« im maj bolj S« tmodke.
Prodajam tudi trdi ia mtkki
TELEFON 7*1*
1012 N. Broadway JOLIET, IUL
LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, IU. Slovenska
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da tem kupil ia prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače in
importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v
obilen poset Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vsi dobrodošli I
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa
The Will County National Sank
of Joliet, Illinois.
POZOR!
Rojaki pomislite s! poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
Prejema raznovrstne denarne ulog*. ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,00ii.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
T zalogi imam vsakovrstno opravo za m oške in dečke kakor tudi ženske črevije
Dobra postrežba, nizke cenel
John Kirincich
Cor. Broadway and Ruby St. JOLIET, ILL.
Michael Conway
106 Longhran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance
Posojuje denar,zavaruje proti požaru
SURETY BONDS
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, 111.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI!
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Jokat. HL
Joliet Steal M House
Professional Cleaners and Dyera STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Caaa Oba telefona 488
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago Telephone 3348.
Chris. J. Braun’s
CIGAR STORE
221 Van Buren St., Adam Building.
JOLIET, ILLINOIS.
John Povsha
311 Third Ave.	Hibbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik.
Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošli 1
“Mayor” Cigare — špecijaliteta. portirane in domače cigare. Pipe in tobak pipo.
Im-
Amerikanski Slovenec izhaja sedaj po dvakrat na teden.
AMERIŠKO SADJE.
Za A. S. piše Ivan Adamič.
Sv. Peter je stal pri nebeških vratih in opravljal svojo službo. Približati ge mu kmalu dve ženi in ga prosita vstopa. Nebeški vratar ju prijazno pozdravi in pravi:
“Vaša imena, prosim?”
“Marija Naglič, vdova,” odgovori prva.
“Franja Zrakoletel, neomožena,” pristavi druga.
“In s čim sta se ukvarjali na zemlji?”
“Bila sem voditeljica sufragetk,” odgovori Franja vidljivo ponosno.
“Jaz pa sem bila na svetu samo mati,” odvrne ponižno Marija.
Peter pa zmaje z glavo, da so se stresli srebrnobeli njegovi lasje in odgovori obema:
“Prav žal mi je, ali v nebesih imamo zdaj en sam prostor na razpolago in vsled tega morem samo eni izmed Vaju dovoliti vstop... Vprašanje je samo: kateri? Kako naj odločim v tako kočljivem vprašanju?... Najbolje bo, če dam prostor najvrednejši — katera ima več zaslug, ta pride v nebesa!”
Franja pogleda sočutno svojo tekmovalko in prične:
“Spoštovana borilka sem bila za pravice ženske in vspehi so me spremljali povsodi; z močjo svojega govora sem vzplamtila ženske duhove, podžgala in zbodrila, da so zahtevali svoje pravice, in meni se imajo zahvaliti, da so dobile ženske volilno pravico. S tem, da smo dobile volilno pravico, nam je bilo omogočeno, izsiliti postave, ki so osrečile tisoče njih. In ta ženska tu, ki je bila na svetu samo mati, menda svojih zaslug z mojimi ne more primerjati!”
“Morda je res, kar pravite,” vzdihne zdajci mati. “Celo svoje življenje nisem nikogar vzplamtila, podžigala in bodrila, kajti daru govora nisem imela. Mirila, tolažila in blažila sem, svojim otrokom sem pela ob zibeli večerno pesem in svojemu možu sem pomagala prenašti breme življenja. Tiso-čev njih osrečila nisem, vzgojila sem samo sedem svojih sinov, da so postali vredni člani človeške družbe... to je vse in umakniti se moram tovarišici, ki ima boljih vspehov.” —
In hotela je iti.
"Počakaj še malo," zakliče mehko «v. Peter in mati je obstala. “In kaj je storilo teh sedem vaših sinov?” Takrat je zaiskrilo materino oko in pripovedovala je srečna, vesela:
“Moj najstarejši je iznašel zdravilno sredstvo proti beli kugi; moj drugi sin je postal duhovnik, ki tudi stori, kar pravi; moj tretji.je slaven slikar, njegova dela občuduje ves svet.” "Samo dalje, mati, dalje!” spregovori Peter, ki je med tem marljivo pisal.
“Četrti je vstanovll zavod za slepce, peti je vodil svoj regiment do časti in zmag in šesti je dokazal kot politik, da se more biti tudi v tem poklicu vspešno pošten in sedmi... tega me je pa skoro sram, on pa splošnosti ne more služiti, vzgajati mora svoje otroke... njegova žena je namreč su-Iragetka, ki je spomočjo moje tekmovalke tu — srečna.”
Peter se je nasmetiljal, a takoj zopet resno pripomnil:
“Zdaj smo tam, kjer smo bili, — tehtnica je jednaka; obe imati zaslug. Samo eno bi še rad vprašal:
“Koliko solz se je pretočilo na Tvojem grobu, Franja?”
“Solz? Niti ene! Kdo bi jokal za menoj ?”
“In na Tvojem grobu, Marija?” “Ob moji krsti je jokalo sedem sinov, 30 vnukov in 11 pravnukov, ne-številni prijatelji in vsi moji vzlužben-ci, 'ker radi so me imeli vsi.”
“Pridi, Marija, nebesa so Tvoja! Kajti: kogar nihče ne objokuje, ta tudi nikogar ni osrečil.”
Franja je jezna odšla in mrmrala: “Zdaj pa vidim, da’še v nebesih ni pravice; moj bi bil moral biti prostor tamkaj, mati — moja nasprotnica — je imela nebesa itak že na zemlji.” —
IZ ZDRAVILSTVA.
Proti pok a n ju rok. Kadar je mrzlo ali pa prav ostro vreme, mnogim ljudem zelo rade pokajo roke. Za-poke so često prav globoke, skeleče, krvave in se ne celijo rade. Vsled tega si taki ljudje ne umivajo radi rok in nesnaga se zaje v rane, kar prav lahko provzroča zastrupljenje. Da se temu zlu odpomore, naj se vzame žlico medu, ki ga raztopiš v litru vode. ■Roke si dobro osnaži in potem jih v tej tekočini trikrat na dan umij in jih .drgni toliko časa, da se mokrota posuši. Ako pa moraš roke pri delu zmočiti, jih takoj skrbno obriši. Še hitreje pa se celi, ako primešaš tekočini eno žlico glicerina.
Proti influenci in nahodu. Sigurno sredstvo proti imenovanima boleznima je rmanov čaj in čebelni pitanec (najboljši med). Ko se bolezen pojavi, pij zjutraj in zvečer skledico rmanovega čaja, v katerem si raztopil eno žlico medu in v par dneh boš spet zdrav. Nahod pa zgine navadno že po enkratnem zavžitju tega zdravila. Slabotnim, bolehnim in oirim, ki so bledotni, se priporoča tak Čaj kot navadna pijača.
Kako ustaviš kri, ko si se ranil. A ;o ni zdravnika pri roki, vzemi šopek vate, pomoči jo v krop in deni na rano! Uspeh je dober tudi, č je ranjena glavna žila. Ako pa va-lamočiš v mrzli vodi ali jo celo nič ne zmočiš, ne pomaga nič.
Ako hočeš imeti zdrave zobe in želodec, se varuj vročih
jedii in zelo mrzlih pijač. Udomačena ;e zelo slaba razvada, da se nekateri ljudje prav po zelo vroči jedi napijo mrzle vode. S tem si kvarijo zobe in želodec.
Ne jejmo svežega kruha! Nekateri ljudje jedo najrajši še topel kruh, češ, saj je tak najboljši. Toda temu ni tako. Ako je kruh star, ga lahko razdrobimo z zobmi, dočim se mehak stisne kar v kepo, ki prav rada obleži v želodcu. Vsled tega pa človek začne čutiti razne bolečine. Začne ga boleti glava, apetit izgubi, čuti, da ga v želodcu nekaj tišči, kri mu sili v glavo itd. Dostikrat se je že pripetilo, da so precej sestradani ljudje, ki so se najedli gorkega kruha, vsled tega umrli.
Telovadba v sobi. Če si zjutraj, ko vstaneš, ves truden in bi se rad tega iznebil, pomagaj si tako le: 1. Zvečer ne jej ne pozno in ne preveč ter ne pij kave ali čaja. 2. Spavnico med dnevom dobro zrači. 3. Zjutraj naredi malo telovadbo z vdihanjem, tako da nekaj časa hodiš globoko po sapo, in sicer; če se ne bojiš, da bi se prehladil, delaj to pri odprtem oknu. Kdor po navadi ne sope globoko, ima en del pljuč zastrupljenih, posebno o-ba vrhnja dela. Lahko se prime jetika. Z globokim dihanjem zjutraj kri razstrupiš. Še boljše je, če roki nekajkrat zapored dvigneš ali zavrtiš, ali se z nogami pripogibaš, ali s hrbtom naprej in nazaj nagiblješ. Kri se potem dobro vrti in postane sveža.
Zobobol se lahko dobi pozimi in posebno na prepihu. Ako je zob votel in te začne boleti, natlači vanj malo kokainove bate. Če to ne pomaga, pa v dobro žganje namoči ruto ter jo drži na ustih in pod nosom. Alkohol, ki izpuhteva in ga vdihavaš, odžene zobobol.
ODMEVI.
Kdor pometa svoj prag po svoji najboljši moči, ima svoje pročelje vedno čisto — je naš izrek, a Ameri-kanec pa na kratko pove: “A man who minds his own business receives no complaints.”
Vsakdo je deležen plačila za svoje delo, zato tudi list je deležen predplačila. Če Vam je naročnina potekla, ponovite jo takoj, da ne bomo dvomili nad Vami.
Ako ne morete plačati lista za celo leto ob enem, pošljite vsaj za pol leta, da bomo imeli nekoliko manj skrbi.
Dolgo let je narod čakal, da postane prvi slovenski list v Ameriki dvoted-nik. Zdaj je postal in dohaja širom sveta dvakrat na teden. K uspehu so največ pripomogli številni naročniki, sotrudniki in prijatelji lista. Njim gre hvala najprvo.
m s m .
Odkar je A. S. začel izhajati dvakrat na teden je dobilo upravništvo in uredništvo mnogo čestitk, pa tudi mnogo novih naročnikov se je -»pisalo in starih ponovilo naročnino. To nam daje še več upanja in zarja večjega napredka se čedalje bolje svita.
V onih naselbinah, kjer še nima A.
S.	svojega zastopnika, bi bilo dobro, če se kateri za to sposoben naš prijatelj zglasi. Ako hočemo napredovati, moramo delati, ker brez muje se niti čevelj ne obuje.
Drugič spet kaj. Pozdrav!
NAPRODAJ JE LEPO, MALO PO-sestva v lepem in rodovitnem kraju na Gorenjskem:	Nova zidana hiša,
krita z opeko, z obokano kletjo in sušilnico za meso; kozolec s štirimi štanti; nov svinjak; hlev za troje goved. Hišo obdaja velik sadni vrt, v katerem je čebelnjak.. Pred hišo je vodnjak. Potem gozd, njive in travniki, da se lahko redi dve kravi in štiri prešiče.
Posestvo je v neposredni bližini farne cerkve in šole kakor tudi mesta Radovljice, kjer se vsi .pridelki lahko prodajo.
Za natančnejša pojasnila pišite na Josip Rakovec, Box 123, Lock No. 3, 'Allegheny Co., ali pa naravnost na Antonija Rakovec, Zg. Dobrava, št. 7, P. Podnart, Krain, Austria.
® 1913, by American Press Association.
GENERAL OROZCO, vodja mehikanskih upornikov.
Vsem tistim, ki se zanimajo za farme
Fred Sehring Brewing Co

Naročite zaboj steklenic
novega piva, M se imenuje
ter je najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
06a telefoaa 405.	S. Bluff Sv., Joliet,
Houston, Tex., 13. januarja 1913.—
Midva, Joseph Robič in Ignacij Dre-mely, prvi cjoma iz Jesenic na Gorenjskem in drugi iz Št. Vida pri Zatični na Dolenjskem, obadva Slovenca, ki živiva zdaj, prvi v Ely, Minnesota, Box 950, drugi v Gary, Ind., 2177 Washington St., obadva oženjena in z ženami tu v Ameriki, sva se sešla v New Orleansu, La., z namenom, da si kupiva farme.
Kakor eden tako drugi, še poprej kakor sva se poznala, sva pregledala zemljo vsaki za sebe po državah na jugu od Chicage in sva pronašla, da je zemlja dosti različna od naše zemlje doma v Avstriji, in po mnogih krajih sva našla zemljo zdaj v januarju mesecu povsem pod vodo.
Od New Orleansa, La., sva se vozila skupaj v državo Texas s posebnim namenom, da pogledava še zemljo v Winnie, Texas, kjer sva slišala, da tam že par let pokupujejo Kranjci in Hrvati farme.
Od New Orleansa naprej proti državi Texasu sva pronašla, da zemlja več veliko bolje prispodablja naši staro-krajski zemlji. Potovala sva v dežnem času in od meje države Texasa naprej nisva zemljo nikjer več našla pod vodo.
Ostala sva v mestu Beaumond, Tex. dva dnij z namenom, da bolj natanko poprašamo domačine tamkaj za podnebje, za vročino poleti, za zdravje, za farmarske pridelke in za ceno zemlje v bližini mesta Beaumonta.
Našla sva ljudi in med njimi tudi Austrijance, ki živijo od 18 do 32 let doli, ki so nam pravili, da je podnebje jako ugodno, skoraj celo leto skozi jednako, ne prevroče in ne premrzlo, brez snega in brez velikih vročin, povsem zdravo in posebno priporočljivo za bolehne ljudi; zemlja rodi vsakovrstne pridelke, ki rodi naša starokraj-ska zemlja in povrhu še veliko drugih in to po dva in trikrat na leto. Na primer: zelje, repa, češenj, čebula in toliko drugih stvarij se seje skozi celo leto, kadar se pobere eno se naseje drugo. Krompir in druge stvarij rodijo dvakrat na leto.
Cena zemlje kakih 10 milj od Beaumonta, in ki je malo bolje vrste, je vredna in se prodaja po sto dolarjev in več en aker.
Od Beaumonta, kadar sva vse to povprašala, sva se popeljala viditi zem ljo v Winnie, kakih 25 milj proti jugu-zapadu.
Winnie je eno malo mesto veliko kakor Trebnje na Dolenjskem ali kakor Št. Vid pri Ljubljani na Gorenjskem in malo večje kakor Polhov gradeč na Notranjskem. Ima svojo dvonadstropno šolo, pošto, železniško postajo, štiri štore, en velik in moderni hotel, telegraf, svojo državno banko, cerkev, lumber yard, svoj časopis in dobro napravljene ceste.
Okrog tega mesta leži zemlja, katere bi bilo potreba po vseh Zjedinjenih državah iskati, predno bi človek še edino tako našel.
Zemljo sva pogledala precej po večdnevnem dežju in stoječe vode na njej nisva našla.
Po vsi zemlji okrog so lepe široke ceste, s priličnim v zadnjih dveh letih naseljenimi farmerji in z lepimi hišami in štalami in vrti so okrog -hiš in po farmah rastejo pomaranče in smokve.
V januarju mesecu sva našla zelje, repe, pese, čebule in redkvice polno na njivah. Krompir pa pravijo farmerji, da v mesecu februarju sadijo.
Zemlja je fina, črna, 60 nog nad morjem in dosti globoko za vse pridelke. Od gnoja še govora ni. Tudi je ravna, brez kamenja ali drevja. Pripravljena je za orati in saditi, ne da -bi človek zgubil samih pet minut z čiščenjem.
Farmerji na okrog so vsi pripravljeni izorati 10 akrov za samo 25 dolarjev tako da kdor se seli, mu ni potreba za prvi čas niti konja niti pluga.
Vidila sva prilično veliko hišo, s por čem, štalo za konja in krave, štalo za kokoši, z cisterno in dobro urejenim straniščem. Kakor sva poizvedla, vsa ta stvar je človeka koštala nekaj nad 200 dolarjev. Napravil si je vse te stvarij sam.
Za 350 dolarjev in tako približno mu taka stvar sama lumberyard postavi.
Da sva vse te stvari povprašala, o-stala sva v Winnie skoraj dva dnij ih po priliki je bil doli sam gospodar E. M. Wilson iz Minneapolisa, Minnesota, predsednik od Realty Mortgage Bond Company, farmarska banka od preko $300,000, tudi predsednik od jedne druge farmarske banke v Willis-ton, North Dakota in veleposestnik v Winnie, države Texas, kjer on svojo lastno zemljo na dobre pogoje marljivim ljudem razprodaja — človek s katerim so prebivavci mesta Winnie in na okrog ležečih farmah povsem zadovoljni, kakor sva midva z našimi očmi videla.
Gospodar je nas sam po zemlji na okrog popeljal, in videla sva, da je večina te lepe zemlje danes že razprodane; farmerji deloma več žive tu, deloma še delajo po fabrikah in rudo-kopih; posebno ona vrsta ljudi, ki so bili pri malem denarju kadar so kupili in si hranijo zdaj denarja, da se morajo prej kakor mogoče naseliti. Nekaj malo od njih je kupilo, ki niso imeli več premoženja od sto dolarjev kadar so kupili.
Med njimi je dosti Kranjcev in Hrvatov, kakor sva midva sama videla v knjigah za odplačevanje.
Potem ko sva vse to povprašala in poizvedela, sva kupila tudi midva farme, in sicer: Josef Robič 40 akrov v bloku 76, lot 3 in Ignacij Dremely 20 akrov v bloku 51, lot 5,'in midva dava to naše pismo gospodarju, da se njega posluži kjer hoče, ne ker je nas zato povprašal, pač iz naše proste volje, prvič:
Midva hočeva, da se poleg nas in enih Kranjcev in Hrvatov, ki so že kupili, naselijo še drugi pošteni in marljivi Kranjci in Hrvati, kjer v večini stoji moč in blagostanje, posebno v pripravljanju cerkve in gospodarskega društva; drugič:
Ker hočemo, da si prihranijo naši rojaki pri nadaljnjem na vsestranskem povpraševanjem in pozvedovanju obilne troškove, ker to skoraj samo na sebi košta en mal kapital.
Ponoviva, da je to naša prosta volja, da dava to pismo na javnost; oba sva se vozila povse na naše stroške in v mestu, kjer živiva, vživava dober u-gled.
Kdor se obrne na nas za pojasnila, midva jih bova drage volje dala ih za resnico tega našega pisma naše lastnoročne podpise.
IGNACIJ DREMELY, 2177 Washington St., Gary, Ind. JOSEF ROBIČ,
Ely, Minn., Box 950.
Sworn to and subseribed before me this the 13th day of January A. D. 1913.
M. E. SISSON, Notary Public in and for Harris County, Texas.
M. E. WILSON & CO.
322 Security Bank Building,
Adv.	Minneapolis, Minn.
Zavarovanje
i proti požaru,mali in velika I posojila pojdite k
nCHOEMDT&CO I
If 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 S Joliet, 111.
za oglaševanje se plača, kot sledi: Kdor išče dela, za enkratno objavo I5c
Kdor išče delavcev, za enkratno objavo .........................50c
Kdor išče znanca, za enkratno objavo ...........................25c
Za milodare od imena po............5c
Za vsakovrstna naznanila, zahvale i. t. d., berilo, za enkratno objavo od vsake besede po................. 2c
Naročilu je pridejati predplačilo v gotovini ali znamskah.
Za večje in stalne oglase po dogovoru. Vprašajte za ceno.
A.	S. gre v več tisoč slovenskih domov in nedvomno bo našel tudi za vas kar iščete, kakor je to že storil drugim. Pošljite svoj mal oglas danes.
—- Rojaki in rojakinje! Naročajte in priporočajte A. S., ki je prvi slov. lišt v Ameriki, ter stane $1 za pol leta, celo leto $2. Izhaja dvakrat na teden: ob torkih in petkih.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
Naravna Vina,
katera nadkriljujejo vsa druga.
Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., belo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gal., belo vino resling 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal.
100 proof močan tropinovec, 4y2 galone $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma na:
S. Jackse, Winery
SAINT HELENA, CAL. BOX 161.
WINE GARDEN SALOON
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOVIČU Gilbert,? Minn.
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došlil
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo* lie tu
FRANK BAMBIČ,
209 Ruby Street, JOLIET, ILL.
Anton Bukovitz,
3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilnem številu posetite ko se mudite' v moji okolici
GEÛ. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
201 Ruby St. J OLIET, ILL
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS.
Pohištvo
Kupite svoje pohištvo tam, kjer ga imajo veliko na izbero
Pri nas najdete 300 kosov karpetov in preprog (rugs) na izbero, ki so veliki za celo sobo ali manjši.
Tudi pomnite, da imamo največjo zalogo miz, stolov, omar, ogledal in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga.
Naše cene so zmerne — vedno nižje kot drugod. — Pređno kupite — oglasite se pri nas.
Merchandise Clearing House
* Cass and Joliet Streets
JOLIET, ILL.