Židje v Palestino. Odkar v nekat.rUi državah, osobito v Nemčiji, ne gledajo židov s prijaznim očcsom, si iš.ejo židje novo domovino, kjer bi jim srcča bila milejša. Zionistični (narodnostni) pokret med židovskim narodom hoče tok židovskega naseljevanja uravnati v Palestino, 'ki naj bi zopet postala židovska l.arodna država. In rcs raste židovsko piiseljevanje v Palestino od meseca do meseca. Sedaj je židov v sv. deželi žc preko 350.000, Arabcov pa 900 tisoč. Rastoče priseljevanjc napolnjuje Arabce s skrbjo za bodočnost, in to tem bolj, lcer židje napovedujejo, da bodo čez nekaj let imeli v Palestini absolutno večino. V načrtu imajo 50.000 novih priseljencev vsako lcto. To povzroča med starejšimi Arabci brigo, med arabsko mladino pa gnev. No omejuje se pri tem mladina samo na prekipevanje čuvstva in dem-onstracijske nastope, prešla je že tudi v akcijo. Mladeniči hodijo od kraja do ikraja z geslom: »Bojkotirajmo židovsko blago! Pripravljajmo štrajke na škodo židov! Nc prodajajtc arabske zcmlje židovskim priseljencem! Zahtevajmo od angleške oblasti, da prcpove nadaljnjc naseljevanje!« Arabci so tudi radi tega nevoljni na Anglež , kcr jim no.ejo zgraditi železnice, iki bi se z njo mogli peljati iz Palestine dircktno na grob Mohameda v Arabiji. Bojijo sc namroc Angleži in menda _a bolj židjo, da bi ta islamska (mohamedanska) železnica vozila nc samo palestinske Arabcc na Mohamedov grob, marveč od tamkaj arabsko narodnostno idejo v Palostino. Novomašnik, star 71 let. Tak primer je izjcmen, iki se redko zgodi. Čc pa sc zgodi, je dokaz velikc božje milosti. Zgodil se jc zdaj v državi Indiani (v Zodinjpnih državah Sovonie Ameri-ko), ¦kjer je te dni bil za duhovnika posvcčen profesor Staunton. Stari novomašnik je rojen v protestantovski cerkvi. Lcta 1890 je napravil na vseučilišču izpit kot inžener ter najprej poučeval mateipatiko na neki šoli v Ncw-Jorku. I<once_n pveteklega stoletja ga jc vlada poslala kot šolskega naužornika na Filipinskc otoke, ]<i so takrat pic-Šli v" ameriško last. Ker ga je srce vleklo v duhovniško službo, je študiral protcstantovsko bogoslovje ter po ¦ko.ieanih študijah dobil mcsto protestantovskcga pridigarja. Ob študiju krščanskega verstva je spoznal resničnost, in sicci*izključno" resničnost ikatolicizma. Nasledek tega spoznanja je bil njegov pristop v ikatoliško cerkev, ki se je zgodil leta 1930. Istega leta mu je umrla žcna. Po njeni smrti sc je odločil, da gro v bogoslovje. Očesna bolczon ga je precej ovirala pri i." diju katoliškega bogoslovja. Vendar je premagal vse ovire in težave. In sedaj se mu je izpolnila najsr.nejša žclja: kot 711etni novomašnik je stopil pred oltar Gospodov. Puščava. Predstojništvo božjepotne cerkva sv. Maiija v Puščavi aporoča pobožnim romarjem, da se bodo vršili letos v Puščavi ro« marski shodi v sledečem redu: Prvi rpmarski shod bo na če.rto nedeljo po Veliki noei dne 19. majn, drugi na god sv. Ane due 2G. julija, tietji v nedeljo po sv. Ani dne 28. julija, Cetrti na praznik Vnebovzetja Device Maiijedne 15. avgusta, peti, največji, v nedeljo po prazniku Vnebovzetja Device Marije dne 18, avgusta in šesti na praznik Rojstva Device Marije dne 8. septembra. Sporočamo romarjem, da bo pri vsakem romarskem shodu več sv. maš in vedno priložnost, da opravijo sv. spoved. Pričetek spovedi bo že prejšnji dan iit spovedovalo se bo na dan shoda od ranih juf:'ii.jih ur do opoldan in še črez, če bo tieba. Pridite v.i, ki ste potrebni duševne folažbe, k svoji nebeški Materi po folažbo, ker pti svetu jo iščete zamanj. — Sporočamo tudi vsem častilcem Marijinim, da se bode letos !\Iarijino svetišče v Puščavi temeljito osnafcilo in prenovilo. Prenovili se bodo štirj. stransk! oltarji, ki so znameniti po svoji izdelavi in starosti, pa so v popolnem razpadu. G. Zoratti Alojz, kipat* in pozlatar iz Maribora, je že pričel z delom. Prebeliti bi bilo treba notranjost in zunanjost cerkve. Stroški za to delo bodo 0'ji'omni. Ker farani, k: so po ve.ini revni, teh stroškov ne bodo zmogli, se obrača predstojr.ntvo cerkve na častilce Mateie božje, tla bi nrijpevali in darovali za potrebno olepšavo hišo božje. V Puščavo vsak rad pohiti bodisi na lomanje, bodisi na izlet, pa naj bo leto ali zima. Spomnite se, romarji _n izletniki, One, ki kraljuje v Puščavi — Matere božje — in prispevajte za ohranitev Nje»eg asvetišča!