glasilo socialistične zveze delovne^«*Ijwaiwä
Nič nas ne sme presenetiti
Štiriintrideset let živimo Jugoslovani v miru. Ves ta čas se je naša domovina razvijala z večjimi ali manjšimi problemi, vendar nikoli ni bila ogrožena naša neodvisnost. Prav tako smo sproti obvladovali notranje težave, pa naj so bile posledica gospodarskih problemov ali delovanja notranjih in zunanjnih sovražnikov socialistične in neuvrščene Jugoslavije. Seveda pa ta stabilnost v razvoju ni prišla sama po sebi. Je rezultat naše aktivne vloge v svetovni politiki, stalnosti pri graditvi naše samoupravne družbe in tudi posledica dokaj dobre obrambne sposobnsti. Zmotno bi bilo misliti, da v svetu ni stalnih teženj velikih sil, da bi podredile male države in narode svojim koristim. Mnoge v svetu moti naša aktivna vloga v gibanju neuvrščenih, moti jih sistem delavskega samoupravljanja, ki vse bolj postaja model za delavske stranke marsikje po sve-
tu.	Še vedno so prisotni ostanki sodelavcev okupatorjev, četnikov, ustašev, domobrancev, ki stalno poizkušajo na različne načine slabiti moč in enotnost Jugoslavije. Posebno v zadnjem času se je ponovno zaostrila mednarodna situacija v svetu, ob tem pa je za nas tembolj pomembno to, da se ta napetost pojavlja tudi na Balkanu. Vse te okoliščine nas ponovno opozarjajo, da ne moremo računati na našo varnost, ne da bi to varnost zagotovili z lastno pripravljenostjo in stabilnostjo družbe.
Zunanji priitski in vojaška ogroženost pa nista edina oblika ogrožanja naše domovine. Njeno stabilnost lahko oslabijo tudi problemi znotraj Jugoslavije. Nacionalizem, nespoštovanje družbenih norm, ogrožanje družbene in zasebne imovine, kratenje samouparvnih pravic, klerikalizem, trajne izgube v delovnih organizacijah in podobno so pojavi ki tudi lahko bistveno ogrožajo naš samoupravni in gospodarski razvoj. Tudi proti tem pojavom se moramo boriti organizirano v okviru družbene samozaščite.
Proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom in pojavom se naša družba bori organizirano. Pri tem ima svoj del obveznosti vsak občan, tako v okviru oboroženega odpora, kot pri zagotavljanju stabilnosti naše družbe v okviru družbene samozaščite.
V naši občini smo v preteklosti naredili precejšnje premike glede obrambne pripravljenosti. V vseh KS in TOZD smo izdelali obrambne načrte in določili oziroma usposobili ljudi za izvajanje teh načrtov. Oblikovali in usposobili smo e-note civilne zaščite, oblikovali narodno zaščito, opremili in usposobili smo enote teritorialne obrambe. Tudi na področju družbene samozaščite je zaznaven premik: narejene so varnostne ocene, akcijski načrti itd. Vse te naloge že dokaj dobro poznajo tudi občani. K temu je največ prispevala vaja »Planina 77«, ko smo preizkusili našo obram-
bno pripravljenost. Seveda pa obrembne priprave niso enkratno dejanje. Potrebno je stalno dopolnjevanje obrambnih načrtov, kadrovsko izpopolnjevanje, stalno usposabljanje, prilagajanje dopolnjeni zakonodaji in seveda stalno preverjanje naše pripravljenosti. Prav to in dokaj negotova mednarodna situacija najbolje dokazuje upravičenost, da smo se v Sloveniji o-dločili letos izvesti široko politično akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Takšno akcijo so lani že imeli v sosednji Hrvatski.
Glavni namen te široke akcije je v tem, da uskladimo vse naše obrambne načrte, da kar najbolj usposobimo naše občane za obrambo neodvisnosti in samoupravne družbe. Resnično nas ne bo moglo nič presenetiti, pa naj bo to oborožena agresi-nika, naravne nesreče ali spodkopavanje sistema.
Vso akcijo vodati socialistična zveza in sindikat na vseh ravneh. V okviru SZDL so za izpeljavo te naloge odgovorni koordinacijski odbori za LO in družbeno samozaščito, posebni organi ali pa izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL, v TOZD pa 10 OO ZSS. S tern ko SZDL in ZSS vodita to akcijo, pa seveda ne pomeni, da prevzemata konkretne naloge obrambnih priprav. Za te so nosilci znani, določajo jih zakoni in ustava (TOZD, KS itd).
Osnova za izpeljavo akcije so programi aktivnosti, ki jih morajo pripraviti v vsaki krajevni skupnosti, temeljni organizaciji,
DPO, društvih, interesnih skupnostih itd. Vsi ti programi posameznih nosilcev v KS (društva, ZRVS, TOZD) morajo biti usklajeni med seboj i n sicer v okviru izvršnega odbora SZDL. Prav tako bomo na ravni občine uskladili med sabo posamezne programe iz KS, SIS, DPO, sveta za LO, varnost in DS itd. Tako vsestransko usklajeni programi, bodo osnova za vse aktivnosti, ki se bodo odvijale od maja pa do konca septembra, ko je predvidena dvodnevna preizkušnja naše pripravljenosti.
Kaj bodo zajemali programi aktivnosti je težko točno opredeliti. Situacija je v različnih sredinah različna. KS, TOZD in vsem drugim bo potrebno prepustiti, da vključijo v program tiste naloge, kjer opažajo dolp-čene pomanjkljivosti oziroma zaostajanje. Ne glede na to pa pričakujemo, da bodo med nalogami v večini primerov predvsem naslednje:
—	dopolnitev obrambnih načrtov na vseh ravneh v skladu z navodili strokovnih organov oziroma v skladu z zakonom;
—	ponovno moramo pregledati, ali smo za opravljanje najvažnejših opravil določili in usposobili občane;
—	preverili bomo sestav, opremljenost in usposobljenost enot civilne zaščite;
—	preverili bomo ali so vsi občani seznanjeni z ravnanjem
(Nadaljevanje na nasi, strani)
'k'b'k'k'k'trkii'k'k'k'trk'k'k'frk'trkirk-trk-trk-trk-trk-irk-trirk-irirk'tric&'ir'trk-trk'trk'trkirk-kirfrk-Crk-trk-kirtrirk'k'ttirk'k'trkir'k'trk'trk'tck'trlctrictricfricirk'trkirk'b ■p
-K
-tt
*
-X
*
-X
-K
-X
*
-tt
-K
*
-K
*
-X
-X
-X
-K
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
-X
Vsem delovnim ljudem In občanom
čestitamo
1. MAJ - praznik dela
Skupščina občine, Izvršni svet in družbeno politične organizacije Šentjur pri Celju

OSREDNJA KNJ. CELJE
(Nadaljevanje z naslovne strani) ob primeru naravnih in drugih nesreč in v vojni ter jih usposobili;
—	preverili bomo, kako so za te naloge usposabljena društva;
—	ob tej priliki bomo morali pritegniti k sodelovanju osnovno organizacijo rezervnih vojaških starešin, ki morajo prispevati naj večji delež pri teh pripravah;
—	zagotoviti moramo razširjenost revije »Naše obrambe« kot najustreznejšo obliko stalnega izobraževanja za o-brambo;
—	zagotoviti moramo takšno delovanje političnih organizacij, da bo z njihovo aktiv-onstjo zagotovljeno podru-žabljanje obrambnih priprav;
—	tudi izpeljava tekmovanja ob 30-letinci obrambne vzgoje;
30-lentici obrambne vzgoje, ki že teče, sodi v okvir te akcije,
—	zagotoviti moramo dovolj kvalitetnih mladincev za vojaške šole, za šole za rezervne starešine in za miličnike;
—	odhodu na služenje vojnega roka in naborom moramo dati tak poudarek, kot ga zaslužita;
—	veliko moramo narediti za razvijanje revolucionarnih tradicij, pri čemer imajo posebno nalogo borci in mladina;
—	v sklop te akcije nedvomno sodi tudi razprava o zakonu o ljudski obrambi, saj bomo ob tem spoznali tudi naše naloge;
—	dopolniti bomo morali varnostne ocene in načrte NZ,
—	družbena samozaščita mora postati vsakodnevna skrb
vsakega občana in delavca — to je predvsem naloga DPO, odgovornih delavcev in samoupravnih organov;
—	večjo pozornost bomo morali posvetiti prometni varnosti,
—	ustanovitev radioamaterskega kluba in tabornikov bo prispevala k tej akciji oziroma obrambni pripravljenosti.
To je le nekaj nalog oziroma področij dela, ki bodo našli svoje mesto v programih za akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Seveda pa bodo programi vsebovali še vse specifične naloge posameznih sredin, naloge, ki bodo oblikovane znotraj posameznih nosilcev priprav (štaba CZ, ZRVS, SIS, sveta za LO, varnost in DS, DPO itd).
Akcija mora prodreti povsod v vsako hišo, do vsakega posa-
meznika. Vanjo morajo biti vključeni otroci, delavci, upokojenci, borci, mladina. Vsak mora ob tem spoznati svoje naloge ob različnih prilikah. Samo tako bomo ob preizkušnji lahko z gotovstjo rekli: »Nič nas ne more presenetiti«.
Narobe bi bilo tolmačiti te naloge tako, kot da jih opravljamo »za nekoga« po ukazu ipd. Svobodo in pridobitve naše samoupravne družbe branimo zase. Ker smo prepričani, da nam tak sistem, neodvisnost in neuvrščenost zagotavljata soliden razvoj, demokratične in humane medsebojne odnose. Pričakujemo torej, da se boste občani odzvali tej akciji raivno tako, kot ste pokazali svojo zavest in pripravljenost ob vaji leta 1977.
O	poteku te akcije bomo v Utripu še pisali!	L. S.
Osnovna vsebinska točka obravnave na zborih skupščine dne 28. in 29. 3. 1979 je bila ocena dela delegatov in delegacij.
Navzoči so po široki razpravi in uvodnih poročilih zelo celovito ocenili to problematiko. Da bi bili sklepi iz te seje dostopni vsem sredinam ter jim služili kot izhodišče za akcijo pri nadaljnjem dograjevanju in poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov na delegatski osnovi, smo se odločili, da SKLEPE in stališča iz te seje objavimo v celoti v tej številki UTRIPA.
1.	Osnovna ugotovitev je, da je v delovanju delegacij in delegatov ter dela skupščine, napravljen bistven premik, kar je nenazadnje razumljivo, saj so v petletnem obdobju delovanja delegatskega sistema dosežene določene izkušnje, ki pozitivno vplivajo na boljše delo delegatov in delegacij.
2.	Ta pozitiven premik ni povsod enako prisoten, kar kaže na vrsto problemov, ki jih je potrebno še razrešiti.
3.	Iz pregleda udeležbe na sejah skupščine, ki je poleg sklepov konference ZK osnovno gradivo za to točko dnevnega reda, je razvidno, da je več TOZD oz. obratov, iz katerih se delegati ne udeležujejo sej zborov, kaj šele, da bi sklicevali seje delegacij ter na njih obravnavali gradivo za sejo skupščine.
4.	V takšnih sredinah je potrebno, s koordinirano akcijo ZK, sindikati, samoupravnimi organi in vodilnimi delarvci pregledati stanje v delegaciji ter konkretno opredeliti, kje so vzroki za takšne propuste. V prvi fazi je potrebno delo poživiti, v drugi pa, če ne bo premikov, razpisati nadomestne volitve.
Uporabljamo ugotovitev iz konference ZK, da nenazadnje v tistih sredinah, kjer je delo delegacij zanemarjeno ne moremo govoriti o razvitih samoupravnih odnosih, če o njih sploh lahko govorimo!
5.	Zopet ponavljamo znano dejstvo, da so strokovne službe in vodilni delavci skupaj s sindikatom dolžni po ustavi
in zakonu o združenem delu zagotoviti nemoteno ter kvalitetno delo delegacij, kar v vseh sredinah prav gotovo ni evidentno.
6.	Povezovanje s samoupravnimi organi se vedno bolj uveljavlja pri sprejemanju raznih sklepov oz. aktov, ki se dajejo v javno razpravo. Vendar ugotovljivo je, da stvari velikokrat ostajajo le pri
sklepu, ki se ne prenaša v javnost. Ali z drugimi besedami povedano ni povratne informacije, katero bi delegati prenesli v bazo ter tako sprejete sklepe pričeli takoj realizirati in s tem pripomogli k poenostavljenju delegatskega dela.
7.	Na vsaki seji delegacije, zbora delovnih ljudi, na seji delavskega sveta, skupščine delegacij KS in sveta KS, bi morala postati stalna točka dnevnega reda; poročilo delegata s seje občinske skupščine.
8.	Nikakor ne sme biti ovira za delo delegacij prostor za sestajanje ali strokovna služba (tajnik) v KS. če se lahko sestaja skupščina delegatov in svet KS, tudi ne sme biti ovir za sestajanje delegacij.
9.	Delegacije naj sestavljajo zapisnike o svojem delu na o-brazcih, ki so bili posredovani vsem vodjem delegacij. Ne gre za nekakšen formalizem, pač pa zapisnik služi kot evidenca o delu delegaciji. Skupščini pa da lahko pravočasno pripravi bodisi odgovore na delegatska vprašanja, bodisi, da se dodatno iščejo mnenja in stališča za
čim jasnejšo obdelavo gradiv na sejah skupščine.
10.	Ugotavlja se, da nekatere delovne organizacije ne dovoljujejo udeležbo delegatom na sejah skupščine. To je jemati zelo realno, ne da bi šli v kakršnokoli skrajnost. Prvič so takšne anomalije kršenje osnovnih samoupravnih pravic delavcev, ki so zapisane v ustavi ter imajo svojo materialu osnovo v vseh dokumentih in načelih ZK sindikata in ostalih DPO, dru-S*č, pa smo izvolili v vsaki sredini večje število delegatov zato, da se lahko sej udeležuje tisti ki v danem trenutku najlažje zapusti proizvodni proces.
zveze sindikatov in SZDL Potrebno prenesti stališče lOZD izven občine, v ka rih so zaposleni naši del; 9' ua jim občasno omogo jo, da preko svojih deles tov na zborih delavcev in < lavskih svetih predstavijo zastopajo interese svojih K
12.	Stremeti je za tem, da gradiva za sejo skupščine t sredujejo najmanj 10 c pred sejo, da so le-ta vseb sko , bogata in jedrnata, zumi)iva in napisana v j; nem slovenskem jeziku bi p re večne uporabe raznor nih tujk. Praksa gradivo » j?“ • vnaj bi postajala \ redkejša razen v primer ko je potrebno zaradi nel objektivnih vzrokov spre mati. po hitrem postopku kakšne manj pomembne st1
13.	Čeprav so težave glede določenih pomembnejših gradiv v UTRIPU zaradi mesečnega izhajanja, je zoiskati možnosti, da se določene stvari le objavljajo tako, kot je to bila praksa že do sedaj.
14.	Pri programiranju dela zborov je želja, da bi prišle pobude od spodaj navzgor, kar je v manjšem obsegu uresničeno vsleid pomanjkanja pobud iz delegatske baze.
15.	Družbeno politični zbor, mora postati mesto, kamor delegati prihajajo z organiziranimi stališči, oblikovanimi v DPO. Čeprav do sedaj tega nismo v celoti izvajali, pričakujemo pa večjo uspešnost na tem področju, ko bo pripravljen program družbenopolitične aktivnosti v občini. Poudariti je potrebno, da predvsem pri vsebinskih točkah v razpravi ni potrebno čakati na sklic občinske Skupščine, ampak jih je že v naprej obravnavati v DPO ter oblikovati konkretna stališča in predloge sklepov.
16.	V postopku dopolnitve občinskega statuta je potrebno jasno opredeliti pristojnosti in delo zborov skupščine s posebnim poudarkom naDPZ s tem, da bi ta zbor obravnaval vsebinske točke dnevnih redov ter izoblikoval jasna stališča in usmeritve kot plod širše obravnave DPO.
17.	Za organiziranje družbenih svetov so določena izhodišča že pripravljena s strani predsedstva občinske konference SZDL. Le-ti naj bi se ustanovili za določena vprašanja kot so prostorsko in dolgoročno planiranje, družbene dejavnosti, izobraževanje itd. oziroma na vseh tistih področjih, ki so za družbeno politično skupnost kot celoto pomembna. V vseh sredinah je potrebno izoblikovati predloge in opredeliti naloge in vrsto družbenih svetov s poudarkom na tistih točkah, ki bi prispevale k boljšemu in poglobi j ennemu delu delegacij oz. dograjevanja delegatskega sistema.
18.	V razpravi o delu delegacij na tej skupščini so delegati razpravljali oz. so sklepi predvsem namenjeni za delo skupščinskih delegacij. Vendar to ne pomeni, da nam stvari v delegacijah SIS tečejo dobro, nasprotno delo teh delegacij je v gotovih
Iz kraj
v n ih skupnosti
Ponikva
V glasilu Utrip je bilo napisano o vsaki krajevni skupnosti nekaj novic. Nekatere imajo zelo dobro informativno dejavnost, kar je zelo pohvalno.
KS Ponikave je srednje velika s šestnajstimi zaselki. Na tem območju je precej kmečkega prebivalstva, mnogo pa se jih vozi na delo v Šentjur, Štore in Celje. Zaposlenih je okrog 600 prebivalcev. Življenje v KS Ponikva je precej razgibano, saj nas današnji tempo življenja priganja iz dneva v dan.
Panorama Ponikve
V	jeseni preteklega leta se je reorganizirala samouprava v krajevni skupnosti. Izvolili smo vaške skupnosti z nalogo, da rešujejo svoje probleme na območju, kjer živijo, da organizirajo delo v posameznih sredinah ter sodelujejo v celotni samoupravi v krajevni skupnosti Ponikva. Imamo pet vašikih Skupnosti in te so vključene v skupščino krajevne skupnosti. Zbor delegatov — skupščina — je v oktobru 1978 izvolil trinajst članski svet krajevne skupnosti. V letošnjem letu je zbor delegatov zastavil zelo zahteven program, ki ga je pripravil in ga bo organizacijsko vodil svet. Predsednik zbora delegatov je Jakob Ratajc, podpredsednica Vera Masteč, predsednik sveta je Vili Zatler, podpredsednik je Alojz Senica.
V	program krajevne skupnosti smo zapisali: izgradnja odseka ceste proti Lipoglavu, izgradnja vodovoda. Seveda je še veliko nalog, ki jih je potrehno izvesti, a nam finančna sredstva ne dopuščajo. Finančna sredstva za cesto so načrtovana iz samoprispevka, kredita KCS Šentjur ter iz zbranih obveznic. Akcijo zbiranja obveznic sta prevzeli KS in SZDL. Denar zbran iz obveznic je namenjen izključno za izgradnjo ceste. Gradnja vodovoda na Ponikvi je nujno potrebna, ker primanjkuje vode. Ta, ki teče večkrat v presledkih, pa je onesnažena s hlevskimi fekalijami. Tako so jo morali v jeseni večkrat zapreti.
Svet in zbor delegatov za izvajanje programa izvolila komisije, ki bodo organizirale in vodile delo. Lahko že pohvalimo
komisijo za izgradnjo ceste pod vodstvom Avgusta Vovka, da je svoje zaupanje popolnoma opravičila in nalogo uspešno opravila. Želimo, da bodo tudi druge komisije tako uspešno delovale.
V februarju se je reorganizirala po principu delegatskega sistema tudi SZDL. Izvolili smo vaške odbore v posameznih vaških skupnostih. Tako imamo sedaj po območjih samoupravne organe — vaške skupnosti in politične organe — vaške odbore, katerih nosilci so občani neposredno zainteresirani za življenje v tej skupnosti. KK SZDL Ponikva si je zadala obširen program dela ter izvolila posamezne koordinacijske odbore in sekcije. Naloga odborov in sekcij je, da bodo vodili delo po .posameznih področjih. Za predsednika KK SZDL Ponikva so izvolili Ota Jelenka, za predsednika 10 SZDL Marjana Groseka, za sekretarko pa Tatjano Lesni-
kci.
Čeprav smo mlajši sprejeli odgovorne naloge v krajevni samoupravi in v političnem delovanju, bomo skupaj z vsemi dejavniki v KS: DPO, organizacijami in društvi ter ob pomoči vseh občanov, lahko izpeljali zastavljene naloge. Želimo, da bi vsi občani KS Ponikva sodelovali in pomagali pri dogovorjenih nalogah, saj so jih sprejeli na zborih občanov. Če kakšna naloga ne bo tako uspešno izpeljana, nas to ne sme spraviti s poti nadaljnjega dela v naši KS, saj bi radi vsi da bi bil naš jutrišnji dan boljši.
ZBIRANJE OBVEZNIC NA PONIKVI
Občani KS Ponikva so se odločili, da bodo manjkajoča finančna sredstva za izgradnjo ceste zbirali z obveznicami. Svet KS Ponikva in 10 SZDL sta se dogovorila za skupno akcijo. Ustanovili so odbore po posameznih vaških skupnostih, da bi organizirali zbiranje obveznic. Dobili so sezname zaposlenih po vseh vaških skupnostih, prav tako tudi sezname upokojencev, ki so vplačali obveznice. Napisali so tudi imena tistih občanov, ki so posojilo vpisali, niso pa ničesar vplačali. Od teh občanov naj bi sedaj dobili vplačilo, ki je bilo tedaj vpisano. Akcija je trajala en teden in je zelo dobro uspela. Odbori so z vso resnostjo opravili to nalogo, prav tako pa so to akcijo
dobro sprejeli tudi občani. Večje število občanov je prispevalo vse obveznice, kolikor so jih vplačali.
Vsem, ki so prispevali svoj delež za izgradnjo ceste, hvala. Prav tako hvala vsem članom odbora, ki so svojo nalogo tako uspešno opravili. Moramo priznati, da so nas rezultati presenetili.
Vas Luter j e ni prispevala nič, Skalnica pa dela cesto v lastni režiji, zato je tu prikazani znesek manjši.
Denarna sredstva bodo veliko pripomogla pri izgradnji ceste. V programu KS smo zapisali, da je to solidarnostni prispevek vseh krajanov. Upamo, da se bodo tudi drugi, ki se do sedaj še niso vključili v akcije del KS, v prihodnje priključili našim prizadevanjem, saj bodo prav tako koristili te zgrajene objekte.
Znesek 181.800,00
42.100.00
34.400.00
15.650.00
56.900.00 330.850,00
Vaška skupnost
Hotunje, Ponikva, del Zagaja
Zgornje Selce, Uniše, Podgaj, Ponkvica
Srževica, Okrog, Boletina
Luterje, Slatina, Dobovec
Dolga gora, Ostrožno, Bobovo
SKUPAJ
Včasih smo pljunili v roke in pnjeli lopate, danes pa...
Gorica pri Slivnici
Dela na kultumo-gasilskem domu dobro napredujejo, čeprav že z zamudo. Z domom, ki ga Slivničani gradijo se uresničuje njihova dolgoletna in tiha želja. Težka je bila odločitev, kakšen naj bo zadružni dom glede velikosti funkcionalnosti in zunanjega estetskega izgleda. Pri odločitvi je sodelovalo veliko število krajanov, posebno pa režijski odbor za gradnjo kulturno-gasilskega doma, ki šteje 13 članov.
Dolga je bila pot do ureditve vse dokumentacije in zemljišča. Še težje pa je bilo zbrati finančna sredstva, čeprav je imelo občinsko vodstvo posluh do izraženih želja Slivničanov.
Dom raste iz združenih sredstev republiške kulturne skupnosti, občinske kulturne skupnosti, požarne skupnosti, kraljevne skupnosti in potresnih sredstev. V novem domu bo dvora-
na z 250 sedeži, lepim odrom, ki bo izdelan po dogovoru z gledališkimi strokovnjaki in strokovnjaki republiške kulturne skupnosti. Seveda pa je notranji videz dvorane, odra in zaves odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev.
V domu bo tudi stanovanje za hišnika, prostor za krajevni
Iz krajevnih skupnosti
(Nadaljevanje s 3. strani) urad, pisarna krajevne skupnosti, manjša sejna soba za mladinsko organizacijo, ki je zelo delavna in aktivna.
Gasilski dom je sestavni del te zgradbe, čeprav funkcionalno ločen in prilagojen za gasilske namene. Ostali prostori v gasilskem domu so namenjeni za civilno zaščito in ostale društvene organizacije, ki nimajo lastnih prostorov.
Slivničani bi še radi imeli športno zeleno igrišče, ki naj bi bilo za kulturno-gasilskim domom. Za zemljišče je krajevna skupnost že poskrbela in je v svojem delovnem in finančnem
načrtu za leto 1979 zagotovila
60.000,— dinarjev. Z ozirom na to, da gradnja igrišča ni načrtovana v srednjeročnem programu, pa imajo vodilni pri TTKU pomisleke in slab posluh za to gradnjo.
Z dograditvijo teh objektov in dozidavo osnovne šole bo zaključen celoten kompleks izgradnje šolskih, predšolskih in kultumo-športnih objektov ob prijaznem
gričku in na njem, kar bo v ponos vseh krajanov KS Slivnica in družbenopolitične skupnosti občine Šentjur.
Martin Cmok
Ponos Slivnice — novi kulturni in gasilski dom
Loka pri Zusmu
Ob praznovanju dneva žena je bilo povsod živahno, polno veselja in petja. Še posebno lepo praznovanje pa je v prijetni domači družbi, kjer se človek lahke Dovsetn snrocti
Ali ne bi bilo bolje če bi ti mladi ljudje sproščali svojo energijo v kakšnem koristnem delu!?
KS Loka je organizirala praznovanje v počastitev dneva žena v stari šoli. Za vso organizacijo so bili zadolženi mladinci, program pa so izvedli Učen-
ci celodnevne šole iz Loke, ki so v svoj program vključili tudi najmlajše cicibane. Žene, matere in dekleta pravijo, da tako lepega in domačega vzdušja v
Loki že dolgo ni bilo. Veselje je trajalo precej čez polnoč.
Večina ljudi se je že odpravila domov in ostali so le še tisti, ki so bili zadolženi, da pospravijo in uredijo prostore. Takrat pa se je zgodilo tisto, kar so najmanj pričakovali. Iz smeri Sodna vas, ali natančneje s Kristan vrha, so se pripeljali ali lahko bi rekli pridivjali razgrajači, pripravljeni za pretep in ustvarjanje nemira. Martin Krumpak (1957) je 'bil njihov vodja. Po poklicu je avtoklepar, toda brez zaposlitve, star znanec organov javne varnosti, nosilec vseh »akcij« iz Kačjega dola. Z njim so še bili: Jožef Anderlič (1957) z avtomobilom znamke prinz — toplovodni instalater, brez zaposlitve iz Ro-ginske gorce, Aubert Franc (1955) — toplovodni instalater, brez zaposlitve, ki je celo rezervni podporočnik, Mihael Kostanjšek (1956) — zasebni obrtnik iz Lemberga, je bil z osebnim avtomobilom PZ-125. Poleg tega je bilo še sedem mladoletnikov. K. A. iz Kačjega dola, K. M. iz Kačjega dola, Č. B. iz Grlič, S. B. s Kristan Vrha, Z.
J.	iz Grlič, M. R. s Kristan vrha in Z. I. iz Kačjega dola. Zahte-
vali so pijačo, ker pa so že prej prenehali točiti je niso dobili. To pa je bil povod za organiziran pretep.
Njihov vodja se je spravil na oder ter svojim pajdašem vpil: »Udari, razbij, ubij!« Za svoje pretepaške rekvizite so uporabljali late, deske, opeko, pravzaprav vse, kar jim je prišlo pod roke. Pretep bi se bil lahko končal še bolj tragično, če ne bi nekdo vključil sirene. V hipu so zapustili »bojišče«, posedli v avtomobile, ikjer so jih šoferji že pripravljeni čakali za umik.
Dvorana v stari šoli je bila razdejana. Veliko steklenic seje razbilo ob stenah ali pa so cele prifrčale skozi odprto okno. Late in ostale rekvizite še danes čutijo Ločani na svojih glavah. Nekaj mladincev so morali s težkimi poškodbami prepeljati v bolnišnico.
»Vsi smo razočarani nad divjanjem mladih iz sosednje občine (vasi)«, pravijo Ločani. Radovedni so tudi, kdo jim bo povrnil stroške zdravljenja in nastalo škodo v dvorani, saj je večina izmed njih brez zaposlitve.
Mi pa upamo, da jih bo sodišče pravično »nagradilo« za njihove »pod vi se«.
S.	S.
Prizor kot iz »špageti« westema!
Šentjur okolica
Potem ko je svet krajevne skupnosti Šentjur — okolica obravnaval zaključni račun za leto 1978 in sprejel finančni proračun za ieto 1979, so člani odbora vaške skupnosti Vrbno, ki zajema vasi Kranjčiča, Vrbno in Podgrad, organizirali sestanke. Tam so izvolili člane za odbor vaške skupnosti, vaški odbor SZDL, člane raznih komisij in delegate za SIS ter že takrat nakazali potrebe za letošnji plan, srednjeročni, ter dolgoročni plan.
Š Po sklepu sveta KS Šentjur — okolica je vaška skupnost Vrbno sprejela 6 starih milijonov dinarjev, namenjenih za posipavanje že obstoječih cest in za ostala najnujnejša popravila po posameznih vaseh. Po sklepu sveta KS je sprejela vaška skupnost še naslednje: za asfaltiranje ceste od Plevnika do Novakovega mlina — 8 milijonov S din, odobrenih že v letu 1978, ter 4 milijone S din iz letošnjega proračuna, torej skupno 12 milijonov S din.
je je dobila vaška skupnost 5 milijonov S din, za javno razsvetljavo pa 3 milijone S din, torej skupno 30 milijonov S din namenskih sredstev.
člana sveta KS iz vaške skupnosti Vrbno s tako razdelitvijo nista bila zadovoljna. Zadovoljni niso bili tudi člani vaške skupnosti Kameno. Zakaj ne? Delegat iz Brezja ob Slomu je to obrazložil v razpravi na zboru krajevne skupščine Šentjur — okolica. Ta zbor je bil dne
1.	4. 1979.
Titova štafeta v slikah
1. Šentjurčani smo sprejeli štafetno palico v Grobelnem
4. Na Planini smo se pričeli od štafete poslavljati,
3. V Šentjerneju je bila pripravljena osrednja slovasnost
Predstavljamo vam
»LI BOHOR« ŠENTJUR
V TOZD Žaga in furnirnica so v letu 1976 odprli novo žago. Odločili smo se, da vam jo predstavimo, saj pomeni za to delovno organizacijo veliko pridobitev.
Pri novi žagi je zaposlenih več kot 50 delavcev. Delo pa poteka z najmodernejšimi tehnološkimi stroji. Tu se opravlja predvsem razrez hlodovine. Letno je razrežejo okoli 35.000 m3. Med hlodovino je največ bukve, ostalo pa hrast in smreka. Nov način takega dela omogoča tudi razporejanje žaganega lesa po kvaliteti. Deske razporejajo v sortirnici ter z viličarji prelagajo na skladišče žaganega lesa. Les, ki mora biti suh, se zlaga na tak način, da ne pride do sločitve. Povprašali smo tudi, od kod dobijo osnovno surovino. Največ hlodovine dobivajo iz šentjurskega bazena (60 %), velik del pa tudi iz mariborskega ter brežiškega predela pa seveda tudi iz drugih republik.
Precej povpraševanja je po hrastu, vendar pravijo, da se proda še vedno največ bukve.
Izvažajo 34 % proizvodnje predvsem v Italijo, Nemčijo, SZ itd. Investicija ni bila majhna, posodabljanje pa se še nadaljuje. Tako bodo posodobili tudi pariine jame in še nekatere druge pomembne tehnološke procese, ki se pri takem delu pojavljajo in jih sodoben način proizvodnje zahteva.
Seveda smo povprašali tudi o problematiki, ki se pojavlja pri njihovem delu. Problemi nastajajo pri dobavi surovine in pri pomanjkanju delovne sile.
Razveseljiva pa je novica, da nesreč pri delu skorajda ni.
To je le nekaj drobnih vesti o tej TOZD. Prihodnjič bomo obiskali drugo delovno organizacijo in spregovorili o delu in življenju delavcev v njej.
Drago Slakan
Dokončni dogovori o nadaljnem sodelovanju
Z navezavo stikov s Slovenci iz avstrijske Koroške se nam odpirajo možnosti širokega sodelovanja na vseh področijh. Z izmenjavo obiskov smo bili zelo zadovoljni predvsem zaradi velikih skupnih interesov. Ob zadnjem obisku delegacije iz Primoža pri Podjuni pa smo uskladili že program sodelovanja. Naši mladinci bodo ob prostih sobotah organizirali delovne skupine, ki bodo odšle v Podjuno kot pomoč pri gradnji slovenskega kulturnega doma. Kulturno društvo iz Primoža pa bo 5. maja izvedlo v kulturnem domu v Šentjurju samostojen koncert njihovega mešanega pevskega
zbora ter tria. Moški pevski Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev bo gostovanje vrnil enkrat v septembru, ko bo otvoritev kulturnega doma v Primožu. Občinska konferenca ZSMS Šentjur vsako leto organizira udeležbo na centralni proslavi ob predaji zvezne Titove štafete v Beogradu in na to proslavo bomo povabili tudi mlade iz Koroške. Nekaj mladincev pa bomo letos vključili tudi v mladinsko delovno brigado Miloš Zidanšek, ki bo letos gradila v Slovenskih goricah.
F.	Š.
MPZ „Skladateljev Ipavcev"
Če bi iz računovodskega stališča obravnavali dvoletno delo moškega pevskega zbora, bi lahko rekli, da je bilanca visoko aktivna.
Med 45. javnimi nastopi, ki jih je zbor opravil v zadnjih dveh letih, izstopajo zaradi pomembnosti gostovanje v Szegedu na Madžarskem in nastop v pobra-
njo skupino slovenskih zborov.
Predsednik zbora Jaka Tan-šek je ob analizi dela zbora ugotovil, da je 35 pevcev v obdobju zadnjih dveh let za svoje vaje in nastope porabilo prelko 12.000 ur svojega prostega časa, ki ga naša, vse bolj potrošniško usmerjena družba zna vse premalo ceniti.
Ubrani glasovi, lepa slovenska pesem...
teni občini Užička Požega in še posebej predstavitev v Mariboru na pevski prireditvi »Slovenska pesem 78«. Dirigent EdiGor-šič je lani z zborom dosegel največje priznanje doslej, namreč bronasto plaketo mesta Maribor, in se s tem uvrstil v gor- * lo
Pevska tradicija v Šentjurju, ki izhaja iz časov delovanja velikih skladateljev — domačinov Ipavcev, se ni in se ne bo prekinila, zato nam je porok naš moški pevski zbor.
Ernest Rečnik
SPV na šoli
Na naši šoli dobro deluje prometni krožek, ki ga vodi tovariš Marjan Gradišnik. Naša šola se je prijavila na občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Šolsko tekmovanje smo že izvedli. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri skupine:
Prva skupina 1. in 2. razredi
Tekmovalo je 189 učencev — oddali so 313 tehničnih izelkov, 218 risb, 27 učencev iz 2. razreda pa je naredilo kolesarski izpit. V izbor za občinsko tekmovanje izdelkov bo šlo 5 tehničnih izdelkov in 5 risb.
Druga skupina: 3. in 4. razredi
Tekmovalo je 209 učencev, ki so oddali 59 tehničnih risb, 252 risb in 89 spisov, ki so od teh razredov dalje postali obvezni člani tekmovanja. Izpit za ko-
lo je opravilo 164 učencev. V izbor za občinsko nagradno tekmovanje pa bo šlo 5 tehničnih izdelkov, 5 risb in 3 spisi.
Tretja skupina 5. 6. 7. in 8. razredi
Tekmovalo je 454 učencev. Oddali so 50 tehničnih izelkov,
350 risb, 260 spisov, izpit pa je opravilo 220 učencev. V izbor za občinsko nagrado gre 5 tehničnih izdelkov, 5 risb in prav tako kot pri drugi skupini 3 spisi.
Na naši šoli je opravilo izpit za kolo 411 učencev. Izvedli smo tudi šolsko teikmovanje v spretnostni vožnji s kolesom na kolesarskem poligonu. Udeležili so se ga po trije razredni predstavniki iz vseh oddelkov o 5. do 8. razreda.
Zmagovalci so:
I.	ZUPANC Sandi, 7. c
II.	ZDOLŠEK Robi, 7. c KNEZ Matjaž, 6. a MALOVRH Maks, 8. b
III.	ŠUMEJ Danilo, 8. b
Med razredi je zmagal 7. c razred.
Zmagovalci se bodo udeležili občinskega prvenstva.
Smerke Gregor, 6. b
Naša beseda
Zveza kulturnih organizacij občine Šentjur prireja v času od 13. aprila do 28. maja široko kulturno akcijo pod skupnim naslovom Naša beseda 79.
V akcijo so enakovredno vključene uprizoritve:	celove-
černih besedil, krajših gledaliških prireditev, enodejank, lutkovnih besedil, proslav spominskih dnevov, akademij, literarnih večerov, veselih večerov, gledaliških, recitatorskih in literarnih krožkov, plesnih programov, razstav likovnih ustvarjalcev, nastopov in kncentov glasbenih in ostalih kulturno — umetniških skupin.
S to akcijo želimo prikazati široko dejavnost naših kulturnih društev in šolskih kulturnih skupin. Naša želja je kulturno približati delovnemu človeku, zato smo s prireditvami pokrili celotno področje naše občine.
PROGRAM PRIREDITEV:
Petek, 13. aprila
ob 10. uri v Šentjurju URA ZA PESNIKA (izvaja ml. ree. skup. iz Šentjurja)
Četrtek, 26. aprila
Proslave posvečene prazniku OF in 1. maju bodo v krajih Dobje, Kalobje, Loka, Planina, Ponikva, Slivnica in Šentjur.
Sobota, 28. aprila
ob 19,30 uri v Šentjurju koncert MPZ iz Šentjurja.
Torek, 1. maja
ob 6. uri v Šentjurju. Godba na pihala igra budnice.
Nedelja 6. maja
ob 14. uri v Šentjurju. Promenadni koncert godbe na pihala.
Ob 15. uri
revija otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov.
Petek, 11. maja
ob 10. uri na Kalobju —
Sapranuška — ml. igra (gostuje pion, gl. Sk. s Planine)
Sobota, 12. maja
ob 16. uri na Ponikvi —
Ostržkove dogodivščine — ml. igra (gostuje pion. gl. skup. iz Šentvida pri Planini).
Nedelja, 13. maja
ob 15. uri na Prevorju —
Koncert (gostuje MPZ iz Slovnice in instrumentalni kvintet iz Dobja).
Četrtek, 17. maja
ob 10. uri v Dramljah — Maščenvanje malega Mihca (gostuje lutk. sk. iz Šentjurja)
Petek, 18. maja
ob 10. uri na Planini. Recital kozjanski plesi (gostuje šol. kult. sk. iz Ponikve),
—	v Loki ob 10. uri
Pepelka (gostuje pion. gl. Sk. iz Šntjurja),
—	v Slivnici ob 10. uri
Paša in medved (gostuje ml. gl. sk. iz Šentjurja).
Nedelja, 20. maja
ob 15. uri v Dramljah — Koncert (gostuje inst. kvintet in tamburaški orkester iz Dobja.)
Torek, 22. maja
ob 11. uri v Šentjurju. Program izvajanjo kult. sk. iz OŠ Slivnica.
Sreda, 23. maja
ob 11. uri Slivnici. Program izvajajo kult. sk. iz OŠ Šntjur.
Petek, 25. maja
ob 15. uri v Dobju. Srečna hiša Doberdan (nastopa pion. gl. sk. iz Dobja),
—	v Slivnici ob 10. uri
Igrica ter Pavliha in Čarovnica — dve enodejanki (gostuje celodnevna šola iz Loke).
Sobota, 26. maja
ob 19,30 uri v Šentjurju — Koncert (gostuje kult. sk. iz Primoža na Koroškem).
Nedelja, 27. maja
ob 10. uri v Šentjurju. Nastop folklornih skupin.
—	V Loki ob 16. uri
Reners vans — igra (gostuje gl. sk. iz Šentvida pri Planini).
Ponedeljek, 28. maja
ob 10. in 12. uri v Šentjurju Žmurkovi otroci (gostuje SLG iz Celja za OŠ Dobje, Planina, Blagovna, Kalobje in Šentjur).
V mesecu maju bo tudi likovna kolonija »Bohor žari«.
Na naše predstave vas vljudno vabimo!
Predstave so posvečene:
—	60-letnici ZKJ
—	60-letnici SKOJ
—	60-letnici jugoslovanskih sindikatov
—	100-letnici rojstva pesnika
J.	Murna
mi leti. Ta cesta vodi večinoma po zemlji lastnika Jožeta Borši-ča. Dosedanja izpeljava ceste je bila zelo neprimerna za vožnjo z osebnimi avtomobili, predvsem pa za težko naložene tovornjake. Poleg tega ni bilo dovolj odtočnih kanalov in je voda vse drobno nasuto kamenje ob deževnih dneh naplavila na asfaltirano cesto Celje — Šentjur. Tako je KS vsako leto dajala precejšnja sredstva samo .za posipavanje ceste.
laga najbolj mehka. Tako seveda poškodujejo cesto. Pokvarijo pa se tudi dušniki in izpušne
Taki vaščani se morajo zavedati, da drugi niso dolžni delati cesto samo za njega. Tak vaščan bo odslej po odloku o cestah moral sam popraviti poškodovano cesto. Pa naj bo to katerakoli cesta, ali cesta na Lipico do Podgrada ali pa cesta Vrbno — Podgrad.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Začel sem z namenom, da bi obvestil vse občane, predvsem pa vaščane vaške skupnosti Vrbno, ki niso bili na sestankih po vaseh. Odbori vaške skupnosti Vrbno, SZDL in 00 ZSMS so zaživeli.
Najprej smo imeli sestanek v Podgradu. Po predhodnih razgovorih z nekaterimi člani te vasi so nekateri bili za izgrad-
Vaška skupnost Vrbno — naselje Krajnčiča
Na sestanku v februarju so sklenili, da bodo zmanjšali klance z velikim vzponom. To so tudi naredili, ker jim je tov. Jože Boršič dovolil oziroma odstopil ponekod tudi po 5 m odkopa zemlje, ki je sicer gozd. Seveda je moral dati podreti tudi drevesa. Na osnovi tega je akcija uspela. Vaška skupnost je prispevala 1,2 mili j. za gramoz, za prevoz so prispevali občani sami. Največ je prispeval seveda lastnik buldožerja tov. Ivan Žafran. Ta ima tudi glavne zasluge in zasluži pohvalo za razumevanje pri reešvanju tega problema.
Opazili pa smo, da nekateri vaščani sedaj ko je cesta rekonstruirana, vozijo s težkimi traktorji v najbolj neprimernih deževnih dneh, ko je gornja pod-
Skrajni čas je, da se bo z odlokom o cestah, vzdrževanju, vožnji po odpuščanju mraza, ob deževnih dneh takšnim nevest-nežem stopilo že enkrat na prste, kakor pravimo po domače.
Vaščanom Podgrada izrekamo vse priznanje vsem, ki so finančno in fizično pomagali pri akciji rekonstrukcije ceste Vrbno — Podgrad. Pohvaliti moramo Jožeta Boršiča za odstopljeno zemljišče, Ivana Žafrana za opravljeno delo z buldožerjem (vrednost cca 2,2 milj. din). Malovrha za delo s traktorjem, organizatorje:	Gregorja Kolarja,
Nežo Jančič, Doboviška in vse, ki so v tej akciji sodelovali.
Če so s to rekonstrukcijo resnično uspeli zmanjšati stroške, pa se bo pokazalo v določenem času.
Alojz Arzenšek
njo in asfaltiranje manj sporne ceste in sicer od podaljška Na Lipico. Tu je tov. Ivan Žafran z buldožerjem opravil že nekaj zemeljskih opravil. Ko pa smo imeli sestanek vaščanov v Podgradu pri Jančiču, smo ugotovili, da so mišljenja glede cest na Podgrad različna. Menili so, da se morajo rekonstruirati že ohstoječe ceste iz Vrbnega. To cesto so začeli širiti, utrjevati in nasipavati že pred dvanajsti-
(Nadaljevanje z 2. strani)
sredinah še bolj problematično in dobesedno anonimno. Ugotovitve in sklepi zato veljajo smiselno tudi za delegacije SIS. Ko bodo OZD in KS skupaj z DPO in organi samoupravljanja ocenjevali situacijo v svojih sredinah ter opredeljevali konkretne akcije v zvezi z delom delegacij, morajo dosledno oceni ti in opredeliti funkcijo, vlo go in aktivnost delegacij SIS 19. Potrebno je izdelati program izobraževanja delegatov, ki mora postati stalno tako, da bi lahko čim več delovnih ljudi in občanov usposobili
za delovanje v vseh sferah delegatskega odločanja, seveda pa je to vprašanje povezano z organizacijo izobraževalnega centra, ki ga je potrebno čimprej usposobiti.
20.	Vsi zbori skupščine potrjujejo sklepe konference komiteja ZK, ki je bila organizirana po vprašanju delovanja delegatov in delegacij s tem, da so ti sklepi sestavni del sklepov skupščine, ter je potrebno čimprej pristopiti k realizaciji vseh odprtih vprašanj, katera se nanašajo na prikazano problematiko.
Hinko Pap
DOPISUJTE V UTRIP!
Poklicno usmerjanje
Na osnovni šoli Šentjur bo letos zaključilo šolanje 91 učencev.
Poklicno usmerjanje vodi zelo uspešno tovarišica Nuša Vrečko. Poklicno usmerjanje je predvsem namenjeno 8. razredom, z njim pa se seznanijo tudi učenci 6. in 7. razredov. Pri tem pomagajo tudi razredniki. Učenci
8.	razredov so imeli letos več možnosti za spoznavanje različnih poklicev in za pravilni izbor poklica.
—	Vsi učenci so bili testirani, dokazali so svoje sposobnosti.
—	Reševali so ankete o izbiri poklica.
—	Imeli so predavanja, kjer so spoznali posamezne poklice in potrebe po njih v naši občini in celjskem področju.
—	Ogledali so si nekatere delovne organizacije v Šentjurju, Celju in Štorah.
—	Na šolo je prihajala poklicna svetovalka, ki je učencem in staršem svetovala in jim pomagala pri izbiri poklica.
—	Učenci so imeli informativni dan na srednjih in poklicnih šolah.
Vpisali so se na naslednje šole in izbirali naslednje poklice:
Poklicne šole:
1.	Administarativna šola Žalec: administrator-2
2.	Šola za blagovni promet Celje: prodajalec — 12
3.	SKMC Štore: strojni ključavničar — 4
orodjar — 2 kovinostrugar — 2
4.	Gostinska šola Celje: natakar — 1
kuhar — 1
5.	Vrtnarska šola Medlog:	vrt-
nar — 1
6.	Šolski center Borisa Kidriča Celje: frizer — 2
7.	Šola za kmetovalce Šentjur: kmetovalec — 2
8.	EGŠC Maribor: elektrikar -1 elektromehanik — 6
9.	Poklicna lesarska šola Maribor mizar — 1
10.	PTT center Ljubljana: mehanik TK naprav — 1
11.	Tehnična šola Ruše: kemijski laborant — 1
12.	Živilska šola Maribor: mesar — 1
13.	Šola za tehnično risanje Velenje: tehnični strojni risar — 1
SREDNJE ŠOLE:
1.	Gimnazija — 7
2.	Pedagoški šolski center: 8
3.	Ekonomski šolski center: ekonomski tehnik — 8 administrativni tehnik — 4
4.	Tehnična šola: strojni tehnik — 5
kemijski tehnik — 1 elektro tehnik — 2
5.	Zdravstveni šolski center: medicinska sestra — 2
6.	Tehnična kmetijska šola Maribor — 1
Večina učencev bo nadaljevalo šolanje, trije učenci se bodo takoj zaposlili, en učenec bo ostal doma na kmetiji.
Pri nadaljnjem šolanju inu-sposabljanju za poklic jim želimo mnogo uspeha.
Anica Zupančič, 6. d
Radi bi gledali
V Šentjurju imamo kino že vrsto let. Vstopnina se iz leta v leto viša in sedaj ni ravno nizka glede na druga, bolj urejena kina( kjer so tapecirani stoli, ki ne škripajo ipd.). Toda to gledalcev ne bi odvrnilo, da si ne bi ogledali filmov. Problem je v tem, da tovariš, ki filme vrti, izpusti več kot četrtino filma. Kljub temu da gledalci z žvižgi in vzkliki opozarjajo na to, se
cele filme
to ponovi tudi drugič in tako vsako soboto in nedeljo.
Ne čudim se, da je šentjurska kinodvorana vedno bolj prazna, saj občani raje odhajajo v kino v Celje in v druge kraje, saj tam vidijo boljše filme in predvsem »cele« filme.
Le zakaj vodstvo kina tega ne uredi, saj bi s tem privabili več gledalcev.
Bralka
OBČINSKA TEKMOVANJA OSNOVNIH ŠOL
V	šahu so bili najuspešnejši pionirji Planine, pri deklicah pa je slavila šola Dramelj.
V	mesecu marcu je bil na razporedu tudi NAMIZNI TENIS, katerega so se udeležile štiri šole. Pri pionirjih je zmagala Slivnica, pri pionirkah pa Dramlje.
Udeležba šol na občinskem tekmovanju v GIMNASTIKI je bila zelo skromna. Pri pionirjih so zanesljivo zmagali Šentjur-čani pred Slivnico in Ponikvo, pri dekletih pa je le Šentjur imel ekipi. Zmagala je I. vrsta
pred II. z 2,5 točkama prednosti.
Š. D.
REZULTATI EKIPNEGA MEDOBČINSKEGA TEKMOVANJA V NAMIZNEM TENISU
Pionirji:
1.	mesto: Slivnica
2.	mesto: Ponikva
3.	mesto: Dramlje
4.	mesto: Šentjur
Pionirke:
1.	mesto: Dramlje
2.	mesto: Slivnica
3.	mesto: Šentjur
4.	mesto: Ponikva
8 točk 7 točk 3 točke 1 točka
9 točk 6 točk 2 točki 1 točka
Malo za šalo -
Na občini
Občan ureja svoje zadeve na občini. Pošiljajo ga od vrat do vrat, in ko pride do zadnje številke, vstopi. Uslužbenka lista po njegovih dokumentih in pravi:
»Tovariš, samo še na številko 48 stopite, kjer vam udarijo pečat, in vse bo urejeno!«
»Oprostite, tovarišica, kdaj pa bo zgrajena nova upravna zgradba, kjer bo nad vrati ta številka?«
V	gostilni
Pozno zvečer že malce okajeni možje v gostilni pojejo:
»Le pij ga, pij ga, bratec ti...«
Tedaj pa se med vrati pojoč oglasi neka žena: »In zdaj te čaka kij!«
Kaj storiti
»Tištale oseba mi je rekla, da sem trmasta stara koza! Kaj naj storim?«
»To pa res ne vem, saj nisem veterinar!«
V	knjigarni
V	knjigarno pride eleganten tovariš in pravi:
»Rad bi kupil knjigo.«
»Mogoče kaj lažjega?« ga vpraša prodajalec, ko ga je ocenil po videzu in vedenju.
»Ni važno, zunaj imam avto!«
V živo
»No, Petrček, katera televizijska oddaja ti je najbolj všeč?«
»V živo, ker traja vsaj do polnoči!«
Varčnost
Mati svetuje svoji odrasli hčerki, naj si poišče takšnega fanta, da bo znal varčevati. Hčerka se odpravi v mesto. Po dveh dneh se vrne in reče materi:
»Zdaj pa sem že našla fanta, kakršnega ste si želeli.«
»Kako si pa spoznala, da je
varčen?«
»Šla sva v hotel in namesto dveh postelj je najel samo eno.«
Še nikoli
V	moževi sobi je našla žena v kotu polno praznih steklenic, pa je vprašala moža:
»Od kod pa imaš toliko praznih steklenic?«
»Nimam pojma, ne vem. A verjemi mi, žena, še nikoli nisem v življenju znal uporabljati praznih steklenic...«
Bolj priden je
Janezek priteče ves vesel iz šole in pravi mamici:
»Mamica, jaz sem bolj priden kot učiteljica!«
»Le kako moreš kaj takega reči?«
»Seveda, mamica! Jaz sem sedaj v drugem razredu, učiteljica pa je ostala v prvem!«
malo za res
Načrti
»Ko bom velik, bom zaslužil toliko denarja kot moj očka!« se hvali Petrček.
»Ko bom pa jaz velika, bom porabila toliko denarja kot mamica ... «
Nemogoči
Tone se pritožuje prijatelju, da so njegovi zgornji sosedi nemogoči ...
»Pomisli, sinoči so dve uri tolkli z nogami po podu!«
»In so te prebudili?«
»To ne, ker sem na šrečo igral bobne... «
Zadovoljen
»Ste zadovoljni?« sprašuje natakar gosta po kosilu.
»No, lahko bi bilo tudi slabše. Voda in sol sta bili dobri...«
Zvestoba
»Ti, kaj praviš, katere ženske so najzvestejše, črnolaske, plavolaske ali rdečelaske?«
»Ne prve, ne druge, ne tretje; najzvestejše so — sivolaske.«
Čeprav star, pa vendar uporaben če ni elektrike!
UREDNIŠKI ODBOR
Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorici. Hinko PAP — član in Franc SKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Kriko. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.
UTRIP PRILOGA — 1
Avtoprevoz in Avtoservis v
Delovna organizacija Kmetijski kombinat Šentjur združuje pet temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Temeljne organizacijo so:	TOZD Lastna
kmetijska proizvodnja, TOZD Klavnica, TOZD Trgovska dejavnost, TOK Kooperacija in TOZD Transport, katero vam želimo danes predstaviti.
Nastajanje TOZD Transport se prične že v letu 1954 z ustanovitvijo Kmetijske zadruge »Kalobje« s sedežem v Šentjurju. To so bili tudi temelji nastajanja Kmetijskega kombinata kot celote. Poleg dejavnosti imenovanih temeljnih organizacij, se je takrat pričela rojevati prva dejavnost TOZD Transport in sicer »Popravilo oz. vzdrževanje kmetijskih strojev — traktorjev«, last Kmetijske zadruge. Za ta opravila je bil zaposlen en avtomehanik.
Pozneje, leta 1961 so se združile vse zadruge v občini. Tako je nastala iz prejšnje nova Kmetijska zadruga »Bodočnost«, ki je bila kadrovsko številnejša in tudi delovnih sredstev oz. delovnih strojev in traktorjev je imela več. Nabavili so tudi še dva kamiona za prevoz blaga v lastne svrhe. Pričela se je torej druga oz. danes glavna dejavnost TOZD Transport, ki se imenuje: »Prevoz blaga v javnem cestnem prometu«. Ker se je povečalo število kmetijskih strojev in pridobljena še dva kamiona, se je istočasno povečal tudi obseg mehaničnih del. Zato se je zaposlil še en avtomehanik.
Že v naslednjem letu je bil iz »Bodočnosti« ustanovljen »Kmetijski kombinat« Šentjur v katerem so se formirali obrati — današnje temeljne organizacije. Med njimi je bil formiran obrat »Transport«, s sedežem na Anderburgu. Tam je imel obrat tudi majhno mehanično delavnico, kjer sta mehanika opravljala popravila in vzdrževanje traktorjev in kamionov za potrebe kmetijskega kombinata. V tem letu se je avtopark obrata Transport povečal še za dva kamiona s prikolicama, namenjenimi za opravljanje prevozov blaga za potrebe Kmetijskega kombinata. Avtomehanična dejavnost in avtoprevozniška dejavnost pa sta izkoriščali svoje odvečne razpoložljive kapacitete za vršenje uslug tudi izven Kombinata eksternim naročnikom.
Vzporedno s potrebami po navedenih uslugah v Kombinatu in izven za druge porabnike ter z nujnim razvojem naše socialistične družbe v določenem času je obrat Transport svoje zmogljivosti kadrovsko in materialno iz leta v leto večal. Zaradi utesnjenosti v dotedanjih prostrili se leta 1965 preseli v de-lavniške prostore v Šentjur c. Leona Dobrotinška 3 (ob Pesnici), kjer ima sedež današnji TOZD Transport. Takrat je bilo v obratu zaposlenih že 20 delavcev in sicer: 5 avtomehanikov, 12 voznikov kamionov in trije režijski delavci. V delovnem pro-
cesu obrata je bilo vključenih že 12 kamionov in 2 prikolici. Pozneje so v ta obrat bili priključeni še Mlin Šibenik, Mlin Vrbno in Žaga Vrbno.
Leta 1972 je bila iz tega obrata konstituirana Temeljna organizacija združenega dela Transport in se z (v uvodu) imenovanimi Temeljnimi organizacijami samoupravno združila v DO Kmetijski kombinat Šentjur.
Do polovice lanskega leta se je TOZD razvila kadrovsko v 45 zaposlenih in posedovala 20 kamionov ter šest prikolic. Danes je zaposlenih 72 delavcev poslovna enota »Avtoprevoz« pa ima 26 kamionov in 6 prikolic.
TOZD Transport je organizacijsko sestavljena v pet poslovnih obračunskih enot: Avtoprevoz, Avtoservis, Mlin Šibenik, Mlin Vrbno in Žaga Vrbno.
Z navedenimi podatki in kratkim opisom nastanka in razvoja TOZD smo se želeli predstaviti in vas opozoriti na dejstvo, da smo tu med vami, da tu_ živimo in skupaj z vami si prizadevamo ustvarjati čim boljši ekonomski položaj vseh občanov in delavcev v združenem delu.
Dejavnosti v naši TOZD bomo zožili na Avtoprevoz in Avtoservis. Mlini in žaga so letos po zakonu o registraciji dejavnosti v TOZD izločijo iz naše temeljne organizacije. Zato bomo izpopolnjevali in razvijali le navedeni dve dejavnosti.
I.	Transport blaga v cestnem prometu — je med drugimi dejavnosti v panogi prometa in zvez nepogrešljiv člen v verigi kroženja blaga med proizvodnjo in potrošnjo oz. kroženja dobrin od njih nastanka do končne porabe. Brez opravljanja te storitvene dejavnosti, bi prav gotovo obstali delovni procesi drugih dejavnosti, ki bi ostale brez surovin in materiala za proizvodnjo in druge storitve, skladišča in trgovine bi bile prazne brez blaga za razpečavo in prodajo, porabniki pa brez dobrin, nujno potrebnih za potrebe vsakdanjega življenja, za svoj obstoj.
Naš cilj je razvijati in izpopolnjevati to dejavnost v občini v skladu z družbenimi potrebami porabnikov. V ta namen želimo vzpostaviti čim tesnejše poslovne stike z drugimi organizacijami združenega dela v občini in sploh z vsemi porabniki naših storitev. Prizadevali si bomo v skladu s srednjeročnim programom do leta 1980 izpopolniti naše prevozniške kapacitete na 40 kamionov po specializiranih vrstah tovorov na podlagi ponudbe in povpraševanja.
II.	Popravilo in servisiranje vseh vrst cestnih motornih vozil in kmetijske mehanizacije —
Do nedavna smo v mehaničnih delavnicah opravljali popravila
in vzdrževanje motornih vozil in traktorjev pretežno za lastne potrebe, del razpoložljivih kapacitet pa je opravljal tudi tuje usluge.
Nenehen razvoj in porast števila motornih vozil in drugih prevoznih delovnih strojev pa nas je vzpodbudil k odločitvi o razvoju že obstoječih dejavnostih pri nas.
Omeniti velja, da smo se odločili za izpopolnitev programa naših dejavnosti tudi zaradi pomanjkanja oz. deficitarnosti tovrstnih dejavnosti v občini Šentjur.
Podlaga za razširitev in izpopolnitev naših dejavnosti je torej na eni strani že obstoječa dejavnost avtomehaničnih storitev in na drugi strani večje potrebe po tovrstnih uslugah, kakor jih zmorejo zadovòljiti kapacitete v občini Šentjur in njeni okolici.
Mnogo občanov išče zadovoljevanje omenjenih potreb izven občine v drugih oddaljenih krajih. To ima precej negativnih posledic za občino s svojimi krajevnimi skupnostmi in tudi za občane.
—	izguba časa občanov pri iskanju avtomehaničnih uslug drugod v oddaljenih krajih,
—	Dostavljanje oz. vožnja z ne-ispravnimi vozili po javnih cestah na daljše relacije, kar pa nedvomno povzroča nevarnost na cestah in ogroženost za vse udeležence v prometu.
—	Pojavlja se tudi negativni vpliv na naše racionalno gospodarjenje in potrošništvo v občini.
—	Prenašanje dohodka v druge občine in s tem zmanjševanje možnosti realizacije letnih planov v lastni občini.
—	Neizpodbitna posledica takšnih negativnih primerov pa je zaostajanje v razvoju naše občine kot celote.
S takšnim ravnanjem prav gotovo ne prispevamo svoj delež k razvoju gospodarstva pri nas, stremeti pa moramo za tem, da smotrno in združeno uresničujemo cilje, katere smo si zadali v programu razvoja občine Šentjur.
Vse to nas je vpodbudilo, da smo razvili in izpopolnili naš program dela in naših dejavnosti v enoti Avtoservis in vam ga predstavljamo:
—	Avtomehanična dejavnost — vršimo popravila, generalna popravila in servise za vse vrste osebnih vozil — avtomobilov, za tovorna vozila in prikolice, za manjša potniška vozila, za traktorje, kmetijske stroje in drugo mehani-acijo.
Šentjurju
—	Avtoelektrična dejavnost — popravila in obnove avtoele-ktričnih instalacij, sestavnih delov za delovanje motorjev, razsvetljavo in signalne naprave na vozilih ter prevoznih delovnih strojih.
—	Avtokleparska dejavnost — popravilo in obnavljanje karoserij avtomobilov in vseh vrst drugih motornih vozil, prikolic ter njihovih sestavnih konstrukcijskih delov.
—	Avtoličarska dejavnost — popravilo in celotno obnovo avtomobilov, kamionov, prikolic, traktorjev in drugih kmetijskih strojev ter mehanizacije.
—	Vršimo tudi antikorozijsko zaščito — zunanjo in notranjo ter zaščito kromiranih delov za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev in druge kmetijske mehanizacije — premontažo avtogum, podma-zovanje, menjava olja in druge avto usluge.
—	Opravljamo celotno kontrolo in pripravo vseh motornih vozil za tehnične preglede in registracije ter vam s tem v zvezi svetujemo in dajemo navodila.
Če želite varno voziti s svojim vozilom, če hočete varno delati z vašim prevoznim delovnim strojem in mehanizacijo, če želite, da bo vaše motorno vozilo brezhibno delovalo, če želite, da bo vaše vozilo imelo čim daljšo življenjsko dobo, potem vas vabimo. Pridite k nam, prepričajte se sami o kvaliteti naših uslug. Vaše želje, nasveti in pripombe nam bodo vodilo k našem izpopolnjevanju in razvoju delovnega procesa TOZD Transport.
Obrez Alojz * 1 * * IV,
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »UTRIP«
V uredništvo smo do 5. aprila prejeli 38 rešitev zadnje nagradne križanke. Kljub temu, da je v križanki bila majhna napaka, so bile vse pravilne. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	FIDLER Ivanka, Primož 9
2.	ROŽANC Darinka, Grobelno
3.	TREBOVC Martin, Podgrad.
Vsem nagrajencem čestitamo. Lepe knjižne nagrade bodo poslane po pošti.
Pravilna rešitev se glasi: VODORAVNO: RUDNICA, RUDAR, IKRA, RESAVA, FRANCOZ, SETEV, NEVA, DILEMA, LIPA, IG
IV, ŠN, KA, A, OB, NA, ROV, HANDIL, OJ, FLORA, JEČA, LEA, IRAN, ALKO, SRBIJA, OAS.	Uredništvo