foštrumt plaćana v gotovini Cena din 3.— Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto h. Stev. 13. NOVO MESTO, 30. marca 1951. Izhaja tedensko »___Jugoslavija zavzema danes v svetu važno in ugledno mesto. To mesto so si narodi Jugoslavije priborili s svojo žilavo in vztrajno borbo za demokratične in socialistične principe in s svojim odporom proti vsem agresivnim akcijam, s katerimi so nas hoteli u po« niti in pokoriti tuji nadvladi. Lahko smo ponosni na to svojo vlogo in znati jo moramo tudi ohraniti. Mi se danes ne borimo samo zase, ampak za stvar demokracije, miru in socializma sploh. Zato vse bolj rastejo simpatije drugih narodov do nas in zato mi nismo in ne moremo biti sami, naj že gre bodoči razvoj mednarodnih odnosov kakor koli. V tem je tudi naša moč. V obrambi svoje neodvisnosti narodi Jugoslavije še nikdar niso bili tako močni kakor so danes...« EDVARD KARDELJ Organizacijska vprašanja OF Mnoge frontne organizacije so v času pred zadnjimi volitvami) posvetile vse svoje sile samo predvolilnim pripravam, pozabile pa so na ostalo delo, ki so ga prevzele v 6-mesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Pred organizacijami OF so med najvažnejšimi nalogami sledeče: nadaljevati z dobrim, političnim delom, ki se je v tednih pred volitvami po zaslugi krajevnih in vaških aktivistov ter s pomočjo članov okrajnih zborov OF izredno razmahnilo. Na rednih sestankih članov OF naj aktivisti razlagajo ljudem razvoj političnih dogodkov doma in po svetu in jih sproti seznanjajo z vsem, za kar so pokazali volivci v zadnjem času toliko zanimanja. Poleg političnega dela ! naj organizacije ne pozabljajo na ideološko vzgojo članov OF. Poslužujte se Organizacijskega vestnika OF Slovenije, ki je v 3-4 številki (februar 1951) objavil navodila za študij gradiva iz proračunske razprave v Ljudski skupščini FLRJ. Poleg navedenih govorov pa se poslužite tudi dragocenega gradiva iz referatov naših vodilnih tovarišev, ki so jih imeli tik pred volitvami. Pomladanska setev je pred nami. Niti ped zemlje ne sme ostati neobdelana! Odbori osnovnih organizacij OF in drugih množičnih organizacij naj se tesno povežejo s KLO in setvenimi aktivi in naj Pomagajo povsod, kjer bo potrebna pomoč. * Skrbite za to, da se bo že v mesecu gozdarstva izvozilo iz gozdov kar največ lesa, da bo živina prosta za oranje. Slabo vreme je v zadnjem tednu zavrlo spomladansko ot-anje, zato moramo skrbno paziti, da -ne ho živina v času pomladanske setve preveč obremenjena. Vaški odbori OF: poglejte takoj, kaj so doslej pokrenili setveni aktivi v vaših okrajih. Svetujte kmetovalcem zamenjavo in razkuževanje semena! Pravočasno poskrbite za nabavo semenskega krompirja in zamenjavo slabih, že izrojenih vrst. Skrbite skupno s KLO za kontrolo setvenih del, pri malomarnostih in nepravilnostih Pa ukrepajte hitro in odločno. V organizacijsko krepitev osnovnili frontnih organizacij spada med drugim tudi vključevanje novih članov v OF, redno pobiranje članarine, agitacija za naročanje frontnih časopisov, ustanavljanje novih VO OF, redno delo vaških in terenskih odborov OF, tekmovanje članov OF v javnih prostovoljnih delih, *krb za ljudsko inšpekcijo, potrošniške in ostale svete državljanov in podobno. V dolenjskih okrajih so grupe ljudske inšpekcije marsikje še vedno samo na papirju. Naloge ljudske inšpekcije pa so prav po izpustitvi Komisij državne kontrole izredno narasle, zato morajo odbori in člani ^Snovnih frontnih organizacij skrbeti, da oodo člani grUp ljudske inšpekcije d*>- PronnteP°ZrtVOValni ™ SkmJ7l° P°Steni Članl Mesec dni nas še loči od 10. obletnice Ustanovitve OF. Pripravite vse potrebno cim dostojnejšo proslavo zgodovinskeaa vraznika, preglejte delovni načrt, ki ste ( 6Ja sprejeli pred meseci in izpolnite, kar i doslej še ni bilo narejenega. Če vas složno dela — uspe Po dobro pripravljenem načrtu frontnih s^an»z^cij v Žužemberku in okoliških va-u *e dni imetje pridno čistijo sadno drev- Uov vasi * zajel val "»etfselKHinega tek-„ vanJ*» kd'> bo bolje opravil dela. Poscb-so se odlikovali vaščani vasi Građene, ki l,u Z?lisec in Žužemberk le VoVa,n st^JaJO- Kmetijska zadrug je pra-*a r™Fripravila d0VO|J kropiva m dala r /pola8° več skrrpiinic Med pridnimi < je seveda tudi nekaj takih, ki jim ni či-" e m škropljenje sadnega drevja ni« tvti ' UDamo, da se bo za take izjeme našla h<>ve £na, kazen- m-r naj tr»iJo zaradi nji-stjli ■ ,oniarnosti delavni kmetjie, ki so oči->n Poškropili drevje? S. H. Poljubne težnje naše domovine cenijo vse napredne sile sveta! Zgx>dh.ja s&iev — do&ha žetev Pomladanska žetev je naša politična in gospodarska naloga Vsako leto se ob setvi borimo, da bo zasejana sleherna ped orne zemlje. Letos ko so bile obvezne oddaje v nekaterih okrajih zasebnim kmetom zmanjšane, delovnim zadrugam pa so dejansko skoraj odpadle, je borba za dosego setvenih površin posebno važna. Ko stopajo v teh dneh naši kmetje znova na polja, ko se trudijo setveni aktivi, krajevni ljudski odbori in množične organizacije, da bo pomladanska setev, ki zajema približno dve tretjini vseh njivskih površin, čim boljša, nikakor ne moremo mimo besed, ki jih je povedal tik pred volitvami tovariš Boris Kidrič na zborovanju v Mariboru pred 25.000 ljudmi. Ko je govoril o sedanjih, trenutno še vedno izredno visokih cenah poljedelskih pridelkov, je dejal, da moramo odgovoriti tistim kmetom, ki danes preveč godrnjajo zaradi trenutno visokih cen industrijskih proizvodov, takole: ».. Oprostite, tovariši, od vas, samo od vas je odvisno; čim prej, čim več in čim ceneje boste dovažali na trg poljedelske pridelke, tem prej in tem občutneje bodo padle cene industrijskega blaga...« Cim prej, čim več... Samo večja proizvodnja nam bo izboljšala trenutni gospodarski položaj! To imejmo pred očmi, ko bomo razpravljali o pomladanski setvi. Življenjsko rešujmo težave pri izbiri dobrega semena, pri pomoči z vprežno živino in tam, kjer bo morda manjkalo delovne sile. Vemo, da imamo gospodarstva, ki so ogrožena pri pomladanski setvi brez lastne krivde, imamo pa tudi taka, ki zaradi malomarnosti nočejo zemlje ob- delati in zasejati toliko, kolikor bi je lahko. Zmanjšanje obvezne oddaje mora biti vzpodbuda za večjo proizvodnjo tistih pridelkov, ki so v obvezni oddaji sproščeni, da bomo lahko dali več pridelkov na prosti trg. S tem, da bo imel kmet vec prostih presežkov svojih pridelkov, pa mu je dana tudi vzpodbuda z gmotne strani — več bo lahko kupil industrijskega blaga. Kako je po naših okrajih? V Novem mestu težko dobiš podatke. 22. marca so po poročilih iz KLO vedeli na poverjeništvu za kmetijstvo šele za 8 setvenih aktivov... Točnega pregleda o začetku pomladanskih setvenih del še nimajo. Vedo, da manjka okraju nekaterih semen, katerih in koliko, pa na poverjeništvu ne zveš. Se ne bo ponovila stara napaka, da lovimo dogodke za rep namesto za roge? Vreme je v preteklem tednu nagajalo pri oranju, zato pa je treba tembolj pohiteti zdaj, ko je pravi čas za oranje in setev. Staro pravilo »Zgodnja setev — dobra žetev« drži še vedno. Tudi v Trebnjem zatrjujejo, da do preteklega tedna kmetje še niso veliko orali — ker jih baje ovira slabo vreme. Državno posestvo v Veliki Loki pa ima v zemlji že ves oves; tudi zorali so že lepe površine. Poročil s krajevnih ljudskih odborov na okraju še nimajo. Pravijo, da bodo s semenom »v glavnem« izhajali iz domačih zalog, občutno pa je pomanjkanje umetnih gnojil. Precej so naročili apnenca iz Knina, nič ga pa niso dobili. Domačo proizvodnjo apnenca v Račjem selu bo treba zato čimprej dvigniti, saj apnenec ne zaostaja mnogo za kninskim. In kar je glavno — kmete bo treba seznaniti s pomenom apnenja kislih njiv! V trebanjskem okraju bodo dobili 36.000 kg semenskega krompirja, od tega 10.000 kg iz Holandije. Kmečki delovni zadrugi Vel. Loka in Vel. Gaber ga bosta posadili in poskrbeli, da bo drugo leto semena v okraju čimveč. Pereča vprašanja setve v Beli krajini Lanska huda suša je prizadela črnomelj-ski okraj bolj kot ostale okraje na Dolenjskem. Poleg občutnega zmanjšanja živinske krme se posledice suše občutijo pri kakovosti semen. Krompir je v zemlji prezgodaj dozore>l in na novo odgnal, vsled česar je sedaj nekaljiv. Oves je bil tako droban, da za seme ne pride v poštev, pridelek fižola pa ni bil niti toftik, kolikor ga je bilo posajenega!. To velja tudi za semensko deteljo. Pri jesenski setvi so bile določene površino sicer zasejane ?. ozimnim žitom, obstaja pa resna nevarnost, da pri spomladanski setvi ne bodo posejane vse površine. Po nepopolnih podatkih je samo na območju 16 KLO okrog 105 ha ogroženih površin. Vzroki za to so — poleg pomanjkanja semen — se v pomanjkanju gnoja, ponekod pa je slabo tudi z vprežno živina, ki ni imela čez zimo dovolj hrane. Po statističnih podatkih številčnega stanja živine je razvidno, da bd za pravilno pognojenje vse orne zemlje v okraju letos potrebovali vsaj še 35.000 ton hlevskega gnoja. Brez gnoja pa je že sicer Micka Volfova je zavedna zadružnica Na sončnem Maverlenu, med vinskimi goricami Stražnjega vrha, je doma mlada zadružnica Micka Volfova. Danes je njeno življenje lepo, čeravno je polno napo- I rov; Micka pa jih z lahkoto premaguje. Micka ima za seboj težko življenje. Kc so divje tolpe itali- 1 janskih fašistov leta 1942 divjale čez Ma-verlen na Kočevski rog, so pomandrale med potjo vse, kar jim je prišlo pred j oči. Divje so okupa- i tor j i gospodarili nad j našim ljudstvom. Na , pragu domače hiše j UŠ so ubili Micki očeta 1 in mater. Ostala je i sama z dvema bratcema, od katerih je bil . eden star pet let, drugi pa deset mesecev. I Dvanajstletna Micka je postala gospodinja in vzgojiteljica malih bratcev. Pomagali so ji dobri sosedje. Nesreča in trpljenje med vojno so Micko utrdili in napravili iz nje zavedno borko za boljše življenje delovnega ljudstva. V februarju 1949. leta je Micka ob ustanovitvi zadruge »Heroj« na Stražnjem vrhu postala njena članica. V zadrugi dela kot vodja skupine — mešane brigade. Okoli nje je zbrana skoraj sama mladina. Povsod so med prvimi; kjerkoli dela njena štirinajstčlanska skupina, se razlega pesem in vesel zdrav smeh. Micka je bila v zadrugi sprejeta v članstvo Komunistične partije Jugoslavije, letos pa je bila na letni skupščini zadruge izvoljena za člana upravnega odbora. Micka je postala zavedna zadružnica. To pa je tudi zasluga zadružnikov in napredne mladine na Stražnjem vrhu. i R.F. skopa belokranjska zemlja še bolj skopat. Pomagali si bodo delno z umetnimi gnojili, vendar so možnosti za nabavo teh zelo omejene. Pomanjkanje živinske krme je po nekaterih vaseh tako občutno, da so že v februarju gnali živino na pašo. Pomanjkanje krme pa seveda vpliva tudi na produkcijo hlevskega gnoja. Pri semenih je najbolj občutno pomanjka^ nje semenskega krompirja. Nekateri krajevni ljudski odbori kot na pr. KLO Dragatuš ne bodo s svojim semenskim krompirjem krili niti 50% potreb. Ministrstvo za kmetijstvo je sicer stavilo na razpolago nekaj semenskega krompirja, toda pod precej trdimi pogojU Kmetovalci lahko dobijo krompir po ceni 19 din za kilogram z obvezo, da v jeseni enako< količino krompirja odprodajo prav tako po prostih cenah. Dobi se pa krompir tudi za zamenjavo. 3 kg krompirja za en kg belih žit, ali 3 kg krompirja za liter vina. Posamezni kmetovalci so se že prijavili za krompir, še več pa se bi jih prijavila, če bi vedeli, da do semena sploh lahko" pridejo na ta ali drugi način. Za to pa se krajevni ljudski odbori veliko premalo brigajo. Semenski oves je dobavilo ministrstvo za kmetijstvo; je zelo lepo seme. Ta je povečini že zasejan). Vse potrebe po semenskem ovsu pa še niiso krite, ker je le 20 KLO prineslo naročilnice. Devet KLO pa se sploh ne zanima, da bi svojim kmetovalcem preskrbeli potrebna semena. Najbolj malomarni so v KLO Griblje, kjer sploh niso pojasnili kmetovalcem, da lahko pridejo do semen in pod kakšnimi pogoji. Na tem KLO se niso niti toliko pobrigali, da bi kmetovalce seznanili z ugodnostmi, ki jih imajo pridelovalci semenskega čebulčka, čeprav je za to veliko zanimanja med kmeti. Za pomoč pri spomladanski setvi so pri vseh KLO setveni aktivii; žal, da je večina njih dosedaj bila le na papirju. Dobro so poprijeli za delo krajevni setveni aktivi pri KLO Trdbuče, Preloka, Adlešiči in I,oka. Dolžnost setvenih aktivov je, da nemudoma zberejo vse podatke o ogroženih površinah, potrebe po umetnih gnojilih in semenih. Podatke naj takoj dostavijo okrajnemu setvenemu aktivu. Posamezni kmetovalci pa naj pomagajo setvenemu aktivu pri njegovem delu, hkrati pa naj ga kontrolirajo, da bo vsa zemlja pravočasno in dobro obdelana in vsaka ped zemlje zasejana. To zahteva od vseh nas skrb za lastno prehrano in neodvisnost naše domovine. Titova štafeta planincev v Novem mestu in na Gorjancih Titovo štafeto, ki je stekla letos s Triglava, so prevzeli dolenjski planinci pretekli ponedeljek od zasavskih planincev. Člani PD v Mokronogu so jo v torek dopoldne v Šmarjeti svečano predali novomeškim planincem. Od tu so nosili štafetni palici člani PD Novo mesto, ki so popu.dne ob dveh prišli na Glavni trg v mestu. Množica meščanov, dijakov in obveznikov predvojaške vzgoje jih je veselo pozdravila. Najstarejši član P D, 95 letni Maksimilijan Petrič je nosil Triglavsko štaietno palico, Jože Morcti pa štafetno palico koroških Slovencev, in a častni tribuni, kjer so bili zbrani predstavniki OK in MK KPS, OLO in MLO ter oficirji JA, je štafeto pozdravu podpredsednik PD Jože Lavrič, za njim pa sta govorila org. sekretar OK Jože i'iavc in major Fajdiga. Stafetni palici so nato prevzeli novi nosilci, ki so potem, ko je predsednik PD Roman Kobe prebral pozdravno resolucijo slovenskih planincev maršalu Titu, ob igranju vojaške godbe in ploskanju množne zavili proti Žabji vasi in dalje na Gorjance. Točno ob dogovorjenem času so v četrtek dopoldne prišli v s.*„j pud Trdinovim vrhom, kjer je predsednik PZS tov. dr. Fedor Košir predal štafetni palici tovarišu Dragutinu Mlaču, podpredsedniku Planinske zveze LR Hrvatske in večji skupini hrvaških planincev, novinarjev in L>to-reporterjev. Po prisrčni slovesnosti so hrvaški planinci odšli v dolino. S štafeto nosijo s seboj nešteto toplih pozdravov in želja vseh slovenskih planincev, ki tudi letos iskreno želijo dragemu maršalu Titu vse najboljše k njegovemu rojstnemu dnevM. MILIJONI DINARJEV, K'l j j 1 .1.1 n Vrl 0:1 i>|<&) Preskrba industrije s surovinami je prav tako važna kot industrija samat, Industrija brez surovin je to, kar je kmet brez zemlje. V vseh gospodarsko razvitih državah posvečajo veliko pažnjo preskrbi s surovinami. Zelo važna, surovina za industrijo so razni odpadki. Izdana jei bila uredba o obveznem zbiranju in oddajanju odpadkov industriji bodisi neposredno ali pa preko državnih podjetij za promet z odpadki. V tem oziru smo na Dolenjskem dosedaj mnogo premalo storili in smo med vsemi kraji v Sloveniji na zadnjem megitu. f Naše železarne morajo iz dneva v dan proizvajati več železa in jekla za težko in-dustrijo in razne' izdelke. Za proizvodnjo železa in jekla pa rabi topilnica poleg že-leizne rude še gotov odstotek starega železa, brez katerega je proizvodnja železa nemogo-ča). Ce ne zberemo doma dovolj starega že-leza, ga moramo uvažati iz drugih držav in ga plačati z devizami. Koliko starega železa leži pri nas na vseh koncih in krajih! To je dragocen material za naše železarne, katerim v zadnjem času starega žetleza močno primanjkuje. Naši mizarji često kritizirajo., da ne dobijo kleja. Koliko kosti gnije okrog raznih menz in drugih hiš! In vendar brez kosti ni kleja. Zaradi pomanjkanja papirja je vsak dan veliko godrnjanja. Tone starega papirja pa leže na raznih podstrešjih, še več pa se ga pokuri v pečeh. Stekla ni — radi ugotavljamo, po vseh mejah in za plotovi pa vidiš polno razbitih steklenic in malokdo ve, da je to nujno potrebna surovina za steklarsko industrijo. Isto velja za stare cunje, gumo itd. Poglejmo, kaj smo v tem oziru napravili pri nas. Pri podjetju Odpad v Novem mestu ti odkrito povedo, da so v zbiranju odpadkov na zadnjem mestu v Sloveniji. Na sestanku v erii ali drugi vasi pa ti povedo, dia so pionirji nabrali toliko in toliko starega železa), pa ne vedo kam bi ga oddali. To se dogaja tudi v samem Novem mestu. Kot v začaranem krogu. Ni povezava med podjetjem in množičnimi organizacijami. Tudi med državnimi podjetji ni pravega razumevanja za zbiranje odpadkov;. Skoraj v vseh uradih stari papir pokurijo. Snažilke pravijo, da se ga »ne splača zbirati« za Odpad. Pri peku papirnate vreče skurijo, pred dnevi pa smo čitali v dnevnikih, da bomo samo z vračanjem papirnatih vreč od cementa prihranili celih 90 milijonov deviznih dinarjev. Od mestnih podjetij v Novem mestu redno oddaja odpadke le industrija perila, od gostilniških obratov pa hotel Metropol. Pri zbiranju odpadkov bi lahko veliko pomagali našj pionirji pod vodstvom starejšega človeka, morda kakšnega upokojenca. Zbiranje odpadkov ni le nujna potreba za preskrbo industrije s surovinami, saj nudi tudi zaslužek prav takim, ki za drugo pridobitno delo niso sposobna.. Iznajdljivi so pionirji iz Bršljina in okolice. Skoraj vsak teden zberejo precejšnje količine odpadkov železa;, kosti, cunj in drugih stvari ter pripeljejo na skladišče Odpada, kjer radevolje prevzamejo vsako količino in tudi 'takoj plačajo. Najbolj priden je Avsecov Marjan, ki »dobavlja« poleg svojega dela kot razna-šalec časopisov največ odpadkov in je samo v dveh mesecih pri tem zaslužil okrog 800 din. V zbiranju odpadkov je posnemanja vreden tudi internat v Smihelu. Začnimo zbirati odpadke! Podjetje Odpad mora navezati boljše stike z množičnimi organizacijami, vodstva podjetij in ustanov pa morajo pri svojih podrejenih doseči, da bodo vsi odpadki šli nazaj v industrijo. Naj se ne bi več dogajalo, da razna krojaška pod- IZ ŽIVLJENJA FRONTNIH ORGANIZACIJ Priprave na i o. obletnico ustanovitve OF v okraju Trebnje Pripravljalni cdbor za proslavo 10. obletnice ustanovitve OF pri okrajnem odboru OF v Trebnjem j« na nedavni seji sklenil, da bodo proslave v čast obletnice v vseh krajevnih odborih in tudi v nekaterih vaseh, v okrajnem središču pa bo svečana centraina akademija na sam praznik. Večer prej pa bodo v vsem okraju zažgali mogočne kresove. Poleg organizacijskega utrjevanja osnovnih frontnih organizacij bodo proslave dale dostojen zunanji izraz velikemu prazniku. Pripravljalni odbor se je povezal z vsemi družbenimi organizacijami v okraju; skrb vseh bo, da bodo vse proslave na primerni višini in da bodo vsebinsko ustrezale veličini in pomenu obletnice. Okrajni odbor Ljudske prosvete že pripravlja z vsemi izobraževalnimi in kulturno-umetniškimi društvi ter aktivi sporede za proslave. Društva bodo gostovala tudi v krajih, kjer takih skupin še ni. Pri organiziranju proslav sodelujejo tu|li gasilci, lovci in telovadna društva. Govorniki bodo na proslavah prikazali predvsem prizadevanje, delo in uspehe Fronte dotičnih krajev. Krajevni odbori OF so zato že začeli zbirali potrebne podatke o delu Fronte v preteklih 10 letih. V Trebnjem bodo pripravili razstavo, na kateri bodo pokazali obrtniki in verjetno tudi zadruge svoje delo in uspehe. Razstavo bodo odprli 27. aprila. Sindikalno kulturno - umetniško društvo »Josip Jurčič« bo priredilo v Trebnjem akademijo, na kateri bodo sodelovale vse ostale organizacije. Društva v Mirni, Dobrniču, Čatežu, Sv. Križu, St. Rupertu, Mokronogu, Tržišču, Krmelju, St. Janžu, Vel. Loki, St. Lovrencu in Vel. Gabru bodo skupno s pionirskimi sveti in ostalimi organizacijami pripravila krajevne proslave. Gostovala pa bodo društva v krajih, kjer ni aktivov oziroma društev: Mirna bo skrbela za proslavo v Trebelnem. St. Rupert za St. Lovrenc, Tržišče za Telte, Mokronog za Mirno vas, Krmelj bo pomagal St. Janžu, SKUD v Trebnjem pa bo gostovalo v Cešnjicah, v Sela-Sumberku, na Bistrici, Čatež pa na Primskovem. Člani pripravljalnega odbora bodo sami obiskali vse kraje in pripravili krajevne pripravljalne odbore; delo in odgovornost bodo torej nosile vse organizacije v vsakem kraju. Tudi Fronta trebanjskega okraja hoče dostojno počastiti zgodovinsko obletnico naše edinstvene politične organizacije. V Metliki 140 novih članov OF, koliko pa drugje? Od 141 osnovnih frontnih organizacij v •jrnomeljisikem okraju je še precej takih, ki se na dan 10. obletnice ustanovitve OP ne bodo mogle postaviti s kakršnimikoli uspehi m\ čast obletnice OF. Res je, da se je kul-'urno prasvebno delo v nekaterih organ i zavijah v pretekli ziimii znatno poživelo, toda to je samo ena izmed nalog Fronte na vasi. Medsebojinega tekmovanja na čast 10. obletnice OF osnovne organizacije niti niso sprejele. Načrt dela je sprejela le organi za-cija v Gradacu, ki je tukaj ves čas ena najboljših v okraju. 2e peti mesec ima prehodno zastavico OO OF. V Gradacu kaže Fronta veliko razgibanosti- Na pobudo Fronte So očistili in poškropili vso sadno drevje; kulturno prosvetno delo je močno razgibano. Najlepši uspeh pa bo Fronta v Gradftcu po>-kazala na dan 10. obletnice OF z odkritjem spomenika padlim borcem- Pri vključevanju novih članov se je dosedaj najbolj izkazala organizacija v Metliki Kar 140 novih članov so vključili. Tudi drugače organizacija v Metliki napreduje, pred vsem v samostojnosti v delu. Priznati je treba, da je metliška organizacija v vsakem pagtlediu boljša kot črnomaljska. Izmed ostalih organizacij, katere niso samo na papirju, je treba omeniti organizacijo v Adlešičih, Dolencih, Cerkvišču in v zadnjem času fcuda v Podzemlju. Dejstvo, da okrajni odbor Fron. te ni imel komu podel*ti prehodne diplome v času tekmovanja, kaže, da so osnovne frontne organizacij« ali zelo slabo izpolnje. jetja prodajajo odpadke na Hrvatsko privatnim .špekulantom, ker se jlim to »bolj izplača«. Ali pa tako, kot je bilo v Črnomlju,, da so imeli pri zbiranju odpadkov zaposlenega pridnega delavca, ki pa dva meseca ni prejel nobene plače in je seiveda prenehal z zbiranje/mi. Podjetje Odpadi prevzame in takoj plača vsako količino m vrsto odpadkov. Pri večjih količinah gre po odpadke tudi na dom ali na zbirna mesta. Potrebno je le več povezave in več razumevanja za te važne vire surovin, pa bomo tudi v tem pogledu dosegli boljše uspehe. P. vale svoje naloge, ali pa okrajni odbor Fronte ni imel pregleda nad! njihovim deloim. Med neđe'avnimi organizacijami v okrc* ju sta prav gotovo organizaciji v Gribljah in Predgrađu ma prvem mestu. Krivda je na samem vaškem odboru OF. Kulturno pro- svetno delo v teh vaseh se razvija brez sodelovanja odbora Fronte. V Predgradtu se na volitvah izvoljeni odbor sploh še ni sestal, da bi si odborniki razdelili delo. Dobrih 60»/0 volilnih upravičencev, ki so dosedaj vključeni v frontne organizacije v črniomeljskem okraju — kjer je med NOB sodeloval skoraj sleherni prebivalec —. kaže osnovno hibo organizacij Fronte v okraju. Zelja po napredku in zboljšanju gospodarstva ter revolucionarna zavest delovnega ljudstva v Beli krajini ni danes mić manjša kot je bila v letih NOB. Fronta mora biti tista, ki bo zajela v svoje vrste vse napredno misleče ljudi ter dajala pobude za napredek in ideološko izgradnjo delovnega človeka. Prav tako pa mora biti Fronta tista, ki bo na revolucionaren način odstranjevala na-p;lke v našem javnem življenju, zaradi katerih danes nekateri naši dobri ljudje še vedno stoje ob strani. V Dolenjskih Toplicah morajo resneje zagrabiti za delo »Organizacije. OF v Dolenjskih Toplicah ne moremo prištevati med najboljše frontne organizacije v okraju Novo mesto, predvsem zato ne, ker ne zna vsklajevati frontnega dela s potrebami svojega kraja.« Tako začenja članek z gornjim naslovom v pravkar izišli 5. številki »Organizacijskega vestnika« OF Slovenije, v katerem je kritično prikazano delo Fronte v Dolenjskih Toplicah. Priporočamo odboru OF, Krajevnemu ljudskemu odboru in članstvu Fronte v Toplicah, da članek preberejo in usmerijo svoje delo po nakazanih smernicah. Ne bo pa škodovalo, če t>a preberejo tudi člani in odborniki ostalih frontnih organizacij v naših okrajih- JOŽE MATKO in ANTON DEROVEC -vzor coštenih kmetov V tisku in na sestankih največkrat razpravljamo Siimo o tistih kmetovalcih in gc-spodiarjiih, ki iz raznih Vzrokov neradi izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. Zelo mailo pa razpravljamo o tistih poštenih kme-t.h, ki že leta in leta izpolnjujejo svoje obveze do .skupnosti v največjem redu, pravočasno in v predpisanih količinah. Brez godrnjanja se zavedajo, da smo država — mi sami in da si moramo pomagati med seboj. Takih poštenih in zavednih kmetov imamo veliko. Eden izmed nj;.h je Matko Jože iz Malih Poljan pri Z-agradiu. Ima približno 4 hektare zemlje brez travnikov, osemčlansko družino, v kateri je šest otrok v starosti od enega do 14 let. Na posestvu redi Matko 6 glav goveje živine, 5 prašičev in dve plemenski svinji. Vse oddaje izpolnjuje v redu in pravočasno-Se mJkodi se ni pritožil zaradi predpisov odr dz je in saim pravi, da sedanje oddaje nikakor niso previsoke, kakor to tako radi govorijo tisti, ki se povsod izmikajo svojim dolžnostim. Matko vnaprej preračuna, kaj bo treba oddati iln ni nikoJ.' v zadregi, ko dobi predpise za oddajo. Tudi za leto 1951 je že predvideti odidalje in ob vsem tem trdi, da njegova družina ne bo lačna- Je! med prvimi, ki so v KLO Zagrad odJdali vso predpisano količino vina in ni trdil, da vina ni, da je bila slaitaa letina in podobno, kakor je zatrjevalo veliko kmetov iz tega odbora s predsednikom K i jO na čeki. »Seveda je treba delati«, pravi tovariš Maitiko, »toda kdor dela, ta dandanes mnogo bolje živi kakor nekoč v stani Jugoslaviji«. Vzgled kmetom je lahko tudi Darovec Anton v Ločni. Je posestnik pete skupine in ima torej precej obdelovalne zemlje. Da j* dober gospodam kažejo njegova urejena polja, lepo oskrbovana J .vina v hlevu in red na kmetiji. Da je treba rediti živino, se Darove« zaveda, ziato je redi toliko, kolikor mu je predvidel načrt KLO. Ko ga je KLO seznanil, da bo treba sejati tudi oljno repico, Darovec ni nič pomišljal. Krajevni ljudski odbor v Ločni ga je posestvu primerno obremenili- Darovec ni kritizirat. Takole je postavili: »Je malo veliko, pa se bomo potrudili • ■ •« To je bilo vse, kar je pripomnil k planu obvezne oddaje. Oddal je lani 100 kg masti, čez 1000 kg belega žita, tisoč litrov vina večje količine dnu§ih poljskih pridelkov. K njemU ni bilo potrebno pošiljati odkupovalcev -sam ve, kdaj in koliko je treba oddati-Okrajni ljudski odbor ga je nagradil z 200 kilogrami umetnih gnojil, da bo v bodoče svojo zemljo še bolje obdeloval in oddajal skupnosti to, kar država od njega za korist vseh zahteva. Kmeta Darovca vidiš tudi dp 'Sestankih in volitvah; rad se pomeni na sestankih o vsem, kar je treba vedeti. Njima podobnih kmetov je v naših okrajih še veliko. Za vzgled naj bodo vsem nergačem, ki mislijo, da so na svetu samo pravice dolžnosti pa nobenih. P. F- P- H- Ureja uredniški odbor. — odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva in uprave. Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. V^olitve v Ljudsko skupščino, ki so bile 18. marca letos, so ponovno potrdile, da je od vseh krajev v Beli krajini najbolj zaveden Gradac. Od vseh GradČanov pa je najbolj zavedna Lokačeva mama— Gabrijela Malešič. Osemdeset let ji je, a je že ob šesti uri zjutraj stala pred voliščem, ker je želela priti prva na volišče. In zares je tudi tokrat, kakor že večkrat prej, volila prva. Obiskal sem jo na domu, ker sem želel zvedeti kaj več o njenem življenju. Na moje vprašanje, kaj jo je dovedlo do tega, da je želela voliti prva, mi je »Gabica«, kakor jo imenujejo njeni otroci, povedala sledeče: »Prva sem bila v trpljenju, zato mislim, da smem biti prva tudi na volišču. Mene je gradilo trpljenje. Rodila sem se na Zastavi pri Črnomlju. Moj oče je bil logar v gradaški graščini, pa smo se preselili pred 76 leti v Gradac, kjer sem se tudi poročila in ustvarila svoj dom. Najstarejša Gradčanka sem danes. Dvanajst otrok sem imela, osem fantov in štiri hčerke. Danes so živi še trije fantje in dve hčerki. Vsi so poročeni. Slavko je kapetan v JA, Rudi je upravnik državnega posestva v Sremiču, okraj Krško, Julij pa je posestnik v Gradacu. Hčerka Ivanka je poročena v Metliki, Marija pa v Gradacu. Pa saj jih menda poznate vse, ali ne?« se je zasmejala. »Da, vse poznam,« sem ji pritrdil. »Le kdo v Beli krajini ne pozna vašega sina Julija, ki je voditelj belokranjskih gasilcev.« i - »DOLENISKI LIST« Mene je gradilo trpljenje (Zgodba o Lokačevi mami iz Gradaca) »Trdo je moje življenje,« je nadaljevala Lokačeva mama. »Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, so okupatorji planili po mojih otrocih ko jastrebi na kokoši. Toda moji sokoli so šli vsi v partizane. Jule je potegnil za seboj še vso družino in sama sem ostala doma. Prišli so fašisti, mi pobrali vse perilo in obleko, me nagnali iz hiše ter zažgali naš dom. Vse je pogorelo. Mene pa so 26. julija 1942 odpeljali na Rab. gele po devetih mesecih sem se vrnila domov. Pa kaj domov, saj doma ni bilo več, dom je bil le še kupček pepela.« V očeh so ji zablestele solze. »Hudo je bilo na Rabu,« je pripovedovala dalje. »V najhujši poletni vročini nam fašisti niso privoščili niti vode. Šestim ljudem so dali en liter vode — za pitje, pranje in umivanje. Ne smem se spomniti na vse, kar sem pretrpela. Bila sem najstarejša interniranka v našem logoru na Rabu. Od gladu bi umrla, saj nisem imela nikogar doma, ki bi mi poslal paket. Bila sem zelo bolna. Blato, voda ob nalivih v šotorih, uši, oh, hudo je bilo! Ko pa sem stala v vrsti in nisem mogla naglo poleteti v taborišče, me je surovi fašist pahnil, da sem padla na obraz. Veste, vsi Italijani le niso odobravali te surovosti. Neki Furlan je zatarnal: ,Uboga ženica. Gorje, kadar se bo tako godilo našim materam!' Neka ženska, ki me je pobirala, mi je prevedla njegove besede. Hvaležno sem ga pogledala za toplo besedo, njemu pa so solze stale v očeh.« »Ljudje na Rabu so gladovali. Povejte mi kaj o tem, mama!« »Oh, pa še kako gladovali! Saj sem vam rekla, da bi tudi jaz umrla od gladu, če bi ne imela dobrih src okrog sebe. Pokojna Kovačičeva mama iz Gradaca mi je mnogo pomagala. Vsako skorjico kruha je delila z menoj. Potlej sta bili v bolezni stalno pri meni ter mi pomagali tudi Mirni Fux in Jurejevčič Vilma iz Metlike; teh treh prijateljic ne bom nikdar pozabila! Ce bi njih ne bilo, bi zares umrla od gladu.--- Nekega dne pa je prišel na Rab papežev odposlanec; z modro šerpo je bil opasan. Vse težje bolne ženske smo se postavile prav pred mizo, kjer je stal s svojim spremstvom. Njegov tolmač nam je pa prevajal, ko je dejal: ,Prišel sem, da bi vam v papeževem imenu blagoslovil jed, ki vam naj bi bolje teknila ...' — Imele smo vtis, da se norčuje iz nas, saj je vedel, kako pičle obroke hrane smo prejemali. Ženske so pričele peti pesem ,Lepa naša domovina', a petje se je pre-vrglo v kričanje: ,Pane! Pane!' — To je bilo za papeževega delegata preveč. Odšel je. Pozneje so nas fašisti dražili, da je imel s seboj 70.000 Lir, ki jih je nameraval darovati internirankam. Zaradi 'ne- spodobnega' sprejema, ker smo kričale ,Pane! Pane!' pa je odšel in odnesel s seboj tudi darilo — 70.000 lir.« »Kako je bilo, ko ste se vrnili domov?' »Grozno je bilo! Bila sem suha ko skelet. Vsi Gradčani so bili na postaji v Gra' dacu, vsi smo jokali. Juleta ni bilo doma, z družino je bil v gorjanskih gozdovih, dom je bil požgan. Plut Franc me je pred svojo hišo objel in dejal: ,Mati, vi ste naša mučenica!' — Njegova žena mi 3e dolgo časa brezplačno dajala po liter mleka na dan in belo moko, da sem opomogla. Vsi sosedje so mi pomagali- P0' tlej je pa itak kmalu Italija kapituliraj»j Sin Julij je prišel domov s svojo dru žino.« »Sin Julij vas ima rad, Lokačeva ma' ma« sem dejal. »To ve ves Gradac.« »Nič hudega mi ni pri njem in P*! snahi Metki. Oba skrbita zame. Pa w ' Rudi in Slavko me nista pozabila, juiij je najtežje, ker še sedaj ni dograjen n£ novi dom. Toda pod streho je ze. gijj te, stara sem, a prej ne smem umrey dokler ne bo spet naša hiša sprejela vse^ mojih otrok pod svojo streho. Ta časver ljubeznijo, ki jo Ine domovine mz<* tesno povezani z otrok in do svobodne domovine srce osemdesetletne babico »Gabic ^ otmar Skale star.: ffirispepfu agodopini loterijske: MOVO M£STO PRED DESEf LETJ1 Pred 66 leti — 4. decembra 1884 sem se pripeljal s pošto popoldne ob dveh v Novo mesto, kamor sem bil dodeljen k okrajnemu glavarstvu za državnega veterinarja za sodne okraje Novo mesto. Trebnje in Žužemberk ter za sodni okraj Stična— Višnja gora, ker takrat za ta okraj še ni ti i določen državni veterinar. V Novem mestu sem os .al do danes in objavljam na prošnjo uredništva spomine na življenje v prejšnjih letih v mestu, na katere se še spominjam. Novo mesto je bilo po večini uradniško mesto, saj je imelo vse znameniitejše urade: okrajno glavarstvo, okrožno in okrajno sod-nijo, davkarijo, i' nameni urad, poštni in brzojavni urad1, potem gimnazijo in ljudsko šolo; do leta 1883 je bila v mestu tudi vojaška posadka. Okrajno glavarstvo je imelo do 1-ko je bilo dograjeno novo poslopje s stroški 143.000 Kron, kaj slabe in revne prostore v bivši Langerjevi hiši (sedaj hiša dr. Grego-riča na Ljubljanski cesti) v pritličju. Okrajni zdravnik in veterinar sploh nista imela svoje pisarne in sta morala uradovati doma; v 1. nadstropju je bilo stanovanje okr. glavarja. Okrožna sodlnija se je nahajala v stari »Kres.i,jiK< poleg okr. glavarstva, okrajna sod-niJa pa v stari »Kr».žatiji«, obe s pomanjklji-Viiimi prostori in je bila gradnja! novega, mo- »"o^čo z besed asm i: V tej hiši so dO srede marca 1942 ajno razmnoževali letake, časnike j m ;kr»'Bžice Osvobodilne fronte. Zgodilo pa se je vse drugače, kakor so takrat v Novem mestu s tehnriko nameravati i. V ponedeljek, 16- marca 1942-, popoldne so Ljubain Jakše, Ciril Polajnar in Marjeitia Vasičeva s tovorom dveh zavojev krenili čez Kapiteljski marof. Za vinogradi, ki ra>-stejo jx> južnem pobočju griča, so se nameravali pTobiti na Trško goro ter pri Bece-letovih v Zaigradu usrtanovifti novo okrožno tehniko. Marjeta je hotela s tovarišema le kos poti in se nato vrniti zopet v mesto, pa so prej vsi trije padli v sovražnikovo zasedo, ki je, skrite v samotnem seniku, Marjeta seveda ni mogla videti, ko je pohitela za ogledniku aiaprej. Na presenečenega Ljubana, Cibeja in Marjeto so planiUJ trije Italijani, od katerih sta bila dva iz oddelka čuvarjev živežnih skladišč, »29. Sezione siussistenza«, ki ji je v lesen jačah pri mestnem pokopališču ob Lo,-čenski cesti poveljeval poročnik Bastianl, tretji pa je bil vojak odreda mejne straže, »17 Raggruppamento Guardia alla Frontiera«. ltalijianisko poročilo, pridejano sodnemu spisu št. 489 Vojaškega sodišča v Ljubljani, pravi, da so v tistem času novomeški divizijski karabin jer j i postavljali zasede na raznih mestdh, »posebno pa na samotnih krajih v okolici tega mesta«, in pojasni tudi vzrok 'temu ravnanju: ». .. ker smo iz zaupnih mforrnacij zvedMi, da se komunisti te občine pogosto sestajajo tudi na deželi z na1-menom, dogovarjati se o tem, kaj je storiti zastran komunistične in antifašistične propagande. V zadnjem času so bili v resnici razširjeni mnogi komunistični letaki za propagando partizanstva ter tudi letaki, razmnoženi na stroj. Tudi 16. t- m. smo odredili službo zasede vrh griča, ležečega okoli 400 metrov od Novega mesta, na severovzhodnL strani, z nalogo ustaviti vse' ljudi, ki bi šli po tej bližnjici, ki vodi na železniško postajo Novega mesta čez grič«. Ko so Italijani zajete preiskali. «q našli v obeh zavojih ciklostil in pisalni stroj: znamke »Erika« ter letake »Vesti z bratskega juga«, »Jugosloveni proti .jugoslovenstvu'«, letak za obletnico ustanovitve Rdeče armade, ki ima svoj praznik 23. februarja, z vesterni o položaju na bojiščih, ter neke osnut- ke in pisma, kar vse so izročili divizijskemu prevajalcu, stotniku Medinu, Po kratkem zaslišanjlu v Rastlanijevin barakuh so jetnike z vojaškim avtomobilom prepeljali na poveljstvo divizijskih karabi-nijerjev. v Sokolski dom. jih znova izprašali in še tisti večer zaprli v sodne zapore ob Krki- 28- marca (1942.) so jih zopet pripeljali v Sokolski dom in jih na' poveljstvu 37. mešanega ojjreda kraljevih divizijskih karabinjerjev še enkrat potanko zaslišali ob navzočnosti, odrednega poveljnika, podporočnika Antoni a Peddisa, njegovega namestnika-, marešsda Antonia Mocerinija, lin poveljnika 38. odreda kraljevih divizijskih karabinjerjev, starejšega marešala Giovannia, Sinisija, znanega izsiljevalca, ki je s svojo priležnico z obljubami, reševanja jetnikov in interniranih meščane in kmete grdo odiral ter isvoje grehe partizanom pravično plačal oktobra meseca 1943 v Kočevju. Ciril Polajnar je, zaslišan, izpovedal, da ga je usodnega dne 16. marca jaopoldne obiskal znanec Ljubom i r Tresič, doma nekje od Karlovca, ter ga prosil, da mu oba zavoja ponese na železniško postajo in ju tam odda poštnemu uradu. Ob tem srečanju da, je bil po naključju navzoč tudi Ljuban Jakše, ki je sprejel še 50 lir za plačanje poštnine. Tresič da jim je zaupal še, da je v zavojih neko tihotapsko blago. Cisto po naključju se jim je pridružila seveda tudi Marjeta Vasičeva im sta ona, in Jakše Polajnarjevo pripovedovanje za čuda do besede potrdila. Italijani seveda niso slutili, da niti najdebelej-ši zidovi in najtrdnejši zapahi na samotnih celicah ne ločijo več jetnikov med1 seboj in od onih, ki so bili šel na svobodi. Svoj zagovor je Marjeta Vasičeva dobila neki dan v svojo ječo kar napisan. Italijani pa so razsodili, da zagovor jetnikov ni verjeten, ker so vsi trije v mestu splošno znani komunisti. Polajnarju in Jak-šetu so prisodili po 7 let ječe, Marjeto Va-sičevo pa oprostili. Sojeni so bili obenem z učiteljem Andrejem Blažičem iz Zirov, ki je takrat poučeval v Nemški vasi pri Trebnjem,, ter novomeškimi dijaki. Ivanom Ma-rinčkom, Emilom Durinijem, Sonjo Lavri-čevo in Majdo Stritarjevo, ki so jih Italijani dolžili nekih drugih prevratni.ških grehov, o katerih bi bilo dobro govoriti pri drugi priliki. Računajoč, da bodo prijeti tiskarji zanikali vsako krivdo, je bilo treba v mestu | nemudoma izdati novo številko »Slovenskega poročevalca«( da, bi tako dokazali, da okrožna tehnika z aretacijami ni bila prizadeta. Sekretar okrožnega komiteja, Rudi, je pohitel. Matrice, je napisala Ljuda Midofer-Bla. žičeva, žena prav tako prijetega učitelja Andreja Blažiča, časopis pa je natisnil šmi. helski občinski tajnik, Slavko Strajnar, kar med uradnimi urami in na uradnem šapiro-grafu. Naklada je pričala, da je bilo delo za občinskega, uradnika huda preizkušnja, zakaj bila je skoraj nečitljiva. Toda okrožni sekretar je bil do sebe in drugih neizprosen revolucionaren. Slavko Strajnar se je znova lotil dela in isedaj z mirno roko dobro rešil svojo nalogo. Medtem je neutrudni sekretar Rudi na šel že nov ciklostil, to pot pri Malovičevih, ki so ga ti še v časih nepozabnega Pata in Patachona ter Haroldno Loyda uporabljali za oznanjanje svojih filmskih predstav. Naklado druge številke »Slovenskega poročevalca« po zajetju okrožnih tehnikov je izdelala študentka Vera Morettijeva s svojim bratom v kleti Hočevarjeve trgovine, stisnjene med veliko Medičevo prodajalno in Pavčičevo pekarijo na Glavnem trgu. Takoj nato so ciklostil prenesli v stanovanje odvetnika Stanka Pečarja, nad Oblakovo trgovino na Glavnem trgu, kjer je stanoval tudi sekretar okrožnega komiteja Rudi. in je »Slovenski poročevalec« izhajal odslej v teh prostorih. Matrice je pripravljala Ljuda Bla_ žičeva, včasih tudi Pečarjejva, strojepiski Zdravka Apetova in Ančka Splihalova; odvetnik Pečar pa se je posvetil primitivni črni umetnosti in mu je pomagal tudi sam sekretar Rudi. Zalogo papirja in matric je hranila študentka prava, Andreja Ipavčeva. Delili so »Slovenskega poročevalca« v Oblakovi trgovini. Ce je kupec dejal: »Prosim tri kilograme moke«, mu je prodajalka potisnila »Slovenskega poročevalca«. Okrožni sekretar Rudi je z vsem svojim partijskim odborom in okrožnim odborom Osvobodilne fronte mesto zapustil konec prve ga tedna v juniju 194/ ko jv Videl, da so " mu ovaduhi za petami. 29. junija je odšla iz mesta Vera Morettijeva s posebno nalogo, da se zunaj posveti okrožni tehniki, ki je medtem že stekla v šmarjeških krajih. Mesto samo pa je bilo navezano zopet le na to, kar je dobivalo tiskanega od zunaj. (Konec) »DOLENJSKI LIST« — s V splošni kmetijski zadrugi v Žužemberku bi lahko bolje gospodarili Slaba udeležba nai občnem zboru splošne kmetijske zadruge v Žužemberku je pokazala, da se zadružniki premalo zanimajo za letni obračun svoje zadruge. Razni odseki so lani le bolj životarili. Posebno poglavje je zadružna ekonomija. Na občnem zboru je bilo povedano, da sta bila dva uslužbenca ekonomije, ki jim je bila poverjena skrb za živino, prepuščena sama sebi in se upravni odbor za, njiju ni nič brigal. Jasno je, da jo temu primeren tudi uspeh pri živini. Ekonomija ima osem goved in dva konja. Poročilo pravi, da uspehi niso biii zato boljši, ker so krave povrgle same junce. Ekonomiji so veliko pomagali člani množičnih organizacij, največ članice AF2. Skupno so opravili 855 ur prostovoljnega dela. Premalo skrbijo zadružniki za kreditni odsek. V lanskem letu finančno stanje ni bilo zadovoljivo in so primanjkljaj delno krili s prodajo pridelkov po prostih cenah. Da se bo stanje letos izboljšalo — predvsem na ekonomiji — .bodo takoj uvedli redne tedenske sestanke z delavci in uslužbenci. Velike težave ima zadruga z odkupi, kt ne krijejo niti lastne režije. Primer: 6e na- stopa zadruga kot komisionar odkupnega podjetja ter odkupi 1000 kg pšenice, zasluži pri tem beri in piši 56 din. Toliko stane samo nakladanje pšenice na kamion. Na občnem zboru so kritizirali, da trgovski oddelek OZKZ Novo mesto pri razdelitvi blaga premalo upošteva oddaljenejše zadruge in razdeli blago v prvi vrsti najbližjim zadrugam, kar ni pravilno. Prav lepe uspehe pa je zadruga dosegla pri odkupu surovih svinjskih kož. Veliko se je na občnem zboru govorilo o zastrupljanju poljskih miši,, ki delajo veliko škoao. Zadruga ima na zalogi dovolj strupa in je treba začeti takoj z zastrupljanjem. Po dokaj živem razpravljanju je bil v ceiloti ponovno izvoljen stari upravni odbor, čeprav vseh odbornikov niti na zboru ni bilo. Upamo, da so bo upravni odbor v letošnjem letu boljše znašel in da zadružna ekonomija ne bo sedela na »lavorikah« primanjkljajev in osmih repov v hlevu, ampak da se bo razvila v vzgledno ekonomijo, prav tako pa naj postanejo tudi odseki donosni. S. Hotko Ce se bencin spremeni v žganje, žganje v vodo, upanje v razočaranje V takih stvareh sicer že izkušeni Udovč Anton iz Zbur se neki večer gotovo ni prav poflorižal, ko se je podal na pot, ali pa mu je mačka križala stezo, kdo ve! Od doma se je odpravil komaj ob polnoči., ko ne moreš opaziti, če ti kakšna pošast ah celo sam zlodej skoči preko pota. Udovč z nočnim pohodom ni bil nič zadovoljeni. Kako naj bi tudi bil... Podnevi nima časa, zato je nameraval ponoči odpeljati na vozu dve čisto navadni posodi od bencina na določeno mesto, odkoder jih je bilo treba »odpre-miti« v Duplico na Gorenjsko. Seveda, posode potrebujejo povsod. Pa je imel Udovč smolo. V tej pozni uri, ko delovno ljudstvo spi, samo aktivisti menda, ne, ga srečata dva aktivista in pobarata, kam in po kaj. Ta grozna radovednost! Ništa se zadovoljila z odgovorom,. Se povohati sta hotela čisto navadni bencinski posodi. In glej! Ugotovila sita, da posodi nista prazni ki dia vsebina čisto nič ne diši po bencinu, pač Pa po pristni, nezatrošarinjeni slivovki. Udovč je bil hudo razočaran. Na mesto v Duplico sta npsodi z vsebino 50 litrov žganja romali v roke organom ljudske oblasti. To pa v načrtu Udovča ni bilo predvideno ... Nič manjše razočaranje ni doživel oni dan Medija Anton, posestnik iz vasi Strelac (KLO Smarjeta). Pridelek žganja bi tU rad prodal takole brez nepotrebne birokr arci je, tako rekoč neposredno iz rok v roke. Kaj bi podjetje »Vino«! Tam vsako stvar zapišejo in te pošiljajo od enega do dru^ gega, plačajo pa kljub temu menda najslabše, Zato je Medija naložil sodček zgar nja na voz in ga zapeljal v Novo mesto. Ker je imel še druge opravke — in ker podnevi ni nič primerno prodajati v mestu kar cel sodček žganja, — je shranil sodček v neko vežo na Ljubi jansk/. cesti. Ko se mu jev zdel čas najbolj ugoden, je natočil iz sodčka steklenico in stopil z njo do kupcev. Pa glej šmenta! Vsak se je branil kupiti žganje, češ da ne bo pil vode. »Kakšna voda, to je najboljše žganje, sam sem- ga kuhal!«, je zatrjeval pošteni državljan Medija. »Pa poskus,]'te sami, boste videli,« so mu zatrjevali kupci. Res je napravil poži-rek. »Sto kosmatih mačk, kaj takega pa še ne!« je klel Medijai. Da bL se pristno žganje v tako kratkem času od Smarjete do Novega mesta, s kratkim oddihom v novomeški veži, spremenilo v vodo, to je bilo tudi Mediju preveč. Skoraj je dobil vodo v čevlje, čeprav je stal na suhem. Pozneje so ugotovili, da, pri celi stvari ni bilo nobene čarovnije. Neki »dober človek« je v času, ko je bil sodček shranjen v veži, odločil žganje in ga nadomestil z vodo... Sreča je opoteča, pravi ljudski pregovor. SODNA KRONIKA Jožetu Hočevarju Tri leta prisilnega dela za »najdene« stvari Jože Hočevar, posestnik v Grmovi j ah 52 pri Skocjanu, je precej močan kmet z neks.j več kot 11 hektari, zemlje. Poleg obdelovanja polja in vinograda, s katerim je lahko preživljal ženo in pet otrok, je imel Hočevar še to čudovito srečo, da je marsikatero uporabno stvar »našel« . .. Tako je n. pr. našel čisto slučajno ob potoku 14 parov gornjih delov zsi čevlje, drugič — seveda spet čisto slučajno — v nekem grmovju trtno škropilnico, gumijasto cev in več takih »malenkosti«. Na okrajnem sodišču pa nič kaj radi ne verpmejo v slučajnosti. Dokazali so Hočevarju, da njegova sreča ni bila niti malo slučajna, pač pa strogo načrtna. Načrtno srečo se je sreča obrnila si je ustvaril Hočevar s tem, da je v teku dobrega leta štirikrat vlomil in si pri teni prisvojil med drugim tudi 14 psrov gornjih delov za čevlje, 15kg usnja, 450 Htrov vina, 60 litrov žganja, en sod, 25 kg masti s posodo vred, trtno škropilnico, 25 kg nasoljenega mesa in več drugih dokazanih in nedokazanih predmetov v skupni vrednosti pribl. 63.000 dinarjev. Meso je n. pr. ukradel pri revni sorodnici... Sodišče, ki ni moglo verjeti njegovim praznim trditvam, da je razne stvari našel, je seveda verjelo številnim dokazom in izjavam prič. Obsodilo ga je na 3 leta zapora s prisilnim delom, 2 leti izgube državljanskih pravic in na plačilo povprečnine. Hočevar je bil po letu 1945 že trikrat kaznovan, vendar pa ga .doslej še nobena kazen ni izučila. FIŽ.KUi.lURAo|ŠPORT %%SM V fK^fP17 SO USTANOVILI DRUŠTVO LJUBITELJEV KONJSKEGA ŠPORTA Na pobudo tov. majorja Radovtča 'Ceda, komandanta garnLzona Črnomelj, so tudi v Črnomlju ustanovili društvo ljubiteljev konjskega športa. Pred dnevi je iniciativni odbor sklical prvi sestanek ljubiteljev tega lepega športa; sestanka se je udeležilo tudi precej tovarišic. Uvodno besedo je imel predsednik MLO tov. Malerič, nakar je tov. Radovtč orisal delo in naloge novega društva. Konjski šport ni samo razvedrilo in zabava poedincev je poudaril tov. Radovič, temveč vzgoja ljudstva za večjo obrambno moč domovine in naše mlade armade. Zato naj bodo člani društva najboljši državljani, ki bodo imeli veliko voljo, da se bodo spoznali s tehniko jahanja. Novemu društvu bo pomagala garnizija ja s konji in s praktičnim poukom. Začetek je dober m upamo, da se bo društvo kmalu razširilo in dobro napredovalo. Jože Stefanlč ZMAGA NOVOMEŠKIH ODBOJKARJEV V nedeljo je bila v Novem m siu prijateljska tekma med odbojkarji Sd Krke, člana zvezne lige in SD 2eleznlčar Iz Karlovca. Zmagalo je domače moštvo z rezultatom 3 : 1 (15:10, 6:15, 15:6 in 15:13). Tekmo je gledalo okoli 300 gledalcev, kar kaže, da v mestu vedno bolj narašča zanimanje za lepo igro. Pri domačem moštvu sta se odlikovala s požrtvovalno igro Dolenc in Kučko, pri gostih pa Josič z lepimi udarci. STRELSTVO V KOČEVSKEM OKRAJU Okrajni strelski odbor v Kočevju se zaveda velikega pomena strelske organizacije za obrambo domovine. Ustanovil je v okraju več strelskih družin in povezal vse strelce v enotno organizacijo. Člani strelskih družin so predvsem obvezniki predvojaške vzgoje, ki si izpopolnjujejo teoretično znanje s praktičnimi i vajami. Ne manjka pa v družinah tudi mladink in starejših. Delo dobro napreduje, bolj pa bi bilo treba skrbeti za ideološko in politično vzgojo članov družin. Strelci so se obvezali, da bodo v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF organizirali prvo okrajno strelsko prvenstvo po osvoboditvi. T. Franjo ŠAHOVSKO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Na dvokrožnem šahovskem turnirju sodeluje 12 igralcev. Trenutno vodi dr. Golež, sledijo Strajnar, Plcek, Fink, Mihelin in Ver-bič. Turnir bo zaključen v maju. SAH MED MLADINO V TOPLICAH Tudi topliški dijaki, ki stanujejo v Internatu, se v prostem času marljivo ukvarjajo z vzgojnim šahom. Pred dnevi so povabili na dvoboj dijake iz Črnomlja in so se podali kar sami k njim, naslednjo nedeljo pa so Črnomelj-i cani viru., obisk v Dol. Toplicah. Topliški dijaki so jih sprejeli na kolodvoru, jih v Toplicah pogostili, prenočili pa v internatu. — Tekma bila v nedeljo dopoldan. V Črnomlju so zmagali tamkajšnji dijaki z 4:1, v Toplicah pa domačini s 5 :2. DVOBOJ V NAMIZNEM TENISU Pretekli torek je bil na novomeški gimnaziji prijateljski dvoboj v namiznem U nisu med IV. in VI. razredom, zmagal je šesti razred v posiavi Medvišcek — Rustja — Windischer z rezultatom 5 : 0. Moštvo VI. razreda sicer ni tako slabo, kakor kaže gornji uspeh četrto-solcev, imelo pa je verjetno slab dan. SLIKA S SESTANKA V GOR. LAKOVNICAH Čeprav so volitve že za nami, moram poročati o sestanku v naši vasi. Precej nas je prišlo na zadnji sestanek, saji vemo, da zvemo ob takih prilikah marsikaj, novega. Vsi smo bili zadovoljni! s preda vatel jem' tovarišem Mihom Počervinolm. Lepo nam je po domače razložil našo notranjo in zunanjo politiko, novice iz sveta in pomen 8. marca, praznik borbenih žena. Vsaki pošteni ženi in materi so šle njegove odkrite besede do srca. V gruči pri vratih se je pa oglasila, Angela Bele iz Dol. Lakovnic in se< našopirila: »Ce je pa praznik, moramo pa k spovedi .. •« Izklepetala je še nekaj smešnih besedi, osmešila pa je sama sebe. Ce bi se tudi An, gela Bele kot mati in žena zavedailsa, da ljubimo vse žene mir na svetu nadvse, ne bi otresala na sestanku 'tako neumno jezika. K spovedi nihče nikomur ne brani. Branile pa bomo in branimo vse matere: in žene mir in našo enotnost, ki je najmočnejše orožje na svetu. Ko smo se pred1 zaključkom sestanka pogovorili še o obvezni oddaji masti in mesa, smo razumeli tudi te naše naloge. Ljudje so bili zadovoljni — s pravičnim delom bo pošteno doprinesel vsakdo svoj del. Nastopil pa je Franc Jenič iz Gor. Lakovnic in začel prepir. Obnašal se je prav nesramno. Francka Hrovsijcva ga je cpozorila, naj miruje, nakar je skočil pokonci in dokazoval z rokami, kak da je velik in kako. so vsi drugi majhni. Ta nepridiprav ni niti či'am Osvobodilne fronte! Z lepo besedo ga je hotel pomiriti tudi tov- Počervina, vendar pa je bil Jenič nesramen tudi do njega. Ze -tako smo maj zadnji strani pratike z našim delom, če pa bomo imeli v bodoče v naši vasi takšne sestanke oziroma take razgrajače, pa nas še na zadnji strani pratike več ne bo! J. B> GASILCI IZ TRZISCA Preteklo nedeljo je bilo v našem kraju že navsezgodaj živahno. Obiskali so nas gatijici iz rvrmeija in St. Janža in bili navzoči na ustanovnem obenem zboru naše gasilske čete. Ustanovitev gasilcev v Tržišču jo bil pomemben dogodek za Tržiščane, le škoda, da so šele zdaj uvideli potrebo po tej človekoljubni organizaciji. Upamo, da bodo navzlic temu doDro začeli. Izvoljen je bil odbor, ki ga vodi tov. Vinko Okorn- Gasilci se bodo potrudili, da bodo čim bolj pripravljeni čuvati naše domove, ljudsko premoženje in domovino. Tudi na Dolenjski list smo se ob tej priliki spomnili. Odbor je dal dober vzgled in je zbral kar 15 novih naročnikov. GLOBODOL S pomladjo rasue tuui veselje mladine. Globodolska mladina pripravlja igrico »Čarovnik 2virca«, ki jo bodo igrali v aprilu- V načrtu imajo tudi ustanovitev vaškega kulturnoumetniškega društva, v katerem do mlada igralska družina dobro napredovala. Z dohodki prireditev bo mladina opremila dvorano, starejšim pa bo pripravila vesele urice oddiha. PISMO IZ SPEHARJEV OB KOLPI Nekdaj malo znane štiri naselbine., ki sestavljajo vas Spcharji v KLO Sinji vrh, so pokazale na dan volitev zgledno zavednost. Živimo na skrajni zahodni meji Bele krajine, ob sami hrvaški meji, v dolini, okoli katere se razprostirajo gozdovi- Nckoc so nas v stari Jugoslaviji zapostavljali in govorili, da v naš zakoten kraj ne gre nihče rad, razen čarovnic, ki so jahale na Klek. . Danes živimo svobodno v pogojih, ki smo si jih ustvarili v osvobodilni vojni. Naše stare ženice, gospodarji in mladina, vse je v nedeljo ze oP prvi zarji staio pred kipo okrašenim voliščem. Stoodstotno smo odda; i g u tove totnit^uatu tov-risu Janezu Zuniču, ki nas bo zastopal v republiški skupščini. Nismo zastonj napovedali tekmovanja Damijtti in Sinjemu vinu; voiitve smo zaključili že dopoldne. Do okraja imamo 32 kilometrov, a nobenega prevoznega sredstva, vendar ne obupamo, če je treba na razne konference m sestanke v Črnomelj. Zal je avtobus, ki vozi iz Vinice v Črnomelj, za nas skoraj brez Gibanje prebivalstva v okraju Trebnje v januarju 1'Jol se je v trebanjskem okraju rodilo 40 otrok (26 drekov in 14 deklic), umrlo je 49 oseb (24 moških in 25 žensk), porok pa je bho 3i. V februarju je bilo rojenih 44 otrok (18 dečkov in 26 deklici, umrlo je 31 oseb (1(5 moških in 15 žensk), porok pa je bilo 16, (Število rojstev je v trebanjskem okraju večje od mvedenih številk za toliko, kolikor se rodi otrok iz okraja v novomeški bolnišnici). ... in v Beli krtini... V januarju 1951 se je v okraju Črnomelj rodilo 55 otrok, umrlo je 32 oseb, porok pa je bilo 43. . V februarju 1951 se je rod Ho 111 otrok, umr-p je 43 oseb poročilo pa se jc 65 parov. V letu 1950 je bilo v črnomeljskem okraju skupno 559 rojstev, 282 oseb je umri o, porok pa je bilo> 224, pomena; običajno je tako" nabit, dia za naše ljudi, ki pešačijo po 5 ur, ni prostora. Nujno bi potrebovali tudi mi vsaj dvakrat tedensko avtobusno zvezo s Črnomljem. Smo boli in bomoi ostali požrtvovalni prosimo pa, da se ugodi našim nujnim) potrebami po prometni zvezi in elektrifikaciji. Pri našem delu se ne bomo pustili, od nikogar begati; vetrno, da j,e edina pot v boljše življenje takšna skupnost, kot smo jo pokazali na volišču 18. marca 1951. TALCJI VHH Volitve v Ljudsko skupščino so tudi na Taičjem vrhu pokazale, da budimpeštanski radio ne more s svojimi neumornim obrekovanjem omajati naših volivcev. Na voliščih Rožič vrh Sredgora in Tušev dol so bile volitve zaključene do pol osmih zjutraj. Na Stražnem vrhu sta tovarišici Ana Pečjak, stara 85 let, in Krst ime Frančiška, stara 73 let, čakali že ob pol sedmih na 'volišču ter prvi volili. Pred volitvami na Taičjem vrhu so tekmovali v čiščenju in cepljenju sadneg.a drevja. Posebno se je odlikoval Tušev dol. Drugačnih misli kakor ogromna večina državljanov pa je nekaj izjem v teh vaseh. Tak je Spehar Anton iz Dolnje Pake, ki vma čez 8 ha zemlje, od te 2 ha orne; doma, je zaklal 2 lepa prašiča, navzlic temu pa prejema on in njegova družina 5 živii. nakaznic-z maščobo vred — nihče iz njegove družine pa ni prišel volit. Ljudje se sprašujejo, koliko časa bo šlo tako napref — nakaznice prejema, zemlje in masti ima dovolj, dolž-nostn pa me izpokijujet 'V HSftem krajevnem odboru pa živita 70 let stara zakonca* Medic, ki nista zmožna za, delo, p,a. vendar ne dobita nobene živilske nakaznice! Volila pa sta oba, že zgodaj dopoldne. Tudi Zoretova iz Dolnje, Pake, ki dela v Invalidskem pletilskem podjetju v Črnomlju, »ni vedela« da so volitve, tudi potem ne, ko so jo šli na dom vabit, naj opravi svojo državljansko dolžnost. Ni ji nerodno delati, niti ne sprejemati denar v državnem podjetju. Zelo dobro tudi ve, kdaj se delijo živilske nakaznice. . . ALi ne bi v Invalidskem podjetju namestili delavke, ki vedo, kaj so dolžne skupnosti, nc pa take, ki čakajo na naročila iz budimpeštanske ga radia,?' Take izjeme — ljudstvo jim pravi tudi izmečki — kot gornji, zraven njih pa še močni kmet Ivan Medic iz Otovca, Janez Vr-ščaj iz Sel in Franc Jakš^ iz Stražnega vrha so zmanjšali odstotek volilne udeležbe v KLO Talčji vrh od 100 na 99,2 odstotka! Ljudska nbi'fiist jim ni pri srcu, to so pokazali že ponovno. Prav — ljudstvo je spoznalo svoie nasprotnike ... Uredništvo je v zadnjih dneh dobilo precej dopisov o poteku volitev 18. marca Iz Ribnice, Kočevja, Jesenovega vrha, Črnomlja, Globodola, Trebnjega, Novega mesta in mnogih drugih krajev, ki pa jih zaradi pomanjkanja prostora in obsega lista ne more obaviti. Vsj dopisi govorijo o enotnosti volilcev, ki so preteklo nedeljo potrdili, da smo za m,ir, za socializem in za enotno nedeljivo Titovo Jugoslavijo! MALI OGLASI Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« v Novem mestu sprejme takoj na delo 3 delavke za ekonomijo. Hrana in stanovanje zagotovljena,. Tapetniški izdelki. Za naš tapetniški od-ctolek sprejemamo vsa naročila novih izdelkov ah' popravil. Izdelujemo iz žime in tapetniške trave;. Razen vzmeti in gornjega blaga damo na razpolago ves ostali material. Priporočamo se! Mizarstvo MLO, Novo mesto, Ljubjanska t. 28 (tel. 101}. Dr. Gros Davorin je odprl odvetniško pisarno v Novem mestu, Glavni trg 32 (Springer-jeva hiša, poleg invalidske slaščičarne). Prodam marmornato umiva Ino mizo (zgornja hi spodnja p'ošča iz marmora). Naslov v upravi lista. POTOVAL BOŠ BREZ JEZE, ČE SI KUPIŠ PRED VOŽNJO VOZOVNICO V POSLOVALNICI nMiTN V r JOVEM MESTU (Nadaljevnaje s 3. strani> sedanja CK KPS. Poslani sta bili tudi pozdravni resoluciji rm CK KPS in GO ZSS. Prve težave dela sindikalnih podružnic so prebrođene. Po skupščini, ki je pokazala pot k rešitvi najnujnejših novih nalog, bo treba poleg skrbi za proizvodnjo skrbeti predvsem za študij in Preyzf°w članstva. Z okrajnim odborom Ljudske prosvete bo vzpostavljena tesna Pov?.zaJa> ki bo gotovo rodila lepše uspehe Kakor dosedanje, ponekod »divje kulturno« delo podružnic, ki so se odtujile od svoje okolice in se zaprle v ozek krog. Predvsem pa se mora letos v okraju pokazati vzgojna naloga sindikatov in njihovih članov tudi v praktični pomoči naši vasi. Učo.