SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje OVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slo- KS venian Weekly. Covers KS jgg all the territory in the KS : Northwest Best adver- KS -*W8 :^r tising medium. Letnik 1. EN CE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRZAV.EGLASILO S. K. P. DRUŽBE. ------— :./' n; _______________-MU- --,--------r. ______ Stev. 35. CALUMET, MICHIGAN, poapure*. - JeznUalL-— »». >1310. Bukarest stoji pred padcem. Mackensen in Falkenhayn sta se združila in prodirata sedaj proti Bukareštu. Rimum-ska vlada in diplomati zbežali v Jassy. RUMUNI NE DOBE DUŠKA. Car Nikolaj je hitel čez Kijev na rumunsko --rusko mejo, da vidi rumunskega kralja Ferdinanda. General Sakarov ima polne roke lastnih poslov. OB SOMME IN CELI FRANCOZKI FRONTI BOJI. Nemci pričakujejo, da bodo Angleži in. Francozi začeli zopet z nadaljno ofenzivo. GRŠKA SE BRANI IZROČITI OROŽJE- Božja sodba-—rekli bi—izvršuj» se sedaj nad verolomno Rumunijo. Zapadla bo skoraj, mogoč» v n», koliko dneh oni usodi, ktera je zadela Srbijo in Črnogoro—ne ozira, mo se pFVtfem nikakor na Belgijo, ktera je najprva zaslužila svojo kazen. .Nemške čete stoje samo še dvajset milj od Bukarešta! To je pač tako daleč, kot 14iz Galim-eta, do Baraga, če ne manj. Mogoče, da bode jo potomci Trajanoviu legi jo-nov se tujnekoliko upirali, ali brez vsake nade na uspeh.Bred Bukareš-tom bodo govorili težki topoviŠico-da in Krupp ter bodo v mahu razrušili vse one trdnjave, ki varujejo bmali Pariz” ob Dimbovici. Da je temu tako, dokazuje nam nagli beg rumunske vlade in zavezniških diplomatov iz Bukarešta v dal-liji Jassy, prestolnico rum unskih Židov. General Falkenhayn in maršal Mackensen izvršila sta sedaj delo- Slovo umrlega cesarja od svoj ib narodov in od vojske. ma svojo nalogo, ko sta se zedinila z svojima armadama. Caka ju pa še nadaljna naloga—vzeti Bukarest, prodreti na eni strani od Bukarešta gori v Moldavijo ter skozi Dobrudžo do Besarabije. Rusija sicer pošilja vedno večje čete doli na pomoč JRumunom, ki so zgubili tri četrtine svoje armade, ali to ne bode zamóglo ničesar uplivati v nadaljne operacije centralnih vlasti. Vojni tek se je obrnil sedaj v Rumuniji in Dobrudži proti severu, kjer se bo treba braniti Rusiji za svojo lastno—sicer pa Rumuncem ukradeno poäest, za Besarabijo. Ako desežejo centralne vlastita svoj namen, potem pr’de-JO vsem — najbo še tako mnogoštevilnim ruskim armadam v lir- svojo fronto. Da bi pa zavezniki olajšali Rumuniji njen skrajno obupni položaj, je nemogoče. Naj streljajo s težkimi copovi na ruski in italijanski meji, naj izvršujejo napade, kolikor hočejo — s tem ne bodo premenili položaja niti za pičico. Centralnim vlastim je zmaga v rokah in to kar zavezniki sedai počenjajo na raznih bojiščih, ni nič drugega, kot zadnji obupni sunki umirajoče “Pinte”. .Prav res je imel Ribničan, .a je rekel, “da v kompaniji še pes cerane”. Večina zaveznikov se je začela zavedati tudi tega. .Da bi pa dobili še nadaljni kredit v Ameriki začeli so Angleži in Francozi pripravljati zopet eno onih velikih “ofenziv”, kot so jih navajeni naznanjati svetu samo takrat, ko vidijo, da jim zopet treba ameriškega zlata, municije in kar je še najglavnejše, mesa in drugih živil. O « Seda] bodo baje začeli z “generalno ofenzivo” ob celi frontLproti nemškim postojankam, da jih prodro. “Le pačas! pravi Rajbn-oan Urban. Ta pratjeti Najine je usta! tri ure praj, ko ste še vsi spal”. Nemški generalni štab je pač prva autoriteta, ki ve, kako stvari 3toje in ako on zelo hladnokrvno pravi: “Naj le pridejo, mi jih pričakujemo ’, potem je uvideti, da se bo ta velika ofenziva zopet tako izjalovila, kot vse druge. Od macedonske fronte se ne more drugega poročati, leot to -— ne gre in ne gre naprej. Srbi bodo izkrvaveli in Sarrail bo rekel, da te mu ni mogel odpo-moči, dasi se je trudil na vse Dunaj,. 24. novembra.— Posebna izdaja uradne “Wien Zetiung” objavlja sledeče slovo cesarja Franc Jožefa od svojih narodov; “Vsem mojim ljubljenim narodom izrekam presrčno zalivalo za njihovo udanost nasproti meni in moji hiši v srečnih dnevih kakor tudi včasih potrebe. Zavest te n-danosti mi je zelo ugajala ter me podpirala v izpolnjevanju mojih cesarskih dolžnosti. Naj obranijo ista patrijotična čutila tudi nasproti mojemu nasledniku. Moje armade in mornarice se spominjam s čutili najglobokejše zahvalnosti ža njuno hrabrost, u-danost in požrtvovalnost. Njihove zmage navdajala so me z veselim ponosom in njihove nezaslužene nesreče so me pripravile v britko žalost. Izvrstni duh, uteri je v vseh časih navdajala mojo armado in mornarico in obe moji domo biambi, mi daje nado, da se bode tudi moj naslednik zamogel na nje zanašati- Te besede so vzete iz oporoke, ra n j k ega cesarja ZNAČILEN NASVET. Bamčnorezervni urad Z. D. svari ameriške bankirje pred posojili v inozemstvo. iz rumunskega bojišča. Berlin, 27. novembra.— Javlja se, da so Nemci vzeli mesto Alex- » iàt andria, 47 milj južnozapadno od Bukarešta. Ruminici, ki nazadujejo od Oršove, imajo sedaj zaprto pot, ker so jim v hrbtu drugi netil, ški oddelki.V tern odseku je bilo 24. častnikov m 1,200 mož od Nemcev vjetili. Berlin, 27. nov. (Brezžično do Sayvüle).— Cete generala Falkenhayn, ki prodirajo v zapadno Rumimi jo od severa in zapada, so dovršile zvezo z četami maršala Mackensen, ki so napredovale od juga ter prekoračile Donavo. Tako poroča danes voi ni urad. Bukarešt, 27. -nov. (Cez London).—Ruminici so glasom uradnega poročila nazadovali od črte ob reki Alt (Aiuta) ter ob reki Topolog. —------=------------- Trevino baje prisiljen pustiti Chihuahua. za- E1 Paso, Texas, 28. nov. — Zvezini uradniki tukaj trde, da imajo pozitivne vesti, glasom kterih je general Trevino zapustil mesto Chihuahua, ker mu je primati j kovalp streliva. ANGLEZKA ULJUDNOST. DENAR SE POTREBUJE DOMA. Washington, 27/novembra. — Zvezini rezervni urad izdal je na bankirje ^varilo, da ni treba svoj demir nalagati v zadolžnice zunanjih vlad, ki so še le v letih plačl jive'. “Ne da bi se s tem ozirali na finančno stalnost' kteregakoli naroda” nasvetuje urad vsem kupo-valcein takih zadolžnic, da naj bodejo previdni ter uradno naznanja ban kam,ki so čla ni zvezi nili rezer-vnili bank, da svoje likvidne akta-, de,nalože tu,ki na j bi služili ameriškim trgovnarcem, tovarjem in farmerjem in ker“ni v interesa dežele umestno, da bi jih nalagali ob tem času v tuje državne zadolžnice.” Ta objava se smatra v uradnih krogih kot ena najvažnejših izjav, ktere je izdal začetkom omenjeni urad za čas svojega obstanka. Uradniki niso hoteli se raztovarjati o tem vprašanju v svrho objavljenja, vendar so nekten izrazili svoje osebno mnenje, da je to svarilo odgovor rezervnega urada Bolniška ladja Z. D. obstreljevana od angležkega parnika. New Orleans, La. 28. nov. — Bolniška ladja Z. D. “Neptun” je dospela danes semkaj z dvema ljuknjama skozi dimnik. Poroča, da sta ljuknji v dimniku pouzro-čeni od strelov, ktere je na njo oddal angležki parnik Scythian. (Kaj je žlahtnega Angleža tako razjezilo se ne ve, ker nosi bolniška ladja “Rdeči križ”) Angležki zunanji urad odklonil dati avstrijskemu veleposlaniku varnostne potne listine v Z. D. V WASHINGT0NU IZNENAĐENI. London. 27. nov.—Zunanji u-rad je poslal ameriškemu velepos- Nadvojvoda Evgen vrhovni poveljnik avstrijskih armad. a zadnji predlog J. P. Morgana & Co. britiških finančnih agentov Z.D. da naj sprejmejo ameriške banne angležke državne zadolžnice ki so pokrite z zlatimi rezerva-vami v Ottawa, One. Ta posojila bi bila za 90 dni ter bi se zamogla še petkrat podaljšati, torej bi oila za štiri leta in pol. ’rehod Mackensena čez Du- Nemci odbili srbske napade. Berlin 27. nov. (Brezžično do Sayville). — Zavezniške čete so z vso silo napadale nemške posto-nke na višavah, iztočno od Par-lova v južni Srbiji. Ti napadi so se pa zrušili pod neprestanim odporom nemških strelskih bataljonov. Zapadno od reke Vardar Angleži budo obstreljevali ške postojanke ter poceni začeli bet in posledice bodo se kmalu po- i kiiplje. kazale. Da brani Besarabijo in v svoj glavni pristan ob Črnem inor-.l11, Odeso bo morala Rusija potegniti svoje armade iz severa proti jugu ter bo stem oslabila svojo severno fronto tako, da bo Nemcem zelo lahko zavzeti Rigo in potem prodirati naprej neovirano pi'oti Petrogradu. Ako pa tega ne «tori, potem ji je tudi zgubl jena Lesara- oija in celo Črno morje. General Sakarov ne bode zamogel delati čudežev, na ktere baje vemje ruski car Nikolaj. Njegova naloga, držati severni del Dobrud ^e, je zelo težavna, kajti s padcem Bukarešta, bo čutil v svojem desnem boku pritisk Mackensena ter lj° nioral bote ali nehote premeniti Glede nasilstev na Grško — so nem z napadom, kteri je bil od odbit. Nemcev Car Nikolaj odšel na fronto. Utero hočejo zavezniki spraviti v vojno, govoriti je skoro preodveč. Narodi, ki pravijo da so na prvi stopnji civilizacije, ki trde, da se bore za samostalnost drugih narod nosti, kteri pa hočejo nasilnim potem prisiliti grškinarod v vojno, ki je ne mara, zaslužijo p ič drugo ime mesto c> vilizat ir jev. ime barbarov . Naposled pa še eno novieo: Cadorna je na kraški planoti zmagal, ker je bil zopet pri trnovskem gozdu'grozno tepen. Vsi njegovi “xikériki” alpini in berzaìjeri so tako bežali, da so zgnbili vse klobuke z kurjimi peresi vred. Toliko za danes. Kodaiij, 27. nov. (Cez London) — “Vossiclie Zeitung” v Berlinu javlja iz Sofije, da je ruski car Nikolaj .dospel v Kijev na potu prot: romunski meji, kjei se bo sestal z romunskim kraljem dinandom . Fer- Rumunija baje ni bila pripravljena za vojno. Berlin, 27. nov. — (Brezžično do Sayville) Romunski častniki ki se nahajajo kot vojni jetniki so baje vojnim poročevalcem naspro ti izjavili, da je rumunske poraze pripisati ruuibnski nepripravlje nosti. Poleg tega jim niso zavezni ki dali dovolj topov in strojnih pušk in drugega vojnega mater ja la. London, 28. nov. — Rimska brzojavka trdi, da je bil nadvojvoda Evgen imenovan feld maršalom ter je prevzel kot naslednik nadvojvode Friderika vrhovno po-veljništvo nad vsemi avstri jsko — ogrskimi četami. Amgležka poročila o zadnjem napadu zrakoplovov. London, 28. nov. Bombe, ktere so metali sinoči Zeppelin i, ubili so eno žensko in ranili šestnajst oseb. London, 28. nov. — Danes zjutraj je neki nemški zrakojilov, ki je letel zelo visoko, plul čez London ter vrgel glasom uradnega poročila šest bomb. Štiri osebe so poškodovane, materjalna škoda ni velika. nav. Berlin, 26. novembra. (Brezžično do Sayville). Uradno se poroča od armadne skupine feld maršala Mackensen: “Ud bojirb ladij podpirani napad sovražne infanterije na skrajno desno krilo armade v Dobrudži se je izjalovil. Za daljne operacije v zapadni Rumuniji izbrana duna\ska armada je pred maršalovimi očmi prekoračila reko Dunav. Dospeli smo do Alexandria. Dunav je vsied južnega vremena zelo narastek Da si prehod prisilijo, so čete vseh vrst izvrstno sodelovale. Omeniti je tu naših hrabrih pijomrjev, cesarski oddel-lek motornih čolnov, avstro-ogrske dunavske flotile pod poveljništ-vom kajpetana Lučiča in avstrijsko — ogrske pijonirske oddelke od skupine generalmajorja pl. Gangl. Rumunsko glavno mesto je sedaj Jasy. R-uiz, 29. novembra. (Ob 1 . uri zjutraj). — Glasom brzojavke iz Bukarešta, so rumutiska vlada in zavezniški diplomati zapustili Bukarešt ter odpotovali v Jassy. (Jassy leži kakih 200 milj severo-iztočno od Bukarešta, blizu ruske meje.) Grška apelira na neutral-ne vlasti proti nasilju zaveznikov. Atene, 28. nov. (Cez London). — Grška vlada je danes apelirala na neutralne vlasti proti “nasilju, ktero uporabljajo zavezniki” nas-proti Grški.” Dotične proteste so uročili zastopniki grške vlade pri dotičnih neutralnih vlastih. laniku Rage noto, v kteri odločno odklanja izdati varnostno potne listine (sah-us conductiis) za novo imenovanega avstrijskega veleposlanika v Z. D., grofa Adama Tar-nowskega. Washington, 27. nov..— Druga kontroverza med Z. D. in zavezniki je na vidiku, kot posledica odklonitve angležkega zunanjega urada, dati variiostue potne listine za grofa Tarnowskèga, novo imenovanega avstrijskega veleposlanika v Z. D. Ker nimajo še uradnega obvestila o celi zadevi, niso zamogli uradniki državnega oddelka dati danes nikakoršnega pojasni la. kaj misli vlada storiti. Videti pa je bilo, da je neiiljudnost angležkega zunanjega urada, preprečiti potovanje avstrijskega poslan i ka napravila zelo mučen utis na državni urad. Nikdo se ni namreč nadejal, da bi Angležka odrekala tujemu diplomatu privilegij mednarodnega prava. Doumeva se, da bode vlada Z. D. sedaj v svojem imenu in ne kot posredovalka med Avstrijo in AngleŽKO, zahtevala za grofa Tarne vs k sega varno potovanje. Avstrijski letalec porazil tri ruske zrakoplove. Dunaj, '(Cez Berlin, potem brezžično v Sayville).— Poročnik Ropeiak od avstrijskega zrakop-lovnega oddelka, ki se bojuje proti Rusom v odseku Brody (ob rusko— avstrijski fronti), premagal jev boju tri ruske zrakoplove, ter jih prisilil, da so se hitro na tla smistili. Tako poroča dopisovalec Wolfovegrt urada. Stroški “suhačev” pri zadnjih volitvah v Michiganu. Od ruske fronte. Berlin, 26. novembra. (Brezžično). O bojih na ruski fronti javlja uradno poročilo: Fronta princa Leopolda: Blizu obaii baltiškega morja, severno od Smorgan, kakor tudi ob Serveteš in Šara — fronti postaja artilerijski hoj huji. Ruski oddelki, ki so napadali v odseku Krašyna in blizu Ozierki ob zgornjem teku reku Stryj, so bili odoiti. Nemci prodirajo proti Bukareštu. Berlin, 28. nov. (Brezžično do Bay ville). Avstri jsko-nemške čete v zapadni Rumuniji nadaljujejo z uspehom svoje prodiranje proti Bukareštu. Bulgari so zasedli važno mesto ob Dunavu, Giurgiu vGiurgievr/) ob železnici južno od Bukarešta. Rumunsko mesto Curtea de Ar-gos, južno od Campo!mig ie tildi v nemških rokah. Dovršena zveza armad generala Falkenhayn in maršala Mackensen v srcu Romunije je eden najvažnejših činov te vojne, posebno . z ozirom na lahkoto, s ktero se je dovršila. Richterjev Pain Expeller z sidrom, PIJTE PARK IN ELITE PIVO. .ansi Qg. Mici’. 27. nov. —■ Odbor michiganskih “suhačev” je danes podal seznam svojih dohodkov in troskov povodom zadnjih volitev. Dohodki so znašali $98,356, stroški pa $92,682. Rro-hibicija je bila sprejeta z nad 50,000 glasovi večine. Trinerjev zlati koledar. Trinerjev stenski koledar za leto 1917 je naslad za oko in um.Za zlatim ozadjem dviguje se veličanstvena podoba Kolumbije z devetimi lepoticami v krasnih narodnih nošah- Washingtonova slika in pet razgledov -ob reki Reni, Italijanski vinograd- Trinerjev laboratory z dvema notranjima prosloroma-- dopolnjujejo to krasno sliko- Pošljite lOcts za poštnino. Jos, Triner, izdelovalec ameriškega zdravilnega grenkega vina, 1333-1339 S. Ashland Ave-Chicago lil- 'w§mmammm 1 CALUMET IN OKOLICA. J illilllllllllllllllillillM --Slovesne sv. maše ziidusnicö za umrlim cesarjem Franc Jožefom se je v torek zjutraj udeležili lo zelo mnogo naroda, tako da je C bila cerkev pcdna. Kaitor smo '■'% v zadnji številki porogal?, je mašo Rev. I)r. Anton Ivan Režek, župnik iz Houglitona, ob a-sa-stenci Rev. Huberta - Zimrner- .mann,. ž u p nSSli: |bell kot TSyf-lbvnä -m domačega v - gospoda župnika kot subdijakona. * Slovesne črne maše so se udeležili tudi katoličani drugih narodnosti- uže daroval — Nedeljski koncert slovenske, skega mladeniškega kluba je bil izvrstno obiskovan in sicer ne samo odi j ud i naše narodnosti,ampak tudi od onih drugih narodnosti. Mladi sluh sme biti ponosen na ta svoj prvi javni nastop,ki je bil naravnost rečeno, v vsakem oziru po-polen uspeh.Igraio in pelo se je izvrstno. Obširnejšo kritiko priobčimo še le potem, ko se bide m o udeležili drugega koncerta ra zahvalni dan. —V soboto zvečer pom- vat le v rovu št 5 Tamarack i ......iške družbe naš rojak Jožef liiovat, ker se je vsled zračne ra« s treibe (airblast),kte<’o je bilo čutiti kot kak hud potresni sunek, odtrgala z stropa rova plast kamenja ter njega in njegovega tovariša Poljaka Štefana Gaj ua mestu ubila, rudarja Henry Kerr.ick pa hudo,vendar ne smrtno ranila. Raujki je okoli. 28 let star ter rojen v vasi Mraševo, župnija Šmihel pri Novem mestu. V Ameriki je bival uže nekoliko let ter je bil med svojimi rojaki zaradi svojega mirnega značaja na najboljem glasu. Bil je' član društva sv. Cirila in Metoda št. 9 J S K in postaje št. 81 društva sv. Barbare. Pogreb se ie vršil ob obili udeležbi članov obeh društev m drugega slovenskega naroda v torek zjutraj iz slovenske cerkve na pokojrališče v Lake View. Tukaj zapušča v Minnesoti enega brata in sorodnike v stari domovini. Naj v mini počiva! — V soboto sta bila poročena v slovenski cerkvi rojak g. Jožef Agnič iz Desnica, fara Podzemelj na Belokranjskem; v sredo pa rojak g. Martin Grašič iz Kneži-ne fara Dragatuš in Ana vdova Gršič roj: Rozman iz Mirnepeči. .— Obema paroma obilo sre- traiijšČina Grace metodistske cerkve.Kako je ogenj nastal, se ne ve, ker v petek zvečer ob 10. uri, ko so šli cerkveni odborniki od svoje seje iz poslopja, ni bilo zapaziti ničesar sumljivega, posebno ker v kotlu, ki kuri celo cerkev, ni bilo uže od torka uže nobenega ognja, v svoji zborovalni sobi imajo pa odborniki navadno pač. Okoli enajste ure zvečer so zapazili ogenj ter pozvali požarni oddellek ki je delal čez polno č i, da je požar omejil na oni del poslopja, kjer se je domne-vaith 3 h \ - nastai1. * A l ’ LmrAv potem, ob 2. uri zjutraj so se piameli; zopet pokazali ter je bila kmalu vsa notranjščina v ognju. Streha se je podrla v notranji del cerkve ter s tem še povečala požar. Škoda se ceni do $25,000, ki je pa le deloma pokrita z zavarovalnino. — Kongresnik W. Frank James odpotuje danes v Washington, D.v 0. kjer prične kongres Z. D. z svojimi zasedanji v pondeljek dne 4. t. m -Neki Mehikanec je minulo soboto zvečer potegnil bodalo, osemnajst palcev dolgo, ter mahal ž njim tako okoli sebe, da je pregnal vse goste iz nekega sai una na Portland cesti. Kmalu je bil saluti docela izpraznjen. V pondeljek izdal je mirovni sodnik Jackola proti Mehikancu zaporno povelje n kmalu je bil v rokah policajev. Naznanila društev in klubov. Naznanilo. Članom društva sv. Cirila in Metoda, št 9 J. S. K. J. se s tem naznanja, da se bo vršilo glavmy. zborovanje v nedeljo, dne 3. decembra t. I. popoldne v cerkveni Dann . .. .. .. .. /i od- V torek ga je pa isti sodnik sodil v globo $10 in stroške. ob- -— Pri posebni seji uradnikov Calumet townshipa v pondeljek popoldne, podal je supervizor tega townshipa James Mc Naughton svojo ostavko ter je bil njegovim namestnikom do prihodnjih volitev v spomladi izvoljen odvetnik tega townshipa, Albert E. Peterman». — Ćalumetu township je za to leto predpisanega davka $441,812,52 proti $457,385.88 v letu 1916. Ta davek se razdeli: Šolski okjaj št 1 — $171,399.21 Šolski okraj št 2 — $171,399.21 County ceste — $32,532.07 Poprava cest - £14,664.77 Glavni sklad — $4.879.23 Država $74,812.10 County —$86,89.11 — Včeraj, na zahvalni dan so bile vse trgovin« in vsi javni uradi zaprti, ker to je narodni praznik prve vrste. — V Malkovičevi hiši Middle Street, Raymbaultown nastal je v torek zjutraj okrog sedme ure o-genj, ki je y kuhinji in kleti napravil precej škode, dokler ga ni pogasila požarna hramba iz South Hecla. —D polnoči včerajšnega dne je nrrnula sezona za lovna srne. Ma rsikten so dobili svoj del, drugi zopet nič, kakor je uže to navada odiiar svet stoji. — Kakor čujemo,§ namerava . postaja Calumet, št 31 društva Sv. Barbare v Forest City, Pa. prirediti dne 6. januarja 1917 v proslavo desetletnice svojega ob stanka veliko veselico združeno : banketom in sijajnim plesom. Slovesnost se bo vršila v itali jan eki dvorani. — Podjetnik Edward Ulseth je bil uže od rane pomladi zelo uposlen z zgradbo novih poslopij v raznih rudarskih naselbinah ob Copper Range k jer je letos poleg drugih poslopij tudi zgradil 31 hiš. Na South Lake naselbini ho kmalu dogotovil pet dvojnih hiš in na Ahmeeku gradi 28 hiš zaAh-meek rudniško družbo. -Na Hough ton n je v noči od petka na soboto izgorela vsa no- — Prihodnja niesečna seja občinskega odbora v Red Jacketu bo v torek, 6. t.m. Zelo mogoče je, da bode pri tej seji imenovan naslednik dosedanjemu mestnemu policijskemu načelniku Jos. Trudelt, ki nastopi svoj urad kot šerif dne 1. januarja 1917. Kakor se čuje, se je oglasilo za ta urad dosegaj pet kandidatov in sicer oba nočna čuvaja Paul Špehar in Henry Tomlinson, dva bivša kandidata za šerifa pri zadnjih volitvah, Joseph Kohlhaas in bivši mestni predsednik Frank H. Schumaker in baje tudi rojak g. Jos Scheringer. Koga si bodo mestni očetje izvolili, je povse neznano. Zahvala. Podpisana Alojzija vdova Ba. bor se v svojem in v imenu svojih otrok zahvaljujem slavnima društvoma sv. Cirila in Metoda št.9 J. S. iv. J. in sv. Jožefa št 1 S.H . Z. za točno mi izplačano smrtni no po mojem ra n j kem soprogu Frank fBahor ter priporočam obe društvi rojakom, da v obiletn številu pristopajo k njima. Cain met, 25. nov. 1916. Alojzija vdova Bahor. % • Shod treh diplomatov. Washington. 27. novembra. —, Nemško — ameriški odnošaji so bili danes predmet enourne konference med državnim tajnikom LansiDg in poslanikom Gerard, ki bode 5. decembra zopet odpotoval na svoje mesto v Berlin. Velepos- ob 2. uri Volili ko Juu« borniki za leto 1917 Pri tej seji moramo rešiti še več drugih stvari ter pojasniti spremembe društvenih pravil, ktere je odobrila deseta konvencija in ki stopijo v veljavo z dnem 1. januarja 1917. Vsakega elana dolžnost je biti navzoč pri tej seji. John llenich. tajnik. Naznanilo. Vsem onim članom slovenskega samostojnega podpornega društva sv. Mihaela, ki se niso udeležili zadnje seje dne 26. novembra, se naznanja, da bo društvo imelo skupno spoved v soboto dne 9. decembra. Skupno sv. Obhajilo bode pa v nedeljo dne 10. decembra pri prvi sv. maši. Prič* kuje se od članov, da se polnoštevilno udeležijo te verske dolžnosti. Calumet, 27. novembra L916. Frank Novak, tajnik. Naznanilo. V nedeljo imelo je društvo sv. Petra, št. 30 K. S.K.J. svoje letno glavno zborovan je, pri kterem so bili izvoljeni sledeči uradniki in odborniki za 1. 1917: Predsednik: Mihael Maierle; podpredsednik: Peter Ž uni č; tajnik in zastopnik : Paul K. Madronič; zapisnikar: Math. Prebilič; blagajnik: Marko Sterle. Odborniki: Martin Maierle, Math Prebilič, Frank Plautz, John R, Sterbenz ml., Paul D. Špehar in George Kotze. Poslanec: Math F. Kobe: maršal: Marko Kotze;' vratar: Math A ničič. Bolniški obiskovalci: Za Red._. Blue in Yellow Jacket: Paul D. Špehar. Za Laurium :’Martiu Maierle; za Osceola: Mihael Sitar; za Tamarack in North Tamarack: Math. O. Maierle; za Raymbaultown: John M »sich; za Swede-town: Math. Likovič. Vsi člani in članice so prošeni,da na lijih spadajoče prispevke za to leto vsaj do 25. decembra poravnajo, da mi bo mogoče, ob koncu leta čist račun predložiti gg. odbornikom ter mojemu nasledniku knjige v dobrem redu izročiti. Spoštovanjem in bratskim po: dravom. John R. Sterbenz, tajnik. Ustavite vaš KAŠELJ predno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade. ter . .«tešite razdraženi e z rabo OEVERA’S Balsam for Lu (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. Ako dvomite naše besede, čitajte sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli in katero potrjuje kar mi trdimo: “Hočem vam naznaniti, da je Severov Balzam za Pljuča zelo uspešno učinkoval. Takoj po prvem popitku so se moji otroci boljše počutili. Pomagalo jim je odpraviti kašelj in preprečal je tudi na-daljue napade. Rabili smo ga tudi v slučaju oslovskega kašlja pred dvemi leti ter je tudi pomagal.” J. Kowalski, Cutchogue, N. Y. Kadai; potrebujete zdravila, vprašajte za Severova v lekarni. Glejte da dobite tista po katerih povprašujete. Zavrnite nadomestitve. Ako jih ne morete dobiti v lekarni, naročite jih od nas. m m W, F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. ^ Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to talii vašem trgovcu pridite k nam. Želel bi da bi vsakdo v bakrenem okrožju nosil naše izdelke, ki jih jov delo bakrenega okrožja. Nikola Čor zidarski podjetnik, 40! - 8th- in Elm Street. Phone 277 W- se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvršitev vseh v zidarsko stroko spadajočih del, bodisi iz kamna, ope^e ali cementa. .Prevzame tudi vsakovrstna tlakovanja, posebno obcestnih hodnikov (sidewalks). Dobro zadovol jivo delo jamčeno pri naj nižji h cenah. Svoj i k S v o |em u ! cene ter io prihraniti de- ii'su je PIJTE PARK IN ELITE PIVO European Coffee House -Evropska kavarna- otvorila bo svoja vrata v soboto dne 11. novembra 1916. _ Na razpMago bodejo gostom razni časniki, fma črna kava, smodke prve yrste, raznovrstne mehke pijače in tudi mnoge igre. Obiščite nas! Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. Ne naročajte g ra mafone, akordijone in drugo glasbeno blago iz Newyorka ali Chicago, dokler ne vidite našo zalogo in n jene cenene nakupe. Dokažemo. da imamo nižje Yam zameram nar Oglejte si naše blago, radi Vam ga razkažemo Dvojni slovenski, hrvatski in srbski rekordi po 65c-in. 75c. Imamo izvedenca v uglasbenju glasovi rje v in orgelj, ki ima 15 letno izkušnjo. Oglejte si naše cenene nakupe v glasovi rjili po $175.00. McLogan & Pierce Mesič Go Calumet» TeIefon234^ Očetova tajnost. .Povest- - Spisal Slavoljub Dobravec- Poleg laških imeli so'v nji prostor tudi hrvatski klasiki, in- -Bog vedi, po kakšni poti—tudi Vodni-kova “Slovenska Kuharica”. Hudomušno seje Vinko nasmehnil. ko je našel tudi to knjigo med po- i. Pogleda prvi voj i JV F. G.” Poznal je nosnimi vrstnicam list in prebere .besede: “Svoji Marici v spomin pisavo s voi ega očeta, in zopet se mu je zazibal lahkoten posmeh o- koli usten, vendar tudi kmalu izginil. Marica je bila Franova prva soproga, ktere življenje in smrt je že od nekdaj zavijala neka neprozorna tančica;--stari Gorčični rad govoril o tein. Vinko je naročil tudi nekaj slovenskih listov, za kar so se mu nekteri “prijatelji” v mestu posmehovali, on je pa modro molčal, Češ: Delajmo najprej v sa k sam zase- , Treba mu je bilo obiskovati prijateljske rodbine v mostu: oso- bito pri Marinijevib se je hotel oglasiti. Dasi ga ti obiski niso posebno veselili, vendar seje udal. Olovek je pač velikokrat suženj -češe in navaed. r"> Ko se vreme nekoliko zvedri, odpravi se Vinko pred poldnem v mesto, oče pa po opravilu v bližnjo Izolo. Dan je bil vroč, in na večer so se vlekli od juga sem črni oblaki, morje je bilo vedno nemirnejše m je pljuskalo ob breg. Vse je kazalo da se bliža nevihta. /,ato je Vinko podvizal, da bi se vrnil še za vremena. Ko je prišel, ni bilo še očeta, in čudil se je. Stari ni imel navade, da bi se zakasnil.— Nevihta je bila že blizu. Dolgi bliski so švigali kot velikanske ognjene kače po temnem nebu. V kratkem se je stemnilo, v temi pa so nevihte še strašnejše. Vinko je stal v sobi pri oknu in opazoval siloyiti boj razdivjanih moči j. Kar se mu zazdi, da sliši med groznim bučanjem vetra in šumenjem valov obupen klic na pomoč. brce m i je bilo čim dalje ne-inirneje. Kmalu pridirja očetov kočijaš ves iz sebe na dvorišče. Takoj se vrne in v teku za njim še drugi hlapec, za obema je klical Matej. Vinku se je zdelo nekaj posebnega, zato je šel vprašat v kuhinjo. Ko mu tukaj prestasene dekle le nekaj povedo, steče tudi on brez vrline suknje, brez dežni ka za onimi tremi. Tam, kjer se zavija' pot s ceste navzgor proti letovišču, ugledajo strašen prizor. Stari Gorčič leži krvav in nezavesten na tleli, neki delavec pa kroti'z vso silo splašenega konja. Ko sta dirjala po cesti, splašil ju je blisek in silni grom, na zavinku s ceste sta prenaglo krenila, voz se je zvrnil in Gorčič je zadel šiloma ob cestni kamen. Vinko se je prestrašil tako, da bi se bil kmalu zgrudil poleg ljubljenega očeta Razum mu je velel, da bi utegnil biti tu vsak trenotek, ki ga izgubi, usoden. Zato pošlje hlapca takoj po zdravnika v mesto, sam pa pomaga napraviti v naglici n03ila.na katerih preneso nezavednega očeta ' domov. Dež je lil kakor iz škafa, morje se je penilo, da je bilo groza, grom je bobnel, kakor da so se razvezale vse tajne naravne moči, hoteč uničiti revno zemljo. Bil je res strašen večer. Se ko so nesli očeta domov, m so mu obilne deževne kaj) lje spirale kri z bledega obraza spomnil Se je Vinko očetovega pripovedovan ja o slutnji in tožno vzdihnil. Zdravnik je došel kmalu, preis, kal rano in rekel, da ni smrtno nevarna; a ker se pri starem človtd ku utegnejo okoliščinev nekaj mi- nevarne posledice. Flotel je namreč reči, vendar ni maral s tem Vinka preplašiti in je obljubil, videč, da se bolnik zaveda, da zopet pride zjutraj. Ker po izjavi zdravnikovi ni mogel nihče vedeti, Kakšen izid bode imela rana, poslali so po duhovnika,Kateri je bolnika okrepil z dušnimi zdravili in s sv. popotnico za na oni svet. Gelo noč je ostal Vinko pri očetu in celo noč ni zatisnil očesa. Kadarkoli je izpregledal, hitel je ustreči vsaki njegovi želji. Govoril pa ni oče nič in tudi vzdihoval ni. Danilo se je že, ko je izpre-govoril: “Vinko, jaz sem slab, slab. Ne vem, ali bode več kaj iz mene.Moja zadnja volja ti jo znana, venda moram še nekaj opomniti, česar nisem mogel zapisati v oporoko. Nisem hotel, da bi zaradi tega trpala čast naše hiše. Nosil sem tajnost v svojih prsih, kakor želim, da bi jo nosil tildi ti, saj za njo ne ve nikdo drugi, ko jaz m1 stari Marini, a prisegel mi je, da bode molčal do smrti. On je poštenjak, to veš. Vmko, danes sem zopet slišal nje ime, ime moje -hčere, tvoje sestre.... primek ima materin .... sramovala se je mo jega imena, no, saj sem ji že zdavno odpustil. Ali ona, ona je moj otrok kakor ti, Vinko. Za njo mi je bila skrb ves čas, kar je na svetu, a vedel nisem za njo, kje živi. Danes sem slišal njeno ime jn jjopraševal po V3i Izoli, ali zaman. Vinko ujej bodeš izplačal doto, prosi m —”. V tem stopi v sobo zdravnik, in stari Gorčič ni mogel vsega povedati . IV. Očetova bolezen se je obračala na bolje. Vinko je imel opravila čez glavo, Sedaj je bilo treba nadzorovati delavce, sedaj spreje mati mnoge očetove prijatelje, ki so ga često obiskovali. Vesel je bil, da je ozdravljal oče. Saj bi mu bilo tako pusto na svetu brez njega. Le oče ga umeva. Sodobni meščani in veljaki se,mu res klanjajo in ga čislajo, a le radi njegovega bogastva. Tako prijateljstvo pa ni na pravi podlagi. Tudi, ko bi drug drugemu razodeli svoje nazore o veri, o narodnosti, zazijal bi med Vinkom.in njimi prepad, katerega ne bi mogel nihče več premostiti. Zato ni mogel niti s starim Marinijem več tako odkrito občevati, kakor nekdaj; celo z Angelino, z ono Angelino, ki muje bila nekdaj vzor ženske lepiote in dovršenosti, ni občeval več rad, ker mu je oni dan pripovedovala o slovanskih sodeželanib tako prezirno, kakor o kakšnih pol.— ljudeh. Brez ovinkov ji je povedal, da se tudi po njegovih žilah pretaka slovanska kri, na kar je jako ponosen. Čudila se je Angelina in ni hotela verjeti, trdeč da se le norčuje. Zaradi tega se je v njegovem sren prejšnje spoštovanje premenilo v—preziranje. Sicer je pa imel Vinko seda j lepo priliko, da je spoznaval razliko med slovenskim in laškim na-rodom. Slovenski delavci so delali veselo, šalili se in dražili drug drugega z dobrimi in slabimi do-vtijii, da jim je čas jiotekal hitreje. Lah pa vedno molči, le tu pa tam kaj'črhne; za nič ne vidiš- veselega obraza. Vsak se drži kot pravi naslikani trpin. Zvečer domov grede Slovenci katero zajiojo, iz Laha ne slišiš prijaznih, veselih pesmi j. Gorčič. je imel po vsi bližnji m daljni okolici širna posestva. Vas Ilnbec je oddaljena od mesta dobro poldrugo uro hoda, a še za vasjo je imel senožeti. Ko so tam kosili, najioti se Vinko tudi tje pogledat. Tam na čisto slovenskih tleh so delali tudi sami Slovenci. Zato je šel toliko rajši. Ker po bližnici ni mogoče dru- »utah premeniti, zato ima lahko J gače. kakor pešali jahaje po grdi pn Vertin Bros. & Co Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado. Ali mi gremo povse naprej in to kar smo z mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno /a vaš ogled. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa de moraliziram. Z razvito zastavo korakamo na- Obleke od Vrhne suknje od Kryavo klanje na *‘Avstrijski rivieri” pri Opatiji 1. 799. Spisal Peter pl. Radič. Na brzem parniku ali’pa v n-bajočem se čolnu vozim se dandanes po kvarnerskem zalivu z Keke proti Opatiji. Kako divno se leskeče svetlozeleno morsko površje v najlepšem ultramarinu! S kako slastjo uživamo opojno slast in mamljivi čar. ki ga nudi tako obilo Adrija s svojini posebnim, zelenkasto—rumenim, mirno odsevajočim leskom! Kako vabljivo j e sedeti v malem brodišču za 8— 9 čevljev visoko steno — ki pa včasi nikakor ne more zadrževati visoko pljuskajočih valov— ter se diviti smešno-veselemu prekopicovanju delfinov, katt-re tamkajšui praznoverni ribici po. sebno časte! Na “avstrijski Rivieri”, kije nastala in vzrasla vsled južne železnice, stopimo na suho. Od vseh strani nam veje opojni čar južne Glej 8. stran. in strmi poti, odločil se je za pešpot. Močno ga je ugrei dolgi kla-riec, predno je dospel na vrh. Takoj za robom je vaško pokopališče, ograjeno z revnim zidom. Kakih pet ali deset minut naprej proti zahodu je vas Hribovec. Na sredi je |>reprosta, cerkvica, okoli nje se kopičijo hišti, majhne in velike, snažne in nelepe, kakor povsodi. Vinko ni dolgo opazoval vasi, saj mu je bila znana že iz mladosti. Tembolj ga je zanimalo siromašno pokopališče; bilo je brez nakita, le tu in tam je bil zasajen lesen križ v gomilo. Da križ v življenju, križna grob!—Ne žaluj, ubogi trpin, veseli se, saj le v križu je najlepše tolažilo! Ob novem lesenem križu kleči danes črno— oblečena gosposka ženska. Zamišljeno je zrla pred-se na sveže nasuto prst, roki je imela sklenjeni, kakor da moli. Žgoče solnce je ni motilo, dasi je upiralo svoje popoldanske žarke tudi v njeno bledo lice. Vinko je spoznal ono gospodično, ki je nabirala cvetice na hribu sv. Marka. Tudi ko je prišel prav tik zida, ni se vzdramila, ni vedela,' da jo nekdo opazuje. Tačas se je zdela Vinku jako lepa, spomnivši se Matejevih opazek, misli si: “Umrla ji je mati!” Za koga bi neki tako iskreno molila na grobu! Dekle se ozre in ugleda Vinka. Prav ustrašila se ga je in obrnila v stran. Videč, da blago deklico s svojim postajanjem le moti, odide. Ko se ie zvečer vračal skozi vas domov, videl je gospico pred šolo iu poleg nje starega učitelja. Ke>-je oba lepo slovenski pozdravil, bil je učitelj takoj bolj zaupljiv m kazal prijaznejše lice. Videlo se mu je, da Id ga rad poznal. Skromni mož je bržkone mislil, da je-to kakšen njegov tovariš, in je nekaj rekel o vročini, češ, ako si naš, zadostovalo bode, da se spoznamo. Toda kako osupne, ko sliši: “Vinko Gorčič, pravnik”. Skoro v strahu izpregovori (intera: •‘Ivan Košir, tukajšnji šolski voditelj.” Se ko sta si segala v roki, teče Vinko njej: “Oprostite, gospica, da so vam predstavljam. Sej nekoliko se že poznava od tedaj, ko ste po našem travniku škodo delali ” Sramežljivo ga ona pogleda, vstane, in ko pove Košir njeno ime. tedaj se nekoliko prikloni. “Tako, tako”, li i tel je V imear. The best advertising medium for Michigan Minnesot and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich second class matter. Telefo.r 6^. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS- 3UIS N. HAMMERlING, President. Cesar Franc Jožef I. prv II. članku opisali sino tno- znnanji položaj avstrijske narhije od 1848 do 1916. Preidemo pa sedaj na mnogo važnejšo točko, namreč na notranji razvoj monarhije v teh letih. V svojem manifestu ali slovesnem proglasu na narode svoje monarhije izrekel je mladi cesar sledeče hesede: “Na temelju enakopravnosti vsili narodov cesarstva in enakosti vsih državljanov pred postavom v sodelovanju zastopnikov naroda pri zakonodaji, bo se naša domovi-nana novo rodila”. V Kromerižu, (Kremsier,) na Moravskem zbral se je državni zbor — ali ker so bili uporni Madžari in Italijani od njega iz. ključeni, je bil razpuščen in ustava od 4.februarja 1849 ni nikdar postala pravoveljavna. Zaradi ustajena Ogrskem in v Ita-liji so konzervativni krogi v Av-striji dobili zopet nadgvlado ter so z absolutizmom hoteli uvesti neko vrsto vlade,ki ni bila ne tič ne miš. Ustvarilo se je razno-vrstna ministrstva ter poskušalo uvesti najpotrebnejše reforme na raznih javnih poljih. Ali vse te reforme, je zaviralo vsaj nekoliko ako ne po večini, skrajno slabo stanje državnih financ. Vojna 1.1859 s porazom pri Solferino je napravila absolutistnič-nemu m centralističnemu sistemu ' ali levo konec — ker se je v celiJj£uagoti pokazal kot velikanski neuspeh. Zaradi tega in ker je bil sam v svojem srcu uverjen, da je edina rešitev Avstrije iz njenih neprilik —odločil se ie,da uvede z februarskim patentom novo državuo ustavo. Ali imel je pri tem slabega botra, najbolj zagrizenega centralista in absolutista,državnega ministra Antona viteza Schmerling”. Ime“Schmerling ima pri avstrijskih narodih skrajno slab glas, ker znači nasilstvo in centralizem. Schmerling je sicer poskušal, tla pridobi za to ustavo odločilne ogrske mažarske-kroge. Aliti se mu niso'usedli na limanice, ter zahtevali svojo ustavo od letaI849. Tudi Poljaki in Čehi niso hoteli podpirati Schmerlingovega minis, trstva. Fo zboru vladarjev, članov nemške zveze, ni se je vršil leta 1863 v Frankfurtu ob Aleni, kjer je uže takrat nadvladovala pruska ideja o kasnejšem severonemškem zavezu, ki je bil oživotvorjen 1. 1867 ter postal temelj poznejšega nemškega cesarstva — je uvidel cesar, da mu ni ničesar več iskati v Nemčiji ter je sklenil se bolj približali slovanskim narodnostim svoje monarhije, ter iskati pri njih zaslombe. Februarski patent je bil preklican in nastopila je vlada grofa Belcredi. N jen nalog je bil, urediti monarhijo na federalističnem temelju. Vse te načrte je pa prekrižala zopet vojna 1. 1866. Najbrže, ker ni hotel po končani vojni noben avstrijskih državnikov podvzeti bas herkn lični pose urediti avstrijske docela zavožene notranje zadeve -- odnosno, ker se najbrže nobeden ni upal iz-kidati avstrijski Avgijev hlev, pozval je cesar koncem 1. 1866 v Avstrijo dotedanjega saksonskega državnega ministra, Ferdinanda barona Heust. Ta je rešil svojo nalogo s tem, da si ie vzel za geslo starim diplomatom zelo dobro znane prislovico; Razdeli in gospo d u j ! Divide et impera! Na podlagi tega gesla ustvaril je zloglasni dualizem, vslecl kterega 3e naj deli monarhija v dva dela — v nemški, kjei naj gospodarijo Nemci in v ogrski, kjer na j gospodari jo Alamari . V Avstriji se je res uvedla povse moderna ustava - ali nien namen je bil edinole pridržati Nemcem nadvlado ah prvenstvo; na Ogrskem je pa cesar potrdil ustavo od leta 1848 in bil potem na podlagi sklenjene nagod ie, dne 8. junija 1867 slovesno kronan v JBudapešti kot kralj ogrski. In s tem se je začel boj narodnosti za svoje pravice. l’o ustavi so jim pripadale iste jezikovne pravice v upiavi in v sodiščih, ali povsod se je sodilo samo nemško ali mažarsko. Ustavna pravica javnega zborovauja bila je teptana po tleh s pomočjo orožnikov. Nastali so zopet časi za Nemce, da izgotove svoje delo. Ali tu so pa naleteli na huu odpor. Cehi pod svojim voditeljem Riegerjem, 81o'enei pod Tomanom so se upirali vsaki nadvladi Nemcev. In med vsemi temi narodnostnimi boji je poskušal cesar posredovati; včasih se mu je posrečilo, včasih ne. Foznejša leta niso notranji položaj niti najmanje premenila. Dalo se je iicer narodom, kar jim je zagotovila ustava, vsaj po nekoliko —nikdar pa ne to, kar so zahtevali. Ko bi vse šlo po blagem mnenju cesarja, vsaki narod bi bil za-dobil svoje polne pravice. Ali na avstrijska ministrstva so uplivali različni — mogoče tudi inozemski krogi, da se niso nikdar zavedali 3vojib pravih nalog. K temu je,povrh še pritisnila mažarska nadutost in skrajno nasilje. Cesar je kot “USTAVNI VLADAH”, mi odločno zabeležimo to dejstvo, izvrševal svoje češarke dolžnosti, ne glede na desno redkokedaj se mu je posrečilo, ustaviti nadaljne mažarske zahteve, ker je smatral Ogrsko del svoje monarhije. Ul. Dasi prijazen vsem slovanskim narodom svojega cesarstva — vendar ni mogel v očigled veliko-nemškemu kričanju se do tega pripraviti, da bi dal češkemu narodu svoje pravo. Pod vlado grofa IToheiiwarta 1. 1871 izdala se je ona znamenita deklaraci ja, da se hoče pustiti kronati kot češki kralj. To so preprečili Nemci, in ne bi se zelo motili, da je v tem imel svoje prste Bismarck. Začeli so se zopet narodni bo |i v državnem zboru, ki só p" mnogo konstili vsemu slovanskim narodnostim,Cesar je, dasi pristni nemški Dunajčan, odobraval vse, kar bi bilo v prid slovanskim narodnostim.—; samo da ne bi škodilo Nemcem njegove monarhije. Glede Ogrske je imel pač svoje posebne nazore, ktere pa ni hotel izjaviti v javnosti — ali znani so povsod. Političen položaj je vedno zahteval, da se drži svojih d« dnih držav. Ako je tem za-mogel ustreči, je bil zadovoljen, ali ako so pa Alažari nastopili z novimi zahtevami, bil je razburjen —kajti po njegovem mnen ju so dobili vse, kar jim gre. Bismarck, kteremu gotovo tudi najhujši politični nasprotnik ne bo oprekal ženijalnosti in globokega spoznavanja ljudi,rekel je svoje-časno o cesarju Francu Jožefu to sodbo: Franc Jožef ne pozna drugega v javnem življenju, kot svojo dolžnost in to vrši do pičice. In kaj drugega kot izvrševanje dolžnosti ni zahteval tudi od svojega bližnjega. V marsičem je .bil popustljiv —samo da je imel mir v svoji veliki narodnostni hiši, --ali tam kjer mu je velevala ven ,da ne popusti, tudi ui popustil.Bil je pravi uzor miroljubnega pa tudi ustavnega vladarja. Sedaj,ko je zbran k svojim očetom, ko je rešenzemeljakih križevi» težav,sedaj se mora vsakdo, ki le količkaj trezno misli in kterega ni pevse zagrabila ona šovinistična norost, kot nektere hrvatske liste in ljudi v Ameriki, sedaj se mora vsakdo klanjati pied .častitljivo o-sebo cesarja— trpina na prestolu in reči: dokazati, da ni maierjelno bogastvo edini narodni idejal, za kterim je stremiti, pa tudi posamezniki so po drago plačanih izkustvih prišli do spoznanja, da se tudi v mednarodnih odnošajih ne sme kršiti nravnost brez vsake kazni. Vojna je morala priti in to v svoji ogromni celi svet obsegajoči podobi, ker bi bilo človeštvu zelo malo pomagano, ako bi samo uek-teri narodi in ne celi svet prišli iz nje izčiščeni. In baš ker se ni bilo mogoče izogniti vojni, mora nastati mir iz naravnih potrebščin. Ako hoče svet ozdraviti od grozovitosti vojne, potem ne sme biti mir umeten, nikakoršno delo prigovarjanja. Zel ja po miru se mora iz sic narodov izcimiti z elementarno silo, In ne sramežljivo in s praznimi izgovori, ampak odkrito m odločno. To ne sme biti mir lažnjive diplomaci je —to mora biti mir poštenega srca. Že so mnoga znamenja za to, da je začel tak pošten mir dobivati nekoliko tal v srcih. Pač ne v srcih angležkih državnikov, ki noče je priznati niti najmanje možnosti za mir, in ko bi se smelo verovati njihovim besedam s kterimi pa v resnici prikrivajo svoje prave misli in čutila, potem ne bodo zavezniki preje utaknili krvavi "meč v nožnico, dokler ne bodo nosili krvavo nemško kožo, odreno na meh, po londonskih cestah, in tudi na Fraiieozkem je zelo težko, vsaj na zunanje, iz vročekrvnih po maščevanju kričečih tolp napraviti mirne, človekoljubne množice. Počim pa tedve vodilni kulturni državi prav na glas kričite, se Rusija vedno bolj zaveda, kaj ji je edino prava pot in tega tudi ne prikriva. Na Ruskem,kjer so dose-daj kovali lažmiva poročila o zmagah, ki so zamogla celo z anglež-kimi poročili tekmovati, so zadnje tedne sklenili z resnico nekako zvezo, sicer ne iz odločne ljubezni do resnice, ampak ker so začeli uvidevati potrebnost miru ter menijo, da je treba narod jih to ^pripravljati. Značilno je pa da se ravno tam, kjer so iz najbolj nizkotnih in zavržnih uzrokov stopili v vrste zaveznikov, da se ravno v Italiji z za današnje razmere presenetljivo odkritostjo kaže na to, da je ni možnosti, dobiti zmago in je zara-ditega potrebno, skleniti mir. Minister zunanjih zadev Sonni Bilje mož— kakoršnih se rodi I n0, ki jez svojim med tem odsto- V stoletjih le malo takih! Ali je svetovni mir na vidiku? Danes bi moralo biti že celemu svetu jasno, da ni imela živa duša na svetu moči, zabraniti vo|no. Kakor se ne more zabraniti dežju, da pada iz oblakov, istotako se je moral oblak, ki je ležal nad Evro po, izprazniti. In kako zelo so se tudi grozote vojne ustavl jale na videzno višjim namenom človeštva —je bilo dejansko ravno nasprotno res—V resnici bo iz vojne se rodilo novo človeštvo z plemenitejšim i življenskinn nazori in poseono bo oni materjalislični duh,ki leži ali je ležal vsaj dosedaj kot mora na človeštvu ter pognal vojni stroj v tir, na boiiščih se izkrvavel in končal. Nehote in nevede je An-gležka, ki je osobito bila v sponah tega materjalizma. pravo imela ko je izjavila bolj mirnim državam sveta, da se vrši ta vojna za najvišje namene, za najvišje ide-jale človeštva. In dasi m dandanes mkakoršne-ga dvoma o izidu vojne, bi bila ’’o ] na človečanstvu tudi takrat koristila, ako b> se zmaga končala z razrušenjem centralnih vlasti.: Nove in bolje nravne vrednosti so uže nastale in celo tam, kjer se branijo to priznati in kjer so hoteli z vojno ravno nasprotno doseči, celo tam se čuti bližajoči se novi in bolji čas, plapotanje njegovih snežnobelili poroti.Narodom so ie moralo šele z potoki človeške krvi plim tovarišem Calandra edini zakrivil brozprimerno izdajstvo na trozvezi in za ktero bode moral pred sodiščem zgodovine sprejeti popolno odgovornost, se je sedaj, ko ga ga je začela peči vest, zopet zdramil, da vidi čisto in golo resnico. Njemu nikakor več ne ugajajo one bojevite besede, s kterimi se nadelajo v Parizu in v Londonu goljufati samega sebe mi celi svet, On je začel torej tudi svoj narod pripravljati na potrebnost miru. Brezžična brzojavka iz Dunaja je poročala, da se Sonniuo resno peča z mirovnimi mislimi ter odklanja na zelo previden način ba-harske fraze angležidh državnikov. Sonnino se je baje tako izrazil: “Nasilnp, povse neopravičene besede v gotovih govorih naj bi vzbudile med svetom mnenje, da nosijo zavezniki uže zmago v svojem žepu.” Rekel je nadalje :“N iti en državnik bo jujočih se narodov m v sedanjem času v položaju, staviti zahteve, ktere mora ta v]a;la nepogojno sprejeti, kadar se bo sklepal mir. Prenagl jenih čenčari| je bolje se ogibati, da se ljudstvo ne moti ter meni, da imajo zavezne države uže zmago priklenjeno na svoje zastave. Izid silnega bojevanja,ki se je začelo sedaj v Romuniji bo edino odločeval, ako bodo mirovni račrti v teku zime zamogli dobiti pravo podobo. Središče vojnih o-peracij se je sedaj na Balkan preložilo”. In to je rekel Sonnino ob času, ko biti orožje centralnih vlasti od zmage do zmag-, od us- DRUŠTVENI OGLASI. Društvo sv. Jožefa št. L S. K, P. Družbe na GAUJMETU. Uradniki za leto 1916. Predsednik: Math Prebilič. Podpredsednik: Lois Gazvoda. I. taj. in zastop. : Matt Straus. II. taj, Jos. D. Grahek 2401 li. St. Raymbaultown. Blagajnik ;Mike Klobnchar Calumet. ödbornikiza 2 leti: Math F.Ifobe. John Gosenca, John D. Judnieh, John Lamut Odborniki za eno leto. John Z. Kure, Jos. Mishica, Frank Vesel. Jos. W. Sneller. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; za Yellow Jacket M. F. Kobe za Tam. in Tam. No, 5, John Lamut za North Tam. in Junior, Mike Filip; za Laurium, John Vidosh; za Raymbaultown Jos. D. Grahek ; za Oseeoia. John Pechavcr; za Swedetown, Math Likovioh; za Red Jacket Shaft, Louis Srebrnak; za Blue Jacket in AL bion, Martin Umek. Društvo ima svojo redno sejo ysako trètjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ke1- bode ,to le v vašo korist. Kdor hoče pr._ opiti, naj se ogiasi par dni jired sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potre':uo K obilnemu priacopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J. v Calumetu. ima svoje redne mesečtj seje vsako drugo, nedeljo \ mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv Jožefa. Uradniki za leto 1916 Predsednik, Mihael Majer e Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, John R. Sterben.. Zapisnikar, Math Prebilich Blagajnik, Marko Sterk. OĐBORNI Izal John R. Sterbenz, ml., P,:: 'i\ Sp tiar, George Kotze, ODBORNI Izaa t Martin Majerle, Paul K. Mscho:: c Math Prebilich. Poslanec in maršal: Math. F, Kobe; Bolniški obiskovalci. Za Red, Yellow, Blue Jacket in Newtcn: Paul D. Špehar, (210 — 5 cista v prodajalni). Za Laurium: Mihael Pernšič. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: John Peča ver. Za Tamarack, Tam. st 5, North Tam: Paul K. Madronich. Za Swedetown': Math.Likovich. K obiinemu pristopu vabi ODBOR SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v . cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1916. Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: John Z. Kure, 4225-1 lth. St. T. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: John Shuttle No. 8 Maple St. Tamarack. Blagajnik: Jos. Oorshe, 4353 Pine St. Za Red Jacket, .Blue Jacket, New Town fellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown• John Shutte No. 8 Maple, st Yellow Jacket. Za Osceola: Jos. Bahoi#, Store St. K obilnemu pristopu vabi TDBOR Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaela na Calumet. Midi. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, Louis Gazvoda. Podpredsednik, Andro Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gumbač, Anton Miklich, John Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anten Muhich, John Iler. Vratar in maršal, Frank Pavlich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red Jäcket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumbač. 4321 Acorn St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj čim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na 83.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu! K obilnem pristopu vabi ODBUR. Društvo sv. Cirila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v pro storil, dvorane slovenske cerkve sv Jožefa. Uradniki društva so za leto 1916. Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John Ilenič. Drugi taj. John D. Zunich Blagajnik, Mike Zunich. m L ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Lukežic, John Gosenca, Jos. Šuštarič, Jakob Mušič. ODBORNIKI ZA 1 LE TO. ourij St.erk, Peter Zunic, Martin Straus, Frank Pavlič. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John Ilenič, 817 Scott St., Jednota placa v slučaju bolezni $1.00 na dan takoj od prvega dne. Za izgubo ene roke ali en« noge 1400.0(1 Za izgubo enega oka820).0(>. Za izgubo obeh rok, nog ali očes 8800.00 V slučaju smrti plača članom (icamj prvega razreda $1000 drugega razreda $000. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svojo bolezen pismeno naznaniti isti dan, ko zbolijo. K obilnem pristopu talli ODBOR. podporno peha do uspeha in se ne samo v Rusiji ampak sedaj celo na Angleškem smatra usodo Rum unije uže zapečateno. Nikakor ni treba bi ti fantastičnim, ako se vidi kako hitro bodo padle spone od rok zvezanega in uklonjenega mirovnega angela” In kdo ve, ako ne bodo zvonovi, >dlar” tajnoat. Bač ne' za Iku armado, ki je uže devet 'di angletkih “ncšasti” ali '‘di ali p3 n ničila. * * * * * ^'inieijaka eksplozija v u stane Rusijo nič 'ül 810 rodjonov rubljev.Zo- Dobro čuvani javni interes. Gotovo je v javnem interesu, odstraniti vsako bojazen glede kakovosti pril jubljenih zdravil. Mnogo ljudi je čulo o učinku vojne na razna zdravila. Trmerjevo ameriško zdravilno grenko vino ne spada med ona zdravila, na ktera upliva krvava vojna. Njegova sestava je bila predložena in potrjena od vlade Z. D. v Washington c~> D. C. m izdelovalec se je mora strogo držati. Vsako poslabljenje bi'bilo kršenje sestave, Trinerjev laboratory ni'nikakor prizadet, ka ko dolgo bo trajala vojna, ker zaloga prve vrste zdravilnih grenkih rastlin in izbranega čistega vina le več kot zadostna: ker se je preskrbelo za vse slučaje, ne glede na stroške. Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino izčisti želodec in čreva, pomaga prebavi, popravi slast ter o jaču je živce in telo. V lekarnah. — Kakovost vseh drugih Trinerjevih zdravil, (Lini ment, Cough Sedative i.t.d.) je ista, kot je bila poprej. Jos. Triner, izdelujoči kemik, 1333 — 1336 E. Ashland Ave. Chicago, 111. Pl site nam v svojem maternem jezi ku. V slučajih, v kterih ni treba osebne preiskave, vam bode dal naš zdravnik takoj svoi svet. —,“Feed America first?” — lira ni Ameriko na j prej, pravi konven cija Ameriške delavske federacije. Konvencija je sprejela resolucijo, v kateri se poživlja predsednika Wilsona in kongres, ki se bo kratkem sestal, da se prepove na dalje izvažati žito in nekatere druge potrebščine, katerih je pričelo zadnje čase vidno primanjkovati v Ameriki in vsled česar se je celo bati da bo prišlo do lakote. Resolucijo so predložili delegati pleskarske unije. — Sprejeta je bila enoglasno. Govorili so trije. Joseph D. Cannon je držal najpomembnejši govor. Rekel je: — Jaz imam tukaj par izrezkov iz časopisov, ki izhajajo na raznih koncih Združenih držav. V teh člankih razpravljajo o stališču Združenih držav glede prepovedi na izvoz in glede izvoza iz te dežele dvugam zlasti vojskujooim se evropskim državam. Da Združene države so zelo napredovale komercialno in naši eksporti so velikanski : samo iz New Yorka gre na dan za $10,-000,000 do $20,000,000v Evropo. O vsem tem rezpravljajo naši kapitalistični časopisi, toda niti besede ne zinejo, kaj bi s temi 100.000. 000 ljudi, ki sovnevarnos-ti, da jih obišče lakota. Zadn ja poročila se glase, da je tukaj sklenjenih kontraktov za 400.000. 000 bušljev žita. Pridelalo se ga je šeststo iniljonov, tora j nam ostane samo še 200 iniljonov, medtem ko ga je treba 525,000-000 bušljev, da ni. treba ameriškemu ljudstvu trpeti nobenega poman] kanja. Tukaj tora J jasno vidim, kam nas bo to privedlo. Delavci bodo troeli, drugim se ni treba bati. Ba to ne velja samo za žita, temveč za vse, za vso, hrano, za obleko in za kurivo. Ako se takoj ne izda prepoved na izvoz, se ho dežela kmalu nahajala v najbolj opasuem položaju. Tukaj je 100,000,000 ljudi, katerim preti lakota. In zakaj to? Pravijo, da to treba raditega, da bo dežela v trgovini s tujimi deželami napredovala. Hvala lepa za tako trgovino! Jaz bom zaklical; ‘Feed America first!”, potem šele one na oni strani. Mi hočemo da se kaj naredi v tem oziru. Ali hočemo, da se izda prepoved na izvoz. Ameriška de lavska federacija naj danes reče onim, ki imajo v svojih rokah narodno blagostanje in bogastvo: — Tako daleč ste nas prignali, dalje nas ne boste! Zahtevajo prepoved na izvoz. Baltimore, M d.,'25. novembra. K smrti cesarja Franca Jožefa. Dunaj, Avstrija. 24. novembra. Dozdeva se kot bi Dunaj pozabil na svetovno vojno. Smrt cesarja, ki je bil tako zelo priljubljen med avstrijskimi narodi, je povzročila veliko žalost. Celo mesto Dunaj je zavito v črne zastave. Ameriški časnikarji, ki se tukaj mudijo, pravijo, a a je to žalo vanje avstrijskega Dunaja podobno žalovanju ameriških mest, ko je unirl veliki ameriški predsednik Abraham Lincoln. Orne zastave plapolajo tudi drugod ne samo po Dunaju. Ne samo javna in državna poslopia so ovita s črnimi zastavami, tem več ni skoro dobiti nobene privatne ali trgovske hiše, iz katere ne bi vesela črna zastava.) Več ameriških časnikarjev je danes prišlo iz Berlina z brzovla-kom. Niso se mogli skoro načuditi veliki potrtosti, ki vlada po mestu. Najbolj stiska srce otožno zvenenje. Zvonijo že od ta k rat, ko je umrl vladar. Kolikor je dozdaj znano, se bode vršil pogreli v torek. — V ponedeljek zvečer ga bodo prenesli iz Schoenbrunoa v «tvorni grad, od koder se bo naslednji dan vršil pogreb do kapu- cinske cerkve. Natančen pograni pogreba dozdaj še ni znan. (Pogreb se je vršil še le včeraj.) Prizori pri mrtvaškem odru. Dunaj, Avstrija, 24. novembra. (Sledeči dopis je poslal Mr. Cyril Brown, časnikar od “New York Tiiiies-a”. ) — Ko sem se vozil proti Schoen-brunnu, kjer leži truplo cesarja Franca Jožefa so še vedno otožno zvonili. Proti cesarskem gradu je vrela velikanska množica, peš, v kočijah in avtomobilih, - vse je hotelo videti umrlega vladarja na mrtvaškem odru. Dovoljeno je bilo tudi meni. da sem ga videl. —V črni sobani je oder, okoli katerega klečijo nune s povešenimi očmi in ustnice se jim premikajo, molijo za nmr ega kajzerja. Po kotih so razni princi, visoki uradniki, diplomati, cerkveni do stojanstveniVi in vsi šepetajo.— Zdajpazdaj stopi kak dosto janstvenik k njim.Prisotni ga pozdravijo m govorijo žnjim par besed.Prišle poklekne pred oder in moli za njegovo dušo. Bred gradom stoje pa močne straže, pn katerih se mora vsak legitimirati. Pred palačo se gne- ni jeno pivo med rojaki je gotovo od nas izdelano PARK PIVO. Najfinejša namizna pijača je naše kk tejo velikanske množice, toda nobenega hrupa, temveč mir, stiska dušo. ki Ruski ministrski predsednik Stuermer je resigniral. Petrograd, 24. novembra. — M. Stuermer, ruski ministr-predsednik, je resigniral in na njegovo mesto je prišel Aleksander Trepov, prometni minister. Že dolgo se je pričakovalo, da bo ministrski predsednik Stuer-mer resigniral vsled hudega boja med vlado in narodno dumo. Njegova resignacija je pripomogla, da se je to nasprotstvo mirnim potom rešilo, da ni prišlo do kakšne še bolj resne krize. Nikakor ni mogoče preveč preceniti važnosti velike zmage ruske dume, ki jo je dobila nad vlado. To je prvič v zgodovini, da 36 se je vlada uklonila ljudski volji. Javno mnenje v Rusiji je zdaj za-tri umfi ral o nad reakcijo. Časopisje je z zadovoljstvom pozdravilo imenovanje Trepova, ministrskim predsednikom, češ, da je to prvi dober korak, kterega je car storil, in da je to prva točka na programu, katerega so sestavile današnje politične potrebe. Kot pravi “Reč” je to prvi slučaj, da je bil kaki ruski ministrski predsednik prisiljen resigmra-ti vsled pritiska od strani dume. Duma je dosegla svoj glavni namen, -—pravi “Reč” —toda s tem še ni rečeno, da je treba zda j z delom odnehati oziroma prekiniti. Treba je iti napre| in napraviti še druge izpremembe v današnjem kabinetu. Dozdaj je odstranjena le glavna oseba; čim prej treba odstraniti še ministra za zunanje zadeve. Drugi časopisi se izražajo nekako ravnotako, le v drugi obliki-deš, da ni še vse * redu in da je treba napraviti še nekaj izpre-iiiBtnb. Izdan je bil ukaz, s katerim se je iazpustilo dumo do 2. decembra, ko se bo zopet lahno sestala, nakar se bodo pričela posveto veiija med raznimi voditelji v dumi in novim ministrskim predsednikom. Posvetovanja se vrše že baje zdaj in mnenje je, da bo prišlo do polnega sporazuma med vlado ih dumo še do 2. decembra. A. Trepov spada h kunsera-tivni skupini. Dn je imel vedno zelo visoka mesta v državnih službah. Elite Pivo” v steklenicah. Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svoj^posel. Poslužujte se toraj našega piva in dajte nam mnogo naročil. Park Brewing Co. LAURIUM, MICH. Phone 221 MATT SUSTARICH, Mgr. wr»mM»Hn»iiw» JAKOST, ORGANIZACIJA, POSTREŽBA. I + * * « * * 4* * * * * * * * * * * 4 Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega. Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas- Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku. prag 11 MmsI State Savings Bank LAURIUM. MICH. S3R-. »J. A. Minnear & Co. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. DR. RICHTERJEV PAIN EXPELLER za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-GIJO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavitek, ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko- 25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od - A.D RICHTER & CO., 74 Washington St., New York. PIJTE PARK IN ELITE PIVO. Izkaz o stanju z dnem 17. novembra 1616- Skrajšano iz poročila na preglednika denarnega prometa. PEMOŽENJE. Posojila in diskonto......................................$453,226.61 Zadolžnice 2. D,, druge zadolžnice in delnice.............. 216,763.00 Zadolžnice za varnost vlog v poštnih hranilnicah----------- 6,000.00 Posestva in oprem......................................... 79,750.00 Druga lastnina.......-......-..........................• • ■ • 2,219.20 Dolg blaSajne Z. D. ... .................. ................ 5,000.00 Gotoyina na roki in na bankah. ........ .................. 245,128.36 $1,008,087.17 DOLGOVI. Glavica..........................•........................$100,000.00 Prebitek_____... ........ ............................... 25,000.C0 Nerazdeljen dobiček_______________----------- ..........33,931.87 Rezerva za obresti hranilnih vlog ........................ 3,000.00 V prometu ------------------------------------------------- 100,000.00 Vloge .. .....................-........-........-........._746i155;30 $1,008,087.17 PRVA NARODNA BANKA V LAURIUM. Odprta vsako sobodto zvečer- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. MINNESOTA. Ely. Ta se uže vse prav neva, ponzrpčila je to sodnijsko povelje Interstate Ore Co. ki ima velike rudnike v tej okolici. živahno pripravlja na mestne volitve, ki se bodo vršile pod novim charterjem mesta Ely dne 19. decembra t.l. Kot kandidati za župana se imenujejo Matt Mc Maham, 1. C. Cox in M. J. Murphy, za mestne , Varesine (aldermen) med Slovenci G.L. ßrozich in Frank Jenko. Pod novim charterjem dobival bo župan letne plače $300, aldermani 'Oa po $200. ' — Minuli četrtek je Jos. Thir-hovich od tu žagal les z mašino. Prijel ga je pa neki jermen, ter ga vrgel na žago, ki mu je odrezala desno nogo prav nad členkom, tako da je je držala samo koža od zad. Prepeljali so ga v bolnišnico. ILLINOIS, Joliet. iShipman Chisholm. — Glasom pravnega mnenja, oddanega od C. E. Adams, pravne-ga zastopnika countyja St. Louis je oni del davčnega proračuna, ki določa $10,000 za vzdrževanje parka, protipostaven ter je o tem obvestil tukajšnji občinski svet couuty-racnnovodja Cdm Halden. — Shenango Furnace Co. je izjavila, da bode tudi ona istotako zvišala plačo svojim delavcem kakor druge sosedne rudniške druž be. V tukajšnji in v okolici Hibbinga dela sedaj za Shenango do 700 mož ter se bo to število tekom zime pomnožilo. —. Oliver družba začela bode takoj z odkrivanjem onih delov — G. John N. Pasdertz, naš dobro znam trgovec in vrli rodoljub, je bil zopet izvoljen direktorjem ali ravnatelje m jolietslte trgovske družbe (Retail & Merchants’ Association) na njenem letnem zborovat) ju, ki se je vršilo v dne 14,.t,m. Čestitamo! — Ob tej priliki naj še omenimo, da si je g. John N. Pasdertz pred kratkim kupil lep nov avto in je tako pomnožil že prav lepo število slovenskih avtomobilistov v Jolietu. ozemlja, ki so znani pod imeni Burt in Bliss lastnine in kfere obdaja Hartley rudnik. Hibbing — O.A. Remington iz Ribbings z svojimi sinovi in drugimi, organizuje novo rudniško družbo pod imenom “Elizabeth Mining Co.” Glavnica- družbe bo iznašala $50,000. Družba bode delovala ob Mesabe Range, kje— se pa ne javija. — E.W. Woolfau, ki ima med Kitzville in Brooklyn naselbinama 40 a krov zemljišča, bo isto razdelil v 40 lot po enem akru ter pušča sedaj isto razmeriti. Ub zemljišču vozita dve železnici Great Northern in Duluth, Missabe &hlonii-thern. — Oscar Mainquist je prvak med lovci na volkove, kajti v teku enega meseca je ulovil v svoja železa uže deset volkov. Poleg kmetijstva se peča z lovom na volkove in jih je v teku tega leta uže precej ujel. Ker dobi za vsakega volka, bodisi ustreljenega ali na — G. Jos. Stnkel, bivši mnogoletni faran naše župnije sv. Jožefa, ki je bil 1. 1894, izvoljen pr-vim predsednikom K. S. K. J., in ki se je posvetil v zadnjih letih farmarstvu v Montani,je prišel te dni k svojcem v Joliet, kjer ostane nekaj mesecev. Pred nekaj leti je ustanovil malo slovensko farmar-sko naselbino v Montani ob Great Northern.železnici blizu Harlema. Tam so zdaj naseljeni poleg g- Jos Stukla njegova dva sina Eddy in Gust, potem g- Jakob Plut z dru. žino, g. Jobu Zimerman z družino, g. Mike Wagner (Plutov svak)> Chicago. — Novo župnišče pri naši slovenski cerkvi je dograjeno in gotovo tako, da se bo g. župnik že tekoči teden vanj preselil.Cerkveni odbor si je z g. župnikom na čelu izbral res pravega arhitekta in gradbenika, ki nam jè postavil tako lično in okusno zgrajeno župnijsko poslopje, kakoršnego smo že več let potrebovali. Vsa čast našim požrtvovalnim faranom, ki so kaj pripomogli k gradbi te stavbe, ki dela sedaj kras in ponos 0 ' • vi _ naši slovenski cerkvi sv. Stefana. Kakor sečnje, se bo novo župnišče blagoslovilo dne 30.novembra, ali na Zahvalni dan. vsi iz Jolieta, in g. Jos. Mohar z družino iz Clevelanda, C. N jihova naselbina se imenuje East Cherry-page. Postavljene imajo bolj ali manj velike hiše z gospodarskimi poslopji,.zraven imajo vodnjake. Letos so imeli preveč dežja z nalivi, vendar je bila letina prav dobra. Med njihovimi, pridelki so lan, pšenica, oves, rž, ječmen in krompir. Vsega je bilo dovolj, pravi g. Stukel. —Izvrstno je uspela sobotna plesna veselica društva sv. Cecilije št. 12 D. S. D. Sternova dvorana je bila polna piesoljubnih fantov in deklet od naše fare da jih je bil o vesel je gledati te cvetoče in nadepolue parčke, ki so se poskočnih tiog vrteli v najlepšem redu do polnoči. Takle pošten ples pod vzornim vodstvom ne more izpriditi naše mladine, pa najsi kdo reče, kar hoče. drugi način vjetega $15 — je toraj uže ta mesec zaslužil $150. - Nashwauk- — Rudniki v tem okraju delujejo s polno silo. Hawkinsodkri-a nove sklade rude, drugi rudniki istotako. York, ki je nov rudnik, čegar lastnika sta Coates &Tweed se bode kmalu otvoril. Great Mor-tliern železnica ima svoje zemljemerce nadeln, ki merijo železniško progo proti novemu rudniku. — V Hawkins rudniku sta bila vsled prezgodnje razstrelbe raztrgana v koščke brata Gaino in Jožef Scalise, stara 42 ozir. 32 let. Razstrelila sta se dva sodčka s strelnim prahom. Buhi. — Tukajšnji občinski svet je dobil od okrožnega sodnika Martin Hughes povelje, da naj pove sodniji, zakaj se ne ozira pri tlako vanni cest na povelje istega sodnika iz leta 1914, kako je razdeliti trošite tlakovanja. Kakor se doin - naj- cest. — Cestne pometače nadomestijo stroji v Jolietu. Mestna uprava namerava v kratkem uvesti novejše stroje za pometanje Rotem izginejo s prizorišča nivi priletni možje z metlo in lopato, in skrbeti bo treba drugače zanje, kar mestna uprava gotovo stori. —Mestni zdravstveni komisar Robertson je minuli teden imenoval posebni draginjski lzpraše-valni odbor sestoječ iz deset članov. Ti člani so po večini profesorji in učiteljice raznih univerz, gospodinjskih šol. ki imajo važno nalogo študirati vzroke draginje in sestaviti primerna navodila in nasvete, kaj naj revno ljudstvo sedaj kuha in kako hrano uživa. Neka (zelo?) izkušena profesorica kuhanja priporoča ljudstvu repo, korenje in kolerabo. Zelja ne,— ker je predrago! Ob enem pravi da bi si ljudstvo lahko dosti pri-štedilo v tej draginji, če bi vži-valo jedila bolj zmerno in počasi. Tej izkušeni)?)profesorici svetujemo, da naj si skuha za zajtrek skledo korenja in naj zajtrkuje lepo počasi do večerje; videla bo m se prepričala, da njeni nasveti niso umestni za delavce, ki trdo delajo in imajo le malo odmora za svoje borno kosilce. urad. Kompanija je bila že tožbo vložila proti posestniku h iše. Mr. Prucha je tako uspešno pomagal in prepričal kompanijo, da je ta človek plačal vse, tudi material, da ja komapnija ustavila tožbo proti njemu. In takih slučajev se več zgodi. Ker je tak urad tu v mestu, poslužite se ga, kadar potrebujete kake pomoči ali nasveta. — Umrl je Simon’Dežman, rojen v Lescah na Gorenjskem, stanujoč na 54 cesti. Zapušča vdovo in hčer, pri društvu ni bil nobenem . — Včeraj v sredo se je pones'-čil v tovarni John Hribar stanujoč na 55. cesti. Tisoč funtov teže je padlo nanj, prepel.)ali so ga v St. Clair bolnišnico, kjer trpi hude bolečine. CALUM STATE; BAN CALUMET STATE BANK BUILDING Glavnica $ I0o Preostane« $ Sq Pošiljamo denar na vse strani sveta dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Bani URADNIKI. Thomas Hoatson ’ Preti. Joseph W. Seiden,Podpreti Ed. Ulseth, Podpre d. F. J .Kohlhaas, Blagajni) Walter Edwards, Pom« Glej 8. stran. AKO HGCEŠ KADITI dobre smodite kupi si smodi “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega havanskega tobaka od THOS. ENTEMAN 400 — Pine cesta —/mana vclettgovina Montgomery Ward and Co. je sklenila minuli teden z neko družbo najemninsko pogodbo za šest velikih skladišč ob Ashland Ave. in 39. cesti. Pogodba je narejena za dobo 25 let; letne najemnine bo plačevala goriomenjeua veletvrd-ka $240,000 ali skupaj 6 mili jonov dolarjev v 25 letih.Nova skladišča bodo pa veljala $1,750,000. Vsakdo izmed teh skladišč bo zavzemalo 30,000 «tirjaških čevljev prostornine v notranjosti. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori H- P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tei- 678 W- Calumet, Mich Slovenski čevljar ANTON FAJON. naznanja, da je otvoril svojo o-brt v hiši st. Ilir,—17. cesta nasproti slovenske tiskarne. Priporoča se blovencem v obilen poset ter jih zagotovi ja dobrega, zadovoljivega dela. Svoji k svojimi Za božič-V aso sliko! Posebna pozornost se daje ženitvanjskim skupinam.Do-govorite se z OHIO. Cleveland. — “Potres” je bil baje občutiti v Jolietu in okolici v soboto popoldne, tako, da so zašklepe-tala okenska stekla in zarožljali krožniki po mizah. Najbolj so občutili “potres’, na hribcu v jugozapadnem delu mesta in po visokih poslopjih v sredini mesta. — Premog se je tako podražil v zadnjih dneh, da ljudje po pravici godrnjajo. Pridni ’ rudarji so na kopali dovei j premoga po bližnjih illiuoiskih premogovnikih in vendar premoga primanjkuje v .Jolietu. Kdo je kriv? Gotovo sokrivi tudi vsi tisti,ki tržijo s premogom. Kajti skrbeti bi morali, da imajo v svojih zalogah dovolj premoga. Ker ga pa nimajo dovolj, kakor pravijo, pa navijajo cene premoga uprav po oderuško. V tem se odlikujejo zlasti nekateri premogo-tržci, ki se ravnajo po geslu “get-quick-rich”, a pri tem ne pomislijo, da tako delo ni krščansko. Trdi premog so prodajali zadnji teden po $9.75 Jo $15 tono; wil-rningtonski premog po $5 do $(i. in pocahontaški premog $7 do —City immigration Bureau, tirad za naseljenike. V mestni hiši —City Hall najdete urad, kjer se bode podelilo neizkušenim naseljencem, nasvet in pomoč v razilič-nih zadevah in to brezplačno. Tam je'nastavljen Mr. Brucha, ki je Celi, in «e lahko ž njim zmeni v vseh slovanskih jezikih. Tako nam poroča ta urad o dveh slučajih, ki jih je obravnaval pred kratkim. Nek mož je umrl spomladi in zapustil ženo in 6 malih1 otrok, naj-starši sin je bil šestnajst let. Rojen je bil v starem kraju. Žena ni imela nobenih dokumentov, da bi dokazala sinovo starost, pred šestini j.-ti m letom ne ame na delo in vendar je pri ubožni družini ta-ko potrebno, da bi vsaj en otrok kaj zaslužil. Vdova je šla na ta naselmški urad in temu uradu se je posrečilo, da je prepričal šolsko oblast, da je fant star šestnajst let in fant je smel na delo. in je zdaj na veliko pomoč svoji materi. Drugi slučaj Nek J. si je kupil hišo kjer ni bilo ne odvod ilnili cevi (sewer) ne prostora za kopati. Najel je plumberja, ki je delo izvršil iu mu plačal za delo m za material, Kar pa dobi od kompanije, ki je dala material, račun, da mora njej plačati material. Plumber namreč ni plačal računa pri kompani|i ampak je vtaknil THE KUKKONEN STUDIOS 414-5. cesta-318 Quincy cesta CALUMET. HANCOCK. Okviri za slike in povečanje slik. HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon denar v svoj žep. Ta mož ni šel l< John Gašparovič 316 -■ 6, cesta. Telefon 633 M. DEBELI LJUDJE POSTANEJO SEDAJ HITRO TANKI. Bodite zmerni v jedi, dihajte globoko in jemljite Tassco. Debeli ijudje, osobito oni od 10 do 30 funtov nad navadno težo se bodo zanimali izvedeti, da zamo-rejo lahko znižati svojo težo brez stradanja in utrudljivega vežbanja. To se zamore najbolje učiniti z zmernostjo v jedi, tako da ne bodete preobložili prebavne organe, z dovoljnim uživanjem svežega zraka, globokim dihanjem' in ako vzamete Tassco štirikrat na dan. Tassco zamorete dobiti v vsaki lekarni v tabletah po 5 grain, vzemite eno po vsaki jedi in eno pred ko grčste spat. Ne stanejo mnogo, so absolutno neškodljivejše lahko vzaihejo ter pouzro-čijo, da se zniža tolšča, kjerkoli se je nabrala. Nekoliko dni rabe vam bo pokazalo znatno znižanja teže, ineso bo pokazalo znatno znižanje teže, uneso bo postalo trdno, koža gladka in zdravje v obče zboljšano ; vasi ko raki bodo postali bolj lahki in celi život lažji ter obče razpoloženje bolj veselo. advokatu* ampak na lS’ a sel n iški j Najbrže bodeteiznašli, dato je kar vara treba, Vsakdo, ki ima 10 do 20 funtov nad normalno ^težo. naj gotovo poskušaš tem zdravljenjem. PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na rokil Calumet Brew. Co, Pine St. Tel. 274 - Chas. Lenk, manager, h OBJAVA. okolici m naznan jam ; Slavnemu občinstvu v Calumet ljudno, da se bodem z dnem 15. novembra t. L preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer jeC sedaj izvrševal gosp. Frank H- Schumaker svojo mesarsko obiC vogal šeste in El m ceste. Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj meet obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmoderr mesnica v celem mestu- Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz v; dolgoletna naklonjenost- Spoštovanjem John Muvrin PENINSULA MEAT MARKET Calumet. ♦ ❖ t ♦ * t * ♦ t t t ♦ ♦ * ♦ ❖ ♦ ♦ * Našim rojakom najbolj pri= ljubljeno pivo je BOSCH=EVO RIVO Posebno dobro je Gilt Edge Pivo »s Pravilno varjeno. Priljubljeno povsod, kjer se rabi. Bosch Brewing Go- lake linden, mich, t ♦ William Fisher, MIROVNI SODNIK UN JAVNI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravni poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti. ZEMLJA SE EREM1KA, ISTOTAKO VI PRI KEGLJANJ Kegljanje stori da se gibljete in z vami vsaka mišica vašega tei Uouzroča daste med celo igro živahni od začetka do konca. Poleg je kegljanje eden najbolj znanih športov v hiši. „ Mečite kroglo iz mineralita vsaki dan za nekoliko iger ali kadar cas pripušča in prepričali se baste. Pomislite to! Imate šest najfinejših kegljišč v severnem Michig na kterih zamorete igrati. Imamo tudi zelo delavne in uljudne dečk postavljajo keglje in vam bodo izvrstno postregli. Posebno so vabljene gospe, da pridejo ter se uče kegljati Naš telj vas bo podučeval. VAŽNO ZA KEGLJAŠKE DRUŽBE Nasa kegljišča si zamorete rezervirati ako pozovete po telefonu ™Z"fT°Spe ' VSald dan- - Za Posebne družbe telefonirajte 132 KEGLJANJE - NARAVNO ZDRAVILO ZA NEPREBAVNOS' “THE CUBS’ ZDRAVSTVENA TOVARNA LEŽEČA V SREDI RED JACKETA, NA PETI CESTI. GOODRICH WHITE ‘HI PRESSI SHOES/-'’ 1 i obN,^ Ko bi telitaliVj 198 fun= tov ter nosili škornje vsaki dan osem ur - - ter ne bi mogoče zamogli ku= piti čevlje, ki bi trajali en mesec — in potem bi poskušali “Hipress, nosili jih osem ur na dan skozi SEDEM MESECEV, uštevši nedelje in še ta= krat ne bodo raztrgani — Smo prepričanja, da ne bi bilo za bodoče nikako vprašanje, ktero vrsto škorenj boste kupili- Ta, ki jih nosi kot gori rečeno, je Hans Jensen, delavec pri sesalki (pumpman) v LeacLille, Colo. in on je samo EDEN izmed tisočev rudar= jev, ki SKUŠAJO vsaki dan, kako daleč naprej so White “Hipress” od drugih navadnih čevljev. Edini škornji, izdelani iz novega KAVČUKA Za AUTO uliti v EN SOLIDEN KOMAD. Podplati so TRAJNEJŠI KOT JEKLO. Ogibljite se ponarejanj = pristni i« majo v RDEČO CRTO okrog vrha. Prodaja se pri 38,000 trgovcih. I Prihodnji par vrhnih čevljev iz kav- Goodrich “STRAIGHT-LINE” Dvakrat tako dolgo se nosijo. The B. F. Goodrich Company. Tovarne: Akron. Ohio. Izdelovalci znamenitih Goodrich Auto obročev, “najboljih za dolgo pot.” —Oj F sooft \ Indijanci. Spisal Rado Murnik. (Dalje.) “To je vse en pes!” se je oglasil deči Sarafan, najmočnejši od rseh. Več pa tudi ni povedal, am->al< mirno usmajal vogal kruha- Io je pa zbodlo tovariša Drago-'iia Milavca ali “Krvavega ćuka”, ■1 Je bil po svoji odločnosti kmalu prišel v ime za enega prvih Iti d i — ancev. ‘ Zdaj sem pa že sit zborovanja! |e žaren taci 1. “Tako se že ne gremo. Sklenimo vendar že enkrat al 111 stopimo na bojno stezo! ^Lajnji čas, da s- olepšamo.paso-Ves skalpi' Sicer pa res ne dose-čelno prave slave! To niso igrače! ^ as brat je govoril.” !l> 'ea idee od jeze počepne vročekrvni Ćuk na hladna tla m °"^00 Lisjaka s budim pog'edom . •Di Trepisavček se ni dal tako J*lepH ugnati v koz|i rog. 4 "Kakšnega krokarja sem '•okati!" 8t) je |edal. Tudi p8Jak ima za hlač |do8ti slišal Zviti mm jermenom prostora za različne skalpe! a to ne gre kakor bi pihnil' To 'u bilo napak! Krvavi Ouk naj o čveka tja v en dan, temveč naj ^ °či naširoko in pove. kje je sovražnik, ki ga naj mi. .” 1 ' lHb besedah se je Lisjak ekl|iU Jirstom glave nad des- 111,11 ušesom in eijob robu je hud junak, ki mora pred njim obledeti vsak Mingo! Glava mu je jasna ko beli dan, in rad posluša vsakdo njegovih svetov ob zboro-vem ogn jišču. Pa tudi Krvavi Ćuk je velik mož, in noben veter ne raznese njegovih besed. Oba sta imenitna; čemu naj bi ostala megla med mladima sokoloma? Nikar naj torej ne obračata obrazov ta na levo, drugi na desno, ampak glejta'se prijateljsko! Ne bo nam treba več dolgo hraniti puščic v tulili. Takoj pove Veliki Glad nekaj, kar bo godba ušesom mojih bratov! Postavite kol!” V. Ob kolu muk. Kmalu so našli objestni divjaki pripraven kolić in ga zapičili, v kanalovo mrežo ne daleč od vigva-ma. ‘,‘Pač ima naš narod več sovražnikov, nego je listja na drevju, j ) ti c pod nebom in bivolov na ddot ve nad itro naredil kros: las. , )nbovi so se razburili- Že je r j. ,° Za80.Ìano strupeno seme raz-° s. in bližaj ae je velik trenutek. iĆ'Tačaa Pa Je vstal Veliki Gal. ‘8i 'ZteS"il desnico izpod prt po-. 10 g l^nsprsiinzačeJ: bratje v Manitu! Poslušajte, ur' ^ P-a'i Veli ki Gad! Zviti Lisjak % & prerijah”, je dejal Veliki Gad. “Enega izmed teh zoprnikov pa nam |e dal veliki duh v roke. P re Cej privežemo ujetéga belikožca ob steber muk, da vidimo, kako zna «zaničevati bolečine!” Po teh besedah pa je odhitel Veliki Gad sam v skladalnico in jiri-nesel žrtev iz lo gredicah. Za njima pa se zapodi to!jih neučakanih Indijancev po mladih nasadili. ( Dalje sled I.) Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja po najnižjih cenah PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DOLARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Caiumetu. USTAJSOVLJESA LETA Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Brings, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Zelo draga je puška Pouev za pečenko, ki jo sama maže. To je, kar (e potrebno v vsaki kuhinji.To ju ponev,| Vpreženih je bilo 15 volov, ki so komaj vlekli težke vozove, polne zlata in srebra, orožja in dragocenih svilenih oblačil. Naivažnejči čin Erikov pa je bila osvojitev avarske prestolice v Panoniji— današnji Ogrski --ka. mor si ni upal noben, sovražnik, odkar pomnijo ljudje. To zmago si je izvojeval mejni grof furlanski s pomočjo hrabrih Slovencev pod zastavo odličnega vojvode Vojnimira Koroškega. Koroški in kranjski Slovenci so se prvi izmed vseh plemen “Vz hodne marke” sprijaznili z razširjajočo se močjo Karla Velikega ter s solnogra.skim pokristjanjevanjem. Pesem kasnejših dni nam pripoveduje o vojvodi koroških Slovencev, Ingu, ki je pridobil velikaše in plemiče svoje dežele za krščanstvo na ta način, da je po vami na slovesno pogoščenje svoje že krščene kmečke podložnike ter jih pogostil iz zlatih posod, medtem ko so morali trdovratni pa-ganski plemiči obedovati pred vratini s pasjimi pastirji. Pravijo da je s tem pogoščenjem logovi m v zvezi kasnejša, več stoletij stara navada, da so koroške kneze ali voivode nameščali kmetje naslav-noznanem gosposvetskem polju na kamenitem knežjem prestolu. (Konec sledi.) zamore se varno poslati po denarno nakaznem načrtu naše banke. Način je enostaven; podajte nam ime in Jnaslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. Dopadel Vam bode, Houghton Nat’1 Bank Houghton, Michigan. 1 “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” I PREJ ALI KASNEJE si bodete hoteli nakupiti Električni likalnik, I NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? U Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. IH oughtonCounty EJlectricLigfht Go Scheib 3282 W. 30 St. Ko je’ zav-žila kislino ji je pričelo postajati slabo in je takoj poslala svojo petletno hesrko po zdravnika. Pripeljali so j o v mestno bolhišnico, kjer so jo kmalu pozdravili. Iz 6. strani —Popravila mostu na W.3 cesti, kjer se je pripetila pred nedavnim časom nesreča, hitro napredujejo. Odprt je že promet za pešce Vozni promet pa bo atvorjen tekom desetih dni. — Na E. 9 cesti in, Hill ave jó bil napaden od neznanih roparjev Jožef Brone. Napomoč došli straž žnik John Kaommerer se je spustil v hoj z napadalci,in je zadobil nevarne rane na telesu. Prepel|an jebilvEuron Boad bolnišnico, roparji pa so ušli zasluženi kaz-ni. — Spominsko slavnost za umrlim poljskim pisateljem Sienkie-wizc bodo priredili Clevelandski Poljaki dne iO. decembra v Central Armory. Isti dan se bodo brale po vseh poljskih cerkvah sv. maše za pokojnim Sienkiewi-czem. — S karholno kislino e*- je sfumala zastrupiti 25 let stara Mary -—Demokratski županski kandidat za leto 1917 je mestni svet- ” v* m k John M. Sulzmann. Ce bode tudi bivši propadli županski kandidat Peter Witt kandidiral, še ni znano. se je blizu —Automobilska nesreča pripetila na W. 11. cesti Lincoln parka. Automobil je zadel v telegrafici)i drog s tako silo, da je v, automobilu se nahajajoča Mary Szdrasetzky padla iz automobila in zadobila take poškodbe, da je še isti dan umrla. Automobil je vozil Joe Iglodi, 820 Jefferson Ave- —V pondeljek ponoči je bil napaden od treh pocestnih roparjev Martin Gregorič, 1376 E.41 cesta- Malo pred polnočjo so ga srečali trije čedno oblečeni moški s samokresi v roki in zahtevali od njega denar. Vzeli so mu, kolikor se ve spominjati, daje imel pri sebi, $44.55 in uro. Nadalje je bil napaden isto noč rojak Martin Novak 6424 Spi Iker Ave na E 24 cesti in St. Clair Ave. našel svoto denarja in jo izročil, da se oznani in vrne zgubitelju. Će se zgubitelj ne pri glasi kmalu bo denar vrujen fantu. Ta in prejšnji slučaji kažejo, da je v baši mladini veliko poštenosti. N a tako mladino imamo veliko' upanja. Starisi učite svoje otroke te čednosti vedno v besedi in dejanju. Pridne roke in pošteno srce so najbolj še bogastvo sveta. Ne igrajte se z zdravjem! Newburg. --Banket društva sv. Alojzija jr bil dobro obiska- n in se jo vršil vie p e m redu. Nad dvesto gostov je bilo pri inizi. Castitali so društvu in pred-sednikn John Gorniku: Berk, dr. Seliškar. John Žuli e, A. Grdina. Stoloravnatelj je bil John Gornik. Društvo je prav primerno obhajalo svojo petnajstletnico in mu želimo da bi obhajalo tudi svojo petindvajsetletnico. — Frančiška Brecelnik, soprosa mesarja na 55. cesti je umrla. Bolehala je dol»o časa za vodeni-co. Zapušča moža in štiri otroke. na j mlajši je star 9 mesecev. Bila je pri društvu Sv.Srce Marije .ktere društvenice so ji priredile pogreb. Naj počiva v miru! — Umrl je John Bojc iz 39. ceste. Zapušča ženo in sedetn otrok-Bil je pri društvu Makabejcev- —Prestopil v katoliško cerkev J9 Frederick Ackroid in bil poročen z Marijo Babski. Mr. Ackfoid je bil preje bap tistovske v6re.Pri-jateljstvo z nekaterimi katoličani mladeniči mu je nudilo priliko seznaniti se s katoliško vero in spoznal je, da katoliška mora biti prava cerkev Kristusova. —Marljivi ljudje. Jesen je že v zadnjih zdihili. Mislil bi kdo, da se bodo ljudje zbali in preložili zidanje hiš in oprave cest za prihodnje leto. Pa nikakor ne.(Jim bolj se zima bliža, tem bolj navdušeno delajo. In zmagali bodo in so deloma že zimo. Že imamo sidewalk ob cerkvi na E. 156 St. tudi Holmes Ave. bo potlaisana pred zimo kakor se vidi; čeprav je dolgo kazalo, da ne bo. Nove hiže na Holmes Ave- in öchoo! Str. bo do že tudi vse pod streho pred zimo. Kadar se pripravijo, so pa ljudje res trdovratni. Še burjo zmagajo. Vojna v čikažki “Mali Italiji". Chicago. 27. nov. — Da so stranke v čikažki “Mali Italiji” v krvavem boju med seboj, je se danes zamogla policija prepričati, ko je preiskovala siri rt Jožefa Diovardi, grocerja, ki je bil ustreljen na nekem zelo živahnem vogiu ualijausiiega okrožja. To je od novega leta sedemindvajseti umor med Italijani v Chicago, vgi so se izvršili v okrožju dveh blokov. Zaradi umora Diovardija se nahajajo v zaporu tri j e mož ki in ena ženska. Collinwood. —: Naraščaj. Krščeni so bili: Mitnie Smerke, Lilija Zalokar in Ana Benda. —Umrl je starišem Lavšin tri dni stari sinček Leopold. — Poštenost mladine. Večkrat se je že pripetilo da je kakšen deček ali deklica našel kaj denarja. Vselej je otrok najdeno svoto izročil starišem ali župniku, da se oznani in se vrne onemu, ki je zgubil. Zadn ji slučaj je bil, ko je Frank Zupančič z idino nedelpi Luskine se hitro odpravijo. Samo na en način se zamoiejo odpraviti luskine z glave in to je, ako se uniči klice. In samo eno sredstvo je za uničenje klic, to je Mildredina Hair Remedy. Ta- nenavadni obnovitelj las, ki je uže tisočem obnovil lase, učinil bo, da bodo lasje rastli na vsaki glavi ; odstrani luskine, prepreči izpadanje las in srbečico na glavi v treh teduih sicer dobite svoj denar nazaj. Je najbolj dopadljiva in osvežujoča tonika, ni mastna ter ga rabijo najfinejše gospe, ki žele imeti svoje lase meh ke, svetle in valovite. V vseh lekarnah po 50c n $1.00 steklenica. PROSTO -- Poslali bodemo vsakemu, pošlje ta kupon na Mildred muise Co. S ton. Mass, z svojim imenom innaslovo 10c v srebru z a poštnino, PROSTO steklenico za poskus. fr fr « fr « fr fr fr fr fr fr fr «fr fr «fr «fr «fr «fr «fr fr •fr •fr •fr fr •fr •fr fr fr fr fr Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah ter daje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. “Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite samo TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vino- To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri zapeki napahnjenosti kolcanju glavobolu nervoznosti slabi krvi pomankanju energije obči slabosti i. t. d. je mitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje je, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V leKarnah. JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in j, . neiii-nlo-ìin Ali t»kn «p iim iznrrniti? Naibolie ie rabiti TRINERJEV LINIMENT. ^ neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. (j Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. > fr urna ao m out v leaarnan. ru posli ooc m uoc- Kfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr frfrfrfrfr«frfrfrfrfrfr5 Naročite se na “Slov. Novice.” TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša s tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM. IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211=7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Sloyenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich.