"GLASILO K. S. S. JEDNOTE*'
1004 N. Chicato Streah JOLIET, ILL.
Tk« lw«Mt Slovaaiaa Weekly ia tke Uaited StAt#s of AjB#ricju
Wedaeeday
Sabecription rate;
OF THE GRAND CARNIOLIAN HLOVENIAN CATHOLIC UNION)
Entered aaSacond-Claaa Matter December 9, 1920,at the Poet Offiae at Joliet, HUnoU, Unde, the Act of Aagu.t 24,
1912
slovenski tadaik^ v Združenih državah.
Izhaja vsaka sredo.
Naročnina]
Za cibm, na lato .
Za mCUb«......
Za ii
...-«1.20 . $2.00 . «3.0*
NASLOV
■redaiitTS ia npraraiitTa Jei
1004 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Telefon; 104«
J
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL BAT« 0F P0STAGE PR0VIDED FOR IN SE0TI0N 1103, ACT 0F 00 T0BER 3, 1917, AUTH0BIZED ON MAY 22,1918.
Stev. 28.—No. 28.
JOLIET, ILL., 11. JULIJA ! (JULY) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
BRUTALEN UMOR V ROCKDALE.
SLOVENSKI MLADENIČ FRANK MURN UBIT IN ZADAVLJEN.
Takega grozovitega umora še ne pomnijo v našem okraju. — Morilcev še niso dobili.
\\ naši sosedni naselbini Rockdale, se je izvršil v noči med minulo soboto in nedeljo seznačen umor, ki je spravil p vso javm*st mesta Joliet in našega Wili okraja v skrajno lazburjenost. Šerif Walker zatrjuje, da se tak zločin št- ni pripetil v kriminalni zgodovini mesta Joliet, tako tudi ne v zgodovini Will okraja.
Žal, da je postal žrtev tega umora eden
FRANK MURN
izdtne < naših rojakov: 20 letni mladenič Frank M um, kojega sliko prinašamo na tem mestu; s-liko nam je iz prijaznosti posodilo uredništvo Usta 'Joliet, Herald News\
Podrobnosti o umoru.
Minulo soboto .je Litvinec S. Lokaš na zemljišču med MoenAve., in Mound Rd., bli-izu tamošjije ceglarne kosil travo. Ko je šel drugi dan (v nedeljo) okrog 10. uri obračat seno, da se posuši, je našel na nekem prostoru večji kup mrve, misleč, da s© istega otroci skupaj nametal i. Pri razmetavanju sena je Luk as z vilami naletel na nek euden predmet; na svoje veliko razočaranje je našel v senu ležeče truplo umorjenega Frank Murna. Obraz žrtve morilcev je bil zelo »zatekel in zabuhel vsled zadnšenja. Okrog vratu je imel umorjeni mladenič tesno zadrgnjeno plavo delavsko srajco in usta zamašena z rokavi one srajce. Na eni strani je bila tudi lobanja vdrta. vsled hudega vdarca z neko topo sitvarjo. Roke in noge je imel nesrečnik zvezane z debelo žico in skupaj pritisnjene na hrbet. Telo umorjenega je bilo oblečeno samo v spodnje hlače in nogavice. Ona plava srajca ni spadala umorjenemu, ampak morilcem.
Luka« je o tej grozni najdbi takoj obvestil šerifa Walk-erja, ki je prišel na lice mesta a svojimi pomočniki.
Da bi se dognalo identiteto umorjenega, je šerif nato po Rockdale kajzal truplo, toda vsled zelo zabuhlega obraza ga ni bilo mogoče takoj spoznati; še le njegova teta Mrs. Rosie Jagodnik, pri kateri je
dne so pokojnika prepeljali na dom J<*». Jagodnika, kjer je 'ležal do včeraj, ko so ga pokopal i.v
Frank Murn se je zadnjo soboto zvečer zopet mudil na domu svoje izvoljenke Miss Margaret Hagerman na 801 Moen Ave. Od nje in njenih sorodnikov se je poslovil točno ob pol 1. uri v jutro; pet mi-nult zatem ga je rojak Mihael K^zlevčar še srečal blizu ta-mošnje tovarne konev (American Can Facterv). V obče se sodi, da so lopovi nesrečnega 'mladeniča lunorili med pol 1. f uro do 6. ure v nedeljo ajntraj, nakar so ga slekli, zvezali z J žico in truplo skrili v iSeno na 'onem travniku. Tako je tudi sodba policije, da .so ga mislili morilci prihodnji) noč. v-reči v bližnji kanal, toda ta načrt se jhn ni posrečil, ker je Steve Lutkas pri obračanju sena našel njeigovo truplo.
D<<slej so\ oblati aretirale tri sumljive oisebe. toda pravega morilca še ni majo v rokah. Eni sodijo, da so umor izvršili roparji; drugi pa menijo, da je postal mladi Murn žrtev ljubosumnosti, da ga je umoril kak njegov tekmec, ki bi mu rad prevzel njegovega dekleta.
Rockdalski župan F. Gu-po darič U\ stric pokojnika. Jos. Jagodnik .ter šerif Walker sta i napisala vsak po $50 nagrade za prijetje morilcev. Iz življenja pok. Fr. Murna.
Umorjeni Frank Murn je bil star 20 let in rojen v Indi-anapolisfi Ind. kier so tedaj njegovi starši živeli. Ko je bil Frank 7 let star, so ga njegovi starši vzeli s sabo v staro domovino, kjer je ostal do 1,8 leta, zatem se je pa zopet semkaj v Ameriko vrnil in sicer v naše ino.Hto, Joliet, ozir. v Rockdale. Stanoval je pri svoji teti Mrs. Resic Jagodnik in delal v rocikdalski ceglarni. Ob sobotah in nedeljah je rad hodil okoli s svojo harmoniko, ker je bil izboreji igralec na isto. Bil je v obče priden, marljiv in varčen mladenič; šele prod nekaj meseci we je zavaroval za $1000. pri neki družbi; mislil je tudi pristopiti k dr. sv. Treh Kraljev v Rockdale. V Rockdale živi tudi njegova teta Mrs. Ivana Zupančiči. . •
Kakor .se nam poroča žive njegovi starši v Stopičah pri Novem mestu na Dolenjskem,
pokojnik živel, ga je spoznala kjer opravlja oče "službo orga-po neki mali brazgotini na v- ni«ta; tudi eden izmed pokoj
ratu.
Po dovršenemu ogledu ko-ronerja jebilo truplo umorjenega Murna prepeljano v pro-
nikovih bratov je bil organist v Podgradu.
Pogreb se je vršil včeraj dopoldne iz Rockdale v r.ašo
srtore pogrebnega zavoda A.' slovensko cerkev od tam na
Nemanich & Sen, kamor ga je hodilo gledat na stotine občinstva. V pondeljek dopol-
pokopališče siv. Jožefa ob ogromni udeležbi njegovih pri jateljev, znancev in občinstva
TRAGIČEN SLU0AJ.
14 letni slovenski deček žrtev kapitalizma.— Ubit pri delu v rudniku.
Spadal h K. S. K. Jednoti.
V današnjem uradnem naz-znaivilu umrlih članov «a mesec junij se nahaja tudi ime nesrečnega sobrata George Je-leinčič-a, ki je bil ubit dne 7. jun. v rudniku v Horniug, Pa. njegovem rojstnem kraju.
Njegove mrliške listine kažejo, da mu je v premogorovu med delom žica odtrgala nogo, ker jo je zapletel v kolo. Vsled izkrvavljenja je nesrečnik v par minutah umrl.
Pokojna, menda najmlajša žrtev delaivskih razmer in kapitalizma, George Jelenčič je spadal v Mladinski oddelek dr. sv.. Alojzija št. 95 K. S.K.J. Broughton. Pa. Rojen je bil v Ji orni ng, Pa., dne 12. aprila leta HH19, torej je ddse-gel za časa smrti starost 14 let, 1 mesec in 25 dni. Oče jnu je br. Matt Jelenič, mati pa Marija Jelenčič, oba živeča v Horning, Pa. JelenčuVva družina ima še dva sinova Ln 1 hčer, dva sineva sta jj pa žc j »rej umrla.
Ce pomislimo okolščine in v-zrok tragične smrti, tako mla ■lega amer. slovenskega rudarja, nas mora ta slučaj ganiti do srca. Komaj 14 let star, pa se jo moral revež žrtvovati kapitalističnemu niolo-hu. Največja sramota za premogovne barone, da jemljejo lake otroke v službo. Sramota -7a državo Pensvbvanijo, ker dovoljuje kaj takega in nečastno za vlado Združenih držav, ker je nedavno zavrgla postavo gleile prepovedi otroškega dela. Kongres in senat sta isto odobrila; a slavno vrhovno sodišče jo je pa kot protiustavno preklicalo.
Štirinajstletni otrok bi moral še hoditi v < šolo. ne pa o-pravljatii težavnega in odgovornega dela vrudniku! Seveda se kapitalisti na to ne o-zirajo, samo da jim tudi mlade močti delajo za nizkotno ceno kot nekdaj, za tčasa suženjstva.
Sodbe o starših te pokojne mlade žrtve današnjega živ-l j enakega sistema ne borno izrekali nobene; vendar zadene nekaj krivde pri tem morda tudi njegove starše, ker so svojega še tako mladega otroka poslali delat v rudnik. Morda so biti do tega prisiljeni vsled slabih življenskih razmer?	'
Ta žalosten slučaj naj služi v svarilo vsem staršem in družinam, da naj ne pošiljajo svojih premladih otrok na preveč nevarno delo, Prav je, da se otroka še sprva vadi in uči marljivosti, da pomaga kaj doma, a siliti komaj 14 letnega otroka v rudnik, se nam pa nam pa zdi naravnost nečloveško.
Agi tiraj te za Mladinski oddelek K. S. K. Jednote! Kam-, panja ie ni zaključena.
Predpriprave za Johnsonovo kampanjo. New York, N. Y. 9. julija.— Ko se bo kalifornijski senator Hiram W. Johnson čez dva tedna vrnil iz Evrope, bode njegovi politični prijatelji za počeli šiiom držav velikanske kampanjo v svrho izvolitve za prilndnjega predsednika.
Na kakem tiketu bo s mater Johnson kandidiral, še ni določeno; eni zatrjujejo, tla bo šel v volilni boj s sedanjim predsednikom Hardingom kot kamddat republikanske stranke; dru^i so pji mnenja, da ga bo postavila tretja ftranka priporočal za predse Jniškegi kandidata.
Za Jehnsona je posc-l.no v net nevvvorški župan ITylnn. tako tudi velika večina njego \ ih pristašev v mestu in državi; že leta 1920 ga je Hvlan priporoVI za predse liiikega kandidata, toda vsled njegovo prenizke starosti kandidaturo odioViii za pozne., *
Pnnl vsem bodo .b hn^onu ob njegovem prihodu e \e\v Votk priredili velikanski sp rt jem, nakar bo polagoma o-tvorjena kampanja za nomina cijo pri primarnih volit vab prihodnjo sf>omlad. Kna iz med glavnih točk .lohnsom.ve kaimpanje bo ta, da naj po»ta ne'jo tudi Združene drži v« • kit članica Svetovnega nadsodU-ča, za kar se Johnsoii o - >bito prUeguje.
Ker je senator Johnson iz vinerc-dne države Californija ga smatrajo Antivolstcadovci l?a j.V(»jega pristaša v nadi, da bo on deloval na to, da se piohibicijo iz dežele odpravi.
Italijanka obsojena na smrt.
Chicago, 111. 10. julija.—Po večmesečni obravnavi je bila včeraj pred tukaišnim sodnikom Davidom na smrt obsojena že priletna Mrs. Sabella NiRti Crudelle, ker je lansko kito" umorila svojega moža Fr. Nitti-ja. Umor je izvršila povsem premišljeno s svojim ljubčkom Crudellijem, ki je i-sitoeaisno pri nji stanoval; kmalu p<rtem se je pa ž njim poročila. Ž njo vred je bil na snn t obsojen tudi njen sedanji mož CnUdelle. Velika porota .je spoznala oba krivim u-mora po.prvem redu in kazen zato je določena s smrtjo na vislicah.
To je prvi slučaj v zgodovini Cook okraja, da je bila bela ženska na smrt obsojena; pred 27 leti je bila neki zamor-ki prisojena enaka kazen, toda morilko so kasneje pomi-lostili; v obče je bilo do danes v Oook okraju pomiloščenih že 46 morilk svojih mož.
Iz New Vorka se poroča, da ie bila ondi tudi včeraj na smrt obsojena Italijanka Mrs. An n a Buazi, ker je lani umorila bogatega kon traktorja Fred Schneiderja iz Bronxa, s katerem je 8 let živela v divjem zakonu. Newyorška morilka Mrs. Buzzi bode morda plačala ta čin s sinrtjo ne električnem stolu, med tem ko bo chikaška morilka Mrs. Nitti morda obešena.
Smrtna kosa.
Včeraj zjutraj po veimesec leni lK).lehanju na svojem do-liii 1402 X. Broadway, Joliet, tli. umrla občeznana rOjakin-a Mrs. Apolonija Kostelc, v-dova po pokojnem John Kos-elc-u. Mučila jo je srčna bo ezen že <m1 Božiča tako hudo, la je že večkrat umirala.
Pokojnica je bila rojena .red 57 leti v vasi Mali Slate-aek, fara ftmijiel-Stopiiee pri Xovem mestu; tu v Ameriki |e živela nad 30 let.
Pri tem je zanimiv slucnj. la je ravno preti 24 leti ("i0. jul. 18911) umrl tudi i njen mož,
!co ga je pri stavbi nekega poslopji: na Broadvvav cesti u-
»ilo. Torej sta se oba na en in sti dan preselila v večnost.
Pokojnica zapušča štiri ž« lorasle otroke; dva sina. Joh ia in Frank-a in dve hčeri An celo in Marijo, omož. Spelič. Med temi je Frank že več let »oslovodja največje železne tr sovine našega mesta Barrett Co. — Pogreti blagopokojniee «e bo vršil jutri dopoldne.
Iskreno s<i«alje prizadetim, •jokojniei ]>a naj sveti večna •uč!
Žrtve neurja. Pitsburgh, Pa. 6. julija. --K<> je danes proti večeru ray -ajala silna^ievihta nad našim mestom, je \>ilo pri tej priliki pet oseb uoitih. Neki mož in iena sta so po neprevidnosti dotaknila konca žive viseče električne žice in sta oba v-sled tega umrla; v električno iieo je namreč prej udarila -trela. Nekega moža je libila •trela, ko je stal na verandi svoje bivše, med teni ko sta bili dve ženski do smrti povoženi med avtomobilsko vožnjo v najhujši nevihti.
Rev. Dr. Srečko Zamjen v Jolietu.
Občeznani zaščitnik in prijatelj osirotele mladine v sta-,em kraju, Rev. Dr. Sre<v-ko Zamjen, tajnik d rušiva za Mladinske domove, ki se mudi /.e druigo let<> v Zdiuženjh državah je df>spel zadnjo soboto v našo jolietsko naselbino po svojih kampanjskih poslih, kjer ostane približno 10 dni.
O misiji Rev. Dr. S. Zamjena smo že večkrat pisali in o-menili, «la nalbira med dobrosrčnimi ameriš^kimi Slovenci milodare z;i osire,tek> in zapuščeno slovensko mladino v starem kraju, ozir. za gradbo mladinskih domov. In v to g-vrho obiskuje sedaj tudi nffše jolietske Slovence v nadi, da So tudi naša naselbina sledila •zgledu drugih. Pri tem ga cenj. občinstvu toplo priporočamo.
Rev. Dr. Zamjen se bo zatem, ozir. koncem tekočega meseca po svojem trudapol-nem potovanju sirom Amerike vrnil v staro domovino, da se vdeleži meseca avgusta velikega katol. kongresa Ljubljani.
P,; njegovem zaobljeni obisku v Jolietu mu želimo kar največ uspeha in pa sieven po-rjiltek m (d svoje jjubljene osi-rotele malčke.
Mesto Goldfield, Nev. uničil požar.
Goldfield, Nev. 7. julija. — Naše, sirom Unije ze)lo znano mesto je danes kup pepela in razvalin. Ogeuj je nastal še v-čeraj v neki hiši na MainSt. kjer so kuhali žganje; vsled hudega vetra se je požar bliskoma razširil še v druge dele mesta in isto do cela uničil; -o-ital je nepoškodovan samo neki hotel. Dasiiavno so og-njegasci skušali z dinamitoni ustaviti yrenj, se jim to ni posrečilo. Materijalna škoda z-naša. ve^ milijonov dolarjev; človeške žrtve ni pri ♦eni nobene. Zgorelo je poštno poslopje, vse trgovine, banke šole in druga stanovanjska poslopja.	_
Predsednik Joliet National banke umrl.
Po večmesečnem bolehanflu je minulo sdboto umrl Robert T. Kellv predsednik ravnateljev Joliet National banke v starosti 68 let. Pokojnik je v svojih mladih letih prodajal na cesti častnike; z marljivostjo, delom iji varčevanjem se je čez čas povspel do tako u-giednega mesta. Pokojnik je bil nad 30 let uradnik Označene banke, ozir. že od njene u-
stanovittve.
Pieširnova 'Nezakonske mati'
pred ameriškim sodnikom.
"A. D." piše: "Mr. Frank ,T. Lausche je preteče ni teden na Common Pleas sodniji,preid sodnikom. Thomas Kennedv citiral prestavo krame Prešernove pesmi "Nezakonska mati", katero pesem je Mr. Ivan Zorman tako spretno in ljubko prestavil v angleščino, Sodnik Kennedv je bil očaran nad lepoto vsebine te slovenske pesmi in krasne prestave
v angleščino. Naprosil je Mr. Lausoheta za ponoven reeitat in tudi naročil knjigo Zorm i-novih poezij, kjer je mnogo naših najlepših narodnih in u-metnili popevk prestavljeno v angleščino.''
Nesreča na železnici.
Rockford, 111. 6. julija. Ko je sinoči pri vozil brz< vlak Mil-\vaukee St. Paul železnice do
postaje Faiidale, 111., je vsled pokvarjenih tračnic skočil s tira. Katastrofa je zahtevala pet Človeških žrtev, 10 potnikov je nevarno ranjenih.
Leonid Krasin odstavljen iz urada.
London, 6. julija. — Uradno se poroča, da je bil Leonid Krasili, načelnik tajne ruske delegacije v Londonu odstavljen iz svoje službe. Kdo bo njegov namestnik, še ni znana
^Nemški urednik obtožen.
Chicago, 3. jul.—A. Lorenz, bivši urednik lista "Illinois Ista a tis Zeitung", je pred poroto, ker je obtožen, da je sramotil Ameriško legijo 13. dec. 1921, ko je pisal da je ista '."britansko zlato orodje, ki po-'.bi.ja svobodo in špijonaži proti delavstvu."
Iz urada društva sv. Janeza
Ev. št. 65 K. S. K. J. v Milwaukee, Wis.
Društvo je sklenilo na društveni ^eji dne 1. julija, da se udeležimo, piknika Slovenskega Doma korporativno, na prejšnji Kušljanovi farmi dne 22. julija; zberemo se na vogalu list in National Ave. ob pol dveh popoldne, od koder 4xJdo peljale naročene kare; kateri imate pa avtomobile pii ž njimi pridite in se tam skupaj združimo.
Opozarjam članstvo, da se vsi udeležite prihodnje seje katera se vrši dne 5. avgusta, 'ker to bo zadnja seja preti konvencijo; sedaj je čas, da se kaj ukrene, ne pa potem, ko zadnja seja pred konvencijo; sedaj je .čas, da se kaj ukrene ne pa potem ko bode zborovanje minulo; sedaj se še lahko pove kar ima kak član na srcu, ne pa potem, da ne'boste godrnjali: 4'Poslali smo delegata na konvencijo pa niso nič ukrenili, samo šli so v Olevelaml, kakor se pravi za Good Time."
Prosim tudi člane, da bi bolj reidno plačevali društvene a-sesmente drugače se bode ravnalo ž njimi po društvenih pravilih; kateri pa nima pravil, naj se le pri meni oglasi, da jih bode de*bil, da se ne bode potem izgovarjat da ni vedel.
Pnadrav vsem članom K. S. K. J, posebno pa želim delegatom veliko uspeha pri prihodnjem glavnem zborovanju.
John Baboshek, taj.
Dr. sv. Jožefa št. 110, Barber-ton, Ohio.,
Te dni je detspel v našo naselbino rojaik Frank Železnik, bivši uslužbenec na kolodvoru v Trstu. Zanimivo ga je poslušati. ko pripoveduje, kako se godi našim Slovencem v zasedenem, oziroma oropanem o-zemlju; kako se danes naš najbolj zagr?zoni sovražnik (po-lentar) maščuje nad našim na-rotjpm. Rojak Fr. Železnik je silno vesel, ker se je rešil izpod italijanskega jarma; rojak Železnik & doma iz Koša-ne; upam, da se bo tudi tukaj v Ameriki zanimal za našo društveno in narodno stvar. (Op. uredništva: Rojaka Fr. Železnika s tem uljudno prosimo, da naj v našem liialtu o-piše Ln obelodani današnje težavno življenje Slovencev v Tmtu.)
Še nekaj naj omenim, kako Šimenci v naši barbertonski naselbini marljivo prirejajo piknike in razne zabave. Saj temu ni čuda,! Slovenskih dru štev jo pri nas lepo število in vse priredtve se vrše v naši društveni doraui.
Za prvo nedeljo v sept. (3. sept.) je označeno dvorano najelo nae vrlo žensko podp. društvo sv. Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J. ker bo ta dan razvilo svojo uovodrušt-veno zastavo; take slavnosti tukaj v Barbertonu, Ohio, še nikdar nisnio imeli, kajti dr. št 111 K. S. K. J. je prvo in najstarejše žensko pod]), društvo v tu kaj šn i naselbini.
Dalje omenjam, da se vrši prihodnjo seja dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. dne 22. julija ob 2. uri popoldne v navadni društveni dvorani. Vabljeni so vsi člani da se te seje polnoštevilno vdeležijo. Pridite vm na sejo in pokažite 8 tem da rqs ljubite naše društvo in Jednoto. Eno uro na mesec lahlko žrtvujete za društvo dokler ste zdravi. Pridite, da boate videli kaj se sklene na evji, da ne bo potreba potem
po delavnicah povpraševati o uspehih in sklopih sej.
Pomnite, da je Vaša prva in giavpa dolžnost vdeleževati se redno mesečnih sej« Torej na svidenje dne 22. julija!
S poedravom do vsega član stva K. S. K. Jednote,
John Ujčič, predsednik.
Oailumet, Mich.
Zadnje čase že vsak dopisuje, debatira, svetuje, kritizira in razpravlja bodisi že gfede Idižnje konvencije ali svojega društva, torej sem se še jaz o-juioačH, da Jnekoliko ozn^ im ul išse društvo sv. Petra, št. 30, v Calumet, Mich. Res da nas ni po številu kot včasih v starih •asih ko je bil naš copper okraj na višku svojega razvoja impak to kar nas je, smo vsi lobri in lojalni člani svojega društva in naše dične Kranjsko Slovenske Katoliške Jedno-e ter ponosni na prvo in dru-^o. V društvenih ozirih se i-namo mnogo zahvaliti tudi lašemu neutrudnemu društvenem odboru in njegovi post vovalnosti, vsi odborniki so nožje na svojem Hus<tu; Ln še losebno duša našega društva obrat prvi tajnik John R vtrbentz. Pravi užitek je biti , društvu in še posebno v odboru kadar vo*ii društvene pode tako vzoren tajnik kot je ;ori označeni; povsod red in loga im to pomeni vse.
V nedeljo dne 1. jul. smo i-ineli pregledovanje knjig po orvi sv. maši v cerkveni dvo rani katere smo pronašli v lajletpšem redu in blagajno v solidnem stanju kar znači nnogo za nadaljni obstoj in lapredek društva.
V.soboto ilne 30. jun. in v ledeljo 1. jul. so pri/speli tri josebni . vlaki na Calumet iz Milvvaukee cp.ir. iz Detroita n južnih delov naše države ili bolje povedano smo imeli lome coming party, na stoti-le. po raznih mestih razprše-lih Calumetčanov obojega pola je prišlo domov na o->isk ali počitnice, da se poh a de od velikomestne vročine •a nabili bregovih goreujega ezera. Pri vsakem prihodu . laka se je kar trlo na postaji judi in vsak je pričakoval ne ;oga in vfsi prišelei so bili de - ežni naj iskrene jšega sprejeli a, kakoršnega znamo prire liti /samo na Calumetu. Kakor e čuje iz govoric naših gos ov, bo marsikateri lepo doma .stal. posebno kar je mlajših judi kateri niso na kaj nave-ani v tujini.
K sklepu, svojega dopisa še lujno vabim vsakega kateri še ii ini nobenem društvu ali ma enega, pa misli še v kate-•o drugo pristopiti, da se og-asi pri našem tajniku ali ka-creinlaibadi članu za pristop, v iaše društvo sv. Petra in Pav-a št. 30. in vsakteri mu bo Irage volje šel na roko ter vse »otrebno oskrbel in člani kateri imate družine zavarujte voje otroke pri svojem društ-/u, oziroma Jednoti.
Z bratskim pnzilravom Mihael Gregorič
I. oilbornik dr. »v. Petra in Pavla št. 30.
Eveleth, Miiin.
Nedavno sem čitala v "Glasilu" da ste imeli Jolietčani etos štiri slovenske graduante amošnje višje šole (High Soh<>ol). Čeravno naša eve-'ethska naselbina ni tako stara in velika kot vaša, pa vas v tem ozira mi prekašamo. Pri naš je letos dovršilo višjo šolo 13 deklic hi 4 fantje in sicer so ti (dečki): Louip An-zelc, Martin Shukle, Joseph
Veraait, Godfrey Kuhel, Deklice: Angela Zidar, Mary Klusi, Mary Kožer, Frances Loušin, Francem Kočevar,Mar-garcth Franoel, Mary Ahčan, Jasephine Pamjan, Mary Pan-jan, Ana Sad ar, Mary Turk, Mary Skrinar in Ana Stipe-tič. Večina so i® družin slovenskih sotnpiinov, ki svoj vsakdanji kruh služijo v rudniku c trdim delom; vendar se niso ustrašili svojih otrok pošiljati toliko let v šole in zanje skrbeti v taki draginji. Samo ža-libože ti so sprva dovršili tukajšnjo javno (publično) šolo, ker slovenske katoliško šole pri nas še nimamo, pa bi isto v resnici zelo potrebovali. V tem oziru pa še nismo obupali in mislimo, da bomo čez čas tndi še tako šolo dobili.
Kakor je Eveleth mala ru-<larska naselbina, je višjo šolo dovršilo skupaj 85 fantov in deklet. Izmed teh je ravno ena petina (17) graduantov naših slovenskih starševjga kar smo Evelethčani lahko v resnici ponosni!
Dve Slovenki sta celo dovršili takozvano normalko in sicer Joisephine Janežič in Ana Korošec; zdaj sta šle v Dulutli /a 6 tednov, nakar bodo v jeseni nastopile službo učiteljice na javni šoli kje na deželi. Obe označeni gdč.' učiteljici stii hčeri staršev, ki spadajo k maši K. S. K. Jednoti.
Čast vam stariši, ki ste lahko na take svoje hčere in sinove zelo ponosni. Med gori-označenimi graduanti so tudi štirje člani naše Jedliote: 2 fanta in 2 deklici: Louis An-zek) im Martin Shukle (slednji .je sin II. nadzornika K. S. K. J. br. M. Sli lik leta). Deklici: \lary Klun in Frances Koče-var.
< \>mL rafr^ed ljudske šole .je letos dovršilo tudi veliko število otrok naših slovenskih s-laršev. Natančnega števila žal ne vem. Učitelji in učiteljice o osobito naše slovenske graduante in graduantinjo zelo pohvalili. Posebno pohvalo z odliko je dobila Marv Panijan.
To sem napisala, da bode z-nala naša slovenska ameriška javnost, kako se naš naraščaj iukarj na Evelethu za izobrazbo zanima. Rečeni le to: Le tako naprej!
Iskreno želim, da bi bilo drugo leto še enkrat'toliko naših slovenskih graduantov višje šole. Saj nam J?odo ti delali ponos, čast in ugled v ameriški javnosti. So enkrat kličem Vusem skupaj: Živeli,naši slovanski gradujjitje in graduantinjo!
A. M.
Ironvvood, Mich.
Na kresno nedeljo, dna 24. junija 1923 je bil za našo slovensko naselbino dan, katerega Jaomo ohranili v trajnem spominu. Ta dan smo obhajali v prvi vrsti praznik sv. Jan. Krstmika, patrona tukajšnjega društva št. 20 K. S. K. J. in pa lepo cerkveno slavnost prvega sv. obliajila v naši cerkvi sv. Trojice. 101 otrok je ta dan pristopilo prvič v svojem življenju k obhajilni mizi.
Srce se mi topi gin jen ja pri spominu na oni srečni dan prvega mojega, obhajila pred toliko leti nazaj. Ni čuda, da je pri tej cerkveni slavnosti po-rosilo oko marsikaterega vernika v cerkvi. Čutili smo se mi starši in tudi drugi prerojene ob skrivni tilioti ko je prihajal nebeški Gospod v srca nedolžne mladine. Kako lep prizor na skupino belo oblečenih deklic, ko so se bližale k mizi Gosrpddovi; v resnici prava preilpodoba angelov hi-tečih k prestolu nebeškega Jagnjeta.
Vsa čast in priznanje našemu slovenskemu g. župniku, da je pripravil toliko otrok k
prvemu sv. obhajilu. Žal, da nismo tako ©rečni, kot v sosedni župniji sv. Ambroža, da bi imeli svojo lastno katoliško šolo pod vodstvom ča$t. šolskih sester. Gospodu župniku je med »v. daritvijo in obredom lil pot po obrazu od truda in vročine. Naj bo torej naš g. župnik zagotovljen, da je zanj še mnogo sočutnih src meti tukajšnjimi Slovenci in Hrvati; to se je dokazalo pred nekaj tedni, ko se je šlo za njegov obstanek med mirni in drugo stranko; pa ni obupal, ali se prestrašil, saj je naše gore lig,- kranjske korenine sin.
IJzined 101 prvoobhajencev je bilo 52 dečkov in 49 deklic; meld temi je spadalo na našo stran (slovenskih in hrvatskih) 11 dečkov in. 20 deklic, kar tvori že celo tretjino vseh faranov, ostali so Slovaki.
Naj bi ohranili ta velevažen dan tudi vsi prvoobhajanci v trajnem spominu, kajti dan prvega sv. obhajila je po zatrdilu bivšega velikega Napoleona BonaijKtrte najsrečnejši in naj vesel jši dan v človeškem življenju!
S pozdravom
J. Fritz.
,	^ AVaukegan, 111.
Ker se malokdaj kdo oglasi iz naše naselbine, zato upam, <vi mi g. urednik odstopite nekoliko prostora.
Kar se dela tiče, je še precej dobro tukaj; le plače so bolj slabe v sorazmerju z vedno narašoujočo draginjo. V društvenem življenju se pa precej dobro gibljemo. Imeli smo dokaj raznovrstne zabave, veselice, igre, plese itd. Da nam pa člani preveč ne zaos-tanejo, imeli _smo tudi keglar-sko tekmo. Šest društev se je iste vdeleževalo in odločilna bitika je bila neizprosna.
Dasi ravno je sedaj konec keglait-ike sezone, sc bo^o naši kegljavci še enkrat skupaj z-brali^ to pot pa ne na kegljiš ču, ampak na pikniku, kjer bodo zmagovalci dobili nagrade.
Zato opozarjani vse keglja vce, sploh vse rojake, da se te-va piknika 22. julija v deleži-jo, ker to l>o nekaj zanimivega nekaj izvanrednega! Take zafbave še nismo imeli v naši naselbini. Vsaka nagrada bo zmagovalcu Izročena is posebno izbranim govorom, kakor si je pač zmagovalec zaslužil. Te prizore boste vedno ohranili v spominu. Pri tej priliki se bo zapelo tudi našo izvirno kegljarsko himno (pesem) katero je za to slovesnost nalašč zložil neki kegljavec. Da jo bel-ite pa tudi Vi z nami lahko peli, jo navajam tukaj; naučite se je do tedaj na pamet; glasi se sledeče:
Vsa:k marljivo se pripravlja, In (si misli, da je "Hč"; Ko pa v graben "kuglo" vrže, Revež jje zadene nič.
Ta mal' Kovač in dolgi Sl i m Se kar kosata na "permej"; f'e pr\'i "kugle" vse i«xlre, Slim vzdihne: " bj^j bo, ej, J	ojej!"
Šarovec ^la<lko se nasmehne Vam "kuglo" sililo zavihti; iCe mu posreči kegid pade, f^a kot devica za rud i.
IVav sjiretino meče "kugle''
Lojzek,
Re^, v-zoren je njegov nastop; Ko pa deseti ''pili" pokvari, Frenoin ves jezen gloda v
strop.
»
Narovčcv Janez včasih malo, P«ikiiže kaj je spreten "huk"; ,?al, ''kugla" pa.ne gre ix> sredi,
Kar zdilsme mimo v planko —
smuk!
Naš "gcneraP' iz Wadswor,th
ceste,
Na vse se trudi 011 moči;
K9 mu pa 'kugla* zopet uide, Ga zmerja vse, se nanj reži.
Iz Blatne Brezovce Krjavelj Zaistonj so trudi na vso moč; Čeprav v dramatiki je študiran.
Zastonj vse kliče na pomoč.
Keglavec vsak pri tem pozabi, Na trud, vse planke in sllrbi; Ko mine 'igra si s krepil lom Priveže dušo, — velseli.
Torej ne pozabite priti vsi •na ta piknik, ki se vrši v nedeljo, 22. julija popoldne na dratovskem prostoru. Na programu bodo tudi raznovrstne tekme, dirke, "baseball", ke-glanje itd. Kdor se hoče v prosti naravi, v isenci košatih dreves nekoliko ur zabavati, naj se gotovo vdeleži tega zanimivega piknika. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in pri-jaitolje. — Ne iMizabite torej: v nedeljo 22. julija takoj po kosilu, pridite vsi na dratov-110. Na veselo svidenje ondi! 1 M. Ivanetič.
POPRAVEK.
V	št. 2(>. priobčenem razmo-trivanju pod za poredno št. 43 br. Josipa Paulieha naj se v zadnji vrsti pod imenom pravilno glasi, da je omenjeni sc-bfalt član društva št. 41 ne pa št. 43.
V	ravno isti številki je tiskarski vajenec zamešal v imeniku krajevnih društev ime tajnika in zastopnika društva sv. Vida št. 25 Cleveland, Ohio imhI imena uradnikov društva št. 47. Zadnje štiri vrste imenika uradnikov društva št. 47 spadaj<r torej med imenik društva št. 25.
Uredništvo.
KATOLIŠKI KONGRES V LJUBLJANI.
P. n.
<M 25. — 28. avgusta t.,1. se bo vršil veliki katoliški kongres v Ljubljani, Jugoslavija. Spored je v glavnem tale:
25. avgusta zborovanje katoliške srednješolske in visokošolske mladine, k atol iko narodnega učiteljeva; pozdravni večer. 26. avgusta vdlik slovesni sprevod pri katerem nastopi 3,(HM) Orlov in Orlic, slovesna služba božja in manifestat-cijsko zfborovanje do 55,(X)0 u-deležencev. Popoldne službe božje v ljubl.ianskitli cerk vaii, Orlovislka prireditev, uprizoritev Pasijona, koncert AsUmp-tio B.V.
27. in 28. avgusta »so ves dan posvetovanji1^ in slavnostna zboro\ anja ter občni zbori različnih versko-knlttfrnifi orga^-nizacij.
29. iivgusta izlet na Gore-ujstko.
Tega katV>li<škegi« kongresa e udeleži- nad 10 jugieislovan-skih škofov, do HK),<K)0 fkatoli-čanov iz Jugoslavije. Pričakujemo pil tudi goste iz Čoško-sJova&ke, Poljsikc, NVmi"'i,fe, Francije, Belgije, Amerike itd.
Pimsiimo Vas, da ag^tirate za naiš katoliški 'konigres pri svojih znancih, prijateljih, organ izacijiih ter časopisih v katerifh blagovolite naš katoliški shod naznaniti ter »giti-ra ti za udeležbo.
Prosimo Vas, da nam naizna uite kakor hitro ibo mogoče a-
H se 1k> lddo udeležil iz Vaše sredine našega katoišlkega sho-la v Ljubljani.
Z jnajodličilejži(m .spoštovali jenii ,	1 1 * Za Pripravljalni odbor: Univ. prof. Dr. M. Slavič, predsednik.
Dunajska cesta št. 38. Ljubljana, 16. junija 1923.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem maananjamo, da je umrl naš ljubljeni sin in brat
Josip Zalar.
Dne 16. junija je utonil pri kopanju, star je bil 19 let in C mesecev.
Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nas med tem časom obiskali.
Posebno zahvalo izrekamo vsem našim sorodnikom in prijateljem za darovane vence: ličeri, ozir. sestri in njenemu soprogu Fr. Belgan, Josip Za-larju star., Mr. in Mrs. Frank Susman, Mr. in Mrs. J. J. White, Frank Stanlev, in Juliji Drašler, Mr. in Mrs. J no. A. Drašler, Mr. in Mrs. John Sapuder in Mrs. Sarah Zalai, Mr. Math Drašler in družini iz Collinvvood, Ohio, Mr. in Mrs. Paul Gorišek, Mr. in Mrs. Jaek Bcoker, Mr. in Mrs. Wm. Kellv in Mr. \Vm. Šober.
Osobito lepo zahvavalo izrekamo Mrs. John Sapuder, Miji. Sarah Zalar in Miss Svl-cia Telban, ker so se udeležile pogreba iz Forest Citv. Pa.
Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Josip Ogrin in Mr. John A. Drašler ker so dali na razpolago svoje avtomobile.
Lej>a hvala tudi Mr. in Mrs. Clian. Hrovatiiru in družini, Mr. in Mrs. Jose*ph Kmet-u in Mrs. Paul Hchnellerju; posebno iskreno zahvalo izrekamo Rev. Hribarju za spremstvo pii pogrebu i*>kojne^;a Josip Zalarja, ki se je vršil 19. junija h cerkve Matere Božje v Collin\v<x*d, Ohio.
Lepa zhavala tudi fantom, ki so nosili rakev i>okojnega in Mr. Antonu Grdimi za lepo vodstvo pogreba. — Še enkrat lepil hvala vsem skupaj. Tebi pa dragi sin in brat naj sveti veftijji luč in v miru počivaj.
Žalujoči ostali: Anton in Marija Zalar,oče in mati, Anton ml., John, Frank, Daniel, Edward, Ciril, bratje. PauUne, So-phie, Agnes, Julia, Sestre. Cleveland, O., dme 30. tunija 1923.
Zato.
Sin: "Oče, zakaj ste kupili tako velik klobuk, ki imate tako majhno glavo?"
Oče: "Zato, ker ravno toliko velja kot majhen."
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko ]K*trtega srca naznanjamo viseru prijateljem in znancem, da je dme 24. junija umrla iskreuoljubljena in 11 e-oozabna nam mati barija Kalič, v drugič omože-na Krašna.
Pokoj 1 lica je bila rojena v ari Draga: na Kranjskem; pogreb sc je vršil -po katoliškem obredu.
Prisrčno izalhvailo i^zrekatibo vvenn našim dobrot 11 itkom, Hvi so nam stali na strani v teli žalostnih uralh. Lepa favala v-s<"ni darovalcem vencev in •vetlic; dalje onimi, ki so pokoju ic o spremili do groba. Po-•ebno se izallival jujenno našemu •ast. g. župniku Rev. John Perše-tu, ker jt4 'bla|gojx»kojni-
tako lepo na smrt pripravil in jo 'spremi na pokopaMsče. Ljubi Bog naj vsem obilno poplava!
Hpava^e adaj sladko blaga mati, refeeni ste težkega truda. Za vse muke z nami, zlate opomine in nauke naj Vam dode-
li Večni Bog svoje plačilo v ne-besiili!
Žalujoči ostali: Frank Kalic, sin. Marija Handlar, Johana Brown, hčere. Frančiška Šajnič, hči v starem kra.iu. Kansas Oitv, Kaaisas, dne 4. julija 1923. *
PRISELJEVANJE OB ZAČETKU NOVEGA FISKALNEGA LETA.
S 1. julijem začne nova kv0ta.
Fiskalno leto 1922—1923 se zaključi dne 30. junijiai; s prvim julijem začne novo fiskalno loto. Priseljenci itz onih dežel, ki so izčrpale svojo kvoto za staro fiskalno leto — večinoma so ga vse —, bodo zopet zabeli prihajati, kajti prvega julija se je odpira kvota za novo fiskalno leto.
Ob tej prilTiki ne bo odveč, da tu* ponovimo glavne določbe zakona, ki omejuje priseljevanje iiz poetiinih držav na dolo čeno -telilo, takozvauo kvoto. Kvota jfliaša tri octeto od tuje-rodcev iz dotične dežele, na-stanjenilh v Zrfruženi&i državah glabom ljudskega štetja od 1. 1910.
Rojstvo odločuje, pod katero kvoto kdo spada. Ako se je mož nfclil v pokrajini, ki danes tvori del Jugt**lavije, On spada pod jugoslovansko kvoto. Ako >c je, na pr. njegova žena rodila na Primorskem, o 5sa spada pod italijansko kvoto, tudi če živi v Jugoslaviji in je jugoslovanska dr/avljanlka. Ak« so >e njuni otroci slučajno rodili, recimo, v Carigradu, o •iii spadajo pod turško kvoto.
Tekom fiskalnega leta sme v/, vsake inozemske države priti v Združene države kvečemu njej udkazano Število priseljencev. Ta maktskrnfiim imenuje -» : letna kvota. Tekom "v sakega koledarskega meseca pa >me priti kvečemu po ena peittna vtse letne kvote; ta pe tina imenuje se: mesečna kvota. rim je maseona kvota iačnpana, se prits^Vl^vanje h /dotične dežele utstaluiovr 'do konica naeseca, in onim, ki pri hajajo čez mesečno kvoto, in bo dovnljtiii' ustop v Združene države. Ker isme priti vsaik me ee 20 rid sto vse letne kvo te, utegnejo nt katere države izčrpati svojo kvoto že v prvil petih mesecih fiskalnega leta Letna kvota za Jugoslaviji znaša 6,426 iai dosledno meseč na kvota 1,285.
Vsak priseljenec. ki dospe v ameriško pristanišče čez mese Čno a'!i letno kvoto, bo vtfnVjen iii(zaj. Kar se ti/e tehnični strani potstopa,Aja na prlselje liriki postaji, se talk priseljene* pridržuje "v svrho poseibni preil-kave" (heJd for specia! inquiry), kakor pač vsak ino zemec. ki ni takoj prifpuščen Preiskovalni prilseljenišUri od bor (boaikl of special inquiry) razpravlja o njegovem slučaju in, ako naj le, da je ilotinii.il-prišel čez kvoto svoje rojstni dež« le, uri tli njegovo depor taeijo. Pioti temu sklepu i ma dotičnik pravico do prizi va na Delavskega tajnika. A ko je deportiran radi kvote ima inozemec pravico do po vračila potnih stroškov, ki jih je plačal za prevoz iz svojega odliodi^ca, označenega v šif karti, do ameriškega pristani
a. To svoto mora parol) ro/dhia družba plačati v roke
Collector-ja of Cust« ms v pri stanišču prihoda; ta denar se potom ameriškega konzulata povrne ilnozemcu po njegovem porvratlku v stari kraj. Paro-brodna družba mora seveda priskrbeti tudi brezpfla&lo vožnjo nazaj.
(>me.iiite»\' priseljevanja ^ potom kvote se seveda ne tiče a-ameriških državljanov, tuflcaj rojenih ali natura^iziraaifi'h,ni-ti rtjilliovih žen, ako so tudi o-ne ameriške državljanke. Treba pa zaipomn.iti si. da le one žene naturalifoiranili državljanov so Ameriikanlke vriled naturalizacije svojega moža, katere so bile poročene z ameriškim državljainom pred 22. -septembrom 1922. Ako je njihov mož pote tal ameriški držatvTjan po tem dnevu oziroma ako so ce poročile po ilstem dnevu, one
niso ameriške državljanke v-»lod miartiuralizjicije oziroma državljanstva svojega moža: in, ker so inooenike, spadajo pod kvoto, ratli česar ne morejo priti v Združene Države, ko je kvota izčrpana.
Otroci naturaliziranega državljana, ki nimajo še 18 let, ne spadajo pod kvoto, »lasi so po zakonu še vedno inozemci, (Mkler niso istopili na ameriš] ka tla. Vsi drugi sorodniki 11 at u rali z i rai lih d ržav ljanoV -■padajo ijiod kvoto iii„ ako je ;ista kflčirpana, ne morejo priti v Združene države.
Dokler pa kvota ni še izT-r-pana, daje ise prednost pred drugimi priseljenci sledečim o-sebam: ženam, Btarišem, bratom, sestram, otrokom *pod> 18. hitom in .nevdstann 1) državljanu« Združenih drŽav, 2) ime /emeev v Združenih <država'h, ki so zapivtsili za ameriško drža vijanstvo ali 3) onih oseb, papirnih za ameriško državljani* ti vo, ki iso služile v ameriški vojni ali mornarici tekom -vetovne vojne in so dobile ča-•tno odpustili ico.
Potem ko je kvota (mesečina : li letna) izčrpana, morejo bi-i pripuščeni v Združene bli ža-
le za slučaj, da je v stanu dokazati ma nedvomen način, da j«' ob svojem odhodu imel namen povrniti se kmalu v Združene države uri tla je raditega njegovo odsotnost smatrati za začasno; na pr., ako dokaže; da se ni mogel povrniti tekom šestih mefecev radi bolezni. Pravico do prihoda v Združene države čez kvoto ima pa le v-raoajoči se priseljenec sam. A-ko ob svojem povratku pripelje sem svojo ženo, otroka ali druge bor odmike, ti utegnejo •biiti deportirani, ako je »bila kviota 'načrpana.
8.	Inozemci, ki ko po poklicu gledališki igralci, umetniki, pevci, bolničarke, vseiiči-lišeni profesorji ali osebe, ki spadajo k prLananemu znanstvenemu poklicu;
9.	Hišni Vslnžbenci (na pr. dekle), ki so bodisi v Združenih državah ali v inozemstvu, služiH pred osebi \ v katere spremstvu se nahajajo oziroma. h kateri prihajajo, uko prihajajo z namenom, ila nadaljujejo to službo.
Poslednje tri vrste oseb se vendarle vštevajo v kvoto, do-kjler ni ista izčrpana, a morejo priti tudi -potem, ko je kvota izčrpana. Prejšnji p« se ni-
1 {azun gori navedenih slučajev, se nobenemu itiozetncu ne dovoljuje vstop v Združene države, ako pride potem, ko je mesečna ali letna kvota izčrpana.
Spomini na juden-burške dogodke
1. 1918.
e le sledeči inozemci:
1.	Vladni uradniki (n. pr.Jkdarni vštevalo v 'kvoto, »oslaniško in konzularno o-'obje) njihove družine, »pomoč-liki, služaibniiki in nameščen-i;
2.	Inozemci, ki niiKiiierava-o potovati jl>rez presledka koza (^zemlje Združenih dižav
<lrugo inozeiusko deželo;
3.	ImozenuM, katerim j»' bil ■e dovoljen vstop v Združene Iržave, ako (kasneje potujejo iz nega tlela, Združenih držav v 'rugega skozi sosedno inozeni-k<» ozemlje;
4.	Inozemci, ki prihajajo v kiružene države le na >obi«k Mudi/si radi zabave r.lli radi znatnega oipravka. Ta. obifik
me kvečemu trajati šest me ecev. Ako bi se našlo, da je lotičnik opustil namen zavas-•ega o'biiska in bi bilo iz oko-š<"'in r:;zvi<lno, da se je dodob-a nastanil v Združenih drža-
ah, bo naznanjen - jiriiseljeniš-:im oblastim.
5.	Inozemci, ki so bili vsaj kozi pet let pred prihodom v Si I ružene držaVe nastanjeni v Canadi, Newfoundlaiid, Kubi, lekisiki, v vseh deželalh cent-alne in južne Amerike in v osednih otokih;
(i. looizomci p(»d 18. letom,
(Konec.) II.
ZADNJITRENUTKI JUDENBURŠKIH ŽRTEV.
Glavne krivce, ki so bili obtoženi radi upora in protidr avne agitacije med judenbur-ko giarnizijo, .so takoj izolirali n postavili pr»nl prek i sod. Za zagovornika je vojaška oblast določila nekega odpadnika, ki l>i vsaj nekaterim rešil življenje, teda jM>dla duša je v svoji breme ju} pokorščini prodala lo vensko kri kakor J uda Krita za trideset srebrnikov. Razprava se je začela v torek 14. maja in je trajala dva dni. Vsi btoženi, zlasti pa Hafner, ki e bil pri ulični borbi ranjen v •»lavo in je stal pred sodiščem obvezano glavo, so se vedli
.i so otroci državljanov Zdru-)inod razpravo tako, kakor se enih dr/a v;	; :.podrA»i onim. ki jih preganja-
7- Inozemci, ki se vračajo!;■„ za pravično in sveto stvar. t Združene države po zacas-1 Pri(V šo "govorile večinoma v
tem obisku v inozemstvu. Ta
loločba je posebne važnosti za »ue ]>riselijence, Iki — dasi ni-
]>rilog obtoženih, toda ker jc bilo ja-no, da bojjemško-mad-;,arska tiranija zahtevala ek-
uajo še drugega državljanske-j• emplarične žrtve že za to, da ,a papirja — Wejo obiskati, dokaže slovanskemu elementu tari kraj. Pik_1 začasnim o-,v državi svojo prenuK-, je 1 >i 1 )iskrim v inozeiiKStvu smatraj izid procesa takorekoč že pre-e odsotnost od ne ve,,' kot še- j udi oi ran V sredo popoldne t iti t mesecev od dneva odhoda je bliskoma razširila po me-•z Združenih držav; domneva ' tu veat, da je vojno sodišče .e namreč, da oflsotnost šes-, obsodilo Hafinerja. M ožino, Da-ih mesecev ne Vtselbuje opus-, vtoviča jn fttefaniča na smrt. itve nastanjen ost i (resedence) JCakor težak kamen je legla r Združenih državah. Ako ta vest. na srca vseli, ki so po-uoizemec ostane v iinozemstvu znali nesrečni žrtve prezobzir--ez šest mesecev, obvdlija do- lega avstrijskega krvnika kot uneva, da ni »več nastanjen v: poštene zuačajne in slovanski Združenilh <lržava.h. To dom- , ideje zveste može. Značilno je !ievo pa stegne ovreči s tem, .1 udi dejstvo, da je vladala vela (predloži priiseljeniškim ob- lika potrtost celo med mest-, lastim taka dokazila, ki naj nim prebivalstvom, med kate-jih 'prepričajo o njeigovi nasta- rim so bdi slovenski fantje zelo ijenosti v Združenih državah, priljubljeni in ki se je dobro A drugimi besedami: Ako se zavedalo, da ta pot vodi v pro-inozemec vrne aiazaj tekom še- past v prvi vrsti Avstrijo sa-stJh melsecev od dneva odhoda >mo.
iz Združženih drŽav, on sme; Naslednjega dne IC. Zgodaj priti nazaj, tudi če je bila kvo- je odšel pohodni bataljon brez ta njegove rojstne dežele že iz- orožja na vežbaliace. Kmalu za črpana; posebnilli dokalzil ni ojim pa je prihitel kurir povel-treba, ker se priseljeniške ob- iujočoga generala s strogim u-lasti prepričajo o rosničnoeti kazom, da mora bataljon ne-šeistimesd-ine odsotnosti iz pot- mudoma nazaj v garnizijo, nilskliih seznamov oJliajajočih kjer bo navzoč pri usmrtitvi parniikov. Ako pa iinczemec štirih upornikov. Ko stmo se ostane Odlsoten čez šest mese- vrnili v mesto, me je poklical cev, on bo pripuščen čez kvoto ,k sebi general, ki je hodil raz-(
burji -ii po sobi semintja. Dejal tu L je, da mu je znano moje politično naziranje, da mi pa za vselej izbije iz glave slovanov-fiteke ideje, me hoče poslati v /Ječo k obsojen hn, da se prepričam, kakšne posledice rodi nepokorščina in da čujem iz ust teh upornih duhov njihovo o-poroko. Odšel sem z vojnim ku-iat(iin J. Novakom v ječo. Težka v m ta so se zaprla za nama. Zaškrtal je ključ v klju-Vavaiici in ostala sva sama z obsojenci. Vojni kurat je pristopil k njim, 'da jih pripravi •na zadnjo pot. Vsi so bili bodri, kadili so in razgovarjali, ».kakor da bi se ne bilo ničesar zgCKlilo. Le Davtoviču se je poznalo, da ga je smrtna obsodba v trla. štefanovič je v naglici napisal svoji materi pismo v katerem ji je govoril: Draga iuati! Sporočim ti, da sem kot kolovodja upornikov obsojen na smrt. Še nekaj trenutkov in preselim se v večnost. Vem, da 'te bodo avstrijski biriči preganjali zato, ker si rodila take-'».a .sina, toda bodi ponosna, da je ta sin umrl za pošteno slovensko stvar. ("V nismo mogli doseči svojega cilja mi, pridejo za nami drugi, ki bodo nadaljevali naše delo. Naša kri bo prelita,da se bo bolje*godilo našim potomcem/ Ostali so naju prosili izročiti sorodnikom in znancem pozdrave in sporočiti ženam njihovo zadnje :.el jo, naj skrbe za svoje otroke •n jih odgajajo v narodnem duhu. Možina pa je dejal otožno: Žal mi je, da moram umreti tako mlad in da ne bom doživel našega Vstajenja. Med tem l >ret rešujoči m prizorom se ji približala strašna odločilna u-•a. Ob 1. popoldne smo začuli težke korake madžarske straže, značilno Škrtanje ključavnice.iu mrtvaški zvon, ki je ;:apel nekje v bližini svojo srce in dušo rezajočo pesem. Možina se je zganil, pogledal Dav ovi<'a in pripomnil ironično: «''u'ješ ? Še nismo mrtvi, pa nam že zvone. Odprla so se vrata, vstopili so do zob oboroženi Madžari in zvezali nesrečnim narodnim mučenikom roke.Za-lasten sprev<d je krenil skozi mesito ua morišče. Za kazen je vojaško poveljstvo izgnalo iz barak vse, kar je moglo stati na nagoh. Stari vojaki, invnli di, bolniki, lahko ranjeni, ki še niso bili popolnoma okrevali, vsi so morali spremljati svoje rojake na mrtvaški poti. Na vežbališču za barakami, kjer e je vršila eksekueija, je sprevod obkolil bataljon oborože nih Madžarov. Slovenski častniki so morali stati v nepos .edni bližini obsojenih. Toda niti bataljon oborožene sile jim ni zadostoval. Tirani se bali izgredov zato so postavili v ozadju še eno madžarsko sto t in jo v polni bojni opremi, da bi v slučaju (najmanjšega nemira brez usmiljenja postrelili vse slovenske fante. Slovensko vojaštvo rn civilno prebival-tvo je bilo pri pogledu na ta nučen prizor silno potrto. Nemci in Madžari pa so s satanskim zadoščenjem gledali, ako učinkuje njihova moč.
Prvi je prišel ua vrsto Dav-tovič. Siromak se do zadnjega trenutka ni zavedel in ni hotel verjeti, da bom moral tako ulari v zemljo. Ko je vojaški avditor prečital smrtno ob-odbo in sem mu je ponovil v . od nem jeziku, je zadrhtel, ; )adeli prdd polkovnika Met-i litza na kolena in zaklical: Kaj moram res umreti? Saj iisem nikomur (storil krivice! ("emu me ubijate? Metu i trn >!0 se zalesketale solze v očeh, položil je nesrečnežu roko na amii in spregovoril z drhtečim glasom: Vem. da si nedolžen, toda kaj moram jaz storiti t Ni v mojih rokah fcvo-e življenje. Stotnik Lukešič,
ki je sicer dobro razumel nje-
ICrviJo. Komaj je bil končan
gove besede, pa se je zadri v'proces, jo prišla h kabinetne nanj, kaj ima opraviti s tem človekom, ki je .zaslužil smrt, eldsekutivne čete naj hitro iz- vidno jo avstrijska vlada že Vrši svojo dolžnost. Obsojeni je pokleknil; približal se mu /je Madžar, ki mu je zavezal s črnim robcem oči. S satansko (T-pačenimi obrazi in škodoželjnimi smehljaji so pristopili madžarski krvniki, zarožljali so zatvori, zadoneli streli in prva žrtev se je zgrudla okrvavljena na zemljo. Kri Dj>v-toviča je obrizgala okrog stoječe Madžare in zapustila rdeče madeže na belih rokavicah stotnika Lukešiča, kakor da ie hotela žrtev pritisniti sama 1'rvniku sramotno pečat. Mo-V.ina se je pri tem prizoru ironično smehljal. Ko je krvnik 'poklical drugo žrtev, Štefan o viča, je presekal grobno tišino možat klic iltukaj". Povelju-
.ieklaj čutila, <la se bi i žit njen konec. Nekateri domnevajo,da je bila ta brzojavka sprejeta že tekom procesa, da pa jo je general utajil in tako sam zakrivil prelivanje slovenske krvi. Kifialu potem so se uprli slovenski fantje 7. lovskega bataljona v M ura vi, kjer j« padel kot žrtev Boštjan Ulip, čigar truplo že počiva v domači zemlji. Za njimi se je u-prl97. pešpolk Radgoni, kjer je izgubilo življenje de-v»it (slovenskih fantov. Tj u-pori so bili odmev judenburških dogddkov.
joči častnik je zakričal nanj, češ, naj odgovarja "hier". Zopet rožljanje zaivorov, zopet. salva in drugi mučen i k se je zguniil na tla. Hafner tudi pri tem pogledu ni izgubil Vvoje nevrjotne hladnokrvnosti. S prezirom je vrgel proč dokajeno svalčico i,n se obrnil k svojemu prijatelju, češ, da bi rad pred' smrtjo še kadil. Vojnj kurat mu je ponudil s-mi>4ko. Tretji je bil ustreljen Možina. Ko je avditor zaklical njegovo ime, je vrgel na tla d okajen o smoklko, prestopil Čez obe žrtvi, in dejal: ni v treba č^rati smrtne obsodbe. Brez hlie vem, da me čaka. Bog da i. da bi moja kri rodila stoteren sad. Zadnji je prišel na vrsto Hafner. Ko so mu hoteli zavezati oči, je to uslu-/go hvaležno odklonil, obrnil se je tja, kjer so stali slovenski vojaki in zaklical: z Bo-ir« ni fantje! S silo sc mu krvniki zavezali oči. Toda obso jeni je /Z energično kretnjo snel robec, segel Met ni t zu, meni in kuratu v roke in dejal, da umira toda v popolni zavesti, da bo njegova kri tekla za pravično stvar. Nato se je obrnil k Madžarom in zaklical: Dobro streljajte! Ko se je zgrudila četrta, žrtev je navzoči zdravnik konštatiral, da še ni mrtva. Stotnik Luke šič je zapovedal, naj mu po magajo na oni svet z "milostnim strelom". Zadonela sta se dva strela, toda zaman. Madžari šo bili vsi pvepaileni. roke so (se jim tresle in niso hoteli več streljati. Mučen prizor je končal nek madžarski častnik.
i Po eksekueiji so stala trupla žrtev pod strogo stražo na morišču. Poveljstvo je ukazalo. da mora stotinja nagaj grede prepevati, tinla nihče se temu ukazu ni pokoril in čule so se le pritajene psovke. Stotnik Lukesie * je sporočil o eksekuciji generalu, ki je brZojavil na Dunaj: "Pravkar izvršena smrtna ohodba" Hafner je kot junak v življenju tuldi junaško umrl. Ponoči so na tihem skopali grobnico, kamor so med gromom in nevihto položili neustrašene narodne mučenike. Grob so morali popolnoma z-ravnati z zemljo, da bi nihče ne vedel kje počivajo trupla ustreljenih upornikov. Toda že drugi dan je bil na svežem grobu lep venec in mnogo cvetja. Vojnosodišče pa je nadaljevalo svojo delo. Srečen« slučaj je nanesel da je pri sledeči razpravi zagovarjal obtožene dr. Ivanetič, ki je z vso vnemo hrami.nesrečne slovenske fante. Reis se mu je posrečilo rešiti nekaterim življenje. Na smrt sta bila obsojena še Rogelj in Grahovina. Ostalim pa je sodišče prisodilo večletno ječo.Zadnji, žrtvi so ustrelili na binkoštno soboto, d8. maja 1918. Tudi ta dva sta se vedla ves čas zelo hladno-
PRIPOROCILO.
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za popravila m»z-liih muzikaluih inštrumentov, bodisi že na piliala, ali strune; sploh vse, od orglic do .največjih cerkvenih ongelj. Delo garantirano.
Mihael Gregorič, 505 Elm St. Calumet, Mich.
VASA POLETNA T0NIKA.
Koga se ne oprime tisto "trudno razpoloženje" v teh poletnih dnevih, ko vročina isili v človeka, da neha z delom? In ali ne trpimo vsled z-girbe teka, ko je pred nami položena nam priljubljena jed? "Z<1 i se mi, da potrebujem tonike", ikar mnogi rečejo, ampak, vprašanje je, katera tonika je najboljša. Narava ve, katera tonika je najbolja. Narava ve kako se počutimo in zato nam ponuja vse kar potrebujemo v obliki zelenjave. \rse primesi v Trinerjevem zdravilno grenkem vinu imajo svoj izvor iz zelišč in radi tega je Trinerjevo zdravilno grenko vino, najl»oljša letna tonika. Isto drži ereveMtfeodprte in čisto.brez bolečin in neprilik, pomaga prebavi in oživljuje ves sstem. ("'e vživate Trinerjevo zdravilno grenko vino. se boste rešili vseh .želodčnih neprilik, glavobolov, slabega teka splošne piibitosti in krasno poletno sezono boste vživali v udobnosti in veselju. "Zdravilno grenko vino pomeni dobro zdravje," kakor pravi Mr. Adam H. Gostomlski, 224 E. 57th St., Xe\v Vork, ampak e-dino Truierjeva zdravilno grenko vino je pravo zdravilo, —-originalno in pristno Trinerjevo zdravilno grenko vino. kateremu Še ni bilo nikoli para in ki uživa najboljši Ugled že nad 33 let. V vseh lekarnah jn trgovinah zdravil.
(Advertisement.)
NA PRODAJ
imam 80 akrov obsegajoče farmo v Harriette, Mcihigan, okraj Waxford. Polovica zemlje je že obdelano, druga polo-\iea je pa gozd.
Farma se nahaja 4 milje od železniške postaje.
Na facmi jo hiša v 5 sobami, hlev za 4 konje in 12 krav, elik skedenj za 30 ton sena in razna druga mala gospodar-ka poslopja, in razno poljedelsko orodje. Sndi farme teče potok z dobro pitno vodo.
Tu raste vse; osobito grozdje, sadje in druga zelenjad.
Za druga pojasnila in ceno se obrnite na lastnika:
Matt Evetz Hariette, Mich. ("\Vaxford Countv.)
NA PRODAJ
ista dve loti 40x120, na Mora a. St. in N. Prairie Ave., Joliet, 111.; jako pripravni za z-gradbo hiš. Loti sta oddaljena dva blcfcu od Wilcox St. poulične kare.
Vprašajte za ceno na
c 107 Walsh St.
Joliet, 111.
t
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
__Izhaja T»ako sredo.
Laatnina Kranjslco-Slovenake Katolike Jednote ▼ Zdruienih državah
ameriških.
XM4 N. Chicago St.
Uredništvo in upravniitvo: Telefon 1048.
JOLIET, ILL
Ca člane, na leto
Ea nečlane______
Ca inozemstvo__
Naročnina:
.$1.20 .$2.00
.$3.01
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVEN1AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
I*
Issued every Wednesday.
1®04 N. Chicago St.
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
Št. 49.
Joliet, 111.
Med. najvažnejše td ke raz-motri vanja se smelo .smatra zadevo o 20-lletnem zavarova-nju.	. , fc
Kot vidimo, so skro visi dopisniki za to novo stvar. Ali so isto prej /dobro proučili ali ne, ni mogoče zapopasti, ker o nji malo ali ničesar ne pojasni jo. Saimo "strinjam se z nas vet can za 20-letno zavarovanje " bi nam ne smelo zadois-tovati. Take nove predloge je treba iprej dobro preštudirati, da ne bomo "kupili mačke v žakl ju".
Jaz bi bil tudi za uvedbo 20-letnega zavarovani ja, če bi me kdo prepričal, da bo isto koristilo sedanjemu članstvu Jednote in njeni solventnosti.
Zdaj bi pa jaz še ne mogel z mirno vestjo glasovati za u-vtfdbo 20-letnega zavarovanja, ker se bojim, da bi isto prineslo sedainjemu članstvu Jod-aiote sledeče:
1.	Z uvedbo 20-letnega zavarovanja bi imela Jednota zopet dva oddelka t lanstva.
Torej člani (ice) več ne bomo vsi enakopravni in geslo: "Vsi za enega, eden za vse" bi talkorj odpadlo.	*
2.	V oddelek za 20-1 et no zavarovanje bi pristopali iskoro vsi novi člani (ice), pa tudi mnogi mlajši člani (ice) bi v istega pristopili.
Tako bi ostali v rednem od-dtlku sami stari člatni(ice), in ker bi ta oddelek ne dobival dovolj novih moči ali pomlajevanja, bi postal prej ali slej zopet nesolventen. Tedaj pa bi se starini člandiu(icam) namesto znižanja moralo višati asesmente kot se je zgodilo pri nekajeriji drugi'h organizacijah.
Iz teh in še drugih razlogov je priporočati elrnštvom, da naj to zadevo prej dofbro premolijo, predno naročajo svojim delegatom kalko glasovati v tej zadeni.
Strinjal pa bi se, če bi kdo priponi al, kla članamf(lcam), ki is o že nad 20 %*t pri Jednoti in zložili v njeno blagajno mi lijon dolarjev, 'znižamo asesment vsaj za toliko, kolikor o-bresti že zdaj nosi oni denar, ki .so ga že vplačali za smrtni n-ske ase.-mentte. Seveda treba premisliti, ako bi potem Jednota vseeno ostala sol ventil a, Iker na noben mučim ne smemo kaj ukreniti, kar bi povzročilo njeno zopetno nesolveirt-aiost.
Tudi glede uvedbe $1,500 in $£,000 zavarovalnine je treba d*»hro preštudirati, če bo ostala pot eni Jednota solveutma. Ako bi to škodovalo njeni sol-veirtnosti, bi istega ne smeli prejeti.
Bratje in st> 1 i mo dobrih predno za njo' glhsujomo' tem šo le priporoČajhio dele-
ygabam(injatm) kako iglasovati na konvenciji. Z bratskim pozdravom, ,s Jos. Klepec, delegat dr. št. 3.
St. 50.
Pittsburgh, Pa. Veliko se piše o raznih točkah Jednotnih pravil, katera je treba preurediti, oziroma stare odstraniti in move riadd* n»estiti, fbolj pripravne iseda-njim razmeram.
Po mojem mnenju je operacijska podpora veliko premajhna. Kje se danes dobi zdravnik, da'bi izvršil kako o-pe rac i jo za $50.—f Zato bi jaz prosil cenj. delegate, da naj na prihodnji konvenciji n tikaj glede operacij ukrenejo; ravno ta točka je najbolj pomanjkljiva-
Nadalje naj bi se vpeljal sistem 20 letnega zavarovanja, (kakor nam je to že br. tgl. tajnik enkrait pojasnil. Ta način zavarovanja bi bila ena izmed najbolj privlačnih sil za mladino.
Nrfdalje naj bi se vstali ovil skfad zai onemogle člane in za dolgotrajno bolezen, da ne bo prihajajo toliko pjrošenj od raznih društev za podporo, kakor sedaj.
Umestno bi bilo tudi ustanoviti poseben fond za dobrodelne namene, da se ne bi morebiti pripetilo, ako katero naselbino nesrda zadene, kakor pred leti v Pueblo, Colo. Tedaj je elementarna nesreča zadela dosti članov naše Jednote; v njih veliki potrebi in bedi jim pa Jednota ni mogla in ni smela pomagati, ker ni imela takega sklada. Jalz mislim, da ibi se tak fond lahko začel in vzdrževal z čisto malimi prispevki.
Glede "Glasila" naj ostane prrstarem, da se »bo urejevalo še v prihodki je v strogo katoliškemu duhu in taka naj bo tudi Jednota. Zatorej naj se voli take može v glavni odbor, ki so praktični katoličani me pa "polovičarji" in tudi ne takih, ki spadajo morda h kaki pro-tiverski organizaciji, ali socialistični -zvezi.
Joz bi svetoval vsled tejga, da naj se dene zopet točko v je pravila, da pri naši dični K. S. K. Jednoti bi ne smel biti noben delegat, spadajoč h kateri že (koli prati verski organizaciji. Taki delegat je bi veliko več škodovalli Jednoti1, ikakor pa koristili. Take "prosvit-lence" najbolj v oči bode ime katoliško. Čuvajte se voKkov v volčjih oblačilih, da so ne prikradejo v glavni odbor dokler je še čas, ker «po toči zvoniti je prepozno! Dragi mi delegat je in glav-ornikilj' Malo preglejte iTin*'
kako se naši nasprotniki trudijo, da hi dokih našo. dieno Jednoto pod svojo oblas. Jaz sam sem bil priča za časa konvencije v South Chicagu, ko je tedanji predsednik br. Anton Neananich proglasil za istočasno konvencijo vse delegate, k so bili tudi člani neke proti verske Jednote.— neveljavnim. Koliko krika in 'hrupa je nastalo takrat mod članstvom, o-sobito pa se med gl. odborom one proti verske Jednote. Kako so se vsak večer vozili in Chicaga v So. Chicago in lo vili delegate v svoje mreže, da ne bi glasovali za ta predlog Imena teh rdečih agitatorjev imam na razpolago. Ti možje so dobili popokjnega pooblaš čenča M. na svojo stran v toliko, da je potem ta predlog propadel. To so vam ti možje letali ponoči okoli kot rjoveči lovi, po dnevi ni bilo nobenega na sv iti o, ker so se bali br. Nemamoha kot ognja.
Za enkrat naj zadostujejo te moje vrstice, pa naj se še kateri drugi oglasi v ttej zadevi.
S pozdravom do vsega članstva naše Jednote.
j. a.,
22 letni član dr. št. 50.
Št. 52.	i itd. Sedanji društveni urad'-'
PiHtsburgb. Pa.1 niki, ali prihodnji bi takih ve-Ker sem pazno prečital že1 likih in sitnih poslov ne zamo-več razmotrivanj krajevnih igli izvrševati sami, ampak bi društev, posameznih čanov in'jih bilo treba več. — Jaz torej uradnikov krajevnifti društev sodim, da naša. Jednota s splo-K. S. K. J. v prilog nase priho-jšno bolniško centralizacijo ne
z;rj ha' niiiiu . k . vehVijtV :pa * '" ''* bo"šfe prišli" 'Mo-pfetpričairja,
St. 51.
v; " ' i
Twining, Mich. Jaz zdalej podpisani 3e sprva nisem mislil oglasiti v predalih razmotrivanja povodom prihodnje konvencije, da me ni na to privedlo razmotrivanje Rev. J. M. iz Leadville, Colo., ker on pobija predlog br. Panijana. Jaz smatram Pan-janov predlog za bolj umesten kot pa predlog Rev. J. M., ki pravi da to ni vnebovpijoča krivica, namreč zvišanje a<es. z prisilno bolniško centralizacijo. Po moji sodbi .je br. Panijan o tem iz lastne skusil je do cela prepričan, ker je že 30 let član naše Jednote. Pomislimo samo na veliko število štarilh iii tako prizadetih članov. Že «>0 let plačujejo a-sessmeute; žal, da vedno večje. Tak star član je morda že nezmožen za delo; dohodkov nima, kako »bo pa »plačeval še višje asesmente. Ali naj zdaj stara leta ves Jednoti vplačan denar pusti in odstopi! Ja'z mislim, da bi bilo -tako }*>-čet je nefpraviluo in naravnost krivično.
Vedno imam v mislih zlato pravilo, da spoštujemo stare ljudi, pa n-ajsiibodo že tega,ali onega stanu.
Saj imamo vendar pri naši Jednotti že bolniško centralizacijo! Člani, 'ki so za isto tako vneti,naj se priglasijo na sejah in Jednota bo datfcno društvo rada sprejd.a v centralizacijo, ne pa koga siliti. Naj plačajo bolniški asesnjent jh> svoti podpore, ali za $1.— $2, ali $3.—. Jako neumestno bi bilo zopet tratiti čas na konvenciji glede te točke; stvar naj ostane po starem, — prostovoljna, — saj ne živimo v Srbiji pixl Pašičean.
K sklepu svetujem in priporočam brata Zalarja za zopetno izvolitev, ker on je mož na pravem mestu za urad gl. tajnika. Naj člani nazaj (pomislijo, da če bi 011 bil Lak amen za denar, kot so to 'bili nekateri za "reinšuranc", kaj bi ibilo dane« z našo dično Jednoto? Nikdar ne 1k«ii pozabil, ko je oseba roklva "Bodimo mc|žje, Ohranimo mrzlo kri, in da kdo je več predsednik, ali tajnik? Oni ki dela za napredeik je ved 1KJ vej." kot dotični, ki je delal za prorpast Jednote. j Če niso morda: ^omu to vrstice po volji, naj mi iie zame-
John Chermch,
član dr. st. 47.
d nje konvenci j^, vršeče se v Clevelandu, Ohio, — se je tudi mene lotila želja, da se ogla šam z nastopnimi vrsticami; to pišem ikot član in večletni tajnik dr. št. 163, K. S. K. J. Pbgh., Pa.
Čakal sem in odlašal, če se bo ikak član izjavil o mojem
mišljenju, kar sem trdil še za 'Jasa, ko sem naše društvo u-sitanovil. Ze tedaj sem priobčil nekaj dopisov med razmot-rivanjem XIV. (minule) (kon-veimcijie v Jolietu, leta 1020. (>110 točko za danes izpustim, pač pa prehajam na drago, tudi zelo važno kakor sledi:
1.) Kakor sem opazil se vodi sedaj veliko borbo med dopisniki (člani in društvi) zaradi centralne bolniške podpore, da i»aj bi se isto uveljavilo za vse člane(ice). Čudim se, da se nekateri talko pehajo za to centralizacijo; menda si taka društva (osobito moška) ne tipajo z društvom gospodariti. Le vzemite v roke razmotrivanje tajnice dr. M. P. št. 78. O-značeno društvo je prvo in največje žensko društvo pri laši Jednoti, pasi upajo članice plačevali bolniško podporo iz svoje blagajne.
Cenjeni mi sobratje in sosestre! Delegatje iu delega-tinje! Pomislimo samo ta slik aj: Doklej se iz prostovoljnega centralnega sklada K. S. K. J. plačuje po $1.— dnevne bolnijške jtodpore '/ml 75c. liiesečnega asesmenta; a nekatera društva plačajo tudi $1.— dnevno za samo 5<k\ na meSec. Mislite, da bodo ti ("!!ani pristopili v centra I izaci-j»yda ImkIo morali za isto i>< k1-iporo plačevati polovico več a-Kesmenta? (2fx* vet). Rajši bo-<!o pustili društvo in Jednoto nego se oprijeli centralifcaeije. .Jaz sodim, da bo iz-miše Pen 11-«ylvanije ]>rav malo društev iu članov vnetih za centralno bolniških [KKl{>oro. To govorim vsled predloga in v imenu društva št. 163, ki šteje 222 llanov, da so vsi proti centralizacija.
Deluje se na to, da bi Jednota plačevala tudi po $2.— in $3.— dnevne (podpore. Nikakor pa ne mislite, da 1*> za tako podporo zadostovalo 75c. mesečnega asesmenta; isk-ga bo treba podvojiti in celo po-trojiti. Morda l»i bile na vse članstvo naložene še kake posebne dok Lade v svrho pokritja deficita. Če bi bilo dosti članov zavarovanih za $3.— dnevne podpore, bi bilo tudi dosti t:lkih bolnikov; nekateri bi si mislil, da je boljše doma sedeti za $3.— dnevno, kot pa trdo delati v "šapi." Poleg tega hi si lahko doma kuhal tudi "munšajn", kateri bi bil!' pravi strup zanj. Bilo bi več asesmentov na društva, a društveni tajniki naj pa zastonj (zabadava) pišejo in pošiljiajo bolniške liste na Jednoto. Tako naj tudi predsedniki odbora lx>lesti zastonj bolno članstvo obiskujejo f!
Bratje in sestre! Pomislite, da vsalko društ vo plača iz o-nih 50 ali OOc. bolniškega asesmenta, — še plačo uradnikov, najemnino <kI dvorane, vence za uimrle, tiskovine, jpoštnino, avtomobile za pogrebe, poleg tega pa še za one nemarne (člane, ki društvu dolgujejo po 3 — 6 mesecev, nazadnje pa še društvo in Jednoto pustijo.
Če bi slučajno društvena bolniška bftagajna hirala, dia bi bilo treba kolektati posebne doki ade, bi članstvo; uradnike preklinjalo. Rekli bi, da' plah pujejo že itak previsoke asesmente; ne vprašali bi nič, kani naglo poteka društveni denar
bo dosti napredovala. Olan bo moral čakati na svojo podporo ,po 1 ali 2 meseca, dokler mu Jednota čeka ne pošlje, potem, ima1 tak član še nepotrebne stroške in sitnosti pri izmenjavi teka, če ni poznan na banki. Pri društvu, kjer isto samo plačuje*bolniško podpo-ro^pa članu ni treba dosti čakati, ter se mu izroči gotovino tcash) za podporo takoj na prvi seji. Gotovo bi se član po tem liudoval na bolniško podporo. Naj ostane torej ta pod poia po starem.
Jaz mislim, da se baš oni potegujejo za skupno boln. central i žici jo, ki bi morda radi dospeli do kakega uradnega stolčka.
2.)	Kar se tiče ženske enakopravnosti pri K. *S. K. J., o-' zironia, da naj bi bila tudi ka ka sosestra izvoljena v gllavn urad, j:nz te točke ne odobra vam. Morda imajo prijatelji ženske enakopravnosti pri ten; kake predsodke ? Zdaj ne živimo vt{" v vojni dobi, ko je aioŠkih primanjkovalo.
3.	Bratje in sestre! Z(»-pet omenjam važno točko, katero sem priporočal že pred 3—1 leti. Nia» to priporočil« se je oglasil moj soanišljenik. br. Jolui Skoff od dr. št. 64, Jaz ponovno toplo priporočam konvenčni zbornici, da naj se uveljavi dolgotrajna bolniš ka podpora za vse člane (ice) na-e Jednote, ne pa samo p ros jtovoljna. N( iša Jedm.ta ni ili>brovoljna, ozir. prostovoljna, ampak naše geslo je: Vsi za enega, eden za vse! To se tiče pedpirauje elolgotrajuih bolnikcv in onemoglih članov.
Znano je nam vsem in gl. u
1 a«lu koliko milih prošenj in dopisov prihaja vedno na kra jevna ilruštva, na kateral s<' žal društva slabo (nlzovejo, kei ima vsako društvo kako ne^ it("o pri članih.
Po mojem mišljenju« naj bi si asesment /a par e^iiitov povijal za onemogli sklad kak01 bo konvencija .določila, t<Hla za vse članstvo K. S. K. Jielno-te. fTo tmlko priporeča ze mnogo društev in dopisnikov (članov). Pravijo tudi, da druge organizacije bcflj bratsko skrbe za svoje onemogle člane, tkot pa naša Jednota; in pri toni trdijo popolno resni-30.
Če je naša Jednota v resnici bratska in jiodpora,- naj skrbi tudi za one člane, ki so podpore vreanici in najbolj vredni ter potrebni, to so ir:iši omilo-vanja v realni onemogli sobra t je!
Matt Brozenič,
tajnik dr. št. 163.
St. 53.
West Park, Ohio.
Precej časa je že preteklo, kar se je pričelo razmotrivanje v prilog XV. konvencije naše dične Jednote. Tudi jaz pazno prebiram razne predloge inulših »obratov in sosester, ki se trudijo in žele napredka naši Jednoti.
Tokom razmotrivanja je bilo priporočenih ^že dosti raznih točk za izboljšanje naše olikani zac i je; nekateri izmed teli rij.«vetov so bili zelo prijioroč-ljivi in in«ravnost potrebni, da se jih na konvenceji brezpo-gojno sprejme, ker od njili' zavisi napredek maše Jednote.
Med vsemi točkami se največ piše o boHnifSki centralizaciji, iz česar se razvidi, da je ta teOkaizelo dobm in (koristna. Naj danes tudi jaz poseženi v to točko, na katero sem se že_ dalj časa pripravljal. 'Ne mi-j slini pri tem kritizirati,.ampak
povedati le svoje mnenje in odgovoriti onim, ki so proti centralizacije. Ko sem čital o tem, sem videl, da se centralizacijo prehudi) črti; da so mnenja njenih nasprotni kov neofpravičcma iu da se centralizacijo sploh preveč napada. Vsaka stvw<r, bodisi še talko do-ira ima svoje nasprotnike; tako tudi centralizacija; to pa /ate>, ker naše članstvo še ne ve, kako koristno je to za napredek Jedrnate. Jtaz bi onim, ki so proti eeutralizaciji re-kel samo tole: "Bedite ve-«1i da je ista že uvedena pri ttaši Jednoti, kajti, če bi ne bila, bi danes K. S. K. J. ne šte a toliko 'članstva in tudi ne •oliko društev. To Vam jmh /em od svoje strani, ozir. iz astne skušnje in prepriSanja. — Koliko več pa bi bilo napredka, če bi imeli vpeljano splošno bolniško eeknt ralizaci-jo! Zdaj spadajo zraven le nala društva, velika so pa ceui-ralizacijo bahato odklonila, •eš: Mi imamo sami dovolj lenarja, druga, revnejša dru-tva naj životarijo, kakor ho-•ejo. Če uvidimo, ela se bo iri nialih društvih contraiza-;ija obnesla, potem jo sprej-nemo še mi!"
Slabiča se je>torej poslalo uiprej, junaki (Oji. črko-stav.: er bahači s svojimi tisočakj v iruštvenih blagajnah) pa zi.it-laj korakajo, mesto da bi šli >red aijim, ali da bi 11111 v.-aj iomag<t(li. Toda Ikljub temu iaša centralizacija lepo uspe-«'a; člaujstvo ki zraven spatla e bolj Jfladavjrjjno ker spada k lruštvu s svoji> bolniško bla-;'jjno.
Nekateri^ kojim oontrrfliza-•ija nc ugaja (kakor tudi >< >t-a Marv Blaj) pravijo, da 1110-ajo člani, spaddjoči v centralizacijo plačevati večji a^e-s-nent kot pri društvih, ki 11» padajo zraven. Ne vem, če u to ra\mo narobe! Poznam »recej in d'no društvo, ki ne pa<la v ceirtralia.iicijo, pa pla-Mije njegovo članstvo večji K>lniški asesment kot članstvo Iruste v, ispadajočili v ceutrali-•acijo i.n to za ravno toliko »idp< i;ij o tem sem osebno iropričap.
Nek <lopisn"uk { je rekel: 'Ker pri tlrugih organizacijah •en tnail izuči ja uspeva, da tako lapmluje, z«i!kaj bi ne tudi pri iaši Jednoti— Resnica je! Druge organizacije zato mapre-lujejo, ker ne gojijo tistega in akega separatizma (razdelje-losti) kdt mi. 1\m je vse •hukstvo malih in velikih <lru-stev tesno zvezano skupaj v ira vi bratski ljubezni: Vsi '.a enega, eden za vse! — Ne -amo pri tasmrtninski blagajni, iTiipak tudi ])ii bolniški, in za-adi teg<a; napredujejo. Novi kandidat.je vedno hite v te organizacije, ker se zavedajo, da v slučaju lx>lezni plača pmlpo-.'0 organizacija, ki je nnl-ua; ie pa društvo. I11 kuko rastejo nova društva pri te>h organizacijah v malih in velikih naselbinah! Zbere se nekaj kandidatov, pa je novo društvo ustanovljeno, ki se* priklopi organizaciji, (kjer innn vse članstvo enake privilegije; nič sitnosti glede bolniške podpore; nič strallu in nič bojazni. Ker
•o v centralizaciji, tudi nimajo tistih nepozabnih doklad kot pri društvih s samostojnimi blagajnami. Zato članstvo z veseljem hiti tja, kjer ni separatizma in kjer je skup-uost. Pa si pri mas to predstavljajte! Kako naj so ustanovi za nas kiilko novo društvo! Ker ni sprva denarja v blagajni, je trelja velike asesmente plačevati, pa malo pripore dajati. I11 kdo bo šel v tako društvo ko je drugih, bojj !uigrxlniHt dosti na {razpolago? Jaz pravim, ela je baš vstal tega ustanovitev nteših novih društev vedno težavna; dosti-
t
K. S. K.
Jednota
—ur—
Ustanovljen* t Jolietu, IU., dne 2. aprila I»4. Inkorporiraa* 1 lolitttt,^ državi Illinois, dne 12. januarja 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, IIL	Telefo« 104«.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Otl ustanovitve do 1. junija 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,200.862.00. GLAVNI URADNIKI: Glavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickor/ St. Joliet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colfc II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittsburfh, P*. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— lOth St., Waukegaa, UL Vrhovui zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:	»
Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, IU. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet. IIL
POROTNI ODBOR:	,
Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, IIL Frank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IIL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL John Dečman, Box 529, Fore-st City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 4004 N. Chicago St, Joliet IIL
'Li .
|! »I
I . f ,
krat pa celo nemogoča, ker ni pravo sloge in skupnosti kot drugod. in ti reveži so dostikrat prepuščeni usodi s svojo prazno blagajno.
Ta centralizacija (prostovoljna), ki je sedaj pri naši Jednoti v veljavi, ne zadostuje k napredku, ker se »pri ustanovitvi društva vpraša, če so vsa <lni|štva Jednote centralizirana Ko dobijo odgovor, da ne, — pat"- {»a le nekaj, — zato vsled toga nastane nezaupnost in društvo ne more naprej, kot bi moralo iti.
Pri agitaciji za društvo sem imel prHiko marsikatero slišav ti. Talko je mož, bivši član naše Jednote zopet pristopil nazaj, ker je videl, da dotično društvo spada k centralizaciji.
Drug kandidat me je vprašal, če spadatjo vsa društva k centralizaciji Jednote. Ko se je o tem prepričal, upadel mu je pogum in pristopil drugam. Je še več sličnih slučajev -toda naj za enkrat to zadostuje. Jaz kličem le to: "Bratje in sestre, ako hd'ete napredek pri Jednoti, požurite se za s-plošno centralizacijo; če ne, bo iprekasno! Opustite separatizem in glejte druge, kako lepo napredujejo.
Društva, ki ste že dolgo pri Jednoti, imajo še nekaj tisočakov v svoji blagajni, ne glejte samo nase; glejte tudi na mlajša društva; ako teh ne bo, bo tudi Vam enkrat boj slaba predla. Sedaj ni več starih "tradicij", Mjti ljudstvo sili sdmnesj -tja, kjer ^je skupnost. Torej proč z napačnimi predsodki o centralizaciji. Delujte vsi na to, da se na prihodnji konvenciji uvede splošna centralizacija, in storili boste ve
lik korak k riatprodku K. S. K. J. Povem Vam, enega, izmed največjih. Lo .nič strahu, da bo vsled tega odpadlo dosti članstva. Morda tu in tam kak posameznik? Bo pa zato vil": novih pristopilo. Nasprotno pa, ako se pripeti, da morda še to centralizacijo odpravite, tedaj boste pa zadaili Jednoti velik udarec, ki bo tudi Vas tzabolel.	;
Nekateri člani so tega mnenja, — ko bomo vsi v centralizaciji bodo nekateri vedno bolni,' češ, saj Jednota platni je podporo. Ali ni Jednoti nega denarja ravno tako škoda ! Da še bolj. Društvena blagajna nima pomena, I>ač pa
Jednotina. Treznomisleč kandidat ne bo vprašal o stališču društvene blagajne, pač pa ka-
ko je močna Jednotinia' blagajna. Ce je deblo zdravo, so tudi veje. Pri vsakem društvu naj pazi iui sknulante jčlpnstvb^ osobito uradniki; ako le ti niso dobri, nastavite druge. Kakor se je pazilo prej, naj se pa>-zi potem; saj smo ysi delničarji Jednote, katere se aie sme izkoriščati po siinulautih. Posvetimo vso skrb, da se Jednoti ne bo delala krivica; ohranimo in podprimo njeno blagajno, ki je vsem v veliko pomoč v slučaju bolezni, nesreči in smrti.
Torej cenj. članstvo K. S. K. .Jednote! Proč s praznini strahom. In tudi ve cenj. sestre ne bojte se centralizacije. Pri našem društvu so moški in ženske; katera se hoče se lalhko zavaruje za bolezen, nasprotne pa samo za posmrtnino; v-se imajo dano ;iila» prosto voljo in so prav zadovoljne. Ni res central i zazija tako črna, kot pišejo nekateri. Poleg je pa tudi naša sveta dolžnost podpirati drug drugega. Cv to delajo organizacije, ki niso verske, zakaj ibi ne mi, ki imamo katoliško Jednoto! Ali nas ne bo sram pustiti brata v v rev&fail! Društva, mala in velika! Združimo se torej. Centralizirajmo se! Spolnuj-mo zapoved Gospodovo, ki veli: "Ljubite se med seboj!"
Torej bratje in sestre! Čas konvencije prihaja; skoro se vidimo v Clevelandu. Potrudite se za skupnost! Naše geslo na XV. konvenciji naj bo: Splošna centralizacija! Proč z napačnimi predsodki! Vi pa, zagovorniki centralizacije le pogumno naprej za čast, slavo in napredek naše čisHatne Jednote, katero naj Bog živi še mnoga, mnoga leta!
S sobratskim pozdravom, Josip Grdina, predsednik dr. št. 172,
Nemščina dovoljena v Kaliforniji.
Sacramento, 27. jun.—Državni šol ski superintendent je danes izdal proglas, da je zopet dovoljeno v tej državi podu-čevati otroke v nemškem jeziku.
Uradno naznanilo.
NAZNANILO ASESMENTA 7 — 23. ZA MESEC JULIJ 1923.
Imena umrlih članov in članic.
71.	|
13809 ANTON JERAJ, star 41 let, član dr. sv. Janeza Krstni-: ka 11, Aurora, 111., umrl 6. maja 1923 Vzrok smrti: 0-peracija na Cepiču. Zavarovan za $1,000.00 Pristopil k Jednoti 4. aprila 1909. R. 33.
73.
3547 ANNA PETRIC, stara. 42 let, članica dr. Vit. sv. Flori-jana 44, So. Ohicago, ILL., umrla 28. uraja 1923. VT zrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 5. februar. 1908. R. 33.
74.
11057 JOSEPH ROGINA, star 34 let, član dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, ILL., umrl 1. junijai 1923.' Vzrok smrti: Je^ tika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 14. febr. 1907. R. 26.
75.
4036 BARBARA M1HEL1CH, stara 36 let, Ranica dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., umrla 4. juuija 1923.; Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pri . stopila k Jednoti 28. marca 1909. R. 27.
76.
7605 MARIJA MANCE, stara 25 let, članica dr. sv. Mtfiaela 163, Pittsburgh, Pa., umrla 11. junija 1923. Vzrtik smrti: Zastrupljenje. Zavarovana za $1,000.00. Pri stopila k Jednoti 14. februarja 1916. H. 17.
77.
626 MARTIN NOVAK, star 56 let, član dr. sv. Jožefa 7,i Pueblo, Cok)., umrl 5. junija 1923. Vzrok smrti: Sr-1 črta in pljučna bolezen. Zavarovan za $1,000.00 Pri stopil k Jednoti 5. dec. 1895. R. 48.
78.
1669 FRANK 6IMEC, star 63 let, član dr. sv. Petra 30, Calu-met, Mioh., umrl 17. junija 1923. Vzrok smrti: Srčna in obistna bolezen. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 7. aprila 1896. R. 55. , '	79.
1836 JOHN SADAR, star 54 let, član dr. sv. B»*rbare 40, Hib bing, Minn., umrl 15. junfl923. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 1. marca 1897. R. 46	.
80.
S325 MARY HORZEN, stara 23 let, članica dr. sv. Ane 139, La Salle, IU., umrla 4. junija 1923. Vzrok smrti: Vue tje slepiča. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 9. sept. 1917. R 18.
81,
2462 MARV PREZELJ, stara 53 let, članica dr. Marije Pomagaj 78, Ohicago, 111., umrla 10. junija 1923. Vzrok . smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 4. aprila 1905. R. 45.
82.
9507 PETER GAŠPER IC, star 61 let, »član dr. sv. Petna 30, Cahimet, Mitih,, umrl 14. junija 1923. Vzrok smrti Tvor na želodcu. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 12'. aprila 1906. R. 53.
83.
1557 FRANK ROGEL, star 52 let, član dr. sv. Frančiška Sa le^kegut 29, Joliet, lil., umrl 20. junija 1923. Vzrok smrti: Utonil. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jed noti 25. junija 1899. R. 44.
*	84.
7501 JOHN LESI I, star 53 let, član dr. sv. Jožefa 43, Anacon da, Mont., umrl 21. junija 11)23. Vzrok smrti: Jeti kfe*. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 7. decembra 1904. R. 45.
85.
22740 CHARLES BOZIOH, star 21 let, fclan dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umiil 7. junija 1923. Vzrok smrti: Vode niča. Zavarovan aa $1.000.00. Pristopil k Jednoti 18. maja 1918. R. 16.
86,
2951 JULIA K RASO VEC, stara 38 let, članica dr. Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Cok)., umrla 18. junija 1923. Vzrok smrti: Srom* (kap. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila 15. febr. 1906. R. 32. '	87.
7135 MATT GOLOB1CH, star 59 »let, član dr. sv. Jožefa 112 Ely, Minn., umrl 15. junija 1923. Vzrok smrti: Obi stna bolezen. Zavarovon za $500.00. Pristopil k Jed noti 29. avgusta 1904. R. 51. t 88.
4217 JOHN MONFRERA, star 46 let, član dr. sv. Alojzija 52 Indianapolis, Ind., umrl 20. junija 1923. Vzrok smrti Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 7. julija 1902. R. 39.
«89.
6412 JOSEPH STIH, star 47 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., umrl 4. maja 1923. Vzrok smrti: Je tika. Zavarovan za $500.00. Pristopil Ik Jednoti 4 jan. 1904. R. 39.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
Butte, Mont., operiran 11. marca 1923. Opravičen do podpore $50.00.
72.
2216 FRANK PLAJN1K, član dr. sv. Roka 15, Pittsburgh, Pa., operiran 12. aprila 1923. Opravičen do podpore $25.00.
73.	'
23376 REV. MATIJA J. BUTALA, Član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., operiran 3. jun. 1923. Opravičen do podpore $50.00.
74.
5013 PETER P. STERK, član dr. sv. Petra in Pavk, 38, Kau-sas City, Kans., operiran 19. maja 1923. Opravičen do
podpore $50.00.	^
75..
9783 MARTIN PLANINŠEK, član dr. sv. Lovrenca 63, Cle-veHand, Ohio, operiran 30. aprila 1923. Opravičen do
Kdaj nese perutnina mnogo
jajc? Perutnina rada je navaden kostanj. Kokoši, katerim se daje taka hrana, nesejo več, jajc, kakor če jih hraniš z drugimi rečmi. Zato dajaj 'kuram, ki nehajo nesti, v hrano kuhanega zdrobljenega kostanja.
9304 JOHN DOKUPIL, čfon dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111. poškodovan decembra 1920, opravičen do podpore $250.00 za nerabljivo desno nogo.
69.
1871 JOŽEFA PRIMOŽ, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Co lo., operirana 19. maja 1923. Opravičena do podpore $50.00.
70.
5108 LOUISE VIDMAR, članica dr lo., operirana 21. maja 1923. $50.00.
m	ti:
996 JOSEPH RADMELIC, član dr. sv. Janeza Krstnika 14
sv. Jožefa 7, Pueblo, Co Opravičena do podpore
M>
podpore $50.00.
76.
20770 FRANK ZN1DARS1Č, čUn dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, poškodovan 21. maja 1923. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo desnega očesa.
77.
3419 MARY ZUPANČIČ, članica dr. sv. Alojzija S3, Fleming, Kans., operirana 28. aprila 1923. Opravičena do podpore $50.00.
78.
7135 MATT GOLOBICH, tflan dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., operiran 8. maja 1923. Opravičen do podpore $->0.00.
79.
8919 MILDRED ŽELEZNI KAR, članica dr. sv. Ane, 120, Forest City, Pa., operirana 19. maja 1923. Opravičena do podpore $50.00.
80- ^
MARIJA PEROVŠEK, Članica dr. sv. Družine 136, il-lard, Wisc., operirana 19. maja 1923. Opravičena do
podpore $50.00. j 81. 9545 MARV JERMENC, članica dr. sv. Ane 139, La Salle, 111., operirana 9. junija 1923. Opravičena do podpore $50.00.
82.
MARV KRČELIČ, članica dr. sv. Cirijla in Metoda 144,
i
2921
5793
Sbebovgan, \Yisc.' operirana 13. maja 1923. na do podpore $50.00.
83.
Oprav lce-
10041 ROSIE SVETE, članica dr. Marije Magdalene 102, Cleveland, Ohio, operirana 5. maja 1923. OpravBeena do
podpore $50.00.
Dolgotrajno bolna članica.
31.	#
6310 MARV URBANO, članica dr. sv. Ane 139, La SaUe. 111. Vzrok bolezni: Operacija. Prijavila bolnu 31. nmja
1922.	Na Jednoto pripada od 2. marca 1923 dalje. Zavarovala proti dolgotrajni bolezni 21. febr. 1915.
MLADINSKI ODDELEK.
158.
6259 l)OROTHY SMREKAR, stara 4tleta, 4 mesece in 5 dni, članica dr. sv. Ane 150, Cleveland, (Jliio, umrla 21. ma,_»
1923.	Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopila 27. jan. 1920. Bila $ članici* 3 leta 3 mesece in 24. dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Opravičena do podpore $58.00, kateri znesek je bil nakazan 7. junija 1923.
159.
721 ANDRE\V LESAR, star 10 let in 14 dni, član dr. sv. Roka 113, Deli ver, Colo., umrl 31. maja 1923. Vzrok smrti: Davica. Pristopil 1. junija 1916. Bil je član 6 let, 11 mesecev in 29 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 11 let. Opravičen do podpore $!00.00, kateri znesek je bil nakazan 13. junija 1923.
160.
4167 MAKSIMILIJAN ŽAGAR, star 12 let, 1 mesec in 6 dni, Član dr, sv. Petra in Pavla 38, Kansas Citv, Kans., umrl 17. jun. 1923. Vzrok smrti: Ubit od avtomobila. Pristopil 12. maja 1918. Bil je član 5 llet. 1 mesec in 5 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 13 let. Opravičen do podpore $450.00, kateri znesek je bil nakazan 26. junija 1923.
161,
6118 GEORGE JELENČ10, star 14»let, 1 mesec in 25 dni, Član dr. sv. Alojzija 95, Broughtoni, Pa., umrl 7. junija 1923. Vzrok smrti: Poškodovan pri delu v premogokopu. Pristopil 18. jan. 1920. Bil je član 3 leta, 4 mesece in 19 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 15 let. < >-pravičen do podpore $450.00, kateri znesek je bil nakazan 30. junija 1923.
162.
8602 JOSEPH BUKOVEC, star 15 let. 4 mesece in 13 dni, član dr. sv. Družine 136, \Villard, Wisc., umrl 24. junija 1923. Vzrok smrti: Utonil. Pristopil 12. nov. 1922.
in 12 dni. Starost prihodnjega Opravičen do podpore $450.(M). Josip Zalar, »gl. »tajnik.
Bil je član 7 mesecev rojstnega dne 16 let.
Joliet, 111., 2. julija 1923.
NA PRODAJ
po jako ugodni ceni
imam dve loti V obče znani slovenski naselbini Rockdale, IU. blizu Jolieta. Ldte se nahajajo na Belleview Ave. in Fisc lier St. ne daleč otl ceikve sv. Jožefa in znanega Bulsli parka v Rockdale.
Viprašajte za ceno in druga pojaisi\ila pri:
'Barbari Starasinich, ^921 N. Bluff St.
Joliet, 111.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto
Piiite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER . javni notar sa Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Za lavatinskega škofa jo i-
menoval sv. oče bivšega tržaškega škofa dr. A. Karli-na.
Umrl je v Črnomlju č. g. dekan v pokoju Franc Schwei-ger, star 78 let. Svoj čas je bil tudi deželni poslanec in je velika >stcril za gospodarsko po-%»zdigo belokranjskega ljudstva, Pokoj njegovi duši!
Smrtna kosa.— Dne 15. junija je umrl v Mateni (na Igu pri Ljubljani) tamošnji gostilničar in posestnik Ivan Rap-lei^. — N. v. m. p.
Dne 15. junja je umrl na Du naju znani ljubljanski veletr-žec, svetnik trgovske zbornice itd. g. Josip Perdan, lastnik tvrdke Ivan Perdan (Pri Ba-
})eljati v mariborsko bolnišnico.
Izseljeniški potni listi. Generalni komisarjat v Zagrebu objavlja v informacijo intere-siranjm izseljencem nastopno:
1.__Vsi	potni listi, ki so bili dostavljeni po3Tedno ali neposredno za klavzuriranje generalnemu izseljeniškemu komi-sarijatu v Zagrebu za kvoto 1923-24, — klavzulirajo se v ministrstvu socijalne politike v Beogradu in bodo dostavijo ni lastnikom preko pristojnih oblasti (okrajnih glavarstev) <e v teku tega meseca.
2.	Vse prošnje za izseljeniš-ke potne liste za Zed. države Seve/ne Amerike, kateri so bi li v prteklem letu odobreni po
lantu). Njegovo truplo so pre- pokrajinskih upravah, odnos-
peljali v Ljubljano. R. L P.
Roparji so napadli 8. junija tovorni vlak, ki sicer prihaja i; Rakeka v Ljubljano ob osmih zvečer. Ta dan je imel 4 ure zamude. Na vožnji med Brqzcvnico in Ljulbljano je zapazil sprevodnik, da je skočilo v vlak več mož. Vlak se je ustavil, na kar so roparji skočili iz vlaka in vrgli rz vagonov nekaj pohištva. V bližini sta patrulirala dva ljubljans-ska policaja, ki sta prihitela k vlaku, ko sta videla, da se proti običaju ustavlja. Roparji so takoj streljali na policijo, ki je tudi s sterljanjem odgovorila. Vsled teme ni bil nihče zadet. Roparji so izginili, le pozneje so se nekateri vrnili, pa so zopet izginili, ko so zaslišali klic policaja, ki je stražil.
no ministrstvu socialne politi ke. a niso bili tedani radi izčrpane kvote, so se poslali mi nistrstvu socialne politike ^ Beograd na rešenje za kvoto 1923-24,
3.	Vse prošnje, ki so bile predložene Generalnemu izse Ijnešikemu komisarjatu posredno ali nqf>osredno do 1. jamarja 1923 ali po tem času. •mili so se pristojnim okraj aim glavarstvom, katera jih b( do po pregledu predložila v rešenje ponovno ministrstvu
ocialne politike, izseljeniške-r.u odseku v Beogradu.
4.	Vse prošnje za potne liste v ostale prekomorske države V od sedaj 'naprej reševal iz
!jniški odsek ministrstva zr < 2ialno politiko v Beogradu
5.	Generalni izseljeniškj ko n:;sarjjat v ZagTobu bo odsto
Nedeljsko delo ne,hasne ni- pil vse prošnje za potne liste kdar. — V Zgornjem Radvan-'ki bi eventualno pomotomi ju bivajoči posestnik Jože'de?li temu uradu, ministrstvi Breznik je najel tesarja Ivana 1 zr socialno politiko v pristoj
Gorelca, da bi mu postavil skedenj. Ker sta hotela to delo čim preje končati, sta šla na delo tudi v nedeljo. Ko sta bila ravno zaposlena pri pe>stav-ljanju ^tropa. se jim strop u-dere ter pokoplje oba poelse. Pomoč je bila takoj na mestu, ki jih je spravila izpenl podrto
no rešitev. Nečloveško ravnanje z voja
•<i. Z ozirom na "Jutro" št. 125, .od 29. maja t. 1. si elovol-ju jemo sporočiti par vrstic t vojaškem življenju slovenskih funtov 9. čete 21. pešpolka \ Makedoniji. Kako slabo j< ''Jutro" splošno informirano
zgradbe. Rešilni oddelek je bil j dokazu je ^stavek:	Todr
takej pozvan ter je nesrečne- uaščflovek ima sedaj v vojašk'
ženia nudil prvo pomoC*. Prepeljana sta bila v bolnico.
Policijska kronika. Trgovcu Mirku Tršanu je bilo ukradeno v Prešernovi ulici kolo z-
suknji prijeten občutek, dr •luži domovini, da v vo jasni ei nima sovražnika," itd. itd Da ni tako rožno, Vam pripo ročam o postojianju in ravnan
namke "Waffenrad'\ vrednoju z nami, Slovenci. Vsled ja 4000 K. — Vlomilci so zopet ko nezdravega podnebja \ v Ljubljani pridno na delu.' Skoplju smo bili premeščeni v
Vlomili so v stojnico branjev-ke Frančiške Košir in ji odnesli blaga v vrednosti 4000 K. Dalje je bilp vlomljeno v stanovanje g. dr. Ivana Prijatelja v Dr. Zarnikovi ulici; vlomilci so mu odnesli znamke Puch šte. 164.888, več obleke in dr. Prijateljevo legitimacijo. — Vlomilci co poskušali tudi vlomjti pri profesorju JDvgenu Jarcu, a so bili naj-brže prepddeni. — Hlapcu Ignaciju Trobiču na ViČu je bil
neše veliko veselje, v boljš« klimaitične kraje. Toda nas* v(«elje se je kmalu spremen i k v žalost im obup. Tukaj snu namreč popolnoma izpostav 1 jc ni sekaturam svojih pred postavljenih, pe>sebno pa dve! pediiarednikov, katerih edei e je izrazil, da se tu ne more iDo pritožiti nikomur, ker sme oopolnoma isami, in ni višjil k<man(datov. Za vsako malen 1 ost, včasih-n^ne veš zakaj up,s mučijo, kaznujejo na vs'
ukraden kovčeg, v katerem je'.mogoče načine, y arestu je lf bilo perilo n ^000 kron gotovi-1 ne. Kovčeg so našli odprt na neki njivi. Ko so ga pregledali, ®o na|li med papirji še ves ukradeni denar.
Mesto vžigalic nož v prsi. V nedeljo dne 17. junija okolu polnoči se je vračal Simon Koren, zaposlen pri tvrdki Scher-
fantov, in to v 14 dneh, kar ^ ttke^dju v treh mesecih nibilo Unli so nas, da Jirana v zat voru pripada vsakemu ko drugim vojakom, tukaj pa do bi jo čorbo vsak drugi dan,ka kor y strogem zatvoru. Lačn gonijo na vežbo, opravljat' norajo še druga dela, za vs
baum v Mariboru, iz nekega tG pa so še batine z žilovko vinotoča izven Maribora, na- Imamo par nenadarjenih fan za j proti domu. Ko pride do tov. Vse ise čudi, da jih je na
Pesnice, mu je zadišala cigareta, a ni imel vžigalic. Tedaj mu pride nasproti neki parček. Koren nagovori gospoda in ga poprosi za vžigalice. Med tem ko gospod iiče po žepih v-žigalice, se Koren z dekletom pošali. To je moža tako ujezilo, da Korenu zabodel nož v prsi. Koren se smrtno ranjen zgrudil. Tako so prihiteli orožniki, ki so dali Korena od-
berna komisija potrdila. Ti s orodje zabave naših podificir je v. Koliko prestanejo revež*' za to navedemo samo en sir /:aj. Med odmorom poklič oodnarednik dva izmed teh-v celem so štirje — in se "za nima" z njima. Na to jih np žene kopati eo v mrzlo deroč voio. Enega je začel ometavp ti z blatom po celem telesu, ka kor tudi obralzu. Da bi se seda
opraj. blaito, je moral neprestano ležati pod voelo, dokler ni bil odmor, to je tri četrt ure. Ko se obleče, je moral tekati dkrog cele čete in kadar je dospel to -kakega dosetara, ga jo dotični sunil » pestjo ali z nogo, dokler revež ni začel bridko pjakhti. Takih iu enakih slučajev je brez števila! Kletve in psovke so na dnevnem redu. Najbolj udomačene so: ".... ti svojo majko, sestro, majko božjo,----ti Boga'
"itd. Meteo in hleb dobivamo v-,sak dan iz Gisti^ara, ki jeod-daljtn 24 km. Ker ni nobene .hladilne priprave, smo ga drobili že parkrat črvivega, smrdljive pa vedno. V Skoplju smo imeli še mast, a tukaj„sa-no neko olje", ki ga krščan-. ki želodec ne prenese. Kar je .nosa se elobrega, ga odvzame-io predpostavil i k i, dasi jim ne oritiče. Ker imamo vsled o oasnefeti pred Arvnati napor-io službo, kakor 'so: straže po gozdovih, dolgn? patrole proti dbanski meji. pripravnost noč i ndan v kasarni, mislimo, da ipravičeno pričakujemo boljšega ravnanja in postopanja z lami. To vse nas žene v obup, vi se še pa povečuje, ako čita-no v slovenskem časopisu go-aj citirane vrste. Mnogo je antov, ki en> se izrazili, da si /zamejo življenje, ako jiiii ne >o mogoče pobegniti. Militarizem v državi S. H. S.
Zagrebški list "Hrvat," po-oča iz Blegrada:
"Prva dva zakonska pre^-(ga, ki jih bo vlada predložila parlamentu, bosta zakon o 4 ust rojstvu" vojske in urad-lisiki zakon. Dočim pa obetajo iradništvu le skromne drobti-iice, imajo za armado denar-a kar na prgišča.	(
Novi vo jaški zakon določa, la traja vojaška služba za v-akega za sluiJbo sposobnega hžavljana kraljevine SHS od >1. do 50. leta. V slučaju voj-ie pa pokličejo lahko pod o-ožje vse moške od 18. do 60. lta, torej tri četrtine vsega aoškega prebivalstva!
Ako upoštevamo okolnost, j ia šteje kraljevina SMS okoli 2 niiljonov prebivalcev, od vaterih jih je približno polov i-, a moških vidimo, da država jokliče ]>od orožje lahko (v lučaju vojsko) okoli štiri in ol miljona vojakov! Sedaj bo Vsak razumel, zanj znaša državni proračun za j rihodnje leto 12 miljard di- j a rje v, od katerih bodo pora-ili samo za vojaštvo 9 miljard inarjev ali 36 tise>č milijonov; :ron! Sedaj bomo tudi razumeli, zakaj bo treba za dav- j :e zvišati za 100 procentov,da >omo torej plačevali davka j ;ot doslej.
Najvišji (civilni) državni n-adniki bodo prejemali po no-1 eni uradniškem zakonu letno! e po nekaj tisoč dinarjev pla-1 e. Vojvoda (vrhovni povelj-dk armade) in admiral pa bo-1 ta prejemala samo plače let-; to 96 tisoč dinarjev ali okoli' 000 kron dnevno. — poleg te- j ■;a pa še jako visoke draginj- i ke doklade. Tudi plače višjih j ficirjev ne bodo slabe: Pove- j jnik armije (prejšnji kornij »oveljnik) 48 tisoč dinarjev, i iivizijonar 42, tisoč, polkovnik ! 0 tisoč, podpolkovnik 12 ti-i oč dinarjev itd. Poleg tega • eveda še znatne draginjske 'oklade. Te visoke plače bodo napra-ile armado za nekak privile-iran stan v državi in zato je asno, da se bližamo polni mi-itarizaciji in ustvaritvi žan-ar^ko-policajsko- vojaške dr-ave."
Pa se še nahajajo ljudje, ki e čudijo, da se širi med maso rebivalstva nezadovoljnost n — republikanstvo! Ali mo-e biti pameten človek kaj 'rugega kot republikanec?
"Avtoncmist".
Severova zdravila vzdrzuieio zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenČec — jemljite
Severa^s
Balzol
(prej ionu kot Življeaski B&lsaui)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti. ,
Cena 60 in 86 centov.
Vpraiajt« zanj v lekarnah.
w. f. severa co. cedar rapids, iowa
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pueblo. Colo
Tivoli Studio
Edini poljpko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, 111.
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St.	Joliet, III.
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsakNčas čez dan in tudi zvečer. Izdelujemo posamezne slike družm-slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe ekvirje.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakevvell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) S3 priporeča rojakom v vseh! otarskih poslih. Registriran! pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridi t" osebno.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstva v Jolietu in »kolici naznanjava, da sva oj prla novo
trgovino z srrocerijn, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet. 111
DOMAČA ZDRAVILA
V za!°f?i imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impertirana domača zdravila, kater.i priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni za
repo z dvema nožema________$1.1C
Vsak lahko sam tiska. Priprava /a toskanje, z 250 velikimi in malimi črkami, držao in
črnilo .......................................$2.50
KRANJSKE KOSE
Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki ..........9.00
Brusni kamen ........'.. 0.30
Klepalno orodje ........1.00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv ................$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110 funtov ..............................$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
Zopet nekaj za vas.
HOFFMANOVO GRENKO VINO.
Posrečilo se mi je dobiti zastopstvo za znano izborno zdravilno grenko vino — Hoffmari's Bitter Wine, ki je nedvomno eno izmed najboljši^ tonik sVcje vrste v Ameriki. Pripravljeno je z čistega rdečega vina in izbranih prebavno-zdravilnih zeliečiuih sokov, in sicer takih, kakršne rabijo in priporočajo odlič&o vsi ameriški zdravniki. Hoffmanovo grenko vino krepi želodec. niti pomaga pri prebavi, odpravlja plhiq^odstranjuje uplive slabe in p<rk-varjene hrane in pijače. To je velikanske vrednosti v sedanjih vročih dneh ko človeku neprestano preti nevarnost, da si z jedjo ali pijačo pokvari žejodee. In s tem, da drži ves prebavni sistem v pravem poslovnem redu, Vani Hoffmanovo grenko vino pomaga boriti se proti brezštevilnim slabostim in boleznim, ki izhajajo iz slabe prebave. *in Vas brani pred nervozno-stjo in oslabelostjo. Hoffmanovo g-renko vino pomaga pri povrnitvi ape-tita, zgubljenega vsled prenapornosti. istega vzdržuje iu pospešuje. Hoffmanovo grenko vino je priporočljivo bolnim in zdravim. Prvim zato. da si vrnejo zdravje, a drugim zato, da si zdravje obdrži in utrdijo. V \ a-šem interesu je toraj, da imate Hoffmanovo grenku vino vedno v Vaši domači lekarni, ter ga za-žijete vsaj po-žirek pred vsakim obedom. Prava vrednost Hoffmanovega grenkega vina se ve še le potem ceniti, ko se ga nekoliko časa rabi.
Hoffmanovo grenko vino se razpošilja v zabojih po 12 steklenic od 1 pt. 5 oz. Cena je začasano izredno nizka, namreč $12.00 za zaboj (12 steklneic) skupno s prevozni no. Ker je Hoffmanovo grenko viho zdravilo se lahko prodaja v gro-cerijah, gostilnah in slaščičarnah, se tozadevni rojaki posebej opozarjajo.
IMPORTIRANO PRISTNO LAŠKO OLJE.
Slovenskim gospodinjam, zlasti onim, ki so me do sedaj vprašale če jim morem poslati pristno importirano laško (oljčno) olje, naznanjam da jim sedaj lahko postrežem s tem oljem. Razpošiljam ga v plehnatih kantah, polgalon-skih in eno-galonskih. Cena polgalon-skih kant je: 1 kanta $4.00. 2 kanti $10.00, 10 kant $19.00. Cena eno-galon->ki kant je: 1 kanta $4.00, 2 kanti $7.7."», 4 kanti $ 15.00.Prevoznina je v navedenih cenah že vračunjena...Pri večjih naročilih večji popust. Pri naročilih za cel sod (50 gal.) posebno nizka cent, — Slovenske gospodinje, nehajte rabiti neokusno koruzno bombažno in druga olja. Moje olje j«? čisto oljčno olj«^ »»d najboljše kakovosti in gara tir amo. Posložujete se ga. ako hočete da bodo imele salate in dru^a jedila res pravi okus!
IMPORTIRANE HARMONIKE.
Pred kratkim sem dobil iz štajerskega večje število harmonik. Večina ujih je bila prodana še predno so dospele. V zalogi imam samo še nekaj trivrstnih. dvakrat uglašenih. A-ko hočete lepo in dabro harmoniko te vrste po nizki ceni. naročite jo še danes, Dalje je na potu zopet večja zaloga harmonik iz Evrope toda, ker je zaradi nizke cene in izborne kakovosti povpraševanje pomoji harmonjki zelo veliko, svetujem harmonikarjem, da si vnaprej zasigurajo svojo harmoniko. Cena harmonik od $50.00 do $65.00. Zakaj bi plačevali več? Pišite po natančnejše informacije.
SLOVENSKE GRAFOPONSKE PLOŠČE.
Največji izberi se Vam nudijo pri meni. Pri meni dejbite plošče vseh izdelkov. Ako še nimate mojega cenika, še danes pišite ponj.
GROZDJE IZ DRŽAVE NEW YORK.
Kakor že zadnjih par let, tako bom tudi letos razpošiljal New-Yorško grozdje prihodnjo jesen. Ako ste namenjeni kupiti kaj grozdja tedaj ne naročujte prej drugje, da dobite moje cene. Sporočite čim prej, koliko ga bodete rabili. Ne\v Yorško grozdje je nedvomno najboljše za naš okus, isto ni prekislo in ne pre-sladko.
Importirane lončne in porcelanaste pipe se Vam nudijo za nekaj časa po znižani ceni in sicer 10% pod navadno stalno ceno. Ako še nimate slike in cen. pišite mi zanje.
Importiran hmelj lahko dobite pri meni. kakor tudi najboljši malt. Naročite sorazmerno kombinacijo teh dveh predmetov za $1.00 za poskušnjo, ali več.
Importirani sir iz Jugoslavije: Od sirarne v Bohinju sem dobil nekaj sira ter ga razpošiljam po 50c funt. Zastonj pošljem vsakomur ki naroči od mane vsaj za $1.00 e-nega ali drugega-hlaga, pravi importirani slovenski pipec.
Denarne in druge pošiljatve naslovite na
JOS. VOGRIČ.
STATION D, BOX 8, NEW YORK CITY.
Zastopnike rabim za posamezne naselbine, oziroma zie cele okraje in države. Ako imate resno voljo in pravi smisel za tr govino, se Vam nudi najlepša, prilika.
4 leta i ruskem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Predpriprave za povratek v domovino. Izjalovljen načrt.
Da izvršim svoj načrt, sem pričel v prvi vrsti misliti, po kateri peti bi jo krenil .v staro domovino. To je bilo pa zopet težavno vprašanje. Da 6e proučim o tem, sem si nabavil zemljevid in razmotri-
dati kanj, gremo; moja dva tovariša (soseda) sta se motala izkazati z župansko legi-' timacijo, da v resnici kupčij--khn potom potujeta v Novo-hapjorsk. Jaz sem se ondi izkazal z vojnovjetniško knjižico in vojaško legitimacijo, iver je bilo označeno mesto v lokali boljše vik o v, »o njim da-i dovoljenje, da gremo lahko v mesto; možakarja sta še napojila konje, jaz sem se pa med tem razgovarjal z vojaki, «<*, 'kdaj se bodo že nehali
val. kod bi bilo najboljše iti 'bojevati, ali kidaj bo mirt in po kateri železnici. Najkra- Mden, ki je bil zelo navdušen
jša pot so mi je zdela od Noveli apjoivke čez Voronez, Kuiisk iai £ijov proti Lvovu; toda ta proga je bila mej Voronežem in Novohapjorskem zelo v slabem stanju vsled vodilih bojev z dtnskimi kozaki in bolj-ševi'ki. Pravili se> mi tudi, da je ta proga na več mestnih poškodovana in zelo nevarna; zato sem pričel misliti, da bi jo krenil čez Povorin, Tam-bov in Moskvo, od tam pa čez Varšavo na Poljskem. Pa tudi ta pot se mi ni zdela prikladna vsled večjo daljave in nevarne vožnje. Dalje sem čul, tla iftr" vrše pri Povorinu hudi boji med kozaki in boljše viki; pot čez Moskvo tudi ni bila
je rekel, tla se bodo bojevali oliko časa, dokler ne zmaga 1 roletarijat, dokler ne bo vse ldtu e, magari od krvi V' Do -zadnjega m< za «e bomo borili", mi pristavi ve£ navdušen.
Ker sem videl, da imajo v < nem mostu dosti časnikov na prodaj, sem (kupil štiri številke 4 4 Moskovskega Izvositja". V teh listih je bila sama bolj-f evicka propaganda in komu-
•	istični manifesti in še nekaj rugih novic iz Nemčije in
Avstrije. Posebno me je zani-i lala vest, da so Italijani za-: cdli Trstt, da je avstrijski ce-. »r pobegnil, njegovo vojaštvo pa ušlo domov; ostale 110-
*	ice sem iz listov čital na vo-
priporočljva, ker je v onih : u> |<() smo ^ Maprej i*ljali. krajih že tak vladala beda. Tako »smo se slednjič pribli-Kakor sem eital, je veljalo .a|i llRvStu? odkoder sein čul 9i«di en funt kruha okrog KM) ;vi^anje lokomotive na kolo-
rubljev. Na ta način bi imel jaz denarja komaj za dva fun-Ita kruha; torej mi je vsepovsod kazalo zelp slabo. Da izvem vso stvar bolj natančno, sem se namenil, da greni sam
rvoru. Ne morem Vam dopo-*r»dati, kako mi je to prijetno udarjalo na uho, bol j kot najlepša godba. Zdaj se me je o-• i ijelo še večje hrepenenje po t a ti domovini. Kako neizre-
v Novofcapjorric, ter se madl	, bi bil ^^ aa vlak
informiram glede potovanja
i.i se odpeljal proti dragi mi i jntni grudi. Zdaj je postal moj sklep še trdnejši, da 1110-lam potovati v domovino, naj
O tem seni svoj načrt razložil tudi svojemu gospodarju, ki ni bil kaj vesel tega zmajavši
z glavo, da je potovanje v ta- me st.m(i kar h(A> kem času zelo težavno.
4'Le pojdi domov", mi je r°kel. 4'Jaz te prav nič ne zadržujem ker vem, da si vsakdo želi vrniti v svoj rojstni kraj. Toda pot je nevarna. Stori kar hooeš".
Da dospem v No\Ohapjor-sk, sem poprosil soseda N. Si-
Ko smo se vozili nekaj časa I o merrtu, se je med tem že /y • iračilo, zato eni o zavili na ue-i o dvorišče, kjer je imel Sim-janovič svoje sorodnike; rao-fakarja sta šla v hišo, jaz sem .'•» pa krenil naravnost na kolodvor, da zvem poti robu osti i< potovanju čez Rusijo proti mjanoviča, ki je peljal seme ,<(>mu. Hodeč po ulicah >em solnčnih rož na protlaj v ono L mnof;o vojaštva, ki je mesto. Navedeni sosed mi je } \\0 al^ano; vzrok je bil obljubil, tla me vzame na voz, t ^ ker so se bali domkih ko-Itermi naročil, da naj pridem .^kov, taborečih komaj 15 km. nasletlnje jutro zelo zgodaj k ( ,] „K.sta. odkoder so že ob-njemu, da odrineva proti No- treijcvali boljševiške posito-voliapjorsku.	: .Janke od vzhodne strani. Stre-
lu res, drugo jutro smo se ljanje je trajalo do večera, na-odpeljali proti označenemu ] ar je ponehalo na obeh .stramenu. Nama se je pridružil , Lh Gotovo sem bil zelo v
še soStd Hralovijč s svojim vozom, ki je šel tjakaj po ravno-istih opravkih feot soied Sim-jant>vič.
Ker po glavni cesti nismo mogli voziti zaradi boljševiš-kih Kitajcev vsled zasedene ceste, -zato smo se morali peljati po drugi poti daleč naokoli čez veliko selo Bnrle-jev, kamor snu* dospeli «>i>ol-dne. Ondi smo malo pokrmili konje, potem pa zopet naprej.
Nismo se še dolgo vozili od označenega seia, Iko začujemo grmenje topov v smeri proti Novoha«)jonskem. Naravno, da
n® mpm
bijejo za meHto Novohapjor-fik!" sem vprašal Sim janovi-ča, ki mi je pojasnil, tla je t<► -topovsko streljanje še precej naprej oddaljeno od mesta. "Gotovo zopet Kozaki prodirajo", pravi Simjanovič. 44Hiteti moramo, da čim prej tlo-spemo v mesto in brž razpro-damo blago. Ako kozaki nabadajo boljševkke s tako dr-nostjo kot običajno, potem ne bo Novohapjorsk dtJgo v boljševiškili rok^h", tako je menil sosenl Simjanovič, ter hitreje pognal konje.
Nekako ob 5. uri poj>olttiie smo že dospeli v predmestje Pho\tko. Ker st) imeli ondi boljšem ik i svoj glavni stan (štab), smo jim morali pove-
stal pri svojih besedah, veleč mi, da naj greni.	, .
Isto noč sem ispal v hiši pri Hiaijanovieevih sorodnikih »kot on. ^Tam so mi povedali, tla je železnica od Novo-hapjorskega pa do Lisk pod Voronežem zelo v slabem stan ju, ter je vlsled tega potovanje po tej progi zelo nevarno, skoraj nemogoče, ker imajo nekaj te železnice donski kozaki v svojih rotkali, nekaj pa boljševiki. Zvedel sem tudi tla je bilo na L iskali ubitih več vojnovjetih BusoV, ki so se v-račali iz Nemčije in Avstrije lia vlaku. Vojaki so menili, da se pelje sovražil ik, pa so pričeli pri tem streljati na oni vlak; nji ta nar'in st> pobili <lt»-ti sv(yih rtidnih bratov^ teh nesrečni h revežev, ki so se po prodanem mučnem ujetništvu v račali k svtk.jcem; nekateri so bili že blizu doma, pa so pri tem našli nepričakovano smrt še vredno so prestopili prag lojstne hiše.
Kar mrzel pot me je sprele-taval kt» sem čul to žalostno fiovico. Ko sem izprevidčl, tla čez Voronež 110 morem potovati. stm sklenil, tla grem čez Moskvo. Tu je bila pa zopet mola, kajti železnica iz Novo-hapjoiMka do Povorina ni bila prav nič boljša, ampak ravno takt m stanju, in Povorin so pa oblegali donski kjozaki, ker je bilo to mesto velike st-rategično vrcdntjsti v,sljt>d železniškega križišča. Tako je bil ves ta moj na;"rt izjalovljen in strte vse lepe nade;kar 1 tožen som postal, da mi ni ni-ii ponujena večerja dišala. Na-ravno, tli^tutli spati ni-tm mogel; nemirno sem se premetaval po ležišču na tl< h, ter premišljeval, kako naj ukrenem, da bi izvršil svoj načrt, da bi ve enkrat, dospel na slovensko zemljo, četudi z velikimi napori in težavami.
(Dalje sledi.)
nov, da se Ceč Jaihko spusti v globclino.
Cefe se je spustil ipod zemljo. Čuden, fantastičen, nepoznan svet se je odkril njegovim o-čeni, in komaj je mogel vrjeti
tem«, kar jo videl. Ko so ga dvignili iz jame na svetlo, je Ceč pripovedoval o podrzenuelj-skili čudesi h zbrani srenji pod zvonikom ua trgu. Ljudstvo -e .je vse srečno .spogledovalo — obetalo si je cd jame velikih dohodkov.
Po-itojnčanii so o najdbi obvestili dunajsko gospodo, ki je }>oslala v Postojno na lice mesta pt^sebno strokovno komisijo. Hrabremu čoču je Dunaj izrokel zjilhvalo ter mu dulo-čil nagrado v <<U'.iiki * zlatega prstana z briljanti. V Postojno na županstvo pa je dos-! j k* I samo odlok o 0t| ovem od-l iikovanju, pmtan pa je izos-! tal... .Očividiio je izgrešil s-I v«j cilj, ter se izgubil v temnih žepih gospodov v duna jskem I ministrstvu.
Tak je bil začetek slavne in! -vt^ovnovjiiane rpostoniske j a- j me, ki skoraj da nima para. na svetu. Njena nad al ji a usoda je znana vsakomur, sn j smo o j nji vsi čitali v ljud^ko«š(»lskib l»erililli. Avstrija se je s ]>os-j Upniškim podzemnim i bogabt-; voiui tličila tako dolgo, la je na-po.-1'ed prišel Italijan, in tudi ta biser slovenske zemlje iztrgal jugoslovanski državi.
— Pašič kot davkoplačevalec. "Beograds&i Dnevnik"
piše: 4VFo je dober plačeva-lec davka, flovek ima ndcaj.
Ima razne "čoškove" (hiše na voglih ulic), ima rublje, vele-posoftva na Kt>sovem polju, li-feracije, cele ulice hiš v Berlinu itd. Z ozirom na to je davčna oblast v Belgradu dostavila dojris g. Nikoli Pašiču v Belgrathi, Pozorišna ulica št. 21, da g. Niikola Pašič še ni plačal davka ne za leto 1919., ne za leto 1920. in tudi no za leto 1921. Torej gospod, ki na-čeljuje državi SI1S., tej državi tri leta ni plačal nobenega davka kljub svojemu ogromnemu premoženju!
AMCHOI
Ali pridejo vaši rojaki v Ameriko.
Konzul Z. D. sedaj ' prejema prošnje za potne liste in vizume za letošnjo kvoto. CtJHARDOVA plavita jc najhitrejša na svetu. Potniki za Citnard ne čakajo iia parnik, ker Cunard odhaja vsakih par dni.
Cunard Line je odredila vse potrebno v Jugoslaviji da pomaga potnikom, jim prihrani stroške in gredo direktno na parnik. Ta potsrežba je brezplačna.
Za nadaljna pojasnila vprašajte priagentu.
CUNARD, LINE j' 140 N. Dearborn St Chicago, IIL
predem o. Po-
skrbeh. če začno padati gra-1 ato na ia vii ost v mesto; med tem sem dospel na kolodvor, kjer je bilo tudi dosti vojaštva. PoMajnega načelnika ali komisarja kolodvora sem na-.>1 krogu tovaršev vojakov. Vstopivšji v njegovo soIm>, sna-mtm čepico z glave ter ga po-idravim.
44No, kaj bo?" me nagovori nič kaj prijazno.
N,ato sem mu povedal, da sem vojiiovjeti Avstrijec, da bi š^l rad domov, ker so sov-
lažnogti med Rusijo in Avst-ovcnapjoreKtni. naravno, on	neliaJc. je ]j niogoče p<>-
as je to ztlt> iznenadilo. 44Se	^	prt4co Vo-
1 oneža!
Komisar si nato pogladi i voje brke termi pravi: 44Po-krijte se, da vas ne bo v gla-vt^zeblo!" Temu sem se naravno takoj odzval. Komisar me dalje vpraša, če imam kaj dt kazi K ali listin, da setn res Avstrijec; nalkar mu i>okažc>ni : vojo knji-žict) in legitimacijo.
44Tt> ne Ziwl('stujo zii potovanje, ampak si morate nabaviti še od .županstva posebno listino, potem pa pridite nazaj, da vas odpravimo domov. To je vse; ste že opravili, le pojdite."
Hotel sem ga še vprašati glede železi lice, čjj je varno potovati, 'toda komisar je o-
STOLETNICA ODKRITJA POSTOJNSKE JAME.
Italijani se zelo radi dičijo : pavovim oerjem. To so po k ':zali vnovič let« s priliki Molet niče odkritja ptxstonjs.ke{ jaaue. Proslavili so spomin odkritja čisto po svoje, to je, dali so ran politično obeležje, dasi je-bila najdba podzemelj-1 kili čudes v Po-tojni >iit)ven-: ko delo o čemur pričajo tudi ( naslednje vrstice.
Pred sto leti je Postojna ležala v Avstriji. Bila je iskro-mna, navadna vasica, ni štela !' niti 500 prebivalcev. Imela i' e kajpada cerkev in zvonik in 1U <koln tega so bile porazanešče-j ne hišice in bajte, kakor piš-eeta okoli koklje.
Naenkrait — na spomlad leta 1S2.'>. je ip(H*il gl;:us, da so pati rje nekje blizu naselbine odkrili nekako pod'zemeljsko ka-veruo. Oprtino so preiskali ter jeli domnevati, da najbrže vodijo ihodniki še globlje pod zemljo. Zanimanje za najdbo je začelo rasti daleč doli do Trsta in gori do Ljubljane se je razml-el glas ,1o (.' ud'oviti'11 hodil ikiii pod 'zt nitjo.
20. ma ja leta 1823. -so se pred
Nekaj o stenju -(totytu) petrolejk. Stenji petr« le j k mo-i rajo biti vedno suhi, ' jih vtakneš v svetiljH • leg tega naj bodo dolgi samo ; lo 25 cm. Brez smisla je imeti večje stenje. — Steifja ni treba nikdar izipirat i, kej* je t»> -a-1110 potrata časa in ne prinaša I nobene koristi.
Zastave, bandere, regalije i® rlate znake za društva ter člane K S7 K J
EMIL BACHMAN izdeluje * 2107 S. Hamlin Ave.
Chicago, 111.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štiri-vrsttie, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nein-bkc ali kranjske in pa tu<li ch-romatK-no 7. 12 basi ter kovče-\.e za harmonik«.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon PI., Brookljyn, N.Y.
POZOR JUGOSLOVANI!
ka verno izbrali postojnski ve-j tukaj v Pittsburgiiu, Pa. Ijafki, župan, žui{Hiik in okrajni slovensko delavnico sa i;
Naznanjam vam, tla imamo
edino
_ t________________ __________ _ __	izdelo-
dravnik. Navzočega je b?!o j vanue klavirjev (piano), har--eveda tudi mnngo naroda, monik in koncertin. Tudi po-Predstojniška trojica je zače-! ])ravljamo in izdelujemo fine !a med možmi izbirati priprav- j melioVe; dalje popravljamo nega . človeka, dovolj pogum- j 44plph" instrumente in vse u'ga, da bi se spustil pod zem-j druga muzikalične instrumen-1 jo in na/tančunejše preiskal iz-1 te. Kujmjemo stare in rablje-sletlene rove.	no harmonike in koncertine in
Žreb je določil'za to delo Jo- jih tudi zamenjamo. Tudi i-dpa. čeča, notranj-ikega kore- j mamo v zalogi fine koncertine
njaka in tla leč znanega junaka leštetih prigod v tistem čitsu. feč se. je korajžno ispravil na lelo. Zbral j? mnogo lestev, vrvi in drugega orodja. Naj-
l vežejo i
iz Nemčije in razne nt>te.
Se priporočam za obilna naročila.
Iščem pomagača, ali enega za v k oropani j o. Vaš rojak Frank I^razumerich,. , :»12'2.-Kiitler'Htr. Pittsburgh, Pa.
NAJVEČJA IN EDINA SLOV- TRGOVINA IN AGENTURA za zelo Ameriko za najboljše vrste starokrajske kos«, struške matike in drugo orodje.
Cene so: Motike. fočno "kovane po $1.50,
večje po ...................T...............$1.75.
Kakor hitro »pričnete rabiti enkrat te Struške motike ne bodetc več nikoli rabili ameriških motik. Močne fahriške motike po....$1.25. Kose najmočnejše in na.j-boljše, troje vrste takozvane Turške, Balkan in "M'ouldomkeM, dolge 25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev
močno rinko in ključem........$2.50.
Kose takozvane 'Polcranke* $2.00
malo ožje po ..................$1.50.
Kosišča na Kranjskem delana
po ........................................$1.75'
močnejša za veliko koso po $2.00 Klepanje troje vrste
po ................ $1.^0, $1.50 in $2.00
Ribežni za ropo ribat po .........................................................-$1-25
Plankače, ročno kovane na Kranjskem za tesati ........................$6.50
Bru«> izbrani najB>oMše \Tste iposebno veliki .po 50c, drugi črni |>o 75c
Oselniki plehnati po 50, leseni po ------------------------------------------------?5c -
Srpi veliki za ikl0pat po .....................-....................-........-............$1.00
Scrpice (jpralce) za pleti po ........................—..............................75c
Vse to blago 'jt' že precej dobro poznano mod rojaki po vsi Amejrj-kt. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino irfačatno mi.	Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite psebno ali i»a pišite po nas cenik, krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HAHMIOKIK, kakor tudi veliko drugih lepih stvari rz stare domovine.
T
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluzeni denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne škrinjicc za depozite po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891.
članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
\Vra. Redmond, predsednik; 1'. .F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik: Joseph Dunda. pomožni blagajnik: M. J. Mwrphy, zaupni.uradnik.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5j/2 odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.t Razlika pri tem na leto jc velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donaša jo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
• Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
/ t f
. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
OTOK ZAKLADOV
Angleiko spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
Takoj sem se vstavil.
"Kdo iii!'4 sem vprašal.
"Beu Gunn", je odgovoril, •in njegov glas je bil liri pav in okoren, kot zarujavela ključavnica. "Jaz sem ubogi Ben Gun, da, in že cela tri leta ni-Jreni govoril iz nobenim kristjanom."
Sedaj šele sem videl, da je bil bel človek kakor jaz in da je bil njegov obraz celo prijeten. Njegova koža je bila od solnca ožgana, kjer ni bila zakrita; celo njegove ustnice so bile čedne in njegove lepe oči so se videle zelo čudne v tako temnem obrazu. Izmed
v	s« b beračev, kar sem jih ke-daj videl si jih predsltavl-je bil on gotovo glavar, kar se tiče raztrganosti. Opravljen je bil v ostanek stare jadrovine in platno in sela ta izredna ki par i ja je bila zvezena s eelo
vi	to najbolj različnih spon, mednih gumbov, koscev lesa in zanjk <m1 smolnate vrvice, tik« lu pasu je nosil star usn-jat j»as z medeno spono, ki je bil edemi dobra in cela stvar v vsej njegovi opravi.
'Tii leta!" sem vzklinil. "Ali se je tvoja ladja ponesreči la?4 j
"Ne, tovariš", je rekel," Izpostavili so me."
Cul sem že to besedo in sem v< del, da je bila strašna ka-I7en je obstojala v tem, da so krivca postavili na suho na kakem samotnem in daljnem otroku, mu dali .nekoliko mu dnika in krogelj ter ga pustili.
"Pred tremi leti so me izpostavili", je nadaljeval, "in tedaj sem se živel z mesom ko z jag<klami in ostrigami. Kjerkoli živi človek, povsod i m more pomagati. Toda, tovariš, moje srce hrepeni po človeški hrani. Ali imaš moli biti ko-šček sira pri sebi? Ne? No, v marsikateri dolgi noči sem sanjal o siru — posebno o praženem — vendar, ko sem se vzbudil, sem bil še vedno tukaj."
"Ako pridem kedaj zopet na ladjo", sem rekel, "dobiš sira, kolikor hočeš."
Ves jta čas je tipal blago tih je suknje, gladi^ moje roke, ogledoval moje čevlje ter sploh kazal otročje veselje, da zopet, vidi človeka. Toda pri mojih posleitiijih besedah je pogledal nekako začudeno in lokavo.
"Ako prideš kidaj zopet
lahko, kadar pridem zopet nnd ljudi. Sklenil sem, da postanem ddber člopek in tudi vem kako. In Jakec	o»H
se je okoli sebe in njegov glas je skoro šepetal, "jaz sem bogat."
Sedaj sem bil prepričan, da je ubogi čloyek v samoti zb laznel, in zeli se mi, da je motal na mojem obrazu brati moje mfeli, kajti ponovil je ^e enkrat besede:
"Bogat.! Bogat! pravim. lin jaz ti nekaj povem: narediti hoče m iz tebe moža, Jake«. Oh, Jakec, blagoslavljal boš •vejo ztesdo, da fi bil prvi, ki si me našel!"
Pri teh besedah je naenkrat šinila temna senca pjeko nje novega dbrafza in prijel me je močneje za roko in grozeče vzdignil svoj kazalec.
"Sedaj, Jakec, mi povej po pravici: Ali, je to Flintovfi
ladja
je vprašal
na ladjo, Ijal.
praviš7 je ponav-
Vzpričo teh besedi me je navdahnila srečna misel. Za čel sem misliti, da sem naši I zaveznika, in odgovoril sem
"Ni Flintova ladja, Fliijt je mrtev; povem ti pa resnico, kakor j,> želiš zvedeti: na njej je nekaj Flintovih mož, in to je slal>o za nas".
"Morda mož — z eno — nago?" je liropel.
"Silver?" sem vprašal.
"Oh, Silver!" je rekel, " tako mu je bilo ime."
"On je kuhar in obeneifi kolovodja."
JSe vedno me je držal za roko, pri teb besedah mi jo je pa močno stisnil.
"Ako je tebe poslal Dolgi John", je rekel, "potem je odbila moja poslednja ura. Toda kako si prišel sem?"
V trenutku je bil moj sklep gotov in povedal sem mu celo zgodbo našega potovanja in, stisko, v kateri se naliijal mo. Poslušal me je z na jvečjim zanunanjem, in ko sem končal, mi je potrkal na ramo.
"Dober d»*-ko si ti, Jakec, kaj ne? No, le zanesite se na Bona Gunna — on je mož. ki bo vse uredil. Ali misliš, da bi se vaš sodnik izkazal velikodušnega v slučaju, ako vam pomagam — ker je tudi on v V,ili, kakor praviš f4
Povedal sem mu, da je vodnik eden najbolj velikodušnih ljudi.
"Da, toda vidiš", je odgovoril Ben Gunn, "jaz nisem mislil, da bi me vzel za vratarja iii mi dal lepo 1 i vre jo in podobno; tega ne mislim Ja
in ostala Šesterica mrtva in zakopana. Kaiko je to storil, n i kdo izmed nasni mogel dognati; bil .i* boj, umor in ne-ina smrt — on sam proti
"No, kdo te < vira sedaj?44 i kec._Kar jaz mislim, je to:
Ti ne, vem", se je glasil moj odgovor.
"V tem imaš prav!44 je vzkliknil. "Sedaj pa — kako ti je ime, tovariš?*4
"Jakec44 mu rečem. "Jakec, .Jakec,'' je rekel očivkhfo popolnoma zadovoljen. "No, Jakec, moje življenje je bilo tako slabo, da te bo sram poslušati me, n. pr. ti iu bi mislil, da ^eni imel po-poboz.no mater,44
"No, da44, je rekel," zelo pi božno. In jali sem bil dober dečko in sem znal svoj krščanski nauk tako hitro, da so se vse besede, od prve elo zadnje, držale skupaj. In tukaj vidiš, Jakec, kaj sem postal; začel! sem metati kamne na nagrobne spominke! Da, s tem sem pričel, toda šlo je še dalje, kakor mi je moja mati pravila in prerokovala! Toda božja previdnost me je do vedla semkaj. Vse sem si premislil na tem samotnem otoku in postal sem zopet polten. Ne moreš me zapeljati, da bi zopet pil rum; vendar samo za en nap-jrstnik, za srečo, seveda ga
ali bi on ne hottel dati n. pr tisoč funtov šterlingov denarja, ki je že skoraj be t nekoga?
4 4 Prepričan sem, da bi l em dejal. '.'Določeno je bilo, da vsakdo dobi svoj delež.
"In vožnjo domov?" je pristavil z zelo lokavim pogledom.
"No, da," sem vzkliknil, "sodii i k je cel getntelman. In vrhu tega, če s? oprostimo o-nih, te bomo tudi potrebovali, da pripeljemo ladji ijomov."
"Ah" je rekel, 44toraj bi gotovo." Ln videlo se je, da mu je zelo odleglo.
"Xo, nekaj ti povem", je nadaljeval. 44Samo toliko ti povem in nič več. Bil sem na FJ irttovi ladji, ko je zakopa zaklad, (tu in šest mornarjev, šest močmi h moranrjev. Cel teelen so bili na suhem—mi pa smo se vofzili semintja na Wal-rusu. Lepega dne pa temo dobili znamenje in vrnil se Flifnt. sam v majhnem čolnu in glavo je imel obvezano z modro obvezo. Solnce je vzha jajo in bil je videti smrtno
na^pa
šesterim. Billv Bones je bil e>pdčai«tnik, Dolgi John pa stani,rudnik. i ta dva sta ga vprašala kje ima zaklad. "Ah", je tekel, pojdita na isuho, ako vama drago, in ostanita tamkaj. Kar se pa ladje tiče, vajine vrnitve ne bo čakala, grom in stri la!" To je rekel.
No, pred tremi leti sem bil na neki drogi ladji in zagledali si no ta otok. "Fontje", sera rekel, 44tukaj se nahaja Flin-tov zaklad; pojdimo na suho in pouBČimo >ia!" Kapitanu to ni bilo všeč, toda moji tovariši
0	bili vsi umike misli in so šli na suho. Dvanajst dni so iskal i in se vsak dan bolj jezili nad menoj, dokler niso lepega jutra odšli zopet na krov. 4 4 Kar se tebe tiče, Benjamin Guinn," so i^kli, 4<evo ti puš-k»i, lopato in cepina. Ostani lepo tukaj in poišči Flintov denar."
No, Jakec, tri leta sem bil tn in niti koščka človeške hrane nisem užil do danes. Sedaj j.a poglej semkaj, poglej me. Ali som kakor človek pred jamboro (mornar)? Ne porečeš. In tudi nisem bil, pravim jaz."
In pri teh besedah je poni tisku i 1 i,n me moeno vščipnil.
44Potem pa", je nadaljeval, 4 potem m u poveš še tole: iiinn je dolar človek in ima
1	mogo več zaupanja — mnogo eč — v rojenega geutelmana,
kakor pa v g< -pode sreče, ka-erili eden je bil on sam."
44No. veš kaj", sem mu rekel, "niti besedice ne razu-nem od u-ega, kar si mi sedaj »ovedal. Toda to je tudi vse-no, kajti kako naj pridem na adjot"
4Oh!" je rekel, 4'to je ravno. "No jaz imam čoln, ki sem ra sam naredil. Imam ga 'skritega pod neko belo skalo. Ako iride do najhujšega, ga pono-i poskusimo. Oho!" je prenehal, "kaj pa je to bilo?"
Ravno sedaj, četudi je manjkalo še eno ali dve uri do sebičnega zahoda, je po celem »toku odjeknilo promenje to-;a.
'Bojevati &o se začeli!' sem vzkliknil. "Pojdi z menoj!"
Pifcabil sem na ves svoj strah in spusitil isem se v tok proti sidrišču, poleg mene pa je I ah k ili in urnih korakov tekel izpostavljeni človek v svojih vozjili kožah
"Na levo, na levo!" je zaklical, "bolj na levo se drži, tovariš Jakec! Med drevje! Tukaj sem ubil svojo prvo kozo. Sedaj ne pridejo več doli, vse bivajo po gorah iz strahu pred Benom Gunnom. Oh! tamkaj ie pokopališče — pokopališče :e gotovo hotel re.vi. — 44 Ali vidiš grobove? Semintja pri lem semkaj in molim, kadar mislim, da je nedelja. Ni sicer kapelica, vendar se vseeno vili svečano, in potem, porečeš, ;e je moralo Benu Gunnu wla bo goditi —nobenega duhovnika ni imel, niti sv. pisma, niti zastave porečeš.
Tn tako je govoril dalje, ko sem jaz tekel, ne da bi pričakoval ali dobil odgovora.
Strelom iz topa je čez precej časasledilo streljanje ** puška mi.
Se en gre mor i.n potem sem komaj čtrt milje pred seboj zagledal plapolati angleško
ustavo v zraku nad gozdom
(Dalje sledi.)
Promocija angleškega prijatelja Slovencev. Zanimiva
promocija se je vršila dne 8. januarja t. 1. na Karlovi univerzi v Pragi, ko je prof. dr. Mag. B. J. Sterba-Bohm (zet g. Terezine dr. Jenkove) inro-čil doktorsko diplomo g. I. F. G. Druce iz Londona ob prisotnosti dekana rn rektorja ter štev in i h gostov. Gosp. I. F. (}. Druce, ki je rojen 1894 v Le-amingtonu na Angleškem, je posečal praško fakulteto in napravil vse rigoroze z odliko. Ive/t disertacijo je napisal zanimivo razpravo: Dopolnilo h kemiji o spojinah kositra. Na-depo,ni mladi angleški kemik je v svojem nagovoru opozarjal na visoko stopinjo, na kateri se nahaja kemična veda v Pragi in ,n..i učeno delo svetov-noznanega profesorja dr. B. Braunerja. — Izrazil je .željo, da bi Veško dijaštvo poseealo mgleške univerze, angleško pa ško univerze, kar bi mnogo prispevalo k hitrejšemu na-napredku vede. Dr. Druce je den izmed inajvnetejših mla-lih propagatorjev slovanstva a Angleškem.
SVOJI K SVOJMI-PODME^TEDOMACA PODJETJA
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu Vsako denarno pošiljatev prinese v stan 4om?™« monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoroč-rpodpfsati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je
bU PrTv^jii6vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo n osebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote. P Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo:
1(X) dioi— 400 kron za $1.60 60 lir za $3.2a 500 dim—'2000 kron za $(i,85 100 lir za $6.25 Vsaka pošiljatev,je zajamčena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Ulinoii.
Vedno enako.
No, Tonček, kako je kaj?" ! 4'Ah, ta večna enakomerno st, ukana tepen, v soli tepen
•> "Jv —	J<-	OU11UUU V,	«
bled. Toda bil je sam,pomni,I na cesti tepen."
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE NEW YORK CITY.
Izseljevanje iz starega kraja je zopet otvorjeno Do 1. junija 1024 pride lahko v Ameriko
6426 oseb.
Ako nameravale vašo ženo. otroke ali sorodnike semkaj dobiti, pišite mi takoj, nakar bom jaz za vas vse uredil.
Denar pošiljat ve v kraj. Vložni oddelek.
Potniški oddelek.
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE. NEW YORKCITY.
ČLANEK XX
Igranje.
Pogosto sc odrasli preveč igrajo I r>troci. 1'oslcdk* tega je. da posta-, lie-jo riemirni i'i nervozni. Majhen otok potrelnije dosti počitka in mi-; ru. in čeprav je užitek videti ga. kako' kriči in se smeje, čc ga človek poše- | teta. je učinkovanje tega vendar sla Ho, ker izmuči tako igranje otroka. | Zibanje otrok, stresanje vozička in estovanje ima za posledico, da otok vedno prkakirje lake pozornosti. I te s je, da potreKivji jo vsi otroci nekaj pozornosti, in kadar so .prebujeni, naj ili vzame mati v naročje ter jiii drži | edaj v te, se<laj v oni poziciji tako. !a se ne bo izmučila nobena prisebno ■ .knpina mišic. Mati irj>ora'>i <los;i . ivčne eneržije pri negovanju otroka m vsled tega ga je treba <«1 prvega pričetka naučiti, da je :poleg njega ie ( kdo drugi na svetu. 1 Ve več razva- ' jen otrok doživi pozneje marsikate-j ro razočaranje, ko mora s-poznati. da | tie more dobiti vsega, kar -i želi. j
Igrače.
Pobarvane, kosmate in volnene igrače niso varne, kajti otrok ima navadno vtakniti vsako sfvar v usta. Njegove igrače naj bodo take. da se ph lahko opere ali umije ter ne smejo '.meti nobenih ostrili robov. Nikdar smete dati malemu otroku igrače, katero ibi lahko požrl.
V sedanji dobi mehanične popolnosti ni nobenega konca različnih igrač. Povprečni otrok ima toliko igreč da njegovo zanimanje ipogosto odvr-njeno od njih. Bolj bo zadovoljen, če mu daste e eno ali dve igrači ter navadne hišne predmete, kot elothes-pin-e. lesene ■žlice ali pa nanizan« ptilice. Te igrače ga bodo prav tako razvedrilo Ikot najbolj umetno napravljene. Igrače je treba pogosto oprati, ker jih otrok vedno vtika v usta.
Vaš otrok bo uspeval ter rastel v vedno močnejšega in večjega .če boste primerno skrbeli zanj ter mu dajali najboljšo hrano. Robustnega zd ravja so bili tisočeri otroci, ka'tere so stariši prehranjali z Kagle Mllekom. C) tem 11 a tii pričajo njih hvaležne matere. Za take matere ni nobenega živila, katero bi se tako splošno uporabljalo in s tako izvrstnimi uspe hi kot Kagle Mleko. Miirno lahko rečemo, da je * raslo več otrok vsled zavživanja Eagle Mleka kot vsled za-vživanja vseli drugih oblik umetnih živili
Ne delaj-te poskusov na svojem otroku in ne dajajte mu živil, o katerih je naravna hrana za otroke, ker ne Vsebuje ničesar drugega kot čisto mleko in čis-ti sladkor. Nobenega dvoma ne more biti glede njegove čistosti ali njegovih sijajnih uspehov. Zdravniki so priporočili Eagle Mleko tisoč in tisoč otrokom, ki niso primerno r?sli ter imeli premajhno težo. Eagle Mleko je lahko prebavljivo, varno in vvedno zanesljivo za prehrano otrok. \
Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo.
FARME NA PRODAJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GOR M AN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akrti so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih' naseljencev. Vsa ta zemlja se^ nahaja v sredini \Viscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
Sedaj je čas ia nove vloge.
Početkom 1. julija prične «e nova doba za obrestovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejemamo do 10. JULIJA, obrestovati že s
1. JULIJEM na "special interest account"
Vporabite to priliko in vložite Vase prihranke pri ne s.kj« r to vami inVam nosijo
4% na leto. FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
Established 1857
ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO?
A*ko je temu tako, bo za vas velike važoosti zveza naše banke v sve-tovnoznanimi drugimi bankami v inozemstvu. Mi posredujemo in izposlujemo, da bo denar poslan po naši banki v staro domovino, prejel vaš prijatelj ali sorodnik prav na domu.
PRIHODNJIČ, KO NAMERAVATE ZOPET POSLATI DENAR V STARO DOMOVINO, VPRAŠAJTE NAS ZA CE NE. MI VAM NUDIMO VEDNO NAJNI Ž JE CENE PRI INOZEMSKI VALUTI.
Premoženje te banke znaša $12,000,000.00