Izliajajo 1. in 16. vsanega meseca, Cen& jim je za celo I gld,, za poi leta 50 kr. — Naročnino in dopise sjjrejenia J. Krajec v Novem Mestu. Novice. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Poziv! Vsak list zalitera. da se mu narořniiia naprej plačuje; ako ee ni plařalo, se liât uatavi. Pri „Dolenjskili Novicah" smo iz različnih vzrokov ravuali drugače, míslé, da bomo dobrej stvari s tem več koristili, ali prepričati smo se, da smo bili v vetikej zmoti. Naši naročniki so tako zastajali a plačili, da imamo tirjati nekaj stotakov. V preveliko zgubo se nikakor ne moremo podati; tisk stane veliko, a pri vsacem listu še poštnina eden krajcar. Zato pozivljemo vse, ki so zaostali, naj nam gotovo pošljejo zaostalo naročnino do 1. decembra t, I. Kedor tega ne stori, mu bodemo s tem dnevom list ustavili. Opravništvo. Oospodarske stvari. Ali naj se konjem poklada zdrobljeni, ali celi oves? Do najnovejšega ča^ia Je sploli veljalo mnenje, da drobljenje ovsa poniiiožuje njegovo prebavljivost, èeè, da je taka krma kaj UL'-yilm in da se dobro izplača. DaiKlamišnji pa jc dokazano, da je bilo to napačno, in da se ima konjem polagati le celi oves. Zgodovinski sc je to vprabnje razvilo tako : Večkrat se najdejo v konjskťin giiojn zrna ovsa na prvi pogled popolnoma cela, katera — kakor se zdi — so se zgubila skozi živalski želodce brez vsake koristi. To se je pojasnjevtilo s tem, da zrna niso bila pravilno prežvekana ter so prišla brez koristi v blato. Resnica je torej, da 80 pride temn v okom, če se trda zrna poprej zdrobe, predno se dá konjem oves. To se je zdelo kot najboljše sredstvo, napraviti oves za konje prebavljiv. Oves drobiti so začeli najpoprej na Angleškem, pozneje pa tudi drui;'ijd, zlasti na Franeozkem. Naenkrat pa so Jeli trditi, da oni konji, ki imajo dovolj dobre zobe, že sami doki premeljejo oves. Konji pa, ki oves le goltavo požirajo, ne da bi ga žvekali, da se morajo siliti k žvekanju, kar se pa doseže, če se k ovsu doda primerna množica rezenice. Že 1. 1845. je profesor Haubner izrekel mnenje, da drobljenje ovsa vtegne biti koristno le pri starib konjih sè slabimi zobmi, pri onih, ki krmo le goltajo in pri teh, ki slabo prebav-IJajo ter naposled pri mladih žrebetih. Dalje je trdil, da zguba neprcbavljeiuh am je preneznatna, neznatna, da niti ne splača stroske za če se primeša k ovsu rezaniec. — Dr. Grouven tmli omenja, da najboljši stroj za drobljenje ovsa je rezanica. Sknsnje so dalje pokazale, da se Je zgnba, ki se ima pri nezdrobljenem ovsu, sploh preti-rarala în to toliko veĆ, ker veliko število ovsenih zrn. najdenih v blatu, je že zgubilo svoje redilne tvarine. Po skušnjah profesorja llaubnera iznaša zgnba neprebavljenih zrn le i^sí—i/íb ovsenega deleža (porcije), Če so k njemu ne primeša re-zaniea, a le ena petutotina do ene tisočine, če fie primeša (na vagit) enaka množica rezanice. Kadi tega Je tudi zgnba pri nezdrobljenem ovsu tako (irobljcnje. Mimo tega j« bilo zagotovljeno, da drob-Ijeni oTcs je škodljiv za prebavljanje in za vetraj-nost konj pri delu. Prva kazen se pojasmije s tem, da zdrobljeni oves olajšuje in skrajšnie žvekanje zrn, Tsled česar se krma ne zmcria dosti z slinami, kakor to zahteva popolno prebavljanje. v tem obziru Je opazil profesor Brii-mer, da konji privajeni na dn)i)ljeui oves, niso za to, da bi brez nezgode in pravilne prebave hrustali eeli oves in da se še Ic s časoma morejo zopat pivadiťi na tako krmenje. — Kar se tiče prikazni, da konji postanejo manj iskreni, uči skušnja, da zdrobljeni oves, podavan ktmjem, ki opravljajo le laliko delo, postajajo sicer debeli in okrogli, da pa konji s tem tudi izgubljajo moči. Pojasnilo za to podaje profesor Šanson, ki je iznašel, da se z drobljenjem izgubi a v e n i ii, skrit pod zrnovimi lupinami, kateri pa ravno bndi pri konjih iskrenost Iz navedenega torej sledi: 1. liabo zdrobljenega ovu ni moči pripo- rocati ; posebno se ga moramo ogîbati, Èe imamo konje z zdravimi zobmi, kateri lahko dobro zre-tejo. Veikdar pa, 5e imamo konje, kateri oves goltajo, primesajmo k ovsn gotovo (ne preveliko) množico rezanice jeden in pol do dva in pol cm. dolge, katero zmes pa moramo zmo6iti, da konji B prskanjem rezaniee ne odpihnejo, 2. Drobljenje oTsa je ugodno samo takrat, kadar ni moči pokladati celega ovsa radi slabih zob konj ali pa radi bolezni žvekalnega stroja (gobca). To velja tudi o mladih žrebettli, ki imajo se nerazvite zobe; dalje tudi ob Času, ko se konjem spreminjajo zobje, o starih konjih, ki imajo že uguljene zobe, kateri krmljeni z zdrobljenim ovseni, imajo se itaTajati na celi oves. Naposled se naj rabi drobjeni oves tudi pri konjih, ki se imajo knialo nasititi, kateri torej dobivajo oves brez rezanice, Z drobljenim ovsem se morejo konji nakrmiti v jednej uri ; ta cas je pa prekratek, da bi se krma dovolj zmešala z slinami. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Vodstvo deželne vlade Kranjske je nastopil baron Hein, Zaetopi različnih uradov in dniitev 80 se mu poklonili. Obetal je vsem, da bode strogo pravičen ter naročal tudi uradnikom naj gledajo, da bodo vršili pravico proîi vsem slriiii-kam. Ako bode gospod vselej tako nepristransko delal, ga bomo gotovo sjio^iovali in ljubili. Kamo pritirajo liberalci in kako potreba nam je verske àole, lasno dok&zuje dogodek pri Đn-naju. Neki Šolski svet je prepovedal otrokom neke šole glasno delati križ, ker bo med katoliki nekoji drugovereil v katoliškej deželi naj zarad enega ali dveh judov katolik prikriva svojo vero ? — to bi bilo vendar malo predebelo. Kranjski poslanec grof Hohenwart je vsled tega ostro poprašal nauČnega ministra, kako in kaj je t tej reči. Državni zbor je zopet skupaj od 5. novembra. Ilazlicni gospodje so se pritoževali o tem in onem, kar jim ni po godu. Zlasti važno se nam zdi vprašanje vrlega tirolskega poslanca do vojtiega ministra, kaj misli ukreniti v to, da bode vojakom mogoče spolnovati vselej ob nedeljah in praznikih verske dolžnosti? Brez dvoma ne bode zvest cesarju, kedor se ne briga za Boga in njegovo službo. Veselo je, da zopet letos ni pomanjkanja v proračunu, dasi je treba zopet za vojaščino izdati za 6 milijonov več kakor krii. Dťjal pa je minister, da i^e ni ěe nadejati, da bi se te potrebščine kmalu znižale. Kaže se tudi, da se bode mala loterija polagoma vcndar-Je odpravila. Bog daj 1 Na Dunaju jc kolera ponehala — ali zadnje dui je zopet nekdo obolel za to straSno boleznijo. Zadnjič smo djali, da ie malo upanja, da bi se bok'1 v Pragi shod vseh čeških poslancev. Sešel se je vejidar-le, in gospodje so se v ne-kaierili reČeh — zlasti da se hočejo skupno poganjati za Česko državno pravo — zjedinil Želeti je pač, da bi si na právej podlagi vsi nasi severní bratje podali roke — bilo bi v korist njim — posebno pa še nam na jugu. Poduk o koleri. Kako se zabrani, da se kolera ne razširi? Naj vbidft Se toliko skrbi, da se kolera ne pritepe iz tujih krajev; — nične bode poniag.ilo, ak(j ljudstvo po svoje ne pomaga s tem, da pri.^ile tujce vestno nasiKUija; ako zbolé, dii brž vedi^ti gosposki, ter si prizadeva natančno izvrševati, kar veleva zdravstvena [)nlicija. Tem bolj pa je to potrebno, ako se je azijska kolera res pokazala v kacem kraju. Tu je namreč potreba skrbeti, da se kuga zamori v kraju kjer je, da ne preide na lii'iige osebe. Ako kedo ne naznani požara, ako ne pokliče brž ga-ilcev, se močno pregreši, ali ravno tako jc strašen prestopek zoper ljubezen in skrb za (j-JČni blagor, ako zanemari zdravnik, gospodar, iluínt pastir, ali kedor koli naznaniti, da je ta ali oni morda obolel za kolero. Ako se nasureč pravočasno naznani prvi slučaj, ootem je mogoče zabraniti, da se dalje ne širi, kakor se vspesno gasi pri požaru le tedaj, ako se pri prvem poslopju, ki se je vnelo. ťrťi v lej i-eči seveda je zdravnik. Ta poskusna reSiti, kulikor mogoče, a zlasti zabraniti, da se bolezen ne razSiri na druge. Kakor pa se pri tiožaru le prerado zgodi, da se prime ogenj tudi bliže stoječih hiš; tako je dostikrat težko rešiti tiste, katere je kolera najprej zgrabila — ali če se zdravnikom vestno zaupa, dosežejo saj toliko, da se kolera lokalizira, t. j. ne razširja dalje rez okuženi kraj. Nasprotno pa, ako je ljudstvo malomarno, Če ne uboga, bode gliva kolerina pri enem bolniku seme, ki se brzo zalrosi na stotine druzi h. Prvi poniočki zoper razširjanje kolere so tedaj ti-le; naznani precej obolelega za kolero, loči ga poj)olnoma od druzih, razkaži vse, kar je priilo v dotiko 2 bolnikom, V stanovanje, kjer je kolera, naj razun strežajev ali strežnic nihče ne pride-, tudi naj se jed, obleka, odp;idki sploh, nobena reČ ne odnese prosto od bolnika, da se ne bi bila nrej razkuiĚila. Nemci liberalci kar ne iP'^^eji» dopu^liti, da )e vUda razp^ustila jjrusaŠki mestni zastop v L i-bercu na Češkem — ceio an'Dist' so v tem ostro poprijeli. Pač mu odgovor ne bode težak. Govorili smo uže zadnjič nekolik» o neraz-amljivej nadutosti madjErskej, ki jih je privela tako daleč, da kar očitno kažejo mržnjo do Avstrije, To je bilo preveS tudi vladnim osebam ; preavitli cesar so kar neinudonia zapustili madjarsko kraljestvo, Ta prevelika popu.'îtljivost ogrskih ministrov in pa need iiost med njimi, ker nekateri hočejo vpeljati svetni /akoti mi?d kristijani in judi, le vřrok, da je moralo minisierslvo odstopiti. Mad-jarji bodo dobili torej nove luinistre, da bi bili pa Slovanom kaj bolj pravični, ni misliti. Na Moravském v Olomncu eo volili gg. ka-QOniki pokojnemu iiad.>kofu knezu Kii rs t en b e rg ii naslednika. Izvolili so izinfd sebe veleu^ejtfga in za dobro vnetega go.spoda kanonika dr. liu/jdara Kohn. Novi nadškof je rojen Čeli —sin kmečkih starišev. Povemo ie se, da je ta škoiija najbogatejša med vsemi v našej polovici cesarslvu. Kaj je noveça po âjrokeiii svetu? t Na Italijanskem so imeli nove volitve k» državni zbor, Sedmiji cerkvi in veri sovražna vlada je dobila veliko veČino za-se. Katoličani se volitve niso vdeležili, Francija se kaže vselej in povsod nasprotîiico katolièkej cerkvi. Gospodov, ki so se učili v katoliških šolah, nece sprejemati za uradin'ke. Malo pa ima ista vlada srčnosti, kadar gre zoper pre-kucevalce. — Zgodila se je zopet strnSna nesreča, 1'olicist je nasel bombo, nesel jo je tia policijo, postavil jo na mizo — ta se je razpoČila in ubil» Šest oseb. Bombo so položili anarhisti pred neko jim neljubo pisarno v mestu Karmo. Nemčija misli napraviti novo postavo, po ka-terej bi injeJa še več voj;ikov. Misli se pa, da za tako postavo ne bode dobila veČine, Tudi katoliki bodo menda glasovali zoper njo. Ruski veliki knez Sergej je bil v Rimu. Papež so govorili z njim pol ure. Nai cesar so mu po>la!i nasproti do na<jo, kako živé prebivalci, kajii znano je, da se kolera ravno pri bolj zanemarjenih ill nerednih ljudeh najiaje .^iri. V tej reči una pač krSfanska ljubezen Široko polje z» svoje blago delovanje: skrbi naj se za zdravo stanovanje, za krepko brano ubozih ljudi. To je pogrebno še tem bolj, ker je za Časa kolere navadno zaslužka le malo. Kaj manjša, kaj povečuje nevarnost, da se razèiri kolera? Najimenitnisa bramba zoper kolero je snaga v vsacem oziru. Po njej se odpravi marsikaj, ki daje koleri in glivici najboljša tla, da se razàiri, — pride na jedila, obleko i. t. d. Pridno naj se toraj snaiijo javne ceste in ulice, pri tem pa naj se pazi, da se preveč ne Tzdiga prah, Skrbi naj se za dobre kanale, gnojne jame, ki ne izpu^čajo vode. Dvoríéča, veite, Btopnic» po hišah, zlasti Se po gostilnah, Šolah, uradih i. t. d. oaj bodo Tedno čiste. Luž ni trpeti; skrbi Petje je bilo jako lepo. Da, veselo je bilo slišati, fcHko ubrane glaaove dajo (jrla mliuietiičev, ki se sicer od jutra do većera trudijo s svojimi mkami. Petje piivzdiga človeka. Vso hvalo zaslužijo rokodelci, kakor zlasti tudi ujili učitelj. Deklamacije so bile tudi jako dobro naučene in spretno iircdnasaiie: žele so zasluženo hvalo. Najbolj pa je vzradovala poslušalce iz vseh stanov igra „Tu se odda soba". Kedor pomisli, da rokodelci nimajo mnogo ô«sa za vaje, da imajo pred vsem misli obrnjene na vsakdanji kruh ta bode gotovo iz srca dajal hvalo rokodelcem, kt so vendar tako spretno znali pi'edstav-Ijati ne lahke vloge. Po igri se je napravila mala tombola, da-si se prej na istr) ni mislilo; šlo je pri njej vse jako živahno. Vrla družba sme biti z večerom 6. novembra vsestransko zadovoljna, ker so jej prišli tudi jako obilni prostovoljni darovi. Zdravje pri nas je se prscej dobro; vendar so nekateri zboleli za grižo, drugi pa za škrlatiiiko. Dne 11, novembra je umrla žena g. krojača Pirca na tej bolezni. Upamo, da se vendar ne bode dalje širila. Mestni zastop je pripravil bolnišnico za silo, da bomo pripravljeni, ako bi prišel grozui gost — kolera, koje nas Bog obvaruj. Domate vino se letos jako drago prodaja — iz Tinogi-adov, ki so bili škropljenj, Le-ti imajo dobro kapljico, drugi neškropljeni pa le nekoliko kislice. — Laâko vino se sicer tudi pri nas vže pridno toči, a doslej nam ne dela Še posebne škode. Iz Mirne Peči. — Malo se zve od nas — a še to je žalostno. Dne 23. oktobra smo imeli ogenj v Malem Podborštu pet mi»ut od Mirne Peči, Gori, gori! se je klicalo; v zvoniku bije plat zvona in Ijuf^e pa, koprivroiz Mš, vpijejo: pri gpringerju gori. Ženske pribite na pogorišče s polnimi Škaii vode; iskre švigajo visoko in bati se je, da se vnamejo tudi druga poslopja — bližnje strehe pa so bile polne Ijndi. Pod, akeden in dva kozolca sta v ognju. Groza je bila — Inji na-pribiti n druga j v naj- mislilo se je, vsa vas bo pogorela; toda pre. ftelnik požarne brambe g. Krištof, nadučitelj, z brizgalnico in kmalo so rešene sosedne hiše poslopja. Omenim še. da je gospod nadučitel hujšem dimn stal od pol 10. do pol 2, ure na voza in se bal ne ognja ne dima. K sklepu se moram v imenu vaščanov zahvaliti najprvo vže omenjenemu gospodu n&dućitelju za njegov trud, dalje Navlanu, roinarju iz Polja, Francu Horvatu in vsem ženskam, ki so vodo nosile. — Zažgala ata dva domača otroka pri kozolci, ko sta šla nju oče in mati od doma. Iz Cirknice, dné 1. novembra. — Cirknica dobila je vsled prošnje lastno sodišče in davkarijo. Včeraj dobili smo veselo vest, potrjeno od najvišje strani. Po trg« visé z hiš lepe po več metrov dolge zastave. Topiči pokajo, da se na dwlec razlega. Gotovo se bode presrefni dan vpisal z zlatimi črkami v Cirkniško kroniko. Kje bode novo sodišče stalo, ali če se bode začelo iz novega zidati, bodem Vam poročal. Marsikateremu je s tem vstrežeiio. H\aU tudi gg,, kateri so imeli mnogo truda, da so dosegli, kar se je davno že- Radi tega se je danes zvršila služba Božja ob 10, uriz zalivainoin C sajs'to pe-mijo. Opomniti moram, da je pri tej slavnosti grmel topič, katerega imamo še iz turških časov; vzeli so ga ljutim Turkom naši pradedje, ko so bili oblegani v taborih, katere je lahko videti še dandanes. Topič je visok 43 in siok 31 ctm. Soditi se sme, da je star blizo 500 let, kar priča napis in črke, katere so vsekane v kamen in vzidani v steno poleg stranskih cerkvenih vrat. Bolezen nas hvak Bog» zapustila, kar tudi Vam Dolenjcem iz srca privoščimo. Če še dostavimo, da letina pri nas ni bila posebno dobra, je s tem povedano vse, kar bi Vas vieguilo zanimati. naj se, da gnojnica pride v pokrite jame. Na kmetih naj bode gnojiSče saj z jarkom (grat>nom) obdano, da se gnojnica ne bode odtekala kamor jej drago. Priporočati je, da »e gnoj kolikor mo-goie zakrije. Skrbi naj se, da se gnoj in drugi odpadki odpravljajo previdno, da se zabrani razširjanje kolere. Skrbi naj se tudi za iistole stranišč in izlivov po hišah. — Dalje vsako gnojišče, vsako smetiěíe naj se odpravi iz obližja vodovodov, potokov, vodnjakov; žasih bode treba take vodnjake celo zapreti. Paziti je prav posebno na cunjarije, stroja-rije, mesnice, krznarije. Gledati je, da je stanovanje vedno zdravo, zračno, zabranjuje naj se, da ne spi prevei ljudi skupaj. V delalnicah, v krajih kjer se jedila prodajajo ali pripravljajo, se nikakor n« sme spati. Kleti naj bodo suhe; ako se ne dajo oauâiti, jili je treba zapreti, ako preti kolera. Znano je namrei, da se kolerina glivica najbolj plodi na vlažnih krajili. Radi tega je pred vsem gledati na Buhotp. Snaga, «uhota, irak, lui so sovražniki koleri. Obilna naj skrbi, da se prodaja le zdravi hrana in sicer tako, da se po njej ne raznes« kolera. NajvazniŠa reÈ pa je zdrava voda, ki nim« v sebi kolerinih Irosov. Tu se ne gre samo za pitno vodo, ampak za vsako vodo, ki se rabi za pomivanje, pranje, kopanje; kar namrefS mora priti na telo cloveSko, more priti s tcle.sa tudi v njegova usta. Najboljša voda za časa kolere je studeninica voda iz èistega vrelca nima kolerinili glivic. Vodř iz vodnjakov je le takrat ravno tako dobra, akc ni mogoie, da bi prišle v vodnjak kolerine gti vice po zemlji di od vrha Zato so vodnjaki na žago mnogo bolji, kakor oni z zajemalnim korcem Blizo vode, ki se rabi za ljudi, naj se nt trpi nobena nesnaga, naj se ne snaži nobena rei — zlasti se ne od kolere bolnih. Voda iz potokov, rek, kamor se steka labko nesnaga, je vselej nevarna. Ako je kje samo taka voda, naj se prej prekuha, potem Íe-le rabi. in. pitje naj se taka voda pomeâa s kako drugo pijaio, z vinom — kislo je pa najbolje zoper kolero I s sodo, kislo vodo in dr. Nekaj o koleri. Vlada strogo zapoveduje občinskim zastopnitom, đa napravijo bolnišnice za sito. da bodo imeli kamo djatî bojnike ter obvarovati okuženja di'uge, ako bi se priklatil k nam ta nrtjubi gost. Veljeva dalje, naj se pazi na snago, naj se razkuževajo stranišča itd. Nekatere občine (seve ia velike premožne) so napravile Tftlikanske reči zoper tega sovražnika človeškega rodu. Zagreb na priliko je dal za bolniške baraka 20.000 gld. Tudi pri nas se aaj po zmožnosti v malem skuša nekoliko storiti; ali to nikakor ne gre v glavo nekaterim ljudem. Čujejo se čudne opombe kakor: saj še ni kíílere, čemu mahati po sovražniku, katerega še ni? jli: nekdaj niso počeli tacih nespanietno.stij, gospoda jma menda preveč denarja? ali se celo; čemu neki to? ali se bodo ljudje Bogu ustavili? — če nam je Bog namenil šibo — kolero, bo<.le prišla, če ljudje še tako kozle previ'ačajo ! V pouk moramo o tem nekoliko spregovoriti. Začnimo pri zadnjem ugovoru. Ako nam hofe Bi g poslati,kolero, — mi zaslužimo jo gotovo — bode prišla. Tu imate prav. Kaj pH če je Bog namenil kolero poslati le takrat, če bomo Irni čakali ter nič »e storili da se je ubranimo?! tilejte. ko so nekRteri jeli trte škropiti, ste nekateri tudi govorili : Bog je pnslal stiu[ieiici roso, ali se. čemo niemu ustavljati — a sedai vendar-ie vsak otrok lahko vidi, da imajo obilo dobrega vina le tisti, ki so pametno ubogflli. Bog je dal ljudem pamet; zato pa hoče, da jo ljudje rabijo ter ub^g^jo. Bog je «stvari zdravnika, da odvrača bolexen, pa tudi níene goapode, da preiskujejo, kaj je vzrok tej ali miei nadiogi — drugim pa pamet, da naj ubogajo take,, ki vec vedo, kakor sami. Poglej, ali miši iii podgane m tudi Bog ustvaril, pa vendar jim iiHstavljaš pasti in strup; golazen ie tudi od Boga, bomo pa li rekli da je tisti najboljši kristjan, ki jej da razjedati njega in njegove otroke? Še več — ^ trnje in osat ni od Eopja? riutovo. Ne ves li, da je djal Beg sam v raju Adam« za kazen: zemlja ti bode rodila trnje in osat? Ali naj mar !!ato pustimo, da nam trnje in osat rase na njivi? Ne iz-rujemo ga — sicer smo leni. Bog sam je to liotel, Baj je djal Adamu tudi : v potu svojega obraza bodes jede od nje svoj kruli. Tisti Bog pa, ki je hotel, da řlovek v potu svojega obraza zatira trnje in osat, je gotovo hotel tudi, da zatira s svojim umom tidto reč, ki dela kolero, da si jo je vstvaril oii sam. S kršiian-stvom se torej nikar ne izgovarjaj, li večem se smeš izgovarjati z lenobo! Nekdaj niso počeli tako, menda ima pa gospoda preveč denarja! Gospodi — tudi državi — manjka denarja ravno tako, kakor tebi, ali pa morda Še bolj. Veruj mi, da lepa obleka dostikrat pokriva lačen želodec. — A nekaj driizega je vzrok. Pred malo leti še niso vedeli kaj je vzrok koleri. Sedaj pa so učeni gospodje natanko dokazali, da kolero napravi jako majhna glivica, ki se nahaja v Indiji, ako pride v človeški život. Oe pa se zanese po odpadkih tako ali tako v druge kraje ter pride tamo skozi usta v človeško telo. napravi kolero tudi tukaj. Treba je toraj ski'beti na vse načine, da 80 kolera takb ne š rí — in glej vsi ukazi gosposke imajo edino le namen uničevati one kolerinine kali, zabranjevati, da ee ne prenašajo iz kraja v kraj. Tega nekdaj niso znali, zato niso mogli kaj tacega za-ooveáati. Vemo pa tudi, da se je pred 50. in 60. leti kolera gi-ozno hitro širila — sedaj pa jej ni pot več tako gladka.' Beri o tem prav pazljivo, kar pišejo nii« „Novice" v podlistku ! Čemu toliko skrbeti, aaj že ni kolere? Ta je p» pametna I Ko bode koiera vže tu, potlej bo skrb prepozna. Plot narediti, ko je zajec vže napravil škodo, je prepomo; jez delamo, ko je vodotok suh, ali vsaj, ko je vod» majhna. Ko bi hoteli jeziti, ko je prihrurad naliv, bi bilo delo paČ prepozno. Ravno taka je s kolero: ako hočemo, da ne pride, jej gradimo — če p» pride, pripravimo se na boj z njo, da jej ne bomo | a-stili preveč rogoviliti, da jo bomo zadušili prej ko prej. Moli in delaj ! je pravilo za pravega kristjan». Tudi mi molimo, naj Bog odi'ne kolero, — cerkev to dela aedaj pn vsakej svetej masi — ali tudi sami rok ne držimo križem, marveč delajmo, kolikor nam jc mogoče. Samo od Boga pričakovati pomoči pa bi bilo predrzno, reklo bi se Boga skušati. Domače vesti. (Novi fari) sta nastopila čast. gg, Jakob Po-renta m Jan. Mrvec. Prvega gospoda je umestil v Stopicali v. C. g. dr, Jurij Štrbenc dekan leskov-Ški, druzpga pa v Šent-Euprtu v. č. g. J. Viran^ župnik mokronožki. é (Novo Mesto) dobi bolnišnico. Usmiljeni bratje 80 dobili iz Rima od generala svojega dovoljenje, d« smejo vstreči želji novomeščanov. Veseli smo te novice gotovo ne samo novomeščani, ampak tudi vsi doijna IJolenjska, Sedaj bodemo imeH vendar gotov« pomoč bližf. ako nas zgrabi stiska. Želimo le, naj si še gospodje zdravniki-redovniki zberó za bolnišnico pripraven kraj v mestnem obsegu. (Imenovanje) Gosp. Lad. Pawlowsky, nađ-poročnik tnkajšiye žandarmerijske postaje imenovan je ritmajstrom. (Poročil) se je g. Martin Petell_n c. kr. prot na tukajšnji gimnaziji z gospico Marijo Šorli, liceijc višjega poštnega oskrbnika v Ljubljani. (Miklavžev večer) priredi kakor običajno vsako leto naš „Sokol" dné 5. dec.; toda za letošnje leto je odbor skrbel za izvanredno zabavo in izredne lepo onravo Atiklavža in njegovega spj'emstva. Nt sporfdu bode godba, petje, obdarovanje po Miklavžu. — Dalje bode tudi letos uboga šolska mladež obdarovana s toplo obleko in obutev, za kojo milosrčnost imate največjo zaslugo bi. gospe Slančeva in Polj ančeva. (Kranjske Kmetske občine) se vedno šiljajo udanostna pisma svojem knezoškofu v Ljubljani Iz njih se svetlo kaže spoštovanje našega naroda do svoje duhovne gosposke. (Vrh na Višnjej gori) nam je napravil velii strah. Umrl je tam neki delavec po kratkej bolezni, ti je bila jako podobna koleri. Kolera je na Kranjskenij ,e šlo od ust do ust. Hvala Bogu, pa ni bilo tako, Jčetii gospodje v Gradcu so prei.skali poslane odpadke, ter se izrekli odločno, da tu ni bilo nikakove kolere. Prav veseli smo, ker se ni k nam ti h. ___ Poslano. š Prejeli smo sledeče svarilo: V na.šem okrsjii se nahajajo Ijiulje, ki jako hitro bogatijo ; kupujejo namreč zadolžena posestva in te zopet razproda vaj o. Kakoi prinese ptičiii' svoje limanice, tako pri|ieljejo ti „go-podje" trgovci na dan razprodaje seboj pijače, sodček žganja itd, ali pa v krčmi gostijo napravijo. Ko so naši ubogi kmetovalci nekoliko dobre volje in „ngreti" za pametno besedo, — hajdi se pa licitanda prične Drugi dan se kupovalci „sldade" in spoznavajo, da so „prav d ibro" plačali — „gospodje" raz|)rodajalci pa, da so jako lino baratali — za par tisočakov dobitka. — PiMs mo svaritii naše ljudstvo pred tacimi dobrotniki ! Zahvalil. Slavni Dolžniki „S(jknl" prepustil je kmetijski podružuifti v loterijske namene prostore v svoji telovadnici breKplučiio od 1. oktobra do današnjega dné. Za ta blagi fin se iia.)tiipleje zahvaluje p^edstojaištvo kmeiyske iiodnizniee NovomSSSfi dně la, novembra 1892. V. lîolirman. Na prodaj sta dva lepa koHja, dve molzni kravi in čveiero telet Tudi nekaj poljskega orodia. Več se izvé v župnijstvu v Podzemlji. {líío—i> Kdor bi hotel tako potrebni Hôtel v Novem Mestn zidati, bil bi kaj pripravni kraj ob koncu mesta proti žele/nTi, na razpotju cesarske in okrajne ceste. Na pol dozidana hiša za 1,0 pripravna se sLavi y ponudbo. Več o tem pové opravnistvo „Dol. Novic". Prodajalka 80 Išče za prodajaliiico v Kovem Mestu. Kje poTť^ oprayniStvo „íiol. Novic". {••»••#9 •••■•••»•M ••••••• ■•■••amsM« {• Kmetijska šola na Grmu IšCe * ^ dva poHena hlapca, volarja in jeđ-I nega kravarja. Nastop službe ob = S novem letu 1893. S »•»•»••••»••••a«tM Loterijske srečke. firadec 5. novembra 38 19 fi2 54 3 Trst 12 „ 54 39 11 66 38 Na prodaj 4 ^ je v Novem Mestu eiiotiadstropna hiša, vinograd v Trski Gori in njiva v Sreberncah tm^neje se izve v Notarski pisarni v Novem Mestu. (íi23~2) Brunerjeva gostilna hode dne 30. t. m, skozi zimske mesece pro-jefijata, ím se bo priho lnje Icio I. aprila zopet odprla. Cast. g-ç. obiskovaku-tu se zali valje vaje, prosi to na zoaiije vzeLÍ. (S36) Slakso lirnonor. Razglas. murlcodolskega plemena, kateri je moiino in pravilne postave, poldrugo leto star, in spluh za iileitie sposoben, kupi takoj mesto Metlika. Prodiijald naj svoje ponudbe pismeno ali pa tudi u»tmeno županstvu v Metliki naznanijo in tudi za ceno povejo, Metlika, dné 10. novembra 1893. Ferdinand SallolceTf laaai initnii. Z odlokom velesiaviie^a c. tr. okrožneg-a sodiaŽa dné Ili. oktobra llil)2 dovoljena prostovoljna dražba v zapuščino Antona Grndjia sp;»-dajoče njlTe in travnika pare. štev. 5G9 pod ulož. ôteT. 44 katastr, obř, Rndolfovo, sodnijsko cenjene............225 gld, a kozolcem cenjenim • 25 „ skiijia) 250 gld. viSila se bode dné : 18, notemOi O 1S!)2 ob 9, uri dopoldne v iiotaroki pisarni podpisanega, kjer so ccnilni zapisnik íd draibeni pogoji sa ogled, kar se naznani vdeležeiicem. Rudolfovo, dné 1. novembra 18U2, 2>/'. Alhin Poxnik, {B39—1) C. kr. notar in sud. pov. Mestni iriliii se daje ? najem. Več se izve v obêiiiski pisai'iii Novoiiíeáki. <230-2) ...... K Bika m ' (,,E»ri iiiv:ki c«iii".) V Ljubljani, Sv. Petra Cesta it 4 priporoča svojo izborno zalogo modnega, manu-fakturnega in kramarskoga blaga, raznovrsi-nega perila: srajc, predpasnikov itd., blaga za krojače in šivilje. Velika izbira zimske, potrebščine kakor : nogovic, volne, volnate robce, rokovice itd. (211-2) ! ^^ Vzorci (mugtri) brezplačno. '____ ... _ — Na proilaj je posestvo v Goriški Vasi, tetrt ure od Železniške postaje. Njiv je za 45 mernikov i o d ve, gozda 22 oralov in sest delov kosenine, ali ti aviiikov. Dalje ne proda tudi gospodarsko poslopje še v ijrav dobrem stanu. — Oeuft se izve pri lastniku (£21-2) Janezu Červan, v Goriški Vasi, it 8, pošt» Mirna Pe4. Radi potovanja od tod se proda ali na več let v najem odda katera se naliaja poleg druzib opekam pri DoleajÉ Straži. Već se izvé pri lastnika Jurij Springer, (224—2) Dolenja Straža pri Novem Mestu. Uadi selitve je naprodaj 1 O TO 1 i: XX s tremi tečaji, hiša v tlrugo nadstropje, z cementom krita ill Š6 drujiim guspodaiskim poelopjein; zraven se tudi njive, travnik in hosta, vse to se proda, po želji kiiijca več aH pa tudi manj zemlje, — PP^o se labk» čakA ver, Ift, Veft pove losip Gorjup na Ž .lostni Gorî pri Mokronogu. (210-3) flOttl Dfi líOdQ je naprodiij šest lopih krav po jnko nizki cciii. Tri bodo kinaïu teh Uïe. (237) d ^ I Knjigovezna dela g 0 vsakoršue vrste prevzema in iz- 0 § deluje po primerno nizkih cenah ^ Jamen Krajec, ^ r JVovmi Mfiiu ^ SoooMOoe i Oglje na prodaj. ' Logarski urad nove tovarne na Gorjancih ' prodaja oglje in sicer kolikor ćasa bode zaloga ; dopuščala ; dobiti gra bode vsako sredo in saboto , ! od ogljarskega skladišia po 14 kr. mernik. ! ■••»»••••••■••••••■M Sest dobrih molznih krav je naprodaj v grajsčtni RuperČvrh. Videti so ravno t«m in tudi tam se imtanĚJieje ixvé. (sas-ii) 1 Njiva,p blizo tri orale velika, v Žabji vasi poleg Novega Mesta ■e takoj v najem dá ali pa tudi proria. Več pové Ivana Koiup, (216-3) Ljubljana, ét. Peterstia mrtnica St. 22 a m Na prodai ali v najem se od * Sfletllki, kateri ima šest tečajev in šest stop; pole? njfga 80 tudi njive, travnik z hrastjem v obsegu Štirih oralov, hlev in klet. Voda je pripravna za ža^o ali kako tovarno. Kupci naj se oglasijo ua h. št, 173. B V" Podpisana, poštena, z ciobrimi spričevali, želi priti T ipecarijsko prodajalno, ali pa h peku v službo, naj bo v mestu ali pa ua dežttli. Pismeno sporoiiilo na Amalijo l*