Šola, knjige in še hot j
V LAOSU SE ZAPLETA
Nuevamente los “tribunales populares99
Znova se pričenja šolsko leto. Eno vež v dolgi vrsti trudapolnih obdobij, ¡¡o naše požrtvovalno učiteljstvo, ne meneč se za plačilo ali čast, ki ga na tem svetu ne bo dočakalo, vrže v delo, da bi naši mladini — najmlajšim v. osnovnošolskih, večjim v srednješolskih točajih — dalo osnovno znanje o naroda in veri v materinem jeziku. Novo leto, Iti bo morda prineslo novih, lepih uspehov, a v katerem tudi ne bodo manjkala razočaranja, ki so le prerada na dnevnem redu tistih, ki se v svetu trudijo za narodno ohranitev.
Dostikrat smo že o tem pisali. Tudi s tega mesta smo večkrat z zdravim realizmom preučili razne odtenke tega problema. Zato se danes ne bomo ponovno bavili s šolstvom. Ogledali si bomo drugo stran, drug odtenek, ki jo z njim v zvezi.
Ne moremo zahtevati, da bi naši tečaji bili popolni v narodno-vzgojnem pogledu, čas in druge materialne omejenosti t:ep;a ne dopuščajo. Saj kaj takega niti od dobro organizirane gimnazije ne bi mogli zahtevati. Prvi in naj-inočnejši temelj narodne vzgoje dooi otrok v družini, če tega ni, potem je resna nevarnost, v mnogih slučajih kar gotovost, da se narodna zgradba v takem posamezniku, s časom sesuje na tla. A tudi še potem je treba zlasti mlademu človeku ljubezen do naroda in jezika stalno krepiti. Narodnemu znanju stalno prilivati in to na vseh možnih področjih človekovega udejstvovanja.
Gotovo je to najlažje storiti v osebnem stiku, a na žalost zaradi raznih okoliščin ni večkrat mogoče. A tudi v najboljšem primeru je prepotrebno odgovarjajoče branje. Knjige, iz katerih ko otrok in mladenič spoznaval in pre-Ppsml narodno fvogaztvo, so tako važne, da lahko rečemo, da kdor ne bere, kdor te potom branja ne izobražuje v narodnem duhu, za nared kaj malo pomeni. Tisti pa, ki iz knjig črpa znanje, ki iz njih spoznava nared, njegovo umetnost, znanost, običaje, kraje, zgodovino, politiko, pa tudi tako i«slična torišča kot je npr. šport, bo svojo narodnost, ali narodnost staršev resnično spoznal in jo po tem spoznanju vzljubil. Delo za slovenstvo mu tako ne bo neprijetna dolžnost, temveč sladek (čeprav včasih trudapolen) način narodnega izživlja-nja in tudi osebne dograditve.
Ob tem pa moramo ponovno nakazati bolečo točko naše skupnosti: knjižnice. In tu ne mislimo knjižnice, ki bi životarile, temveč take, ki bi resnično delovale in med člani pospeševale branje knjig in izobraževanje v slovenskem duhu. Organizirale naj bi čitalnice in P« njih širile prosveto na ves krog skupnosti.
Kakšen je naš položaj na tem področju? Menda danes v skupnosti delujeta le dve, ali tri knjižnice. In koliko le slovenskih središč? Bolje, da ne ravnamo. Raje vse svoje sile posvetimo, da se ta anormalni položaj čimprej popravi, da bomo lahko čez čas s ponosom kazali na opravljeno delo.
A ne le po središčih. Tudi v družinah naj se po možnosti organizirajo «nižinske knjižnice. Otroke naj se — . bod° usposobljeni — privaja k branju. Najprej otroške povestice, slikanice, počasi pa tudi izobraževalno čtivo,
kulturi £0V°ri ° d°movini in 0
Pomislimo, da bomo s tem dali mlademu rodu krepko narodno podlago, ki «u bo tudi v tujem svetu neizmerno koristila.^ Podprli pa bomo krepko tudi “ . naših požrtvovalnih učiteljev, ka-erim bo tako, z lepšimi uspehi pri nji-
»?™.,"‘porih' sotOTO
Palestinski gverilski vodja Arafat je izjavil, da Arabci ne bi mogli zaustaviti novih bliskovitih vojn, toda so pripravljeni na borbo, ki more trajati ne leta ampak desetletja. Dalje je naglasil, da organizacija El Fatah zagovarja ustanovitev palestinske drža-vo v njenih zgodovinskih mejah, v kateri bi bili Arabci, Judje in kristjani Popolnoma enakopravni.
NIXON NOČE DIREKTNEGA POSEGA
Odkar so prod tremi tedni komunistični gverilci Pathet Laosa zasedli strateško važno planoto Dos Jarres, se položaj v tej državi bivše francoske Indokine vedno bolj zapleta. Jasnosti ni prinesla niti zadnja Nixonova izjava, marveč jc prav ta položaj še bolj zameglila.
Kljub prošnjam vladajočega princa Souvana Phoumc v smislu, naj bi Združene države bolj konkretno podprle njegovo vlado in borbo laoškega ljudstva .proti čedalje večji dejavnosti gverile, jo predsednik Nixon pretekli petek G. dokončno izjavil, da Severna Amerika ne bo pošiljala novih oddelkov vojaštva na laoško področje.
Seveda je Nixon, dosleden v svojem namenu počasne pomiritve azijskega vzhoda, izrabil priliko, ter pozval tudi on Ruse in Angleže, naj so čimprej zbore Ženevska konferenca, ki jo leta 1932 sklenila nevtralizacijo Laosa. Seveda pa Nixon ni omenil, da bi imel kakršen koli namen ustaviti bombardiranja na laoško področje, ki predstavlja bistven faktor v trcnu'ni strategiji ameriškega boja v Vietnamu. Ta bombardiranja so so zad-m'e čase še pomnožila, tako da štejejo sedaj, poleg običajnih 250 dnevnih, poletov na ..Hočiminhovo stezo“ še nadaljnjih 150 poletov na različne pokrajine laoško države, slasti na dovozno poti ki jih uporabljajo gverilci za dobivanje prehrane in opreme iz Severnega Vietnama.
Tom letalskim poletom je tudi treba pripisati trenutno onemoglost gve-
rilskc napadalnosti, saj so se nekatere komunistične skupine celo pričele umi kati, zaradi pomanjkanja živil.
V to stanje jc padla ponudba Pathet Laosa za pogajanje z vlado princa Phoumc. Sicer je bilo to ponudbo vsekakor pričakovati, a ne tako kmalu. Opazovalci si to razlagajo kot dokaz, da se trenutno gverila nahaja v stiski, in noče v zadnjem hipu izrabiti doslej še dober položaj.
Vendar posamezne točke ponudbe ne predstavljajo nobenega napredka v stvari. Vztrajajo namreč vedna na istih točkah, ki so: popolen umik vseh ameriških oddelkov (trenutno se nahaja v Laosu 1040 Amerikancev, od katerih jih samo 320 vrši vojaške posle), prenehanje bombardiranja laoškega o-zcmlja, vključivši Hočiminhovo steze, pripustitev gverilsko organizacije Pathet Laos v državno vlado ipd.
Seveda je v ponudbi tudi dosti govora o „severnoameriški agresiji“ na laoško državo, nič pa se ne omenja, da ce trenutno nahaja v Laosu 67.000 članov redne severnoviotnamske vojske.
Pomirjanje te azijske državo jo v rodsniem stanju kaj problematično. V dogodke ja posegla tudi Kitajska, ki jo gverilcem obljubila vso „moralno in materialno podporo,“ Vendar je trenutno največji problem komunistov, kako vzpostaviti reden dovoz. Dokler ne rešijo te točke, ee ni resno bati za položaj vladnih oddelkov. V zvezi s tem si nekateri opazovalci razlagajo ponudbo za razgovore le kot komunistično taktiko za pridobivanje časa.
Izrael 1» Arab®! na mrtvi točki
Hace pocos días nos sorprendió un cable procedente de Santiago de Chile. Se refería a la campaña presidencial, que actualmente se desarrolla en el país trandino. Contenía, entre otras cosas, las declaraciones del dirigente socialista Hernán Morales, miembro del comando de la candidatura presidencial del marxista Salvador Allende.
Como una condescendencia Morales explicó en sus declaraciones a la prensa, que tras un posible triunfo del llamado Frente Popular, no se implantará en Chile el “paredón” tristemente conocido en Latinoamérica por los fusilamientos cubanos, pero sí, que se formarán “tribunales populares” para “castigar a los que han impedido el desarrollo del país.”
Quizás para oidos desacostumbrados la expresión “tribunales populares” tenga cierto atractivo. Pero para los que conocemos al marxismo dialéctico, representa la negación de toda justicia. No podemos menos que recordar las miles víctimas inocentes,, que en nuestra patria, Eslovenia y en los demás países de Europa, víctimas del comunismo, fueron condenadas a la muerte por estos “tribunales” que representan la gran parodia de la justicia.
Esperamos que las declaraciones de Morales sirvan para poner alerta a la opinión pública chilena y latinoamericana, para que de una vez por todas reconozca los verdaderos fines de los “Frentes Populares” y las tácticas del marxismo, cuya verdad es la supresión de ios dcchos más inalienables de ’a persona humana.
Ponovno „ljudska sodišča“
Pred nekaj dnevi nas je presenetila novica iz Santiago de Chile. Nanašala se je na tamkajšnjo kampanjo za predsedniške volitve. Med drugim je vsebovala tudi izjave socialističnega vodite]ia Hernán Moralcsa, ki je član komiteja za izvedbo kandidature Salvadorja Allendeja za marksistično skupino Kot nekako milost je Morales razlagal, cía po morebitni zmagi takoimc-novane Ljudske fronto, ne bodo v Čilu vzpostavili „zidu“, tako žalostnega slovesa za vso Latinsko Ameriko, (kajti na Kubi je tisoče nedolžnih žrtev umrlo. postreljenih ob zidovih). Pač pa jo obljubil Morales, da se bodo sestavila „ljudska sodišča“, ker so bo „kaznovalo krivce narodnega zastoja.“
Za nevajena ušesa morda ta izraz kar privlačno zvezi. A za tiste, ki poznamo marksistično dialektiko predstavlja zanikanje vsako pravice. Moramo se spomniti tisočih nedolžnih žrtev, ki so bile v naši domovini in V drugih evropskih deželah obsojene na smrt po teh „sediščih“, ki predstavljaja veliko burko pravice.
Upamo, da bodo izjave Moralesa streznile čilsko in latinskoamerikansko javno mnenje, da bo enkrat za vselej spoznalo resnične namene „Ljudskih front“ in marksistične taktike, katero resnica jo: .odpravitev vseh bistvenih pravic človeške osebo.
Velesile ponovno iščejo izhod
Pretekli teden je Sovjetska zveza jasno pokazala svojo politiko na Bližnjem vzhodu. Takrat je namreč glasnik Zunanjega ministrstva, Leonid Zamyatin objavil pogoje, ped katerimi bo Rusija nudila pomoč arabskim gverilcem.
Oborožene skupino palestincev, ki tvorijo dandanes najsposobnejšo arabsko udarno moč, in predstavljajo samostojno državo v samih arabskih državah, so namreč preko svoje centralne organizacija Al Fatah zaprosile orožje na več krajih, tako tudi v Sovjetski zvezi in celo na Kitajskem.
Zamyatin je ob tej priliki naglašal, da bo Sovjetska zveza dajala Arabcem vso pomoč za pridobitev ozemlja, ki ga je zasedel Izrael v “šestdnevni vojni“. Ne bo jih pa podpirala v rušenju izraelske države.
Kot protiutež temu ruskemu ukrepu, pa se je skoro istočasno razvedelo, da imajo Združene države namen odobriti Izraelu prošnjo za novo pošiljko reakcijskih letal Phantom in Skyhawk. Ti so izraelski državi bistveno Važni za vzdržanje ravnotežja proti novim pošiljkam ruskega orožja Arabcem. Seveda je arabsko časopisje obbjavilo vr-
V sredo 4. t. meseca je Aldo Moro, demokristjan, poznan kot najbolj spreten voditelj političnih pogajanj, pričel vrsto sestankov z raznimi političnimi skuuinami, v zadnjem poizkusu rešitve italijanske vladne, krize, preden bi predsednik socialist Saragat sklical novo volitve, tri leta pred predvidenim rokom.
Možnosti, ki jih ima Moro za prebroditev krize so zelo majhne. Združil naj bi v eni sami vladni skupini štiri tako različno stranke, kot so krščanski demokrati, republikanci, in obe veji socialistov (ti zadnji se med seboj no moreta videti). Lahko pa seveda skuša sestaviti manjšinsko vlado brez katere izmed omenjenih skupin. Vendar ni njegova edina težka naloga združiti te stranke; najprej mora zediniti razne skupine (naštevajo šest veilikih), v sami krščanski demokraciji, ki ima-
sto člankov proti temu ameriškemu koraku. „Izrael je pištola v rokah ameriške vlade, ki meri v srce arabskih narodov“ je zapisal Mohamed Heikal, urednik poluradnega kairškega dnevnika Al Ahram.
Vendar se vojaški položaj na mejah med Izraelom in Arabci bistveno ni spremenil. Manjši spopadi in medsebojna bombardiranja so na dnevnem redu, enako kot teroristični posegi palestinskih gverilcev in sistematični odgovori izraelskih komandosov.
Pač pa je prišlo do važnih novosti na diplomatskem področju. Francoski zunanji minister Maurice Schumann je na tiskovni konferenci pretekli ponedeljek izjavil, da obstaja nov načrt za pomiritev Bližnjega Vzhoda. Z njim naj bi se vsaj v principu strinjale vse štiri velesile (ZDA, ZSSR, Anglija in Francija) ter se bistveno razlikuje od prejšnjih. Ta razlika sestoji v tem, da ne zahtevajo brezpogojnega umika Izraela iz zasedenih področij. Načrt predvideva tudi vzpostavitev demilitariziranega področja med Izraelom in arabskimi državami, kakor tudi vrnitev oddelkov Združenih narodov na to področje.
jo do nekaterih problemov različne poglede. Tu ne igra tako važne vloge vprašanje ločitve zakona, ki je temeljna zahteva krščanskih demokratov, kakor ravno sodelovanje z komunisti, kateremu večina demokristjanov strogo nasprotuje.
Prav v tem pa tiči Morov adut. Opazovalci mu pripisujejo zelo dobre odnose s skrajno levico. Kot je zanimivo naslovil tozadevni članek bue-nosaireški tednik Panorama, ki je s karakterističnim humorjem zapisal: „Don Camilo zavija proti Peponu".
Papež Pavel VI. je v svoji tedenski avdienci ponovno obsodil „razširjenje zločinov in razvad v moderni družbi. Pokazal je na nekatero določeno literaturo in umetnost ter „razvedrila“, ki jasno kažejo, kako „močno je bolan moderni človek“.
IZ T i D N A
V	Gvatemali je na predsedniških volitvah zmagal desničarski kandidat Carlos Arana Osorio, Ker je dobil le relativno večino, bo o predsedniškem sedežu odločal kongres. Vladni kandidat Pierrucini se je odpovedal volitvam v kongresu ter je dal poslancem proste roke.
Je pa v tej republiki zelo napet položaj, prejšnji teden so levičarski ekstremisti ugrabili ameriškega diplomata Hollyja in ga zamenjali za 4 zaprte levičarje. V nedeljo so ugrabili bančnika Gabrijela Biguira.
Francoska podmornica Euridice se je potopila s posadko vred kakih 103 km vzhodno od Marseiilesa. Podmornica Euridice, je imela 850 ton nosilnosti ter 56 članov posadke.
V	Nemčiji so odkrili vohunsko mrežo, ki je dajala komunistični Vzhodni Nemčiji fotokopije zapisnikov tajnih vladnih sej.
Jesenski glavoboli
Komaj so nekoliko ponehali študentovski izgredi, ki so ob priliki sprejemnih izpitov na univerze dali priložnost srboritim in tudi politiziranim študentom, da se nekoliko razgibljejo, že je nastal nov zapetljaj, ki je pritegir! pozornost javnosti.
Pri delih za gradnjo veleelektrame El Chocčn je prišlo do nesporazuma med delavci in podjetji. Podjetja so na pobudo buenosaireške centrale sindikata zidarjev, odrekla priznanje po delavcih izvoljenim delegatom. Ta položaj, ki se je pokazal že decembra lanskega leta, je sedaj izbruhnil v pravi konflikt. Ker obe stranki vztrajata na svojih stališčih, so delavci pričeli s stavko, se zabarikadirali v delavskem naselju, kjer imajo dovolj živeža za dolgotrajno „obleganje“, okrog njih pa je strnila obroč policija. Vendar doslej še ni prišlo do kakšnih spopadov. Kljub temu je položaj tako zaostren, da je osrednja vlada določila rok pobotanja do prihodnjega petka 13. t. m. če se položaj dotlej no bi razčistil, bo vlada direktno posegla v konflikt in postavila stvari na svoje mesto
Sicer pa je na sindikalnem polju
V TEDI M
V Indoneziji so aretirali 206 pripadnikov vojnega letalstva, med njimi 77 častnikov, zaradi simpatiziranja s komunisti ali pripadnosti partiji.
Malazijske in siamske čete so obkolile 400 partizanov na skrajnem jugu Siama. Partizane so siamske čete po krvavem tridnevnem boju pregnala iz tajnega taborišča, čeprav so močno oboroženi, partizani nočejo odkrite borbe proti malazijskim in siamskim četam.
Mihajla Mihajlova so 5. marca izpustili iz zaporov v Sremski Mitroviči. Znanega pisatelja in univerzitetnega profesora v Zadru so komunisti zaprli pred 3 in pol leti. Obtožili so ga razširjanja lažnjivih informacij in publiciranja člankov v inozemstvu, razen tega še razširjanja vesti, da je Sovjetska Zveza ustanovila koncentracijska taborišča prej kot pa nacistična Nemčija.
še kar mir. Mnogi se bavijo z volitvami in pripravami na kongres CGT, ki naj bi ga sklicali v maju t. 1., če bo (bistven predpogoj) dotlej razveljavljeno obsedno stanje.
Ugodno je na sindikate vplival zakon o socialnem skrbstvu, ki je položil v njihove roke (sicer pod strogo kontrolo vladnih organov, kar pa še ni dokončno reglamentirano) vsote, ki izhajajo iz 3% prispevka za socialni fond.
Na političnem področju pa opazovalci napovedujejo važne novosti za konec tekočega meseca, ko se bodo na sestanek s predsednikom države sestali guvernerji argentinskih provinc.
Na drugem kraju, daleč od Chocona, v Cordobi, pa so se zbrali uporni sindikati iz notranjosti države. Sklonili so izpeljati „splošno in aktivno mobilizacijo delavstva“, ter že napovedujejo „aktivno stavko" za 36 ur pred koncem meseca. Datum pa še ni določen.
,Aktivnost' pomeni v leksikonu gre-mijev iz notranjosti: manifestacije, požigi in barikade. Ena prvih aktivnih stavk jc bila lani maja prav v Cordobi, in je povzročila žalostno znani „cordobazo“,.
Italija še vedno brez vlade
Moro se obrača na levo
Iz življenja in dogajanja v Argentini
17. SOCIALNI DAN
„Ni naloga javne oblasti, da bi določala po3eben značaj oblik človeške ^ ture. marveč ta, da zagotovi ugodne pogoje in sredstva za napredek kultur,, življenja pri vseh. Tudi pri narodnih manjšinah. Zato je predvsem treba Da ■ na to, da bi kultura, odvrnjena od njenega lastnega namena, ne bila primor ' služiti političnim in gospodarskim silam.“
Koncilska konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, § 59 ^
.... >	■■■	‘■■"•■■•»«h,
Deželne volitve na Koroškem
Naši socialni delavci, združeni v Družabni Pravdi, so tudi letos pripravili socialni dan. Občudovanje vzbuja to vztrajno delo naših socialnih delavcev, ki kljub vsem težavam in oviram pripravijo vsako leto študijski socialni dan, izdajajo list Družabno Pravdo, organizirajo tečaje in predavanja ter sodelujejo v raznih slovenskih publikacijah s članki socialno-gospodarske vsebine.
Sv. maša
Socialni dan se je — kakor vsako leto — pričel s sv. mašo, ki jo je v kapeli Slovenske hiše daroval direktor slovenskih dušnih pastirjev, msgr. Anton Orehar. Kapelo so napolnili člaiu in prijatelji Družabne Pravde ter tis.ti ostali rojaki, ki jih zanimajo socialno gospodarska vprašanja.
Govor msgra. Oreharja
Po evangeliju je imel msgr. Orehar pomemben govor, ki se je nanašal na predmet socialnega dne. Povedal je tele misli:
Naslov „.Naša gospodarska osamosvojitev 1, 1970‘‘ nam nakaže, kako je v ekonomskem, socialnem udejstvovanju treba upoštevati razmere in razvoj časa, da storimo svoje in storimo prav.
Tehnični napredek prinese svoje, kulturni razvoj zahteva posebej upoštevanja, nas katoličane pa mora u-smerjati še evangelij, kakor ga razlaga Cerkev. Ona direktno ne vodi ekonomije in ne socialnega delovanja in življenja svojih vernikov, z indirektnim usmerjanjem pa vedi tudi to njihovo življenje, da ostane v skladu z razodetjem.
Vse kristjanovo delovanje pa se mora razvijati iz polnosti njegovega milostnega življenja, katerega je začel Bog, nadaljevati pa ga mora človek sam v sodelovanju z Bogom in njegovo milostjo, katere moč se posebej čuti sedaj v postu v pripravi na Veliko noč in človeka vzpodbuja k obnovi.
Študijsko zborovanje
Po sv. maši so se udeleženci podali v gornjo dvorano Slovenske hiše. Dvorana je bila popolnoma zasedena, kar je znak, da je med našimi ljudmi še mnogo smisla za študij važnih slovenskih vprašanj.
Zborovanje je začel predsednik Družabne Pravde, g. Maks Jan, ki je v uvodu povedal, da je socialni dan v letu 1952 obravnaval isto vprašanje t. j. našo gospodarsko osamosvojitev, seveda s to razliko, da smo tedaj postavlja,! temelje za gospodarsko osamosvojitev slovenskih emigrantov, danes pa si nočemo ogledati uspehe in položaj, ugotoviti morebitne napake in si postaviti nove smernice za prihodnost.
Zatem se je g. Jan spomnil velikih in delavnih slovenskih socialnih delavcev, sodelavcev na socialnih dnevih in prijateljev Družabne Pravde, ki so odšli v večnost. Imenoval je nedavno umrlega predsednika Narodnega odbora, dr. Miha Kreka, ki je bil v stalnem stiku s slovenskimi socialnimi delavci. Spomnil se je škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je budno spremljal delo slovenskih socialnih delavcev. Spomnil se je tudi dolgoletnega predsednika Stalnega od-
bora socialnih dni, prof. dr. Ivana Ahčina. (Nato je g. Jan počastil tudi spomin večletnega predsednika Stalnega odbora JJaneza Majeršiča, in bivšega predsednika Družabne Pravde, Luka Milharčiča. Spomnil se je tudi urednika Jožka Krošlja, ki se je udeležil vseh šestnajstih dosedanjih socialnih dnevov in o njih napisal lepa poročila. Za pokoj vseh imenovanih so navzoči zmolili zdravomarijo.
Govor univerz, prof. dr. Milana Komarja
Osrednja točka letošnjega socialnega dne je bil izredno globok referat prof. dr. Milana Komarja: Osebnostni in skupnostni elementi pri gospodarski osamosvojitvi. Mnenje navzočih je bilo, da Slovenci v Buenos Airesu že dolgo nismo slišali tako aktualnega, zanimivega in izčrpnega predavanja. V kratkem izvlečku so bilo glavne misli govora prof. dr. Komarja naslednje:
Ni nobene gospodarske osamosvoji • tve brez zrelih, samostojnih, odgovornih in iniciativnih oseb, ki vedo, kaj hočejo, kam gredo; ki znajo odkriti prave poti, ki vodijo do cilja in so sposobni uvideti, kaj je treba v določenem trenutku storiti. Ni gospodarske osamosvojitve brez osebnostne osamosvojitve. Kdor je v svoji privatni sferi parazit, prisklednik, kimavec, komur je všeč, kot pravi španski mislec Ortega y Gasset, živeti v čredi, bodisi volčji ali pa ovčji, ta pri gospodarski osamosvojitvi nima ničesar opraviti, čredniški, brezosebni duh ubija n. pr. velika podjetja in v njih ustvarja nepotrebno birokracijo in parazitizem, ki kmalu postanejo največja ovira za gospodarski razmah.
Zato so osebnostni elementi osnovne važnosti za gospodarsko osamosvojitev. To pa velja ne samo za podjetja, ki ¿0 v rokah posameznikov, kjer posameznik, ki je na čelu, nujno igra prvenstveno vlogo, temveč velja tudi za družbe, zadruge in skupnostna podjetja. Kajti ni človeške družbe, ki bi bila vredna tega imena, ki ne bi bila družba oseb.
Od tod osnovna važnost formacije človeka, ki je v veliki meri predgospo-darska in se začne v družini in nadaljuje v šoli. Kjer je družinska vzgoja slaba in šola neučinkovita, se posledice kmalu pokažejo pri gospodarstvu. V tem pogledu sodobno gospodarstvo veliko greši, ko n. pr. s svojo propagando pogosto ruši vzgojo in niža moralno m intelektualno raven družbe.
Po drugi strani pa tudi drži, da ni zrelih, samostojnih, iniciativnih oseb brez neke gospodarske samostojnosti. Seveda jemljemo tukaj pojem „gospodarska samostojnost“ v najširšem možnem smislu. Borba za gospodarsko samostojnost je borba za človekovo svobodo, borba za pravega človeka.
Osebnostni elementi se pa morajo uskladiti s cilji družbe ali skupnosti. To pa spet ne velja samo za tako imenovane družbe, zadružna- ali skupnos:-na podjetja, kjer ne odloča samo posameznik, ampak tudi za tista podjetju., kjer je vpliv posameznika odločilen. Tudi ta ne morejo danes živeti brez ne-
prestanega usklajanja z dobrim občestva, v katerem delujejo.
To usklajanje pa se ne doseže s trebljenjem osebnih doprinosov, ampak s pravilno izrabo vsakega primernega osebnega doprinosa, rekli bi, z nekak-| šno pravšno orkestracijo.
Družba, ki hoče biti človeška, to se pravi, družba odgovornih, resnih ljudi, mora v vseh smislih podpirati pravi gospodarsko osamosvojitev ali bolje rečeno osamosvajanje, ker gre razvoj vedno naprej.
Navzoči so nagradili izvajanja dr. Komarja s krepkim ploskanjem.
Koreferata gg. Marjana Lobode in Staneta Mehleta
Referatu dr. Komarja sta sledila dva koreferata. -Prvega je imel g. Marjan Loboda, ravnatelj Slovenske hranl-nice: O praktičnem skupnostnem gospodarskem udejstvovanju. Omenil je sklep socialnega dne iz leta 1952, da naj se namreč ustanovi Gospodarski svet, čigar naloga bi bila: proučevanje in re-ševanie socialnih in gospodarskih vpra-, šanj ter dajanje pobud pri organiziranju gospodarske pisarne, nabavne m prodajne zadruge in zlasti pri ustanovitvi slovenskega denarnega zavoda. Ta denarni zavod se je ustanovil, v ostalem pa Gospodarski svet ni imel večjih uspehov. Ustanovilo se je le malo gospodarskih družb in še od teh so se nekatere kmalu razšle. Več pa se je osamosvojilo posameznih rojakov. Razlogi za to so verjetno tudi v našem narodnem značaju. Za delovanje v družbi je potrebna vzgoja.
G. Loboda je predlagal ustanavljanje ekip, ki bi se posvetile delu v gospodarskih družbah. Ekipa naj zbere večino kapitala tako, da bi bili vsi družabniki. Potrebno je tudi v naprej napraviti med družabniki točne medsebojne pogodbe. V Argentini je še mnogo področij za gospodarsko uveljavljanje. Prav gotovo pa drži trditev, da bo samo gospodarsko močna emigracija lahko tudi versko in kulturno napredovala.
G. Stane Mehle pa je v svojem ko-referatu „O praktičnem osebnostnem gospodarskem udejstvovanju“ poudarit, da gre za našo gospodarsko osamosvojitev zahvala tistim prvim našim emigrantom, ki so prišli večinoma brez sredstev v to deželo in so se postavili na lastne noge. Ti so nam pokazali pot do gospodarske samostojnosti. Nato je g. Mehle naštel gospodarske stroke, v katerih se udejstvujejo naši rojaki. Gradbena podjetja je ustanovilo okoli 30 rojakov, precej se jih udejstvuje v tkalstvu, tudi v mizarstvu (celo nekaj velepodjetij imamo v tej stroki). Tudi imamo nekaj metalurških podjetij, manj avtomehaničnih. Dalje so naši rojaki krojači, čevljarji, tiskarji, fotografi itd. Zastopani je tudi trgovsko področje, vendar veletrgovin Slovenci nimamo. Za nekatere stroke pa se zdi, da med Slovenci ni zanimanja. Je pa med slovenskimi podjetniki . premalo medsebojne povezave. Potrebna bi bila ustanova, ki bi se pi-svetila gospodarstvu med Slovenci, kajti v skupnosti je moč.
Po referatu in koreferatih se je razvil razgovor, ki je izzvenel v to, da je potrebno ustanoviti slovensko gospodar-
Preteklo nedeljo so bile na Koroškem volitve v deželni zbor. Kot najmočnejša stranka so iz njih izšli socialisti kakor je to že običajno. Teda to pot so dosegli to, kar jim do sedaj še nikoli ni uspelo: dosegli so absolutno večino. Napredovali so za dva sedeža, od 18 na 20. Ker šteje koroški deželni zbor 36 članov bodo v bodočih lotih socialisti praktično gospodar dežele.
Avstrijska ljudska stranka, ki so jo z glasovi podprli tudi krščansko u-smerjeni Slovenci, je ohranila svojih 12 sedežev, dasi je izgubila pol odstotka glasov. Stranka liberalnih ^svobodnjakov“, Freiheitpartei Oestereichs, ki je 'najbolj nestrpna do Slovencev, je izgubila eno mesto. Od petih je padla na štiri. Ker po koroški ustavi lahko vstopijo v deželno vlado le stranke, ki so prejele vsaj pet mandatov, svobodnjaki v novi vladi ne bodo več zastopani. Vlada bo sestavljena le iz obeh glavnih strank. Pet resorjev bodo imeli socialisti, dva pa avstrijski krščanski demokrati.
Velik neuspeh so doživeli tudi komunisti. Zgubili so edini sedež, ki so ga v deželnem parlamentu še imeli. Značilno pa je, da so porastli na glasovih v nekaterih zelo slovenskih krajih kot so Globasnica, Škocjan, Pliberk, Žitara ves, Djekše. Zanje so glasovali zlasti mlajši. Nekateri menijo, da so s tem hoteli protestirati proti prepočasnemu reševanju vprašanj slovenske manjšine.
Ljubljansko „Delo“ piše, da bo morda Slovenec Janko Ogris iz Bilčovsa, ki je podpredsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, prišel kot deželni poslanec v koroški parlament, če bodo namreč nekateri deželni poslanci, ki so bili izvoljeni pred njim na socialistični listi, vstopili v novo vlado. Mi v to ne
sko ustanovo, ki bo v pomoč slovenskim podjetnikom.
Resolucije
Predsednik Jan je nato prečital naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno
sprejeta:
-Smatramo, da je čimdalje večja gospodarska osamosvojitev rojakov najboljše jamstvo naše verske in narodne odpornosti in zavednosti. Dajemo javno priznanje vsem našim zdomskim gospodarskim in socialnim ustanovam ter vsem posameznikom, ki se na tem področju trudijo. Poudarjamo, da ima zasebna lastnina svoje socialne dolžnosti, katere naj v bodočnosti pridejo do ’z-raza zlasti v bolj organiziranem sodelovanju na gospodarskem področju. Vsa naša zdomska društva in časopise naprošamo za sodelovanje v najširšem pomenu besede. Slovensko hranilnico m posojilnico Sloga in Družabno Pravdo pa izrecno naprošamo, da prevzameta skrb za uresničenje te resolucije.
verjamemo dosti, ker vemo, da so socialisti ped hudim pritiskom ških nacionalističnih nestrpnežev, g Sima, sedanji deželni glavar, je ^ izjavil, da je Ogrisov vstop v 4' želni zbor „stvar odločitve stranki, nega vodstva.“ Z drugo besedo: bom0 šele videli. Dvomimo, da bi imeli ko-roški socialisti toliko poguma kot w ga imeli tržaški, ko so kljub gonji ita. lijanskih šovinistov poslali v tržaški mestni odbor -Slovenca Hreščaka.
Kal višejo
Iz pisma iz domovine ponatiskuje-mo odstavek, ki se nanaša na položaj šolskih sester na otoku Struga na Krki;
„Gotovo te bo zanimalo, če ti povem, da naše bivanje na Strugi ni preveč sigurno. Na pomlad je naše časopisje pisalo, da bodo Strugo priključili hotelu Otočec. Na Strugi bodo nudili gostom konje za jahanje in kočije za vožnjo, To sc pravi „nunice“ pa kam drugam, Ker je kriza za denar, ta načrt ne bo izveden že jutri, toda verjetno v nekaj letih pa že. In tedaj bo nastal problem, kam z nami. iNa slabše ne bomo šle, to smo jasno povedale. Pošteno bi bilo, da nam vrnejo, kar so nam vzeli, toda kaj takega upati je skoro predrzno. Ko ne moremo pričakovati posrečene rešitve od strani tistih, ki morajo skrbeti za to, se bolj zanašamo na Boga, da nam bo ob tistem času — On pomagal.“
Tako pismo od doma. V boljše razumevanje dodajmo le, da je red „ubogih šolskih sester Naše Gospe“ imel pred revolucijo v Šmihelu pri Novem mestu osnovno, meščansko in gospodinjsko šo-
lo.; pa še internat v Ljubljani in gospodinjsko šolo na Jesenicah. Komunisti so jim vse imetje zaplenili, sestre pa pregnali na otok Strugo, od koder se bodo morale sedaj ponovno umakniti.
Nova knjiga o tržaškem problemu
Uspeh dr. Novaka
V založbi The University of Chicago Press, Chicago, 5750 Ellis Avenue, Chicago Illinois (ena izmed desetih največjih univerzitetnih založb) bo konec marca izšla knjiga dr. Bogdana C. Novaka: „Trieste 1941-1954: The Ethnic, Political and Ideological Struggle“. (Trst 1941-1954: Etniški, politični in ideološki boj). Knjigo bo lahko naročiti na gornjem naslovu. Obsegala bo 5Ž6 strani, vključno z indeksom in bibliografijo. Cena bo znašala 16,50 dolarjev. Organizacije in knjigarne lahko dobe knjigo s popustom. Knjiga se bo lahko naročila tudi v londonskem uradu tiskarne. Ko prejmemo knjigo v oceno, bomo o njej podrobneje pisali.
.... , «g
Hrvatje in Srbi ob smrti tir. Kreka
Ob smrti dr. Mihe Kreka, so se ga v svojem časopisju lepo spomnili tudi Hrvatje in Srbi. Tu prinašamo dva ponatisa.
Hrvatski Glas
V Hrvatskem Glasu je dr. Juraj Kr-njevič, naslednik dr. Mačka na predsedstvu Hrvatske Seljačke Stranke, zapisal v spomin dr. Kreka sledeče vrstice:
Od prijatelja iz Clevelanda sem prejel žalostno vest, da je umrl dr. Miha Krek, predsednik Narodnega Odbora za Slovenijo in Slovenske ljudske stranke. Za dobo vojne je bil on slovenski podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu, medtem ko sem bil jaz hrvatski podpredsednik. Po vojni se ni.Jva velikokrat videla, niti se nisva politično povsem razumela, kar je bilo meni vedno žal. Tega pa ni razumeti kakor da bi bilo kdaj sovražno razpoloženje med nama. Dr. Krek je bil zelo cenjen človek in iskren prijatelj hrvatskega naroda. Med vojno, ko smo bili skupaj člani iste vlade, ni bilo nikoli prepira med nami, hrvat-skimi ministri in njim. Nikdar on ni
potegnil s Srbi proti nam. Tudi takrat ni z njimi nastopal proti nam kadar se ni strinjal z našim zadržanjem. Oo taki priliki je večkrat rekel: V čemer se sporazumejo Hrvatje in Srbi, s tem sem tudi jaz sporazumen.
Spomin nanj bo ostal svetal med Hrvati, ki smo imeli priliko, da smo ga poznali. Želim mu večni mir in pokoj; njegovi gospe in sinu, kakor tudi slovenskemu narodu pa izrekam iskreno sožalje.
Glas Kanadskih Srbov
Srbi pa so se dr. Kreka spomnili v Glasu kanadskih Srbov z dne 27. novembra. Posvetili so mu celo stran. Podrobno je opisan pogreb dr. Kreka. Spominski članek s sliko dr. Kreka pa je napisal R. L. Kneževič. V uvodu prikaže dr. Krekov življenjepis in poudari, da se je zgodaj posvetil politiki in da je rastel in se razvijal kot politik pod vodstvom dr. Korošca. V emigraciji je bil ena najbolj spoštovanih in ena
najbolj cenjenih osebnosti. Nato pa na--daljuje takole:
„Krek ni pripadal krogu takozvamh „integralnih Jugoslovanov“. Iskreno pa je zagovarjal Jugoslavijo, v kateri so povezani Srbi, Hrvati in Slovenci. V tem svojem prepričanju je bil miren, pa vendar odločen. Ni se rad prepiral o tem s tistimi, ki so bili drugega mnenja. Značilen v tem pogledu je njegov prvi govor Slovencem 6. julija 1941 ko smo se kot vlada premagane in razkosane države znašli v Londonu. Usodil vseh nas Jugoslovanov je bila temna. Poročila iz Jugoslavije so bila | vedno strašnejša. Krek je takole govoril Slovencem: „Najprej bi rad prisrčno pozdravil ves slovenski narod. Toda še rajše bi jokal, kakor pošiljal pozdrave. Vsaka solza bi bolje pokazala naše razpoloženje in bridkost ki so nas zadele, kakor je mogoče izraziti s kakršnokoli besedo. Mi Slovenci smo postali žrtev zatiralcev, katero Hitler goni iz lastnega doma.... Nemci preseljujejo Slovence iz slovenske zemlje in jih vozijo kakor živino na jug v srbske kraje... Nemci so v par tednih uničili vse kulturno življenje v celi Sloveniji. Golgota in trpljenje Slovencev sta nepopisni... Pozdravljam Vas z
besedami Evangelista s pogledom na današnje čase: ,,-Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda mislite samo eno: kako boste svoje moči posvetili rešitvi slovenskega naroda in obnovitvi jugoslovanske države in delajte za njeno rast in blagostanje“.. Dvajset let smo se prepirali resno in neresno o enakopravnosti. Sedaj smo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci izenačeni v nesreči, ponižanju in trpljenju. Skupno trpljenje naj privede do skupnega vstajenja iz novega življenja jugoslovanske narodne skupnosti, ki bo našla v novo urejeni srednji Evropi in na Balkanu svoje odlično mesto.“ (-Službeni list, London št. 2.-6. septembra 1941, str. 8).
Nato govori Kneževič o razmerah v Jugoslovanski vladi v Londonu. Poudarja pomen jugoslovanskega Narodnega odbora v Londonu pod predsedstvom prof. Slobodana Jovanoviča v katerem so delovali šefi in prvaki radikalne, zemljoradniške, samostojno demokratske in jugoslovanske nacionalne stranke, kakor tudi jugoslovanske in muslimanske organizacije. Ugotavlja pa, da je bil največji nedostatek tega jugoslo-venskega odbora v tem, ker v njem ni bilo predstavnikov hrvatske Seljačke stranke in Slovenske ljudske stran-
ke. Nato dodaje: „Slovenci niso vstopili v noben odbor v katerem ni bil» obojih, to je Srbov in Hrvatov; to P3 zato, da ne bi izgledalo, da se vežejo 1 enimi in otežujejo položaj drugim“.
Potem ko poudarja Kneževič, da Je dr. Krek jasno videl svojo politično pot in ni nikdar okleval, zaključuje svoj članek tako;
„Ena največjih odlik dr. Mihe Kreka kot človeka in kot politika je bi® v tem, da ni bil enostranski, da ni bil fanatik, in da njegovega patriotizm3 ni spremljala mržnja. On se je z globokim prepričanjem v pravilnost svoj® idej zavedal, da je politika v vel®1 meri v tem da spraviš v sklad interes« svojo skupine odn. naroda s potreba®1 in interesi drugih skupin odn. narodom Kdor hoče, da bo vse tako, kot m®*1 on, ta hoče boj. Miha Krek kakor P0*1, Vladko Maček, sta bila človeka dobre volje, duševne uravnovešenosti, n1028 sporazumevanju. Ljudi takih lastnost1 potrebujemo tudi danes v emigraciji ® ta potreba bo še večja v bodočnosti, k“ bomo morali medsebojne odnose uredit1 z dogovorom na trajnih osnovah. Zat« smo prepričani, da je smrt tega, z red' ko modrostjo obdarjenega in unieWe' nega moža tragična izguba za vse rode Jugoslavije.“

LJUBLJANA — Na skupščini Slovenske Akademije znanosti in umetnosti so bili izvoljeni za redne člane dosedanji dopisni člani dr.. Dragotin Cvetko, Lojze Dolinar, dr. Svetozar Ilešič, dr. Janez Milčinski, dr. France Novak in dr. Andrej Župančič. Za dopisne člane pa so bili Imenovani: dr. ing. Davorin Dolar, dr. Josef Kratochwi!, ing. arh. Marjan Mušič, dr. ing. Janez Peklenik in dr. ing Miha Tišler.
ŠENTRUPERT — V Slovenski vasi pri Šentrupertu živi 65-letni kmet Leopold Kozlevčar, ki ima visokošolsko izobrazbo in je razen tega lastnik enega redkih zasebnih muzejev. V svoji hiši ima nad 1000 večjih starin, okoli 200 pečatov nekdanjih slovenskih imenitnikov, slike Groharja, Gasparija, Berganta in Sedeja ter porcelanast ci-borij, ki ga je uporabljal Primož Trubar. Na vprašanje, ali kaj proda, je Kozlevčar odgovoril, da jabolka, krompir in seno prav rad, od zbirke pa ničesar. Zbirko rad vsakomur pokaže in kot nekdanji konservator jo tudi vzdržuje, ni se pa še odločil, komu jo bo zapustil.	i
LJUBLJANA — V razstavni dvorani Univerzitetne knjižice je bila do 26. februarja razstava rokopisov in številnih osebnih dokumentov predstavnikov slovenske moderne, pesnikov Ketteja in Murna. Razstavo je pripravil rokopisni oddelek univerzitetne knjižnice s sodelovanjem novomeške študijske knjižnice.
BLED. — Dela za obnovo in ureditev Otoka, ki so se začele poleti 1969 bodo končane do leta 1971; vendar bodo turisti mogli na Otok že to poletje. Po novem bo otok razdeljen v kulturnozgodovinski in gostinski del. Prvi bo obsegal cerkev, zvonik, hišo poleg cerkve ter cerkveno dvorišče, gostinski del pa staro gostilno, bivšo pro-štijo in nov gostinski objekt, ki bo zgrajen med obema starima.
ŠMARJE-SAP — V dveh urah, od pol sedme do poldevete ure, se je 5. februarja na avtocesti pri Šmarju zaletelo kar 24 vozil: 18 osebnih avtomobilov, 4 tovornjaki in 2 avtobusa. Vzrok: neprimerna hitrost na poledeneli cesti; posledice: štirje ranjeni.
LJUBLJANA — Inozemski turisti so lani prinesli 83 milijonov deviz, ali 28% več kot 1969, toda število nočnin je bilo le 14% več kot 1969 (2.100.000).
JESENICE. — V jeseniški železarni so zaradi pomanjkanja koksa morali ustaviti 7. februarja proizvodnjo surovega železa v eni izmed dveh visokih peči. Ustaviti so morali delo zaradi neredro dobave koksa iz koksarne Lu-
kavac. Jeseniška železarna je stalen odjemalec te tovarne, ki pa je že lani neredno dobavljala potrebni material. Koksarna je pripravljena še naprej dobavljati koks, toda zahteva zvišanje cen za 17 odstotkov, sklenitev pogodbe za 15 let ter še sofinanciranje železarne za graditev novih peči za koksanje. Delavski svet železarne je zahteval od zveznih organov odobritev uvoza starega železa in koksa, da bi premostili težave.
LJUBLJANA — Ljubljanske mlekarne bodo popolnoma opustile prodajo mleka v steklenicah, čeprav je papirnata embalaža za mleko dvakrat dražja kot obrabnina za' steklenico, se privarčuje razliko pri prevozu in pranju steklenic.
LJUBLJANA — Po podatkih statističnega letopisa je bilo leta 1969 od 1.710.618 prebivalcev Slovenije še 412.562 kmetov, število kmečkega prebivalstva v Sloveniji upada leto za letom. Tako je bilo 1. 1964 še 20,1% kmečkega prebivalstva, lani pa le še, 24,2%. Nad 50% kmečkega prebivalstva ima samo še sedem občin v severovzhodni Sloveniji: Murska fjobo-ta 66%, Sv. Lenart 65,3%, Ormož i 64,1%, Lendava 61,4%, Ljutomer 54,6% Šmarje pri Jelšah 54,6% in Šentjur pri Celju 50,3%).
Umrli so: Ljubljana: Jože Vider šol. upravitelj v pok., Ana Gradič roj. Pavlin, Antonija Ramovž uč. v p., Anton Petrič, Hinko Prelovec, Ciril Igličar, Jože Cesar, Edmud Jugovič podpolkovnik v p. (93), Ivan Marinšek, Jože Zupan, Anton Hudež (80), Mihael Snedec (77), Ljubo Škrlj, Ivka Eržen vdov. Cerjak roj. Pipan, Franc Malis (83), Marija Trinko-Zupančičeva roj. Kastelic.
Maribor: Franc Plevanč, Jožefa Koren (73), Zofija Rakovec (93), Andrej šabec, Marija Žnidar, Cecilija Merkuš (82), Franc žerjav, Antonija Kolednik, Alojzija Kos (82), Matija Augustinčič (75), Julijana Kukovec (78), Marija Zorman.
Francka Marinko, Vnanje Gorice, Aleš Maslakov, Kamnik, dr. Vladimir Baša, Gorica, Ivanka Arnež roj. Srebrnjak, Javornik, Vinko Šlibar, Bled, Karol Urbančič, Ihan, Frančiška Jereb roj. Gladek, Vrhnika, Franc Mrhar, Laze, Frančiška Hodnik roj. Gostiša, Dol. Logatec, Frančiška Brezar roj. Aleš, Kranj, Alojzij Hren, stavbenik, Ribnica, Katarina Primčič, Gornje Cerovo, Frančiška Rejner roj. Vozel (3), Alojz Vogrič, Kranjska gora, Janez Sojer, Brezovica, Karel Henigman, Dol. Toplice, Katarina Urankar (91), Breze.
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Jožeta Mozetič in njegove žene ge. Stanke roj. Marinček, sta se rodila sinčka dvoj • čka. čestitamo!
Krščen je bil Cristian Martin Ašič, sin dr. Vítala in dr. Rosite roj. Tropea. Botrovala sta g. inž. agr. Marko Bajuk in gdč. Eyeny Yomayei.
ZLATA POROKA
Nedavno sta praznovala zlato poroko v župniji Santa Rita v Boulogni pri Buenos Airesu goriška rojaka: g. Jože Menič in njegova soproga ga. Tereza roj. Kračina. Po sv. maši Bogu v zahvalo v naši cerkvi sta se podala na svoj dom, kjer sta skupaj s svojimi otroki in sorodniki ob kupici vina in prigrizku praznovala svoj zlati jubilej ob spominu na svoj izgubljeni dom, kakor poje Gregorčič: Pod trto bivam zdaj, srce pa gor mi sili, nazaj v planinski raj.
Vernim in zavednim goriškim rojakom iz srca čestitamo.
KRAJNIKOV ATA — OSEMDESETLETNIK
Pred desetimi leti smo pisati v našem tedniku, da je tedaj praznoval 60-letnico, pa smo se zmotili za deset let. V nedeljo 1. marca t. 1. je praznoval osemdesetletnico, odkar se je rodil na Suhi pri Škofji Loki. Krepak in močan kmet je preživel 50 let v domovini, potem pa je moral iti s svojo številno družino, petimi dekleti in tremi fanti na pot čez Ljubelj s pol-nonaloženim domačim vozom in konjem, da je potem vse to pustil na Vetrinjskem polju, sina pa potem še izgubil doma. Pot njegove družine je vodila preko Pegezza in Spittala v Argentino. V taboriščih je bil znan po svojem „pri-trkovanju“ na „šine** in je tudi napisal brošurico „Slovenski pritrkovavec“, oz. je napisana po njegovem strokovnem pripovedovanju. Tam v taborišču se je ta „gruntar“ naučil „bognerstva“. Toda v Argentini je služil kot mizarski pomagač pri raznih slovenskih tvrdkah in zdaj uživa „pokoj“ (ne penzije, ki si je v Argentini ni „prislužil“) pri svojem sinu Tonetu. Pred pol leta mu je umrla žena Ivana, s katero je malo prej praznoval zlato poroko. Vse otroke ima poročene ih tako se je zadnjič zbralo pri njem skoro dvajset vnukov in vnukinj od petindvajsetih, ki jih ima. Lepa družina in lep patriarh, naš Krajnikov stari ata, osemdesetletnik. Ob jubileju mu je čestital na obilnem asadu v imenu rojakov Jamnikov Tine. Njemu se pridružujejo tudi drugi Slovenci: še mnogo krepkih let!
CASTELAR
2. tombola na Pristavi
Letošnji 2. Pristavski tomboli je bilo vreme zelo naklonjeno, ne tako, kot lani, ko smo imeli tombolo kar tri nedelje. Naklonjenost so pokazali tudi Slovenci, ki so od blizu in daleč prišli na Pristavo in porabili dan ne samo za iskanje sreče, ampak tudi za prijetno kramljanje med znanci.
Kvatem in činkvinov je bilo lepo število, pa tudi tombol, celo več kot lani. Pridne pristavske kuharice so poskrbele za jedačo, za pijačo pa odborniki Društva Slovenska Pristava. Tom-bolska komisija in napovedovalca številk so bili isti kot lani, saj so vsi dokazali, da se na take stvari spoznajo. In malo po napovedani uri — treba se je bilo najprej odžejati — je „glavni“ France Zurc dal nalog za klicanje številk. Prav kmalu so začeli prihajati dobitniki kvatern in činkvinov in že je začelo vsem hitreje biti srce: Kdo bo zadel prvo tombolo, lepo veliko omaro za jedilnico, dar podjetja Grant SRL. Pa ni bilo treba dolgo čakati. Dobila jo je gospa Krošljeva iz Castelarja. Ker sama ni mogla priti na Pristavo, je številke črtala Fajdigova Jelica. Še ma. lo pa so tudi druge tombole; loščilec, likalniki, pribor, slike in tako dalje dobili lastnike; ostale, ki niso nič zadeli, pa smo tolažili s 3. Pristavsko tombolo ter jih še sedaj vabili nanjo.
CARAPACHAY
Skavtski večer
V	soboto, 8. februarja je bil v Slovenskem domu v Carapachayu prijeten skavtski večer, za zaključek poslovnega leta skavtskega združenja. Prireditev je otvoril šef slovenskega skavtiz-ma g. Trtnik Marij. Obrazložil je pomen in namen večera, nakar je razdelil nagrade skavtskim edinicam in posameznikom, za tekmovanja v raznih disciplinah. Bila sta nagrajena voda Jelen in Orel (kljub prednosti prvega, ki pa ga sestavljajo starejši skavti) ter posamezniki Janez Žnidar, Frido Klemen, Papež Franci in Tomaž Bu-jas. številno občinstvo in ostali skavti so nagrajenim burno ploskali.
V	drugem delu programa (vodili so ga člani sami) so najprej čestitali šefu g. Trtniku k rojstnemu dnevu, nakar so sledili razni nastopi, petje, skavtske igre in šaljive točke, v katerih so natopajoči dokazali svojo dovršenost.
Po končanem nastopu so bili skavti deležni malega prigrizka, medtem ko so se starši zbrali na sejo, kjer so predebatirali pod vodstvom g. Trtnika razne probleme skavtske organizacije. V sejni sobi je bila tudi razstava skavtskih ročnih del.

Rev. Matija Lamovšek — 7@-leinik
Spominski članki za jubilante visokih let niso nobeni nekrologi, nasprotno izraz hvaležnega priznanja za delo, ki ga je jubilant opravil in kljub temu ostal še ves živ za delo, lep zgled mlajšim.
To hočemo povedati ob sedemdesetletnici g. Matija Lamovška, rojenega
11.	marca 1900 v župniji Št. Ruperč na Dol. Po maturi v škofovih zavodih v št. Vidu, je vstopil v bogoslovje v Ljubljani in bil 29. junija 1925 posvečen v mašnika, naslednje leto je prišel za kaplana v težko župnijo Selca nad Škofjo Loko, faro z veliko gorskih podružnic in zunanjih šol, trd oreh tudi za mladega kaplana. Po 8 letih kapla-novanja v Selcah je prišel v župnijo Devica Marije v Polju, težko delavsko župnijo - v predmestju Ljubljane, kamor se je posebno zagrizel že več let pred revolucijo komunizem, razrahljal celo katoliške organizacije. To je dušnim pastirjem postavljalo težke probleme. V tej župniji je jubilant dočakal 1. 1941 in odhod v begunstvo 1. 1945.
Begunstvo je preživljal najprej v Kellerbergu, nato v Spittalu ob Dravi, kjer je kmalu ob prihodu prevzel vodstvo dušnega pastirstva med slovenskimi begunci do odhoda v Argentino, kamor je prišel 1. 1949.
Ko ga je rajni nadškof dr. Solari sprejel v nadškofijo La Plata, je bil nastavljen najprej za kaplana v Bara-deru in nato v CJuilmesu, nato je prišel 1. 1954 za hišnega duhovnika v zavod Sagrado Corazon v Castelarju, kjer je služil polnih 14 let. L. 1969 ga je nad-
škof-koadjutor dr. Aramburu sprejel v nadškofijo Buenos Aires in imenoval za hišnega duhovnika v zavod Divino Rostro v Parque Centenario.
Vsa leta je rad pomagal v dušnem pastirstvu za Slovence, bodisi. kot katehet v Šan Justu, Ramos Mejia in najdalje v Moronu, bodisi s spovedovanjem in pri organizacijah. Ko je bilo pa ustanovljeno samostojno središče slov. dušnega pastirstva za Morón-Cas-telar, je prevzel njegovo vodstvo in ga ohranil do danes.
Osnovna poteza njegova je zvestoba duhovniški družbi in skrbi za dušni blagor slov. izseljencev, če mu morajo biti hvaležni argentinski škofje, redovnice in verniki za delo, ki ga je na njihovih ustanovah opravil, mu moramo biti posebej še Slovenci, ko je dejansko porabil vsak čas za delo med Slovenci, v razmerah, ki niso bile vedno ugodne.
V vsem življenju ga kot duhovnika označuje jasnost o poklicu in delu, nikdar ni dvomil, kako je treba ubogati škofa in učiti nauk, tudi z nevarnostjo svojega življenja, kar se je posebej čutilo ob nastopu komunizma v talco izpostavljenem področju kot je bila župnija v Polju. Nikdar se v tem ni razkazoval, ne doma, ne v izseljenstvu, vsem je pa zgled odločnosti. Isto velja za njegovo delavnost, ko zna do podrobnosti porabiti čas za pripravo in izvršitev dela, pri tem nič ne toži nad utrujenostjo let. Ne brani se dela in dobro ga opravi.
Čestitamo mu k opravljenemu delu in mu želimo še dosti zdravih let!
Goriška in
Uspelo gostovanje
‘ V nedeljo, 22. februarja je v Katoliškem domu v Gorici gostoval cerkveni pevski zbor od Svetega Ivana v Trstu. Spored je obsegal dva dela. V prvem je zbor pod vodstvom gdč. Nade Žerja-lovte izvajal Sattnerjevo „Pozimi iz | šole“, Ferjančičevo „Tone, sonce, tone“ ter Ventirunijevo „Znamenje“. Vmesni vložek je predstavljal nastop pisatelja Josipa Kravosa, ki je podal dve svoji črtici, nakar je zbor odpel še „Nocoj se mi je sanjalo“, srbski venček in „Naše gorje“.
V	dragem delu je najprej nastopila tržaška pesnica Marija Mijot, svetoivan. ski zbor pa je podal še šest pesmi: „Mornar“, „Na planine“, Fleišmanovo „Luna sije“, „Pod lipo“, Schvrabovo „Večer na morju“ ter zaključil z „Zdravljico“ tržaškega skladatelja Ubal -da Vrabca.
Koncert je res lepo uspel, saj spada zbor (Sv. Ivana med najboljše nepoklic ne slovenske tržaške zbore.
Akademija v čast sv. Cirilu in Metodu
V	nedeljo 15. februarja so se Goriški (Slovenci poslovili od Cirilmetcdij-skega leta. Že lani so ob priliki 1100 -letnice smrti sv. Cirila (14. febr. 869) imeli veiike slovesnosti. Ob letošnji priliki pa so organizirali slavnostno akademijo.
(Najprej je bilo v cerkvi sv. Ignacija bogoslužje božje besede za zedinjenje vzhodnih kristjanov. Nato pa so navzoči šli v dvorano Katoliškega doma, kjer
Primorska
je najprej spregovoril prof. Mirko Rijavec, ki je sveta brata prikazal zlasti v njunih toplih odnosih do takratnih panonskih Slovencev.
Za tem so še na odru razvili prizori iz življenja svetih bratov pod naslovom „Hoja za pradednimi častmi“. Sv. Ciril je namreč zlasti svojim slovanskim kristjanom rad govoril o teh časteh. Mislil je na stanje milosti božje, s katero je obdaril Bog našega pradeda Adama, pa jo je on za vse potomce zapravil in jo lahko njegov potomec le v sv. krstu zopet pridobi.
Prizore je mojstrsko pripravil in zlil v umetniško celoto dramaturg in režiser Aleksij Pregare. Kot lektorici sta nastopali gdč. Kazimira Blažič in Metka Klanjšek. Si pevskimi točkami pa je nastopil za to priliko novooživljeni ekumenski pevski zbor pod vodstvom prof. -Stanka Jericija. Igralci so se presenetljivo vživeli v svoje vloge in besedilo dobro obvladali. Zato pa so bili tudi ob koncu deležni burnega ploskanja.
Akademski prizor so uspešno ponovili tudi v Trstu in sicer v Marijinem domu v nedeljo 22. februarja.
Obisk dr. Grmiča v Trstu
V dneh od 14. do 16. februarja se je mudil na Tržaškem mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Imel je več predavanj, med njimi o „Krščanskem humanizmu“, zamejskim duhovnikom pa je govoril o „Cerkvi danes“. V nedeljo je za Slovence v Trstu maševal in opravil tudi obred sprejema novih članic v Marijino družbo.
Vsak teden ena
VEČER V TIROLAH
Branko Rozman
Tirolska prst diši po močnem vinu. Nebo se skloni na lesene strehe. Rumeni cveti spijo na češminu.
fmm
Kot bi doma bil, zdi se mi, pri delu in bi se menil z njim o sreči v raju. Uljnak za hruško ve povest o večnem
medu.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
9. marca 1950 — št. 10
KOCBEKOVA TOVARIŠIJA Nadaljevanje in konce
...O, ta izvršni odbor! Vsi člani tega odbora, ki niso bili čisti komunisti od začetka, čutijo, da nič ne pomenijo, pa vsi ti partizanski junaki od krščanskih socialistov do levičarskih sokolov ne upajo migniti z mezincem, ko jih Kidrič in Kardelj in Maček gonijo tja in sem. „Imamo občutek neresnosti kakor da nas je Kdo potegnil“ se mu izvije priznanje na 279 strani. Celo v bunkerjih ločijo te priveske komunizma od pravih voditeljev, ki so le čistokrvni komunisti. Kakor jetniki komunističnega vodstva se čutijo, pa naprej ubogajo kot vprežena živina. Ko ubijejo Ehrlicha, zvedo ti junaki za „obsodbo“ šele po izvršenem dejstvu. Ubogi Kocbek ima le dolžnost zagovarjati ta umor. Zagovarja ga s tem, da ima tisti, ki je „odgovoren za kolektivno usodo, pravico biti neusmiljen, sme vzeti življenje posamezniku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namene“ (27). Roparski poglavar, ki je odgovoren za kolektiv roparjev, ima pravico moriti! — In spet: „Kurir je prinesel vest, da so naši likvidirali Natlačena“ (214). Član izvršnega odbora zve za izvršeno obsodbo po kurirju! Spet opravičuje umor: „Duhovščina je izgubila tistega klerikalnega veljaka, ki je bil do skrajnosti pripravljen varovati njene koristi. Lahko rečemo, da v klerikalnem taboru zdaj ni več človeka, okrog katerega bi se mogla bela garda enotno zbrati“ (215). — To je bil torej razlog za Natlačenovo usmrtitev! Prizna, da čuti „soodgovornost za razvoj v Ljubljani“ (214), zato ga je malo zadelo, da se je to dejanje osvoboditve izvršilo brez njega. Poudarja pa, da ga novica „ni prizadela kot moralna nepravilnost“. Umor sam torej odobrava.
.. . Pa se le zdi, da ga ta moralna nepravilnost včasih zapeče. Težko je vest prekričati z gostobesednostjo. Na dolgo besediči sam s seboj, ,da. bi sebe prepričal: „Da je današnja silovitost v pravem smislu moralna’*. (217). Pa ravno to dolgo prepriča-vanje samega sebe priča, da ni prepričan, da sme komunist pod krinko osvobodilnega boja moriti.
...„Tovarišija“ gotovo ni knjiga junaštva. Na nekaterih mestih naravnost vpije, kako ponižujočo vlogo igrajo v Osvobodilni fronti komunistični priveski... To manjvrednost pisatelj tudi s tem podčrtava, da pogosto imenuje komuniste avantgardo. Na str. 356 pripoveduje: „Med vsemi skupinami, formacijami in strankami, ki sestavljajo Osvobodilno fronto, lahko le o komunistični stranki rečemo, da je prava zgodovinska sila. — Vsem potrebam (osvobojenja) ne more nihče tako ustreči, kakor elita slovenskih komunistov, ki je že do zdaj nastopala iniciativno v Osvobodilni fronti. In na naslednji strani pove: „V imenu skupine (krščanskih socialistov) smo izjavili, da se odrekamo samostojni organizaciji svojih aktivistov, ker hočemo s tem koristiti čim večji ne Fronte. Obenem pa smo slovenski komunistični stranki priznali potrebo in pravico po njeni dosedanji organizaciji aktivistov.“ — Torej pravi aktivisti med partizani so le komunisti. Tako so komunisti polagoma pozobali te priveske, ki so jih razni Kocbeki speljali v komunistično družbo.
... Kocbek upravičeno očita Mussoliniju „votel patos“ (272). Toda mož ne vidi bruna v svojem očesu. Kaj je drugega kot votel patos, če kdo zapiše: „Mislim, da tega nihče med nami še ni dejal: partizanstvo so slovenske duhovne vaje“ (282).
F.	R.
SLOVENCI
KANADA
Iz življenja v župniji Brezmadežne
Za doraščajočo mladino je Katoliška ženska liga organizirala letos plesno šolo. V iej šoli se mladeniči in mladenke ne uče .samo plesati, ampak tudi olikanega vedenja v medsebojnih odnosih. Katoliška ženska liga in Zveza katoliških mož in fantov skrbita tudi za izobraževanje mož in žena, fantov in deklet. Tako je možem in fantom predaval dr. F. Porovne o vplivu nikotina na zdravje, Peter čekuta je pa govoril možem in fantom o znamenjih sedanjega časa in o družbenem sistemu v Severni j Ameriki. Oba predavatelja sta bila zelo ugodno sprejeta in razgovori po obeh predavanjih so pokazali, da se možje in fantje za taka predavanja zanimajo. Ženam in dekletom je pa Peter Čekuta govoril o mladem rodu in kaj naj one kot žene in matere store, da se mladi slovenski rod slovenski skupnosti ne bo oddaljil. Razgovor je pokazal, da je problem med starimi in mladimi pereč in da bo treba nanj polagati veliko važnosti.
Slovensko gledališče v Torontu
Slovensko gledališče v Torontu je gostovalo v dvorani Brezmadežne z veseloigro: Naprošeni ženin. Režiser g. Vilko čekuta je zbral igralce iz obeh slovenskih župnij, tudi mlade in jih je kar dobro izvežbal. Dvorana je bila polna, tudi veliko mladine; smeh je ves čas spremljal igralce, kar je pričalo, da so dobro igrali.
Za dobro volji®
Nemogoče
V izložbi neke trgovine z naočniki je visel tale napis: „če ne morete prebrati teh vrstic, stopite v našo trgovino. Potrebujete očala.“
Premlad
Profesor: „Kdo je bila tista gospodična, s katero sem vas včeraj videl na cesti?“
,,Sestrična.“
„Profesor: „Zapomnite si, da v vaših letih človek še ne sme imeti. sestrične.“
Od doma
Po zadnjih podatkih imamo v naši deželi 17.500 raznovrstnih direktorjev, ki nimajo osnovne šole. Pri tem je mišljena nova osnovna šola z osmimi razredi, ne pa stara s štirimi.
Ko bi lahko direktorje zamenjali kot dinarje! Od 17.500 starih bi dobili samo 175 novih...
„Si že kdaj premišljeval, kaj bi storil, če bi imel direktorjevo plačo?“ „Ne, zato se pa pogostoma sprašujem, kaj bi storil direktor, če bi imel mojo.“
Lepo je v naši domovini biti — zaposlen v tujini.
PO SVETU
V nedeljo, 3, marca, bedo spot gostovali v dvorani Brezmadežne, to pot z bolj resno igro: Zgodaj dopolnjena mladost, izpod peresa g. Simčiča.
Slovenska šola v župniji Marije Pomagaj
Slovenska šola tudi tukaj vztrajno deluje za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavesti pri mlajšem rodu. Otroci so v zadnjem tednu januarja prejeli spričevala o uspehih (ali neuspehih). Večina kar dobro zdeluje, nekateri celo odlično. Je pa tudi nekaj nezadostnih. Trenutno je v šoli vpisanih 151 otrok.
OBVESTILA
SOBOTA, 14. marca 1970:
V	Slovenski hiši na Ramón Falcoii ob 20. Slovensko gledališče uprizori igro Triglavska roža. v počastitev ¡Mladinskega pisatelja in pesnika Mirka Kunčiča ob njegovi sedemdesetletnici.
NEDELJA, 15. marca 1970:
V	Slovenski hiši ob 16. začetna šolska sv. maša. Nato uprizoritev igre Triglavska roža.
ČETRTEK, 19, marca 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18 sestanek Lige Žena-Mati. Vab-] jene vse gospe is Dan Martina.
Ad 12. aprila
SOBOTA, 21. marca 1970:
V	Slovenski hranilnici ob 20 redni občni zbor.
NEDELJA, 22. mavca 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu po maši velikonočni sestanek SDO.
NEDELJA, 29. marca 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velikonočni zajtrk.
NEDELJA, 12. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v San Martina
deveta obletnica blagoslovitve doma.
SOBOTA, 18. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachavu
bajeslovna igra Zlatorog. Igrajo cara-pachayski otroci.
NEDELJA, 19. aprila 1970:
V	Slovenskem domu v Berazateguiju
prvi mladinski dan
V	Slovenskem domu v Carapachayu ponovitev igre Zlatorog.
NEDELJA, 23. aprila 1970:
V	Slomškovm domu velika tombola.
NEDELJA, 3. maja 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachayu celodnevne slavnosti
DRUŠTVENI OGLASNIK
Občni zbor ZS bo 15. marca po s maši v mali dvorani Slovenske hišo.
Sv. maša zadušnica ob 5. obletnic- j smrti 'pok. inž. Albina Mozetiča bo 15. marca ob pol deseti uri v Slovenski kapeli.
Uradne ure ZS so vsak dan od 15— 20 ure razen sobote.
Knjižnica je odi:rta redno v uradnih urah, it. j. od 15—20 ure.
Srednješolski tečaj. Ponavljalni izpiti: 14. marca ob 16,30; vpisovanje: 21. marca ob 16,30; začetek tečaja s sv. mašo 21. marca ob 18,30. Začetek rednega pouka 4. aprila ob 15,30 v Slovenski hiši.
Seja profesorskega zbora Srednješolskega tečaja „Ravnatelj M. Bajuk“ bo v soboto, 14. marca ob 18 uri v Slovenski hiši.
POIZVEDBA
Gospa Marija Prašnikar išče na prošnjo sorodnikov iz domovine podatke o Mariju (Mario) Prašnikarju, ki je imel naslov: Figueroa Alcorta 662, Bell Ville, pcia. Córdoba. Za vsakršno obvestilo pisati na naslov: Mrs. Mary Prašnikar, 2514 Wenzel Drive, Pitsburg, Pa. 15238, USA. Hvala.
Začetek novega šolsUetg€i leta
v nedeljo, 15. marca ob 16 v Slovenski hiši
Na sporedu:
Sveta maša Igra M. Kunčiča:

Ciklus predavanj za leto 1370, ki ga prireja Zveza slovenskih mater in žena vsak zadnji četrtek v mesecu, se prične izjemoma že 19. marca ob 19 v Slovenski hiši s predavanjem: „Odlike in težave naših šolskih prizadevanj“, v pripravi ge. Marjane Batagelj in prof. Alojzija Geržiniča. Zaradi važnosti teme prav iskreno vabljene vse matere, žene in dekleta, ki jih zanima vzgoja naše mladine.
Prva seja Dobrodelnega odseka Zveze slovenskih mater in žena bo 2. aprila ob 19 v Slovenski hiši. Vabljene vse matere, žene in dekleta, ki žele sodelovati pri tem odseku.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
V soboto, 14. marca 1970 ob 20 Počastitev
mladinskega pisatelja in pesnika sedemdesetletnika
MIRKA KUNČIČA
z njegovim delom
TRIGLAVSKA ROŽA
Pravljična igra v štirih dejanjih.
Režija: Maks Borštnik
Scena: Frido Beznik
Vstopnice po $ 3.— in 2.— v predprodaji v Dušnopastirski pisarni.
TRIGLAVSKA ROŽA
Režiser: Maks Borštnik Scenograf: Frido Beznik Igrajo: Šola dr. Gregorija Rožmana iz San Martina in Slovensko gledališče
Za kritje stroškov le prostovoljni prispevki.
Pričetek pouka pa bo:
Berazategui: sobota, 21. marca ob 15. Buenos Aires: sobota, 21. marca ob 9. Carapachay: sobota, 14. marca ob
14.30.
Castelar: sobota, 21. marca ob 8,30. Ramos Mejia: sobota, 21. marca ob 15.
San Justo: sobota, 14. marca ob 9. San Martin: sobota, 21. marca ob
15.30.
Slovenska vas: po dogovoru.
ESL0YENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star» Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air» T. E. 69-9503 Argentina
s«	FRANQUEO PAGADO
1 1 2 S ^ o	Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual No. 996.221	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1370: za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 1* USA dolarjev za poši.ljanje z avionak» pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-72«
PORAVNAJTE NAROČNINO!
JAVNI NOTAR
FRANCISCA RAUL I CASCANTE
Escribano Público	!
Cangallo 1642	Buenos Airea jj
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827	Ï
ZEDINJENA SLOVENIJA
vabi
vse člane in prijatelje k sv. maši zadušnici za pok. inž. Albinom Mozetičem ob 5. obletnici smrti, ki se bo darovala v Slovenski kapeli dne 15. marca ob pol deseti uri.
V nedeljo» 9É. april« VELIKA TOMROLA v Slomškovem dom«
'UNIV. PROF.
»R. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed.
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
COOPERATIVA BE CREDITO “S.L.D.G.A.” LTBA.
Bartolomé Mitre 97	RAMOS MEJIA	La Matanza
Provincia de Buenos Aires
Convoeatovi®
De conformidad con lo dispuesto por el art. 20” de los Estatutos, se convoca a los señores socios a la Asamblea General Ordinaria qr.e Se realizará el día 21 tic MarzcTde 1970 a las 20 horas en el local social, calle Bartolomé Mitro N9 97 de la Ciudad de Ramos Mejía, Partido de Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
l9 Designación de dos asambleístas para suscribir el acta de esa Asamblea
29 Elección de una comisión escrutadora, según lo dispuesto por el art. 239 de los Estatutos.
39 Consideración do la Memoria, Inventario, Balance General, Cuenta de Excedentes y Quebrantos e Informe del Síndico, correspondientes al ejercicio económico finalizado el 31 de Diciembre de 1969.
49 Elección de miembros del Consejo de Administración y Síndicos según lo determinado por art. 28? de los Estatutos; Por dos años: 1 Vice-Presidente, 1 Secretario, 1 Tesorero, tres vocales titulares, 1 vocal suplente. Por un año: 1 Síndico titular, 1 Síndico suplente.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Gospodje in tovariSi
Včasih so bili v Sloveniji vsi „tovariši“. Iz sledečega, humorističnega članka pa lahko razvidimo, katero pravilo je merodajno za razlikovanja „gospoda“ od „tovariša“. Članek je izšel v ljubljanskem „Delu“.
Minili so časi, ko smo bili vsi tovariši, pa tudi tisti, ko so bili naši dedki gospodje, babice pa gospe. Zdaj smo lepo razdeljeni v več skupin: gospodje, tovariši in gospodje tovariši.
Ker j'e od tega, kako človek nagovori svojega sočloveka, marsikaj odvisno, ne bo odveč, če na tem mestu na kratko obrazložimo komu — in ob kakšni priložnosti — je treba reči gospod in komu tovariš. Stvar seveda ni tako enostavna, kot je videti, saj so nekateri tovariši ob določenih priložnostih gospodje, marsikateri gospod pa včasih potrpi in dopušča, da mu pravijo tovariš.
-Najprej moj primer.
šel sem v banko in prosil za potrošniški kredit.
„Malo boste pač počakali, tovariš,“ so mi dejali.
čakal sem in pričakal, dobil sem ček. šel sem v trgovino nakupovat pohištvo.
„Izvolite, sedite. Kaj gospod želi?“ so mo vprašali.
Tako, vidite, človek napreduje is tovariša v gospoda. Če je bolj zadolžen, večji gospod je. (Tu bi moral pisati ne-
kaj malega o padanju vrednosti denarja, pa ne bom, saj nimajo gospodje in tovariši ničesar s tem).
Ali pa: pripeljal sem avtomobil K mehaniku, mudilo se mi je, pa sem stopil kar v pisarno.
„Tovariš! Zunaj počakajte, na vratih je napisano!“ me je opozoril mojster.
„Vaš brat me je poslal. Mudi se mi. Hitro popravite, naj stane, kolikor pač bo.“
„Kolikor pač bo... Seveda, gospod. Kdaj pa bi gospod želeli voz imeti? Jutri. Seveda, gospod.“
In tako sem včasih gospod, drugič tovariš, včasih pa celo oboje hkrati. Zlasti tisto oboje hkrati je zanimivo.
Stopim k urarju in mu pomolim pokvarjeno budilko.
„Ne zvoni.“
„Zanimivo, kaj, tovariš. Kaj mislite s tem, ne zvoni?“
„Popravite jo, prosim.“
„Se ne izplača, tovariš.“
„Prav. Ali lahko potem kupim nc-
vo !
7“
„Seveda, gospod.“ „Nisem gospod.“
„Seveda, seveda, gospod tovariš.“ Zadnjikrat pa sem, ko sem bil pri Dolfetu v pisarni, slišal, kako je treba nagovarjati predstojnike in kako podrejene.
„¡Da, vsekakor gospod direktor, jasno, da, da...“ je govoril Dolfe v telefonsko slušalko. Potem je odložil in zaklical:
„Tovarišica tajnica! Kaj je s tistim dopisom? Kolikokrat vam bo še treba reči, tovarišica?“
Sivolasa tovarišica pri šestdesetih („Dobro, da gre kmalu v pokoj,“ je rekel Dolfe) je sklonila glavo in dejala: „Takoj bom, gospod. Tovariš sekretar mi je nekaj drugega naročil in sem najprej tisto.“
„To pa naroča gospod direktor,“ je pribil Dolfe.
Potem je priložnost nanesla tako. da sem sc z Dolfetovim direktorjem srečal v zasebni družbi. 'Sedeli smo — po važni seji — z visokimi funkcionarji. in ker jih je bilo več skupaj, so bili vsi tovariši.
„Tovariš,“ so je obrnil direktor k enemu izmed njih, „če utegnete, bi se rad kasneje z vami nekaj pogovoril. Nič takega ni, pa vseeno no bi zdaj li\h tel motiti vseh tovarišev.“
„Prav, prav tovariš BtJfe. Kar k točilni mizi stopiva.“
Tam sta se dolgo vneto pogovarjala. Zmanjkalo mi jo cigaret in stopil sem za njima, da si jih kupim.
„Gospod Dolfe, stvar ni tako enostavna,“ je govoril veljak.
„Jasno, gospod, razumem, vendar bi vseeno...“
Odšel sem, saj je grdo prisluškovati pogovoru dveh tovarišev, ki sta gospoda.
(Prodajalci v trgovinah, mesarji, trafikantke in natakarji so se tako izurili, da le redkokomn še reko tovariš. Zanje so vsi gospodje in gospe, sicer se pa tudi oni — zlasti mesarji in natakarji — ne puste zmerjati s tovariši.
„Tovariš natakar, malo pivo prosim," sem dejal zadnjič v neki gostilni.
Natakar me še pogledal ni, in ko sem željo ponovil, mi je zabrusil:
„Nisem vaš tovariš, nisva krav skupaj pasla.“
„Res je,“ sem mu dejal, „spomnim se, da ste jih pasli sami.“
Piva pa le nisem dobil. Sem preveč užalil gospoda natakarja. Tako včasih tudi sam ne vem, kako bi koga ogovoril. Zato predlagam, da se dogovorimo. Prav zdaj, ob prijavi davkov je lepa priložnost. Naj občinski finančni organi vsem, ki so zaslužili toliko, da so gospodje, izdajo posebne značke, ostali bodo pa še naprej tovariši.
Če pa kateri gospodov značke ne bo hotel nositi, prav mu bo, naj bo pa tovariš. In niti pritožiti se ne bo mogel, saj gospodom v ilegali rie bodo šteli dvojnih let.
Naprej, gospodje tovariši!
Deveta obletnica BLAGOSLOVITVE
Slovenskega doma v San Martinu
bo v nedeljo, 12. aprila
Sodeluje orkester „Planika“
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516
V petek in soboto od 9—13
Br. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduie od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852