KATOLJSK CERKVEN LIST, »Danica* izhaja vsak petek na celi poli m velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt letat gl. 2»» kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za 1 's leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. List 4. Tečaj LI. V Ljubljani, 28. januvarija 1898. Gospod, po tebi hrepenim. Tako potujem tužno sam V deželi stiske in solza, Če pot je prava, sam ne znam, Če vede prav me do neba: V nebo pa priti si želim. Gospod, po tebi hrepenim! Ko solnce krije mi oblak. Razgrne se čez zemljo noč. Okrog in krog je temen mrak, Odkod naj pride mi pomoč? Ko zbegan jočem in ihtim, G:spod po tebi hrepenim! Zabredem včasih v gozd strašan, Kjer divje tulijo zveri, Ko sem od groze krog obdan, Ko mi nikjer pomoči ni; Tedaj pa molim in klečim: Gospod, po tebi hrepenim! Če kdaj me popusti vodnik, In sam sem sred močvirnih tal, In od nikoder rešenik Ne pride, da bi roko dal; Zakličem k tebi, ko trpim: Gospod, po tebi hrepenim! Zanese tudi kdaj me pot, Da tavam sredi skal, puščav, Ne vem, kod ognil bi se zmot, Strupenih zmajskih, kačjih glav, Pa vročo željo obudim :j Gospod, po tebi hrepenim! Nad dušo pride roj skušnjav, In že upada mi sreč, Da voljo božjih bi postav Izvršil, kakor mi velč; V zavetje k tebi pribežim, Gospod, po tebi hrepenim: In če bliščeče sreče svit ln slava čast, življenja slaj Nad dušo mojo je razlit, In mami zemlje kras me kdaj. Soet v višje misli se vtopim : Gospod, po tebi hrepenim! Ljudje me včasih varajo, Če kdaj zaupam jim preveč, Ki za nebo ne marajo. In za Boga se ne meneč; A tako ljudstvo jaz pustim, Gospod, po tebi hrepenim! Enkrat utrujen bo korak. In pome boš prišel. Gospod, Da me popelješ nad oblak. Pred ostri sodni stol od tod: Naj vekomaj s teboj živim. Gospod, ki k tebi hrepenim! A Hribar. Kaj je papež? 3. Papež je nezmotljiv učitelj. Papež je po Božjem pravu vrhovni poglavar cerkve in središče jedinosti v nji. Jedinost je zlasti v veri potrebna. Cerkev je od apostoljskih časov vsakega izobčila, kdor ni veroval, kar je ona kot resnico od Boga razodeto proglasila. Cerkvi so poverjene razodete resnice, katere mora neoskrunjene in nespremeljive čuvati. Zato mora zlasti takrat, ko se širijo različni nauki, presoditi, kateri nauk je resničen, in ga potem vernikom proglasiti. Verniki morajo cerkev po-slušati, oprijeti se proglašenega nauka in verov^tC^ vanj s srcem in razumom. Ako bi tega ne rili in bi o resničnosti dvojili, bi grešili in ie" bili bi več člani cerkve. V proglašeni nauk seveda ne bilo mogoče tako lahko verovati, ako bi cerkev ne bila nezmotljiva, to se pravi, da proglasi s pomočjo Jezusa in sv. Duha vselej le to, kar je v resnici tako. Zato priznava nezmotljivost cerkev vzhod in zapad. Zato se mora priznati nezmotljivost rimskega papeža. Kot vrhovni poglavar ima učilno oblast; ta dolžnost in ta pravica cerkvene hierarhije pripada temu, ki je vrhovni poglavar. Vsled tega lahko papež vsemu krščanskemu svetu naravnost za po ve, da vsprejme njegove verske odloke. Vsi verniki so dolžni, da jiin uklonijo svojo voljo in svoj razum, sicer bi prestali biti udje sv. cerkve. Cela cerkev stori torej svojo dolžnost, kadar vsprejme kot razodeto in nepokvarjeno resnico to. kar ji vrhovni glavar kot tako zapoveduje. Ako bi se poglavar v odloku zmotil in zablodil, zmotila bi se tudi cela cerkev, in to tedaj, ko bi se po naredbi in volji Božjega svojega Začetnika pokoravala temu. ki je njen temelj, njen vrhovni pastir. Tedaj bi pač cerkev prenehala. Ta zmota bi se ne mogla nikoli popraviti, niti s skupnim zborom, ker brez papeža ni cerkvenega zbora, in papež je ravno bistveni del ta-cega zbora. Višjega sodišča torej nad papežem ni. Kadar izreče državno sodišče kako obsodbo ali se izda kaka naredba, se nihče ne sili, da v resničnost te razsodbe trdno veruje: dovolj je, da se le po zunanje pokoruje in se po nji ravna. V verskih odlokih je pa to drugače, ker tu je treba vsprejeti razsodbo ter vanjo verovati s srcem in razumom, sicer te čaka večno pro-klet8tvo. Nauk se seveda ne more verovati, ako se ne ve. da je resničen; tega pa zopet ne morem vedeti, če mi ni znano, da se dotičn« učitelj v tem ne more prevariti. Ker je dal Jezus vrhovnemu poglavarju in pastirju svoje cerkve oblast, da sme učiti, a vernikom zapovedal pod kaznijo večnega pogubljenja, da verujejo s srcem in razumom, — zato mora poglavarja tako voditi, da poučujoč celo cerkev, se ne more zmotiti. Papež je torej nezmotljiv. S tem se pa ne trdi. da se papež ne more pregrešiti, ne trdi se, da je osebno nezmotljiv v katerikoli znanosti. Zmotiti se more v vsaki znanosti. tudi v bogoslovski: lahko govori napačno o verskih stvareh, zmoti se lahko tudi, ko pridiga ali piše okrožnice, kadar dela kot učenjak ali propovednik. Kakor je proglasil vatikanski cerkveni zbor, se ne more zmotiti samo takrat, kadar razglaša kot vrhovni pastir celi cerkvi pod kaznijo nauk. katerega mora verovati kot razodeto resnico. Nezmotljiv je jedino v odloku samem, ne pa v razlogih za ta odlok: ti so lakko nepopolni, pomanjkljivi, nezadostni: niti ni nezmotljiv v razsodbi, ali so verski razlogi dobri ali ne, — čeprav bi bilo drzno in neumestno soditi nam, da kakšna definicija, kakšni razlogi niso dobri, zlasti, če jih papež potrdi. Z definicijo vatikanskega zbora se je izvršil razvitek monarhične ustave cerkve. K temu so zlasti veliko pripomogli krivoverci in razkol-niki, katerih odpad od prave Jezusove cerkve, od Kristusovega namestnika je dokazal, kako nujno potrebna je bila taka definicija. In ne samo pred, temveč tudi po vatikanskem zboru, se je napadala z vsemi silami trditev o nezmotljivosti papeževi. — Poleg tega divja tudi sedaj hud boj, katerega mora bojevati Jezusova cerkev. Bolj kakor sploh kedaj se razdvaja svet v dva tabora. V jednem taboru so neverni ljudje, oboroženi z vsemi sredstvi napredne, moderne omike, ki neizrečeno sovražijo Jezusa in Njegovo delo; v drugem je katoliška cerkev, ki nima druzega orožja, kakor versko resnico in svojo Božjo ustavo. Zato je bilo silno potrebno, da se je to izvršilo, in da se je z definicijo o nezmotljivosti popela monarhična ustava do vrhunca. Sedaj smo mirni; zaupljivo zremo na nezmotljivega svojega učitelja, želeči, da nam kaže pot resnice skozi gosto temo, ki je prišla na ta svet; veselo in hvaležne sprejemamo njegove nauke. (Konec prih ) O namenu človekovem. III. Po kterih pripomočkih doseže človek svoj konečni namen — večno izveličanje? Ako želim priti k Bogu. umevno je samo po sebi, da moram naj prvo skrbeti, da ga spoznam. Človek more hrepeneti le po tem, kar je spoznal, in sicer le-to bo tudi ljubil in le temu prostovoljno služil. To spoznanje, ta ljubezen in ta služba so pa tudi jedini pripomočki, ki odpirajo pot do Boga — do večnega izveličanja. Ako pa hočem Boga spoznati, moram iz skratka vse verovati, kar je Bog razodel. Pač, iz zunanje narave, ki jo opažam, lahko sklepam, da je Bog vsemogočni, neskončnomodri in dobrotljivi Stvarnik: a zadostnega spoznanja božjega, jasnega prepričanja o pravem namenu mojega življenja v tem še ne najdem, ako le golo prirodo opazujem. To spoznanje mi mora dati le Bog sam. Bog sam mora podučiti človeka o svojem bistvu, o svojem delovanju, o zapovedih svojih in prepovedih, t. j. Bog sam se mora ljudem razodeti. Zgolj naravno ne more nikoli obseči nadnaravnega, kakor človek nikdar ne more obseči z roko široke zemlje. Ako se pa Bog človeštvu razodene, to je, ako se Bog v svojem neskončnem usmiljenju tako poniža, da ljudi sam pouči o skrivnostih, katerih človeški um nikdar sam najti ne more, tedaj je dolžnost človekova, da brezpogojno veruje raz-ocleti besedi božji. Ta vera pa je po vsem modra in pametna, ker veruje v večno modrost in resnico. Kdor v Boga ne veruje in nima njegove razodete besede za resnico, ta Boga tudi ne more prav spoznati in tako ne doseže prvega, najpotrebnejšega pripomočka za večno izveličanje. Ker je vera za nas toliko važna, zato pa tudi prvo poglavje katoliške verske vede uči o veri. — Kadar pa človek s pomočjo vere spozna Boga po njegovih lastnostih in po njegovem delovanju. tedaj spozna tudi svojo odvisnost od tega Boga. ker je Bog najvišji vladar nebes in zemlje in oče celemu stvarstvu — torej tudi človeštvu. Iz tega pa si posname človek dolžnost, da mora biti pokoren svojemu Bogu, t. j. da mora zapovedi njegove spoluovati. Drugi pripomoček božjo naklonjenost si pridobiti in se izveličati na ta način je, da se človek uda in podvrže večnemu Gospodu in Očetu, da spolnuje njegove zapovedi. Ak hočemo najvišjo in najsvetejšo nalogo našega življenja prav rešiti, t. j. da dopolnimo voljo božjo, tedaj pa naletimo na oni neprestani boj, na ono vedno trpljenje in trud, brez katerega ni nobeno človeško življenje. Greh je napravil ono grozno zlo, ktero je napravilo sovraštvo mej Bogom in človekom, mej človekom in ostalim stvarstvom, in ktero je človeka samega razdvojilo. „Hudo, česar ne maram, delam: dobrega, kar hočem, nočem storiti": tako toži že sv. Pavel. In čeravno nas je Kristus odrešil, vendar je in ostane v nas grešno nagnjenje in veselje do greha: deloma kot kazen, deloma kot po-skiišnja, da si ž njo pridobimo večjih zaslug za nebesa. Kako veliko je to grešno nagnjenje v človeku in kako daleč človeka lahko pripelje, priča nam brezštevilo grešnih zmot, ki so se godile skozi vse čase mej človeštvom. Zato pa kliče Kristus vernikom kot prvi pogoj za izveličanje: da se mora člo\ek zatajevati t. j. boriti se mora zoper poželjivost in jo premagati. Zmaga nad samim seboj pa je jako težka, in človek je brez božje pomoči, brez milosti božje nikoli ne bo dosegel. Zato pa je Kristus postavil gotova sredstva, sv. zakramente, molitev, s kterimi si pridobivamo milost božjo. O teh sredstvih govori nauk o krščanski veri nadalje. Recimo nekaj o popolnosti. No, kaj pa to? Popolen naj bom? Je-li to mogoče? Tako ali jednako utegne prijazen bralec ali bralka vprašati, ko vidi naslov naši razpravi. Počasi! Ni tako hudo, kakor morebiti misliš. Naj ti samo to povem, da Tog od nas ne zahteva nikoli kaj tacega, kar bi mi ne mogli storiti. T«) pa moraš tudi vedeti, da smo vsi poklicani k svetosti. „Bog je v nebesih* — tako pravi Kristus, a ne samo gotovim osebam, ampak nam vsem brez razlike. Vendar pa ne smemo misliti, da more priti umljiv človek do tako visoke stopinje popolnosti, da ne bi mogel več grešiti. Tak nauk preklel je vže cerkveni zbor vičnski. Pač pa je res, da smo, dokler živimo v dolini solza, zmerom podvrženi slabemu nagnjenju in da ne moremo nikoli tako zelo zatreti skušnjav, da bi se nikoli več ne javile. Vesoljni cerkveni zbor tridentinski izrekel je kot versko resnico.da ne more nikdo brez posebnega daru božjega priti do tega, da bi se celo življenje varoval tudi vsakega malega, od- pustljivega greha--possit in tota vita pec- cata omnia, etiam venialia vitare, nisi ex speciali De i privilegio isess. G. can 2o.) Biti brez vsacega madeža greha vse življenje ne more noben zemljan, nego li samo oni. ki bivajo nad zvezdami v večno lepih prostorih nebeških. Kakor ne moremo reči, da je platno čisto belo, če ima le nekoliko madeža, tako tudi ne more kristijan na svetu biti brez vsacega najmanjšega greha. Ljubezen je vrhunec popolnosti človeške, a ta doseže najvišjo stopinjo še le v nebesih: vsaj ne moremo tu na svetu vživati obličja božjega ; v solzni dolini imamo toliko posla, raztresenja in skrbi, zato ne moremo vse pozornosti obračati na Boga, kakor delajo duhovi nebeški. Tako nas uči angeljski učitelj sv. Tomaž Ak vinski. In apostol narodov, uzvišeni sv. Pavel, imenuje popolnost na tem svetu otročjo, a m oš k o-popolnost na drugem svetu. Ako tedaj primerjamo popolnost na tem svetu s popolnostjo duhov nebeških, vidimo, da je naša popolnost še zmerom pomanjkljiva. Uvažimo pak naše slabo nagnjenje in druge slabosti svoje, potlej pa smemo govoriti o popolnosti tudi na zemlji: da, včasih lahko rečemo, da je velika, heroična itd. Sv. Tomaž trdi in tudi dokaže, da obstoja popolnost naša v ljubezni in sicer v ljubezni do Boga in v ljubezni do bližnjega. Vsaj pravi vže sv. Pavel v svojem listu na Kološane (pogl. 3. 14 vrsta): ,Siiper omnia caritatem habete, quod est vinculum perfectionis" — „pred vsem imejte ljubezen, ki je zaveza popolnosti". In v svojem krasnem, klasičnem pismu do Rimljanov v 13. poglavju 10. vrsti piše: „Plenitudo legis est dilectio" — ^popolnost postave je ljubezen11. Vsaka postava, vsak zakon ima namen in nalogo napeljati liudi v dotični občini do gotove stopinje popolnosti. Na primer: Državni zakoni teže za tem, da postane država kolikor možno popolna; vojaške postave skrbe za izvrstne vojake: zakoni ali pravila samostanska imajo zopet namen, ustanoviti samostan, koji bi odgovarjal vsem zahtevam pravega meniškega življenja. In Bog, ko nam je dajal postave, ni imel druzega namena, nego li iz nas napraviti prave, verne kri8tjane. Popolnost naša tedaj ni druzega. negoli popolno izpolnjevanje zakonov božjih. In ker je „ljubezen popolnost postave", kakor pravi sv. Pavel, zato obstoja popolnost naša v ljubezni. Dobro to misel izraža sv. Gregorij v besedah: „Quidquid praecipitur, in sola caritate solidatur". „Karkoli je zapovedano, vse je utemeljeno na sami ljubezni." Iz tega je razvidno, da popolnost naša obstoji v ljubezni. Vsaj je tudi Gospod naš Izve-ličar rekel: „Ako hočeš popolnoma biti, izpol-nuj zapovedi", — poglavitne zapovedi pa sta: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, vse svoje misli, vse svoje moči in vse svoje duše in svojega bližnjega, kakor sam sebe". — To pa ni nič posebnega, vtegneš reči, dragi bralec ali bralka, in tako tudi je. Vsaj nas Bog pozna skozi in skozi, On dobro ve, kake slabosti imamo, predobro mu je znano, da smo nagnjeni na slabo, da smo zmerom izpostavljeni raznim skušnjavam, koje nam podaje svet, lastno slabo nagnjenje in pa hudič sam, kateri je naš sovražnik vže od začetka sveta. Nekaj pa je, kar On od nas zahteva, in to je ljubezen. Bog, kojega je le gola ljubezen vodila, da je vstvaril svet in vse, kar je na njem, posebno pa, ko je vstvaril človeka, za angelji najlepši stvor, ki je došel iz rok Stvarnikovih, je rekel: „ Naredimo človeka po svoji podobi." Še bolj je pokazal svojo preveliko ljubezen do nas, ko je obljubil Izveličarja, ki je imel odrešiti cel svet iz spon, v katere jih je ukoval izvirni greh. Ko so grešili angelji, takoj jih je zavrgel na večno v pekel, a s človekom imel je usmiljenje. 0 predpustu. Še iz starih paganskih časov obranili so se nekteri običaji tudi mej našim narodom. Take šege in navade so sicer častitljive radi starosti, je-li so pa koristne in vredne za katoliškega kristjana, to je drago vprašanje. Mej take starinske, a slabe navade prištevamo tudi šumne veselice v predpustnem času. Koliko je ljudij, ki so celo leto pametni in vzorni, a pred pustom morajo znoreti, češ, to je stara navada Da se mladina kaj rada priuči takim razvadam, mi ni treba dokazovati, vsaj nas uči vsakdanja izkušnja. Ne misli pa, miadi bralec ali bralka, da je pisatelj teh vrstic ne samo pust sam za-se, ampak, da i drugim veselja ne privošči. — Kaj še! On sam se prav rad poveseli v pošteni družbi, še bolj pa želi tebi, mladina slovenska, pravega, nedolžnega veselja. Vsaj tudi svetovni apostol sv. Pavel pravi: nVeselite se, veselite se. pravim, v Gospodu." Tudi naša sv. cerkev ne zabranjuje poštenega veselja, le to pa želi kot naša dobra in skrbna mati, da bodi naše veselje pošteno. Žalibog, da se to ne more trditi o marši kteri veselici, koja se te dni v nas Slovencih priredi. Kaj pa naj rečem o življenji na kmetih pred-pustne dni. Po mnogih vaseh se kratek predpustni čas več greha stori, nego sicer vse leto. Veste li, kaj pravi sv. Pavel: „Bratje, kakor po dnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijančevanji, ne v nesramnosti in nečistosti, ne v kregu in nevoščlji-vosti, ampak oblecite Gospoda našega." Blagor, trikrat blagor nam, ko bi se po teh prekrasnih besedah sv. Pavla ravnali ne le sedaj v dnevih razuzdanosti, ampak vse svoje življenje. Vprašam vas, kedaj se zgodi več ostudne požrešnosti, nego li ta čas. Mnogo je nespametnih ljudij, kateri mislijo, da je predpustni čas prav zato, da se človek preobklada z jedjo in pijačo. To ni samo proti naravnemu in božjemu zakonu, ampak je tudi zelo škodljivo telesnemu zdravju. Od nezmernosti v jedi in pijači jih je vže veliko leglo v prerani grob. Koliko jih polože na mrtvaški oder takih nesreč-nežev, ki so sredi prekomernega vživanja izdihnili grešno svojo dušo! Mi jih pomilujemo, kaj pa poreče neskončno pravični Sodnik božji? Pijančevanje seje strahovito vkoreninilo mej narod slovenski. Vsacega pravega domoljuba boleti mora srce, ko opazuje, da prekomerna pijača, posebno nesrečno žganje, kakor rak razjeda blagostanje dušno in telesno našega sicer dobrega kmeta. Druga, nič manj nevarna rana, katera predpustni čas tudi bolj krvavi, nego sicer, je nesramnost, nečistost „Kako lep je čist rod v svoji svitlosti, večni mu je spomin." Ah mladina slovenska, včdi, da vsa tvoja lepota ima svoj vir in svojo zaslombo v čistosti. Kako se vže po zunanjem loči pošteno dekle od zapeljane. »Pa de zaprt je srede raj. Da gledam vanj, se zdi mi vsaj, Ko v tvoja zrem očesa. Odprta v njih nebesa.« Gregorčič. Varujte, predragi mladenči in mladenke, skrbite za srca nedolžnost. Cvetlice, katerim slovenska dekleta tako rade prilivajo, ocveto, a spomladno solnce jih poljublja s svojimi gorkimi žarki, in zopet začno cveteti. Nedolžnost izgubljena ne pride več nazaj. Mladina, ako hočeš res biti vesela in zadovoljna, živi lepo, krepostno. Ogibaj se bolj nego strupenega gada tacih hiš in veselic, pri katerih je v nevarnosti nedolžnost duše tvoje. Ne reci: vsaj sem pameten, vsaj sem pametna, ker: kedor ljubi nevarnost, bo v njej poginil. — — ne „v kregu in nevošljivosti", svari dalje sv. Pavel. Slovenec se rad prepira ^žalibog ne samo priprost, ampak tudi izobražen. Žalostno je to, a resnično. Ah kako malo ljubezni je v nas! Toliko več pa jprepira, pravd, kletve, sovraštva! Kje je v nas Slovencih kako mesto, občina ali vas. v koji vlada jedinost, ljubezen in mir? Kaj še! Teško dobiš rodbino, v koji bi bili vsi člani jednega srca, jedne misli. Kako grdo sovraštvo vlada večkrat med mladenči sosednjih vasij. Ni čuda. da večkrat jeden ali drugi prinese domov krvavo glavo. Večkrat se zgodi, da nastane pravi boj mej njimi, včasih je celo po več mrtvih. Mislite li. da vam to služi na čast. A kaj bo z dušo vašo? Dandanes vže ponočujejo mladeniči, ki so komaj dostali nedeljsko šolo — golo-bradi — nimajo še mahu pod nosom, a vže se klatijo celo božjo noč okoli. Kaj sledi iz tega! Mesto, da so krepki mladeniči, začno se starati takrat, ko bi imeli biti čvrsti in krepki. In ko ga pokličejo v vojake, sram ga je sleči se pred komisijo, ker je tak, kot huda letina. — Tudi odraščeni sosedje se radi prepirajo na veselje advokatov. Za košček zemlje, za star trhljen oreh ti gredo v pravde, katere jim tekom let vzemo stotine in večkrat cel6 posestva sama! Ogled po Slovenskem in dopis;. Iz Dobrove. ,Le križ nam sveti govori. Da vid'mo zopet se nad zvezdami.« Izročili smo 22. januvarija t. 1. materi zemlji truplo moža Franc Bizjak a, posestnika in sadjerejca v Dražovniku št. 5. Bil je blaga duša, reči smemo, mož po volji Božji. Poleg sadjereje, s ktero se je pečal nad 60 let in bil tudi večkrat od slavne c kr. kmetijske družbe obdarovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, mu je bilo edino veselje v knjigah. Ker je bil zvest Mohorjan nad 40 let, bile so mu posebno priljubljene Kristusovo življenje in smrt in življenje svetnikov. Te knjige je vsaki dan prebiral posebno zadnjih 10 let; ker so mu telesne moči vsled napornega dela odpovedale, štel si je v dolžnost, da je vsaki dan od godovnega svetnika prebral življenje, ter je šaljivo imenoval knjige Življenje svetnikov: moj brevir, ker so mu vsaki dan poleg drugih te knjige najbolj služile. Bil je znancem jako priljubljen in vse ga je visoko spoštovalo, ker je znal vsakemu s svojim modrim svetom pomagati. Decembra meseca je pa tako obolel, da je moral ostati ves čas v postelji. Najbolj ga je žalostilo to, da je moral o božičnih praznikih ležati. Mučile so ga silne bolečine v želodcu, da ni mogel nobene stvari zavžiti, a bil je potrpežljiv, vdan v božjo voljo je zdihoval: „0 Gospod, tukaj me tepi in muči, samo da mi v večnosti prizaneseš". in proti koncu je klical: „0 Gospod, usmili se me! 0 Bog, sprejmi mojo dušo! Pridi o Gospod, moja duša je pripravljena!" In res, Gospod je vslišal njegove prošnje v sladkih zdihljejih presv. srca Jezusovega in Marijinega. Pri popolni zavesti je Bog poklical svojega hlapca, da prejme plačilo od Gospoda. Bil je večkrat potolažen s sv. Zakramenti. Umrl je v 79. letu svoje starosti. Blagor mu, kdor tako pripravljen pričakuje zadnje ure, obogaten z dobrimi deli, ta prejme zveličanje od Gospoda. R. I. P. Razgled po svetu. Avstrijsko. V Salcburgu je imelo katoliško politično društvo dobro obiskan shod, ki je izrekel zaupnico katoliškim poslancem. Prav lepo je od vo lilcev. da izrekajo vrlim katoliškim poslancem zaupnice, kajti morali so preslišati najgrše in najpodlejše psovke in očitanja od liberalnih Nemcev. Koliko si prizadeva Wolf, da bi spodkopal veljavo teh poslancev — a to se mu ne bo tako brzo posrečilo; ampak nasprotno se množi število onih, ki odobravajo delovanje teh poslancev. Nedavno je pridobilo gornje avstrijsko katoliško politično društvo 1000 članov. — Moravski in tirolski deželni zbor sta poslala brzojavno čestitko sv. očetu povodom GOletnice tnaš-ništva V češkem deželnem zboru še vedno Nemci ne dajo miru Dasi so Čehi kolikor mogoče vstrpljivi in potrpežl|ivi, jih Wolf ne pusti v miru. temveč jih pri vsakej priliki psuje in raznaša po svolih časo pisih. da ni v Pragi več življenja varen. Praške nemške dame baje nabirajo denarno podporo, katero bodo poslale maliku Wolfu. — Kakor poročajo nemški listi, bodo nemški nacijonalci po prizadevanju Wolfa izstopili iz deželnega zbora To surovo ravnanje nemških nacijonalcev tudi poštenim liberalnim Nemcem več ne ugaja Mnogo so krivi tudi ti. da je tako daleč prišlo, lahko bi se bili v državnem zboru uprli silovitemu postopanju Scbonererja in Wolfa, toda odobravali so njih početje m mu pomagali pri ob-strukciji. Ha Moravskem je v deželnem zboru poslanec Žaček dne 19. t m. utemeljil predlog, kako naj se izvede na Moravskem popolna ravnopravnost obeh narodnostij v kulturnem in narodnem oziru. Rekel je, da je ni listine v vsi ustavni zgodovini Moravske, ki bi govorila proti taki ravnopravnosti. Poslanec Stranskyje pa predlagal, da naj se z vso močjo dela na to, da se popolnoma izvedč jezikovne na-redbe — Na Grališkem je rusinski poslanec Vahnjanin stavil dne 19. t. m. v deželnem zboru predlog, da naj vlada izda za Galicijo jednake jezikovne naredbe, kakor so one za Češko, da bodeta poljski in ruski jezik pri vseh državnih uradih popolnoma jednako-pravna V vsen cerkvah na Poljskem so bile pretečeno soboto dne 21. t m. slovesne službe božje v spomin 25letnice poljskega vstanka. Ogersko. Ker primanjkuje v Budimpešti katoliških cerkva, so sklenili karmeličani zgraditi novo cerkev, ki bo jedna najlepših v mestu. — V Losonci se je ustrelil odvetnik Zelenka. brat protestantskega škofa. 27. t. m. se je nastanil novi škof Hettyey v Pečuhu V ta namen so bila v predvečer vsa stanovanja po mestu razsvetljena in ozaljšana z zastavami. Budimpeštanski katoliški klub je čestital sv. očetu, za kar se je sv. oče prav lepo zahvalil po državnem tajniku. Podelil je svoj blagoslov obema predsednikoma in vsakemu posamnemu udu. Madjaronska vlada na Reki ima sedaj, ko je razpustila občinski svet, dobro orodje v osebi guvernerja grofa Szaparyja, ki vrlo izkorišča svoje mesto. Mestno upravo vodi, kakor se njemu zdi, v volilno listo pa uvršča nebroj Madjarov. Na Laškem so nemiri, ker ljudje nimajo — kruha. — Živela združena Italija! Rim 14. t. m. je bil v avdijenci pri sv. očetu msgr. Hofman. apostolski vikar v Sansiju in 1C. t. m. orleanski škrf. — „Gerarchia catholica" poroča, da je vseh kardinalov umrlo pod Leonom 122: in sicer od teh 4 katere je,posvetil papež Gregorij XVI., 54 posvečenih od pokojnega papeža Pija IX. in 64 od sedanjega Leona XIII. 117 kardinalov je imenoval papež Leo XIII Prejšnji nuncij, dunajski kardinal Agliardi, je bil precej nevarno obolel. Sedaj se mu je obrnilo na bolje. — Prihodnji konzistorij bo sklican koncem tega meseca ali začetkom prihcdnjega. Sedaj ne bo imenovanih nič novih kardinalov. Apostolski vikar, danski škof Euch je prinesel sv. očetu „ petrov novčičJ 1200 kron. Pravi, da je to prvi dar od časa reformacije. Sv. oče je podelil razna nllikovanja imenitnim osebam, ki so prestopile v katoliško cerkev. Na Gregorijanskem vseučilišču je poučevalo 25 prof' S< rjev, med temi 4 Nemci Slušalcev je bilo «>66. Med temi je 232 Nemcev, 14 Ogrov. 53 Poljakov in 12 Slovencev iz Avstrije — Zdravje sv. očeta je izredno ugodno. Na sv. 3 kraljev dan je bilo več romarjev pri njegovi sv maši. Na ta dan se berejo sv. maše v vseh jezikih, v znamenje, da je prišlo odrešenje vsem ljudem po Kristusu I>arila. katera je prejel sv. cče pov< dom 60let niče mašništva. znašajo po poročilu nekterih listov okoli 5 milijonov lir Norfolški vojvoda je sam poslal 2o0.0oo lir. avstrijski škofje 100000 gld. in ravno to liko tudi ogerski. Amerikanski škofje so poslali sv. očetu velik križ v vrednosti 250.000 lir. O božiču je dal razdeliti sv. oče med uboge 17 000 lir in 30o0 med potrebne duhovnike. — Katoliška cerkev je za vlade Leona XIII. se pomnožila za 2 patrijarhata. 13 nadškofijskih sedežev, 90 škofijskih, 2 apostolska delegata, 46 apostoljskih vikarijatov. 35 apostolskih prefektur. — Gotovo je Bog v najobilneji meri blagoslovil trud našega sv. očeta, da se sv. cerkev zadnji čas tako lepo razširja po vsem svetu Bcigarija. Nedavno se je vršilo slovesno blagoslovljenje razkolne kapele v kneževem dvoru v Sredecu. Odpadnik Ferdinand se je vdeležil slavnosti z vsim dvorom Znano je namreč, da je iz pohlepnosti po kraljevi časti dal prekrstiti svojega sina Borisa, ki mu bode nasledoval Sam hoče biti katoličan in raz-kolnik. Toda dvema gospodoma ob jednem služiti je nemogoče. Dosedaj je bral na kneževem dvoru sv. mašo samo katoliški misijonar, odslej jo bode tudi razkolni pop. Gotovo se je prikupil s tem korakom Rusiji. Nemško. V pruskem deželnem zboru je neki liberalen poslanec predlagal, naj odzove vlada svojega zastopnika pri sv. stolici. Predsednik je odgovoril, da vlada dobro ve. zakaj ima zastopnika svojega, in da v tej stvari nimajo poslanci ničesar odločevati. Nemški katoliški škofje so poslali papežu kot darilo 50.000 mark. Prusko. (Samostani in kongregacije.) Število verskih družb se je pretečeno leto znatno pomnožilo. L. 1866., ko je ponehal kulturni boj, se je ustanovilo 746 samostanskih hiš z 7248 udi; 1889 je bilo šte- vilo že mnogo večje, namreč: 1027 hiš z 11.217 udi; pretečeno leto 1399 hiš z 17.398 udi. Švica. Katoličanstvo je zadnji čas jako napredovalo. V Zurichu imamo dve katoliški fari, ki štejeta do 50 000 duš; med tem ko je bilo pred nekaj leti le 1000 katoličanov. — V mestu Basel deluje 10 duhovnikov, krstov je bilo 859 in 237 cerkvenih porok. Dasi si mnogo prizadevajo „starokatoličania, kako bi odvrnili vsako povrnitev v katoliško cerkev, morajo vendar z žalostnim srcem videti, da se ravno nasprotno godi. Francosko. L. 1897. je umrlo samo iz Francoske v tujih deželah med neverniki 147 misijonarjev, mej njimi dva škcfa v Ameriki. — Umrlo jih je med njimi nekaj mučeniške smrti, a drugi na potu vsled prevelike vročine ali na morju. Med temi 147 misijonarji je 75 Francozov, 19 Lahov, 7 Belgijcev, 5 Špancev, 4 Irci, 4 Nemci, 2 iz Canade, in ostali iz raznih drugih držav. V Parizu manjka katoliških cerkva. Sama fnra pri sv. križu ima nad 100 000 duš; skoro četrtina otrok ni krščenih in polovica jih ne prejme prvega sv. obhajila. Vzrok je pomanjkanje šol. Toda vlada se ne zmeni za to, ampak le pazi, kje bo mogla prizadeti cerkvi kak udarec. Je sicer več šol, toda takih — v katere ne sme duhovnik stopiti. V kratkem pride pred vojaško sodišče znani Zola, ki je tako podlo in sramotno pisal o Rimu in se iz vsega božjega norčeval. Upamo, da prejme zasluženo plačilo. Turčija Sultan je izdal odlok, v katerem zapoveduje pobrati premoženje turških mošej. S tem denarjem si hoče zboljšati svoje stanje Seveda so se mohamedanci temu odločno uprli. Nizozemsko. Velike priprave se delajo za kronanje mladoletne kraljice \Viljelmine — Na otoku Amboina je bil hud potres. 80 oseb je ubitih in 200 smrtno ranjenih Rusko. (Velika nesreča v cerkvi) V neki cerkvi blizu mesta Kozbta na Ruskem se je pripetila grozna nesreča. V cerkvi se je imela vršiti poroka, in svatje so stopili z zaročencema v cerkev. Nabralo se je ogromno ljudi, tako da je bila cerkev natlačeno polna. Ker je bilo mraz. so zaprli vsa vrata, toda kmalu je postalo v cerkvi silno soparno, vsled česar so morali odpreti jedna vrata. A skozi ta izhod se je kadil sopar na cesto v sveži zrak tako gostim dimom, kakor bi se kadilo z dimnika. L;udje na cesti, opazivši to, so zagnali hrup. da v cerkvi gori. Seveda se je ljudstvo prestrašilo vsed tega krika in mislilo, da res gori, in tu se je izvršil grozen prizor. Vse je bežalo iz cerkve in tiščalo k jedinemu izhodu. V tej gnječi se je pohodilo in zadušilo 75 Ijudij, 160 pa je bilo težko ranjenih. Bežali so ti ljudje v smrt — pred lastno soparico. Amerika V Št Pavlu je prebil božične praznike papežev delegat Martinelli iz \Vashingtona. V praznik sv. Štefana je počastil s svojo navzočnostjo župnijo sv. Frančiška Šaleškega, katero že več let modro in previdno vodi naš rojak, preč. g. Janez Stariha. Visoki gost je opravil slovesno sv. mašo, pri katerej so mu asistirali trije Slovenci: preč. g. Stariha, č. g. Seliškar in č. g. Matija Štrukelj. S tem obiskom je priznal visoki gost zasluge preč g. Starihe. V severni Ameriki je prestopila v katoliško cerkev ustanoviteljica protestantske misijonske po- staje Rektor te cerkve Henry Adams je že prej prestopil Po poročila kardinala Gibbono se je zadnje leto spreobrnilo 300.000 protestantov. Madagaskar. Oo. jezuitje so pretečeno leto okoli 3000 nevernikov spreobrnili. Gotovo lepo število, ako pomislimo, koliko težav in napora morajo prestati, ker jih francoska vlada tako slabo podpira. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec januvarij (prosinec 1898) (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) ' a) Glavni namen: Poklic v duhovski dan. b) Posebni nameni: 28.) Sv. Karol Veliki. Priznanje Kristusovih pravična po-stavodajo. Plemenitost srca namesto plemenitosti krvi 29.) Sv. Frančišek Šaleški. Duhovniki in ohhajanci. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Zadeve poklica. 30.> Sv. Adelgunda. Višje dekliške šole. Okrepljenje kršč. umetnostnih šol. Podjetja v čast najsv. Zakramenta. 31.) Sv. Peter Nolask. Obvarovanje kmetov pred hujskanjem napčnih prijateljev. Vse poslane pa še ne uslišane zadeve. L'dje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega, ki so umrli meseca prosinca in ki bado v svečanu umrli. II. Bratovske zadeve N. 11. Gtospč presv. Jezusov. Sroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Srca. •v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dt-iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka oseba se zaradi bolne noge v bratovsko molitev priporoča. — Neka podjetna zadeva, da bi se dobro iztekla. — Dva mladeniča, ki živita v vednem pikanju in prepiru med seboj, da bi se sprijaznila. — Nekdo, ki ima namen stopiti v zakonski stan, da bi mu vse srečno izpadlo. — Že veliko let bolni mož je priporečen v molitev na čast N Ij Gospe, da bi se mu obrnilo na kak način. Zahvala: Na prošnjo sv. Valentina po devetdnevnici se zahvaljujem za ljubo zdravje. — Listek za raznoterosti. Kanonično vmeščen je bil v ponedeljek čast. g. Janez Brence, dosedaj župnik pri Sv. Gregoriju, na župnijo Presko. č. g. Ivan Bernik, kapelan v Borovnici, je imenovan župnim upraviteljem V avdijenci pri cesarju je bil nedavno novo-imenovani prošt novomeški, milostni gospod dr. Se-bastijan Elbert Imenovan je ob jednem dekanom, udom krajnega šolskega sveta in škofijskim komisarjem gledč veronauka na višji gimnaziji v Novem Mestu. Uršulinke se naselijo v Idriji. V to svrho so kupile posestvo; visoko ministerstvo je dovolilo na- selitev. Prav potrebno je zlasti za Idrijo, da se oživi krščansko življenje — ker v tem mestu imajo soci-jalni demokratje veliko moč. kar se je pokazal-) nedavno pri shodih, katera sta sklicala državna po slanca dr. Krek in dr. Žitnik. Človek bi ne bil kmalu življenja varen pred onimi „sodrugiK. ki tako radi povdarjajo bratovsko ljubezen, o kateri sami niti pojma nimajo. Brzojavno čestitko 87. očetu povodom njegove GOletnice je poslal mestni zbor ljubljanski Za taisto se je zahvalil v papeževem imenu državni tajnik kardinal Rampolla Sv. oče je podelil vsem odbornikom in mestu svoj blagoslov. — Tuli deželna zbornica je poslala po nasvetu deželnega glavarja sv. očetu čestitko. Cistercijani v Zatičini. „ Slovenec* je prinesel 22 t. m. veselo vest, da je kupčija med vlado in cistercijani konečno sklenjena. Deželno predsedništvo je dovolilo, da smejo cistercijani opatije Mehieran naseliti v Zatičini 1'pamo, da vneti redovniki kmalu prevzamejo v last to častitljivo, za Kranjsko vele-pomenljivo posestvo. Prav iskreno čestitamo Zati-čanom na tej pridobitvi! — Koliko nepotrebnega pisarjenja je bilo radi cistercijanov v „Narodu"1. Poskusil je vsa sredstva, da bi oblatil poštene in miroljubne redovnike. A premagano je vse — in mi se veselimo trenotka. ko b jdemo mogli pozdraviti na slovenskih tleh častito samostansko družino. Dobro došli! — Delaj dobro. V mestu N. na Bavarskem je živel jako imovit mož, ki pa ni bil s seboj prav nič zadovoljen. Nekoč se hoče obesiti. Sel je ven, na neki hiši zapazi napis: „Človek. ako ti je življenje zopemo, del^j dobro; čednost ti bo podelila ljubezen do življenja!" Obupanec postoji nekoliko pri tem napisu. Na enkrat se spomni, da živi v njegovem obližju marljiv, toda ubog rokodelec kateri je nedavno izgubil svojo ženo. ki mu je zapustila več otrok „Gotovo bi bil jako nespameten — pravi bogataš — ako bi bil razdelil svoje premoženje med svoje lakomne dediče; veselili bi se mojega samomora in zapravljali po nepotrebnem ime+je Hočem bogastvo bolje obrniti." Vrne se domov in vzame otroke rokodelčeve k sebi in skrbi za njih vzgojo. V zadoščenje mu je bilo, da so otroci jako lepo napredovali in postali dobri ljudje. To je silno veselilo bogataša in mnogokrat je pripovedoval, da bi nikdar ne verjel, kako zamore človek srečen postati, ako dobro dela. Pobožen otrok ^ V nekem nemškem časopisu bral sem sledeče: Župnik vpraša neko nedeljo deklico, ki je daleč od cerkve stanovala, kje navadno kosi opoldan, ker jo pri krščanskem nauku vedno v cerkvi vidi. Deklica odgovori: Svoje kosilo dobivam v cerkvi pred tabernakeljnom. — Kako se godi pri nas? Tudi v naših krajih je navada, da pričakujejo ljudje, ki stanujejo daleč od cerkve in prihajajo k dopoldanski sv. maši, krščanskega nauka. To 'a. kje jih bodeš navadno našel? — V gostilni, tu jim je prijetneje. nego v cerkvi; mnogokrat se toliko časa obotavljajo, da zamude krščanski nauk, katerega so pričakovali. Spovedna molčečnost. L. 1894. je bil obsojen katoliški duhovnik Lurtz pred sodiščem v Baltimoru v dveletno ječo Obdolžili so ga: da je ukradel bogatemu bankirju veliko vsoto denarja. Seveda so se veselili tega vsi židovsko-liberalni in socijalno demokratični listi. Pred sodiščem je povdarjal duhovnik, da ni tat, ni hotel pa povedati, kako je prišla do njega ona vsota denarja — Pred letom pa so prinesli ameri-kanski listi novico, da je bd duhovnik oproščen iz ječp. v katerej je 2 leti po nedolžnem prebil. V posameznih listih bankirjevih so našli neke pripomnje, iz katerih se je jasno uvidelo, da je zapustil bogataš ono vs< to duhovniku, da naj jo izroči neki osebi, katero je pokojni bankir pripravil