GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 199G 352(497.4 Dobrepo 119960027,3 iV 1 • * r;r astt o orčinf noRRFPOT tf S INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Letnik 2, št. 3, marec 1996 Iz urada župana Ob številkah Kako nas te številke vedno spremljajo skozi vse življenje. Včasih nas razveselijo, včasih pa tudi ne odvisno, kaj nam pripovedujejo. S številkami se tudi pri delu na občini veliko ukvarjamo. Iz številk, ki ponazarjajo vrednost prejetega in porabljenega denarja v občini, se da tudi marsikaj ugotoviti in zaključiti. Ker sedajte, ko to pišem, še ni sprejet za- ključni račun občine, podatki še niso dokončni, čeprav se kar zadeva prejeti denar, gotovo ne bodo več spremenili, ker ga za nazaj, pač ne moremo dobiti. nadaljevanje na 2. strani J^fhmne čedtitbe vtem materam in ženam za pmznih Sprejet predlog triletnega plana investicij v občini Prioritetni vrstni red večjih investicij za naslednje tri-letno ohdohje: 1. Gradnja prizidka šole in vrtca 2. Asfaltiranje in rekonstrukcija lokalnih in krajevnih cest 3. Pričetek sanacije azbestnih cevi na našem vodovodu 4. Priprave na gradnjo mrliške vežice na Vidmu Već na 3. strani Iz vsebine: •o- AKTUALNO IZ OBČINE •» INTERVJU: IGOR AHAČEVČIČ •» POGOVOR S PESNIKOM TONETOM KUNTNERJEM •©> NAŠI KRAJI IN LJUDJE -» NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠI DOBREPOLJKI •» AKTUALNI DOGODKI IN ZANIMIVOSTI •» ŠPORT Letošnja zima smučarjev ni razočarala. (Foto: Naš kraj) Naslednja številka izide 4. aprila, prispevke sprejemamo do 20. marca! 119960027,3 nadaljevanje s 1. strani Analiza prihodkov nam jasno pove, da smo dobili vse, kar je bilo planirano iz naslova zagotovljene porabe, ki jo zagotavlja država in iz naslova dotacij drugih, da pa smo realizirali komaj 63 % planiranih izvirnih prihodkov občine. Torej tistih prihodkov, ki jih mora zbrati občina sama, da lahko normalno funkcionira in vodi investicije. Iz lega naslova smo skupaj zbrali okroglo 18 mil ionov SIT, planirali smo pa 29 milionov SIT. V teh IS milionih, pa je samo 8 milionov sredstev, ki so bili zbrani v obliki raznih taks neposredno od občanov. Največ, 5 milionov, iz naslova takse, ki jo plačujemo pri vodi, vse ostalo so manjši zneski. Ostale izvirne prihodke tvorijo še obresti (1,4 mio.; zbrana sredstva do porabe vložimo v banko, da ne propadajo in na ta način pridobimo še nekaj sredstev), prispevek za gozdne ceste, ki ga dobimo nazaj od države (1,3 mio.), požarna taksa (1,2 mio.) in prispevek od izkopa rudnin, ki ga plačuje Komunalno podjetje Ljubljana, za izkoriščanje kamnoloma v Prcdstrugah (2,5 mio.). Poleg te vsote je Komunalno podjetje Ljubljana, za potrebe vzdrževanja in gradnje cest v občini na osnovi posebnega dogovora dalo na razpolago še približno 7.600 m3 raznovrstnega nasipnega materiala, ki nam je seveda pri vzdrževanju in gradnji cest zelo dobrodošel. Ostalo pa so še manjši zneski iz različnih naslovov. To je torej ta del prihodkov proračuna, ki mu pravimo izvirni prihodki in je res pravi denar za investicije. Kar je še drugega denarja, je tako, dobiš ali pa ne dobiš. Z enkratnimi prispevki ob vsaki gradnji, ki ga prispevate, se tudi nekaj zbere, vendar se hočejo nekateri izmikati, kar dela slabo voljo pri ostalih. Seveda pa brez teh enkratnih prispevkov še dolgo ne bo šlo. Na podlagi uvedenega prispevka se bo zbralo še nekaj, kar pa bo namensko porabljeno: v Dobrepolju za šolo, v Strugah pa za krajevne ceste. Za vse ostale investicije pa bo seveda denar potrebno zbrati na tak ali drugačen način. Letos smo bili kar uspešni, saj smo od raznih republiških organov dodatno za investicije, zlasti v ceste, dobili še 16 mio. SIT. Izredno težko pa je pridobivali dodatna sredstva, če nimaš lastnega denarja. Če smo za šolo nekako rešili, bo pa ostalo rešljivo težje. Kajti pri investicijah v šolo in vrtec, država dodaja 50%, za vse ostale investicije, kot so ceste, vodovod, kanalizacija, država v obliki subvencij ali kreditov dodaja samo 30% sredstev, 70% pa moramo zbrati sami. Kaj to pomeni ob tako velikih zneskih, kot jih rabimo, na primer za zamenjavo salonitnih cevi pri vodovodu (približno po sedanjih cenah 120 mio. SIT) ali za vspostavitev kana- lizacije s čistilno napravo, samo za vas Videm (približno 100 mio. SIT). Za normalno funkcioniranje čistilnih naprav mora biti vzpostavljena ločena dvojna kanalizacija, posebej za tekalne odplake in posebej za meteorno vodo, kar seveda predstavlja tudi dvojni strošek. Takšnih velikih potreb pa imamo v občini še zelo veliko. Čeprav nerad in s težkim srcem vam moram povedati, da bomo morali misliti na povečanje izvirnih prihodkov občine, če bomo hoteli normalno delali, pridobivali dodaten državni denar in vsaj po etapah slediti ostalemu svetu. Čeprav vemo, da smo vsi obremenjeni z davki in prispevki več kot preveč ( mnogo večji kot davki so prispevki za zdravstvo in pokojnine), je vendarle res, da pravih občinskih davkov sploh nimamo. Davke pobira država in jih nam vrne kol določi in hoče sama. Vrne nam 30 % dohodnine in doda izravnavo, kot sem žc večkrat pisal in razlagal na vaških sestankih, in tudi predpiše, kako naj jo porabimo, ostalo pa prepušča nam. Nikjer seveda ne piše, da moramo zbrati več izvirnih prihodkov, toda če bi več zbrali bi več naredili in pridobili več državnega denarja in vsi bi bili zadovoljni. Lahko pa seveda delamo tudi počasneje, vendar nas čas ob lem neusmiljeno prehiteva. Vodovod je potreben obnove, nujna bi bila kanalizacija, vsaj v večjih vaseh, cesle, ki so bile prve narejene žc kličejo po obnovi, dobršen del jih je potrebno pa še asfaltirati. Občinski svet je na zadnjin seji sprejel okvirni plan del za naslednja lii leta, torej do konca tega mandata, za osnovo so mu bili plani vaških odborov, če ste jih posredovali na občino. Potreb in želja je seveda mnogo več, kot paje na voljo denarja, čeprav moram reči, daje denarja prav zagotovo za 30 % več, kot pa ga je prej priteklo na območje naše občine preko starih občin Kočevje in Grosuplje. Seveda ga je pa znatno premalo, da bi lahko poleg šole vzporedno peljali še popolno obnovo vodovoda in kanalizacijo, razen seveda, če bi bili pripravljeni zbrali malo več izvirnih prihodkov. Ne gre za lo, da bi kdo koga posiljeval, gre za našo skupno odločitev, ali gremo malo hitreje naprej, ali je ta tempo dovolj hiter? Odločitev je pri vas, samo skupaj se lahko odločilno. Nesmiselno pa se mi zdi postavljanje visokih zahtev, brez razmisleka od kod vzeli denar. Vsak tolar pa, ki bo prišel v občinsko blagajno, bomo pošteno obrnili in skušali naredili čim več, in vas o tem obvestili. Te misli se mi rojevajo, ko pregledujemo in primerjamo podatke za preteklo leto in sestavljamo plane za prihodnje, pa jih vsi skupaj malo razmislimo. Za konec pa še nekaj besed o pluženju cest, kije letos še kako aktualno, ker nam je zima s snegom zelo radodarna. Ta radodarnost pa tudi pridno prazni občinsko blagajno in nam bo pojedla nekaj kilometrov asfalta v letošnjem letu. Čeprav je bilo nekaj pripomb, moram reči, daje pluženje teklo normalno, lahko bi celo rekel bolje kot v mestih. V teh sneženih dneh sem večkrat bil v Ljubljani in v Kočevju, pa moram reči, da imamo celo bolje spluženc ceste, kot tam. V Ljubljani nekatere stranske ulice celo po enem tednu ali 14-ih dneh niso bile spluženc, pri nas se to ni zgodilo. Seveda je pa nemogoče v času sneženja zagotavljati vsako uro prevoznost z letnimi gumami. Zakon zahteva, da se pluženje začne ko zapade 15 cm novega snega. To je že precej, če gremo plužili prej pomeni, da kršimo zakon in naredimo občinski blagajni več stroškov. Treba je vedeti, da dobimo nekaj sredstev od države samo za lokalne ceste, ki jih je v občini 40 km, za vse ostale, ki pa jih je za pluženje še preko 50 km pa ne dobimo nič in gre vse iz listih izvirnih prihodkov o katerih sem zgoraj razglabljal. Torej neposredno v breme denarja, ki je namenjen za kakšno investicijo ali nov asfalt. Skupni stroški pluženja samo za december so bili večji kot lani začelo zimo, pa moram reči, da imamo solidne in ne predrage izvajalce. Zelo draga je tudi sol, ki nam poleg tega še zelo kvari ceste, da še hitreje razpadajo. Zelo resno razmišljamo, da bi manj solili, pa morebiti posipali samo s peskom. Dela se namreč dvojna škoda, zapravi se denar in pospešeno uničuje cesta. Verjetno bi bila cenejša malo počasnejša vožnja, pa cel asfalt. To bo potrebno še razmisliti in se dogovoriti. To je seveda samo nekaj misli ob pogledu na številke za preteklo leto. V naslednji številki glasila pa bomo verjetno lahko objavili tudi številke iz zaključnega računa in nekaj o planu za letošnje leto. Pozdravlja vas ;'i župan Anion Jakopič wtgp^- Naš kraj DELO OBČINSKEGA SVETA 3 Poročilo s 16. seje občinskega sveta V mrzlem začetku februarja, v torek 6.2.1996, je bila 16. seja občinskega sveta, katere so se udeležili vsi svetniki. Dnevni red je obsegal enajst točk, za katere so občinski svetniki, župan, podžupan, tajnik in sekretarka občinskega sveta potrebovali šest ur. Zapisnik prejšnje seje, predlog Odloka o gospodarskih javnih službah in predlog Sklepa o določitvi lastniških deležev v JKP GROSUPLJE, so dokaj hitro dobili potrdilo večine svetnikov. V okviru Odloka o gospodarskih javnih službah v občini je bilo poudarjeno, da je tudi dimnikarstvo javna služba, ki nuna dvakral letno očistili vse dimnike na območju naše občine. V JKP Grosuplje pa ima naša občina 10 proeentni delež. Tudi Pravilnik o plačah funkcionarjev Občine Dobrepoljc je bil po krajši razpravi in nekaterih popravkih sprejet /. velikim soglasjem. Obrazložitev te ločke je podal predsednik Statutarne komisije g. Alojz. Erčulj. Poudaril je, da seje v enem letu državna zakonodaja na tem področju malce spremenila, zato je bilo potrebno Pravilnik popraviti, da bo v skladu z Zakonom. Po (cm prenovljenem Pravilniku je županov količnik plače 6.5, o delovni uspešnosti župana odloča občinski svet, tajniku pa določi delovno uspešnost župan. Sekretar občinskega sveta ni več funkcionar, temveč je občinski uslužbenec. Sledila je razgibana razprava osnutku Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Dobrepoljc. Osnutek s podobno vsebino je bil na prejšnji seji zavrnjen, prav tako pa se je zgodilo tudi s tem novim deloma popravljenim osnutkom. Župan je v obrazložitvi poudaril, da sodimo med občine, ki imajo najmanj lastnih prihodkov (8,89% celotnega proračuna), med tem ko državna uprava meni, da naj bi občine imele 30% izvirnih prihodkov. Če bi bil ta osnutek sprejet in na prihodnji seji tudi predlog tega odloka, bi gospodinjstva v naši občini plačevala od 2.137,00 SIT do približno 4.279,00 SIT letnega nadomestila za stavbno zemljišče. Sedaj ostaja v veljavi še vedno Odlok bivše občine Grosuplje, po katerem ta prispevek - davek morajo plačevati le gospodinjstva in gospodarski subjekti na Vidmu in v Predstru-gah. V šesti ločki je občinski svet z večino glasov sprejel novo izhodiščno ceno za opremljanje stavbnega zemljišča na dan 31.12.1995. Ta je sedaj višja za 2,8% od predhodne in /naša 411.185,(X) SIT. Cena je bila zvišana na osnovi indeksov GZS - Združenja za gradbeništvo in Industrijo gradbenega materiala. Če bi sedaj spadali k občini Grosuplje, bi bila za vse, ki bi se odločali za gradnjo, ta cena kar 950.000,(X)SIT. Sledila je skoraj dveurna razprava o Okvirnem triletnem planu investicij v naši občini. Predlog je izdelala občinska uprava na osnovi smernic svetnikov in želja vaških svetov. Svetniki so se že nekaj sej zavzemali za takšen okvirni načrt invsticij v mandatu, ki je še pred njimi. Med prednostne naloge so uvrstili: - gradnja prizidka šole in vrtca, -asfaltiranje in rekonstrukcija lokalnih in krajevnih cest, - prieetek sanacije azbestnih cevi na na šem vodovodu, - priprave na gradnje mrliške vežice na Vidmu. Omenim naj, da so lo le prednostne naloge, saj je v planu kar 57 različnih investicij. Pri tem planu je načrtovalce vodila želja, da v štirih letih obstoja občine dobi vsaka vas vsaj eno novost. Za ta okvirni triletni plan investicij v občini je glasovalo vseh dvanajst svetnikov. Kar je zabeleženo v tem dokumentu, pa ne pomeni, da se bo moralo narediti le to, temveč lahko pride do manjših popravkov ob sprejemanju vsakoletnega proračuna. Izgradnjo določenih cest lahko pospešijo tudi občani z lastnim delom in prispevki občanov (Vodice 1995). Na seji je bil po hitrem postopku sprejet predlog za razpustitev komisije za pregled odlokov bivših občin Kočevje in Grosuplje, katero so sestavljali: ZvonimirZabukovec, Franci Žnidaršič, Edo Pogorele in Ivan Grandovec. Ta komisija je v enoletnem delovanju prebirala vse Uradne liste bivše SFRJ, SRS in RS od leta 1985 naprej. Pri tem so člani komisije ugotavljali predvsem veljavnost raznih zakonov in odlokov za območje naše občine. V predlogih in pobudah so se svetniki dotaknili stanja v Skladu za razvoj malega gospodarstva bivše občine Grosuplje ( Stane Ja-kič, Franci Žnidaršič), brezplačnega prevoza vseh osnovnošolskih otrok (Stane Skulj) in sofinanciranja zimske šole v naravi (Jože Samec), denarja za razvoj šol v manj razvitih območjih (Zvonimir Zabukovec) ter varne šolske poti (pločnik iz centra Vidma do šole in asfaltiranje poli od starega gasilskega doma do "vage" na Vidmu za učence iz Podpeči, Podgore, Bruhanje vasi, saj je zelo nevaren odsek ceste pri gostilni "Pri Cveti" ; Ivan Grandovec. G. Skulj je podal tudi vprašanje, zakaj se je podražil odvoz komunalnih odpadkov za 7,7%. Pod to točko je Ivan Grandovec oddal tudi pisna predloga OŠ o odprtju šc enega prostora za vrtec Ciciban v Kom-poljah in sanacijo strehe na OE Struge. V zadnji točki je g. Igor Ahačevčič, predsednik Komisije za volitve in imenovanja, podal predlog zamenjave v Komisiji za povojne poboje. Tako bo namesto g. Staneta Jaki-ča, sedaj v tej Komisiji g. Janez Špolar. Razprava je potekala tudi o obratovalnem času v gostinskih lokalih. Izoblikovalo seje mnenje, da naj bi bili ob delavnikih odprti do 22.00 ure, ob sobotah in nedeljah pa do 24.00 ure. Ob tako prijetni temi seje blizu 23. ure končala 16. seja občinskega sveta. Ivan Grandovec Graf gibanja prebivalstva v občini Dobrepolje Fani Strnad in Ivan Grandovec 40004« 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 Adamičeva 15 GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI DOBREPOLJE NASELJE 1830 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 BRUHANJA VAS 162 176 194 200 174 170 157 163 147 132 141 133 135 CESTA 306 289 326 311 319 311 312 264 281 272 246 243 235 HOCEVJE 122 127 124 157 139 136 116 131 126 94 94 82 88 KOMPOLJE - 400 413 510 548 501 570 546 512 485 444 436 459 MALA VAS 143 158 189 184 223 190 192 163 157 150 151 139 204 PODCORA 210 176 177 181 156 178 181 152 138 115 126 112 118 PODGORICA 120 129 132 130 176 183 207 145 129 108 82 76 74 PODPEČ 175 158 192 182 174 177 149 141 129 118 116 117 109 PREDSTRUGE 35 31 31 33 44 61 63 80 87 95 130 133 211 PONIKVE 240 293 287 296 241 316 319 500 515 452 490 514 416 VIDEM 166 184 205 204 194 217 228 318 363 342 318 370 430 VODICE 16 15 15 21 29 12 13 12 16 17 16 12 14 ZAGORICA 254 259 255 282 268 259 295 260 235 233 242 217 223 ZDENSKA VAS 272 324 382 421 390 333 341 330 300 239 363 221 231 SKUPAJ: 2221 2719 2922 3112 3075 3044 3143 3205 3135 2852 2959 2805 2947 ČETEŽ - 47 63 71 56 73 76 65 57 66 64 62 58 KOLENČA VAS - 64 60 90 72 58 74 70 56 45 39 38 47 UPA - 64 69 84 77 71 71 74 75 72 65 70 57 PAKA - 45 43 35 40 43 48 26 40 37 32 30 29 PODTABOR - 133 162 157 155 153 188 188 154 133 107 103 96 POTISKA VEC - 66 86 91 90 72 81 70 69 63 59 50 43 PRI CERKVI - 51 79 105 117 110 104 83 84 79 62 59 80 RAPI.JEVO - 154 146 139 166 154 169 129 114 108 93 78 69 TISOVEC - 91 95 99 92 89 85 104 96 78 67 55 40 TRŽIČ - 54 67 75 44 57 69 63 54 47 45 39 26 SKUPAJ STRUGE - 769 870 946 909 880 965 872 799 728 633 584 545 SKUPAJ STRUGE IN VIDEM 2221 3488 3792 4058 3984 3924 4108 4077 3934 3580 3592 3389 3492 POLOM - 160 195 210 208 176 138 65 85 87 77 42 41 SEČ - 127 142 133 125 104 102 24 22 23 18 18 9 VRBOVEC - 107 131 130 106 77 57 8 6 3 11 0 0 KUKOVO - 89 114 120 128 103 78 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBČ. DOBREPOLJE 2221 3971 4374 4651 4551 4299 4483 4174 4047 3693 3698 3449 3542 Fani Strnad in Ivan Grandovec Dodatni predlogi za občinski grb % w m w C\ /O Dva žitna klasa - simbola rodovitnosti dveh dolin, Strug in Dobrepolja Kozolec toplar, simbol obeh dolin Žitni klas - simbol rodovitnosti dveh dolin in zvonec - simbol pevske tradicije obeh dolin NA OBISKU PRI OBČINSKIH SVETNIKIH Intervju: IGOR AHACEVCIC "Skrajni čas je, da si dopovemo, da nismo manj vredni.,, Na dan neke proslave na Vidmu sem bila pred Jakličevim domom priča pogovoru, ki se je začel približno takole: "Ali prideš zvečer na proslavo?" "Seveda pridem. A samo, če jo bo vodil Igor." Dokaz več, kako priljubljen je v Dobrepolju Igor Ahačev-čič in kako priznane so njegove voditeljske in druge sposobnosti, ki jih kaže že tja od osnovne šole naprej. Nesporne so njegove zasluge pri ohranjanju in razvoju kulturnega življenja v Dobrepolju v zadnjih desetih in več letih. Tako ali drugače je pritegoval pozornost. Če si izposodimo prispodobo iz političnega besednjaka, bi se dalo reči, da ,jc bil eden tistih "petelinov, ki prezgodaj pojejo", torej nekakšen disident. V lokalnem merilu, pa vendarle... Priljubljen pri ljudeh, a trn v peti pri krajevnih in občinskih veljakih, ki so bili pozorni na vsako njegovo besedo. Tudi v manjših krajih, kjer si pogosto še bolj na očeh, je bilo v prejšnjem sistemu treba kar veliko poguma za odkrivanje nepravilnosti. Recitirati na proslavi "neprimerno" poezijo, omenjati Frana Jakliča, o njem organizirati okroglo mizo, mu priznati vse njegove zasluge za Dobrepolje, je pomenilo določeno tveganje in pogum, ki gaje v 80-tih zmogel le malokdo, (emu pripisati vse to? Njegovi mladostni zagnanosti, njegovemu nemirnemu in nekoliko upornemu duhu, ki nenehno išče resnico, se sprašuje po vzrokih, analizira posledice in ne klone pred avtoritetami. Nekaj tega, z življenjskimi izkušnjami dozorelega, mu je ostalo tudi še danes, ko seje znašel med oblastno strukturo v občini, kjer je občinski svetnik, ki prihaja iz stranke SKD. Sicer pa je direktor Kmetijske zadruge Dobrepolje in zelo aktiven na marsikaterem področju. Je član Kulturne- ga, Planinskega in Turističnega društva. Na vprašanje, s čim se v prostem času, ki ga očitno nima veliko, še ukvarja, je povedal, da rad prebere kakšno knjigo, si ogleda dober film ali gre v gledališče. Rad pa tudi smuča in kolesari, všeč mu je hoja po gozdu, visokih gora pa ne mara preveč. Ko sem mu predlagala, naj popestri najin pogovor s kakšno zabavno domislico za naše bralce, mije odgovoril: Morda res izgleda, da sem humorist. Se /lasti zato, ker na prireditvah povem kakšno šalo. Vendar tisti, ki me bolje poznajo, vedo, da v bistvu nisem šaljivec. Rad pa imam vesele ljudi, kajti brez smeha in radosti bi bilo to bivanje na Zemlji res obupno. Posebej rad vidim. Če SO veseli mladi ljudje, ki niso obremenjeni s tegobami življenja. Ker nama torej pogovor v šaljivem tonu ni stekel, sva prešla na resnejše teme. Ker je Igor pač občinski svetnik, sva začela pri občinskih zadevah. Kako ocenjujete situacijo v občini Dobrepolje po dobrem letu delovanja? Kaj je to leto prineslo pozitivnega? Kje vidite pomanjkljivosti? Življenje ljudi na področju občine Dobre-poje se v enem letu ni kaj bistveno spremenilo. Vendar, daje naše življenje dobro oz. boljše ali slabše, niti ni odvisno od občine. Res pa je, da so se ljudje začeli zanimali za krajevne probleme. Skratka, zelo so se "zaktivirali". Za primer lahko dam kar krajevni časopis, ki ga hvalijo daleč naokoli. Prav po vaši zaslugi je to res dober izdelek. Kar zadeva samo "občino", pa sem si vse skupaj le predstavljal nekoliko drugače. Predvsem mnogo cenejše, enostavnejše, približano ljudem. Sedaj pa se vse bolj kaže, da nam te občine ničesar tistega, kar so mnogi pričakovali, ne bodo približale. Vsaj še lep čas ne! V bistvu gre za nekaj razširjene pristojnosti nekdanjih krajevnih skupnosti, le da je to mnogo dražja oblika (gledano z narodno gospodarskega vidika). Pri prejšnjem proračunu ni bilo večjih razhajanj. Ali morda pričakujete več težav pri letošnjem proračunu? Ravno obratno! Pri prejšnjem proračunu le navidez ni bilo razhajanj, kajti nazadnje je prevladalo mnenje, da prvo leto nima smisla vztrajali vsak na svojem bregu. Sicer pa so bila razhajanja kar velika in so dolgoročno slabo vplivala na marsikaj. Toda poleg lega. daje ena stran popustila, je šlo drugi za lo. da se pokaže, kdo je kdo. V Iclu dni seje marši- NA OBISKU PRI OBČINSKIH SVETNIKIH kaj spremenilo in pokazalo se je, da večina svetnikov SKD sploh ni napačno razmišljala. Rebalans proračuna pa seje dejansko močno približal našim osnovnim predlogom. Pri sprejemanju letošnjega proračuna prav velikih težav ne pričakujem, saj je že lanski začrtal smer dela. V tako majhni in finančno šibki občini se planov iz leta v leto kaj veliko ne sme spreminjati. Gotovo pa bomo člani SKD vztrajali na urejanju tistih problemov v kraju, ki so po našem mnenju bistveni (urejanje vaških centrov to gotovo ni). Kmetijstvo je zelo široka tema, na to panogo občina nima kaj dosti vpliva. Pa vseeno - kaj bi rekli na to temo kot direktor KZ Dobre polje? Res, to je široka tema in občina na kmetijstvo neposredno nima dosti vpliva. Kmetijsko politiko mora vodili država, ne vsaka vas zase. To področje je v vsaki državi najbolj občutljivo in zelo zahtevno. Pri nas je v kmetijstvu problem še večji zato, ker se moramo zelo hitro približati Evropi. Torej moramo prevzeti njihove standarde praktično čez noč, oni pa so to počeli desetletja. Nemci so n.pr. potrebovali nekaj desetletij, da so pri mleku dosegli takšne rezultate kot Slovenci v pol leta. Dobrepoljci pa smo še nad slovenskim povprečjem. Ob tej priliki moram pohvaliti naše kmete za razumevanje in vztrajnost in se jim tudi zahvaljujem za to. Lani samo A'/< pri nas prodanega mleka ni doseglo norme za finančne dodatke. To pa je res dober rezultat. Seveda pa tako hitri prehodi zahtevajo veliko psihičnih naporov. Najprej kmetov samih, pa tudi tistih, ki smo vpeti v to verigo. Ob tem je potrebno povedati tudi to, da naša država kmetijstva dejansko ne podpira. Dvojno škodo pa mu dela s tem, da ne prepreči vdora tujih pridelkov na naš mali trg. Poleg tega siva ekonomija, ki vlada zlasti v kmetijski trgovini, kmetom dela vse več težav, čeprav se tega niti ne zavedajo. To je pripeljalo do tega, da naš kmet v zadnjih sto letih še ni bil tako slabo organiziran kot sedaj. To pa je tudi cilj vladajočih "svobodnjakov", ki sc ne zavedajo, da kmetijstvo ni le pridelava hrane. Kmetijstvo je naše okolje, kmetijstvo veže nase veliko industrije (kemična, strojna, turizem, trgovina...), poleg tega pa narekuje tempo politične samostojnosti ali odvisnosti od tistega, ki ti hrano prodaja. Takšen odnos do kmetijstva, kot vlada pri nas sedaj, je za državo poguben. Danes se iz kmetijstva norčujejo vsi. Tudi tisti, ki jim je očetova kmetija in trdo delo omogočilo boljše življenje. V Dobrepolju ni nič drugače. Tudi kmetijske zadruge so od države pozabljena oblika združevanja kmetov. Več kot pol slovenskih zadrug ima izgubo, ki je večja od dobička na drugi strani. Velikokrat se sprašujem, ali niso zadruge danes zgrešene firme. Zadruga je namreč organizacija, v kateri morajo biti stvari pregledne, odprle in dokaj urejene. Kot takšna pa zadruga na sivem trgu ne more delati in je tudi zato, ker državi odvaja vse, kar mora, manj uspešna kot kakšen "šmu-glar" poleg nje. Sicer pa je naša zadruga preživela že marsikaj in je s stoletno tradicijo ena najstarejših slovenskih firm. Mnogo bolj zvenečih je ta čas že propadlo. Kaj bi lahko rekli o politični situaciji v Sloveniji po zadnjih dogodkih? Kakšna so vaša pričakovanja v volilnem letu? Prav natančno tej situaciji ne sledim. Vem pa to, da imajo komunisti zelo izdelano strategijo propagande in da so pripravljeni narediti vse, da ostanejo na oblasti. V tem smislu je bil narejen tudi zadnji manever. Zalo prosim vse volilec, zlasti pa liste ženske, ki se jim zdi g. Kučan pravi "macho", naj ne nasedajo tej propagandi. Preden bosle šli na volišče, dobro razmislite našo polpreteklo zgodovino in se po vesti odločile za SKD (vzemite lo kol za šalo). Že kmalu po osnovni šoli, in potem ves čas, ste bili eden najaktivnejših pri kulturnem delovanju. Brez vašega sodelovanja skorajda ni bilo prireditve. To so bila osemdeseta leta, to je bil čas samoupravljanja. Kako se spominjate prvih let delovanja v kulturnem društvu? Kakšna je bila situacija na kulturnem področju v Dobrepolju takrat? Za delovanje na kulturnem področju in usmerjanje mojih misli v malo drugačne vode kol večina mojih kolegov (takrat in sedaj) so najbolj "krivi" moji starši, in za to sem jim neizmerno hvaležen. Mnogo je k temu prispeval tudi takratni ravnatelj OŠ g. EdoZgonc, ki meje dejansko pripeljal na oder, me učil obnašanja na odru itd. Po končani OŠ sem Čutil, daje naš kraj preveč "mrtev", da mu je potrebno (poleg TOT NOB) dati še kakšno "civilno" kulturno prireditev. Kulturnega društva takrat praktično ni bilo, delali smo začeli v okviru takratne ZSMS. Moram pa reči, daje bilo zelo težko dobiti ljudi, ki bi hoteli nastopati na odru. No, danes to ni več problem (nekateri so celo premalo samokritični). Da KUD Dobrepolje sploh živi, sem izvedel šele na nekem pranju možganov pri tov. Lenderu (v Stolarni). Takrat mi je povedal, da hodim v zelje KUD, da se preveč vtikam v slvari, ki niso zame in da lakšne ljudi na drugem koncu Jugoslavije streljajo. No, potem sem vedel, da obstaja tudi KUD in potem sem začel delati pod tem imenom Še zlasti potem, ko sem spoznal, da izhaja to društvo še od K Jakliča, ki je bil za nas lako pomemben mož. Moram pa reči tudi to, da nekaterih ljudi, ki se danes rinejo v ospredje, takral nikjer ni bilo, čeprav jim nihče ni branil izpostavljali se in delali za kraj, v katerem so živeli. V Dobrepolju ste bili prvi, ki ste si upali na odru Jakličevega doma, ki se takrat ni smel talo imenovati, izreči kakšno besedo na račun sistema. Tudi pri izbiri programa se niste podrejali političnim zahtevam, ampak ste brez strahu recitirali kaj "neprimernega" za tiste čase? Kaj vas je vodilo pri tem? Takral sem že obiskoval gimnazijo v Ljubljani in sc srečeval z. ljudmi iz drugih krajev. Videl sem, da so ti mnogo bolj sproščeni, kot smo bili pri nas. Bili so mnogo bolj odprti za pogovor in ludi za sprejem različnosti. To mi je dalo mislili, da lako lahko poslane tudi pri nas. Kmalu sem spoznal življenje in delo E Jakliča, pa "dobrepoljsko Hirošimo" in to mi je dajalo poguma. Res pa je tudi, da se človek z nekaterimi stvarmi rodi. Meni je bila npr. žez rojstvom vcepljena misel, ki jo je zelo lepo povedal dr. Prešeren, namreč, daje manj slra- šna noč v črne zemlje krili, kol so pod svetlim soncem sužni dnovi. Ker pa človeku v življenju marsikaj ne uspe, tudi meni ni uspelo skoraj nič izboljšati naše odprtosti. Še vedno smo pripravljeni prenesli marsikakšno zatiranje in zaradi ljubega miru biti liho in sc umaknili vase. Navsezadnje, kdo pa lahko dokončno sodi, kaj je prav in kaj ne? Vprašanje je, če je tisto, kar vam govori nekdo, ki je trenutno politično močnejši, absolutno res. Vedeti je potrebno, da vsak berač svojo malho hvali (tudi če je prazna). Zato je potrebno, da vsako trditev preverile iz svojega zornega kota. Danes je za to veliko možnosti, kajti informacije prihajajo do nas i/, vseh strani. Informacijska odprtost jc gotovo ena največjih pridobitev tega časa. Le izkoristiti jo moramo. NA OBISKU PRI OBČINSKIH SVETNIKIH Če sem prav seznanjena, ste bili eden od organizatorjev okrogle mize o Franu Jakliču in obnovitvi napisa Jakličev dom? ludi Jakličev doprsni kip je vaša zasluga? To je bilo, če se ne motim, leta 1987. Ali je bilo kaj težav pri realizaciji teh projektov? Kdo je poleg vas še sodeloval? Verjetno ste imeli podporo? Seveda, nobene stvari ne more nihče narediti sam. Kdor lo govori, se laže in napihuje. In gotovo nobena stvar ne gre naprej brez težav. Tako pač je. Okroglo mizo, ki je prinesla marsikatero raz-bistritev, sva pripravila z g. Zgoncem. Potem smo se odločili vrniti napis na Jakličev dom in nazadnje še postaviti doprsni kip F. Jakliču. Pri teh dveh stvareh sem sodeloval s Sla-netom Skuljem, Jožetom Zakrajškom, Jože-tom Samcem in Francem Zrncem. Velik del denarja za kip je prispevalo podjetje Chemo iz Ljubljane, k čemur je pripomogel naš rojak g. Tone Hren, ki je direktor podjetja. Če se še malo zamudiva ob kulturnem dogajanju v SO-tib letih, koga od zaslužnejših bi še imenovali? Kakšne so bile okoliščine? Se spominjate kakšnih zanimivih dogodkov? Poleg že naštetih moram omenili še Tomaža Blatnika, ki seje pozneje spustil v poslovni svet in danes sodeluje kot podporni član, za kar smo mu zelo hvaležni. Finančno je pomagala tudi Iskra (poleg Stolarne in Kmetijske zadruge) in g. Tone Drobnič, ki je bil takrat direktor. Marsikaj pa bi težko naredili brez ge. Tatjane Lamprct iz ZKO Grosuplje. Zelo pomembna pridobitev za naš kraj je tudi Galerija Toneta Kralja, ki bi lahko bila pomembna sestavina turistične ponudbe. Za to pridobitev pa ima veliko zaslug ga. Anka Novak. Bilo jc tudi veliko zanimivih dogodkov, pomembno pa se mi zdi to, da smo bili zelo dobra ekipa, ki je stvari znala organizirali. Pridobili smo veliko poznanstev, ki odpirajo nove možnosti. Kdorkoli je prišel k nam, je bil zadovoljen in navdušen nad izvirnostjo in sploh nad "ponudbo". Posebej z glasbenega področja. K nam pa so prihajali kar pomembni ljudje. Tudi že prej, ne le v zadnjem letu. Samo cirkusa smo zganjali manj okoli tega. Kako ocenjujete kulturno dogajanje oz. delovanje KIJI) Dobrepolje v zadnjih nekaj letih in sedaj v novi občini? "Kultura" je pravzaprav življenje, ki ga živimo. Znotraj lega pa je še posebna dejavnost, ki jo imenujemo kultura in zavzema zelo pomemben del našega življenja. V tej kul- turi pa delajo v glavnem svobodni, ustvarjalni in pošteni ljudje. Pa tudi kakšen spletkar, da dela zmedo. Prav ti, po duši Svobodni ljudje, pa so vedno krojili napredek v svetu. Bili so duševno toliko močni, da so lahko prestopili določene meje. Tako je bilo v Dobrcpo-Iju, Sloveniji in povsod po svetu. Upam, da bo KUD Dobrepolje to svojo vlogo v kraju igralo še naprej. Konec koncev smo v Sloveniji poznani po "mačkarah", zborovskem petju, ZagoriŠkih fantih, godbi, ponikovski cerkvi in Podpeški jami. Vse to pa seje vrlilo okoli našega KUD. Tako sva se v razgovoru sprehodila skoraj 20 let nazaj. Mislim, da je bilo zanimivo, pa tudi na mestu, razbistriti že nekoliko zamegljene predstave o dogajanju v Dobre-polju kakšno desetletje nazaj. Saj prav ta čas zarisuje nekakšno prelomno obdobje v kulturnem življenju Dobrcpolja. A končajva vendarle v realnosti sedanjega trenutka. Kaj bi želeli povedati našim bralcem glede na sedanje bolj ali manj re-signirano stanje med ljudmi? Nekoč sem poslušal direktorja neke naše tovarne, ki seje vrnil i/, Nemčije, kjer jc bil nekaj časa na usposabljanju. Govoril jc o tem, kako nas od Nemcev niti ne loči sama tehnologija, temveč veliko bolj odnos do svojega podjetja. Tam o svoji tovarni govorijo spoštljivo, pri nas pa samo kritiziramo. Skrajni čas je, da si dopovemo, da nismo manj vredni, da sc začnemo spoštovali. Najprej samega sebe, nato svojo firmo in potem svoj kraj. Slovenija je zelo majhna, ekonomsko šibka in samo neke vrste vznesena ljubezen do lastnega gospodarstva nas lahko popelje v boljše čase. To ljubezen pa bi morali izkazovati čisto vsi Slovenci. Se najbolj pa javni delavci. Pripravila M. Sleklasa POPRAVEK V zadnji številki Našega kraja je bil ponovno na delu tiskarski škrat. V sestavku Ivana Gran-dovca je pravilen naslov DOBREPOLJSKE MAČKARE in ne Dobrepoljske maškare, enako v nadaljevanju. V sestavku Tine Šuštar pa je pravilno TAIZE1SKO GIBANJE in ne Taizcisko gibanje. Za napaki se opravičujemo. OBVESTILO 0 SPREJEMU DOHODNINSKIH NAPOVEDI ZA LETO 1995 Vse zavezance za dohodnino v občini Dobrepolje obveščamo, da bomo tudi letos organizirano sprejemali dohodninske napovedi in sicer: v ČETRTEK in PETEK, 21.3.1996 in 22.3.1996 od 8.00 do 18.00 ure, na Vidmu. Od ponedeljka, 25.3.1996 do petka, 29.3.1996 bomo dohodninske napovedi sprejemali v prostorih IZPOSTAVE GROSUPLJE, Kolodvorska 4, od 8.00 do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ure. V obojestransko zadovoljstvo prosimo vse občane, da se držijo navedenih rokov. Vodja izpostave: v Anton Žitnik Strokovno posvetovanje o Dobrepolju NAŠI KRAJI IN LJUDJE Predstavitev drugega dneva posvetovanja V prejšnji številki Našega kraja smo na kratko predstavili prvi dan strokovnega posvetovanja o Dobrepolju z naslovom NAŠI KRAJI IN LJUDJE, kije bilo 15. in 16. decembra 1995, v dvorani Jakličevega doma na Vidmu in gaje priredila občina Dobrepolje, pobudnica in snovalka njegove temeljne vsebinske zasnove pa je bila ga. Anka Novak. V tej številki pa nadaljujemo s predstavitvijo drugega dneva posvetovanja. Medtem ko so bile v prvem delu v ospredju bolj zgodovinske in geografske teme, je bil drugi dan namenjen predstavitvi pomembnih Dobrepoljcev in njihovi dediščini na kulturnem in ostalih področjih delovanja. Predstavljamo vam nekaj citatov in povzetkov iz referatov sodelujočih, ki naj služijo predvsem kot vabilo k branju zbornika, kjer bodo referati objavljeni v celoti. Zbornik občine Dobrepolje bo izšel v letošnjem letu. Že na osnovi referatov, ki smo jih slišali, lahko rečemo, da bo tO delo izjemen dosežek za občino Dobrepolje in izredno zanimivo branje za vse prebivalec občine in tudi za vse liste, ki se zanimajo za posebnosti lega dela Slovenije. OLGA ZUPAN je v svojem referatu predstavila topografijo cerkva v obeh župnijah Videm in Struge. Pripravila je podrobne stilne in časovne opredelitve cerkvenega slikarstva in pri tem od- krila veliko bogastvo, ki se nahaja v naših župnijskih in podružničnih cerkvah. Iz njenega dobro pripravljenega referata naj omenimo samo nekaj zanimivih podatkov: "Po starosti se sedanje cerkvene stavbe razvrščajo s skupino, ki imajo še ohranjeno srednjeveško zasnovo (Struge, Kom-polje, Tisovec) in cerkve iz 17. stoletja (Hočevjc, Podgorica, Ponikve, Zdenska reber). Baročna sakralna stavba je v Podpcči, najmlajša cerkev iz 19. stoletja pa je župnijska cerkev na Vidmu. Župnija sv. Križa na Vidmu je bila ustanovljena v 13. stoletju, pred tem je spadala v župnijo Šentvid pri Stični. Najstarejši še ohranjeni slikarski spomenik so zgodnje gotske freske na južni fasadi župnijske cerve s. Avguština v Strugah." Mgr. IGOR KRANJC je pred stavil spomeniško kiparstvo Franceta Kralja, kar je del bogatega opusa tega umetnika, kije bil tudi slikar, grafik, ilustrator in opisovalec svojih stvaritev. Od njegovih kiparskih umetnin je za nas še posebej zanimiv spomenik, ki gaje naročil rojak Anton Drob-nič in na katerem je Kralj zajel kar neko zgodovinsko obdobje s številnimi portreti bolj ali manj znanih Dobrepoljcev, ki so v družbi svetnikov. Sicer pa o umet-nikovem spomeniškem kiparstvu mgr. Kranjc med drugim pravi: "Umetnik jc enakovredno posegal na vsa področja likovnega ustvarjanja, s tem da je izbirno tematiko vedno znova skladno posredoval z naravo medija, ki si ga je izbral." Koje govoril o njego- vih kiparskih stvaritvah na fasadah cerkva, jc ugotavljal, da je "Kralj gradil na likovno izrazni moči stvaritve, ki pa jo je vsakokratna arhitekturna rešitev lahko le okrepila. Kraljevo kiparsko delo je oblikovno in tematsko komplementarno arhitekturi." Dr. MILČE KOMELJ je z izrednim umetniškim posluhom predstavil umetnost Toneta Kralja in ves razpon njegovega ustvarjalnega razvoja. Na začetku svojega izvajanja jcdcjal:"Vse listo, kar je za slikarja, kiparja, grafika in oblikovalca notranje opreme Toneta Kralja osredno in bistveno, je usodno zraščeno z njegovim kmečkim izvorom. Z odnosom do zemeljskega, božjega in nacionalnega, kar je sprejel v domačem kraju, od koder zajema ^^^^ V tudi problematiko njegovih osrednjih zrelih del, sugestivno z markantnimi potezami uteleša podobe kmečkega življenja v vseh letnih časih od rojstva do smrti. To velja za njegove lesoreze, ki so deloma zastopani v do-brcpoljski stalni zbirki in ki v najboljših primerih zgoščajo bislvo kmečkih opravil v malodane obredno veličino prvobitnih prizorov vsakdanjega življenja." Dr. ZMAGA KUMKR je govorila o ljudskem izročilu in zbrala zanimive podatke o zapisih ljudskih pripovednih pesmi. Slišali smo, da obstajajo prvi za- pisi ljudskih pesmi iz. Dobrcpo-Ija izpod peresa nekega Martina Šuštarja iz Podgorice iz leta IH43. Kasneje jc nekaj teh pesmi objavil Karel Šlrekelj. Dobre-poljske ljudske pesmi pa so bile prvič zapisane leta 1911, ko je Dobrepolje obiskal Franc Kramar, ki je takrat zapisal kar 80 pesmi, ki so mu jih zapeli dobrepoljski pevci in pevke. Ljudske pesmi je zapisoval tudi župnik Anton Mrkun in učitelj Tone Ljubic., kasneje tudi drugi. K ohranjanju so veliko pripomogli Vinlarjcvi iz Zagoricc, že nekaj časa pa ohranjajo to izročilo Zagoriški fantje. Dr. Zmaga Kumer ugotavlja, daje po vsej verjetnosti prav izdelovanje "klincev" pripomoglo k ohranitvi velikega števila pripovednih pesmi. V arhivu glasbeno narodopisnega inštituta jc med velikim številom ohranjenih ljudskih pesmi 36 pripo- vednih. ANKA NOVAK je pripravila re-feral oh 100-letnici Kulturnega društva Dobrepolje. V svojem izvajanju je poudarila pomen šolstva za razvoj kulture in ob tem povedala, da smo na Vidmu dobili prvo obvezno šolo leta I859, v Strugah pa 1873. Po začetnih težavah in neuspehih seje stanje s šolanjem otrok precej izboljšalo z nastopom učitelja Andreja Kančnika, ki je bil tudi cerkovnik, organist, pevec in pesnik. Otrokom in odraslim je znal vsep-Ijali veselje do slovenskega jezi- meniti možje: dr. Malija Prelesnik (pesnik in pisatelj), Jožef Prelesnik (najbolj znan ponarejevalec denarja) in Jernej Pečnik (arheo- ka in pesmi. Po besedah Anke Novak je postalo življenje v Dobre-polju še bolj razgibano poleni, koje Fran Jaklič ustanovil Bral no društvo, ki je bilo predhodnik Prosvetnega društva. V tistem času jc Dobrepolje postalo žarišče gospodarskega, zadružnega in kulturnega delovanja. Bralno društvo je dobilo svoje prostore v Stehovi hiši na Vidmu. V nadaljevanju referata je Anka Novak predstavila kulturno življenje in njegove značilnosti tik pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama, dotaknila pa se je tudi razmer po drugi svetovni vojni. MILAN ŠUŠTARje v svojem referatu predstavil vse /.namenile Dobrepoljce, od katerih so bili najpomembnejši France in Tone Kralj iz /agorice in Fran Jaklič iz Podgorice. /nameniti Dobrcpolj-ci so bili še Anton Hren iz Kom polj (mladinski pisatelj), Frančišek Kralj i/. Strug (mladinski pisatelj in pesnik), Luka Dobrepolj-ski (humanist in večkratni dekan ter rektor dunajske univerze), Stane Novak i/, Vidma (pesnik), iz vasi Cesta pa izhajajo kar trije zna- ■ 2N log). Pri svojem izboru znamenitih Dobrepoljcev seje g. Šuštar omejil na vse, katerih starši so bili Dobrepoljci in na tiste, ki so daljše časovno obdobje delovali v teh krajih. Od teh, zadnjih, sla po njegovih besedah posebno zaslužna Andrej Kančnik in Anton Mrk un. Milan Šuštar se je predstavil še z enim referatom. Na željo najmlajše Jakličeve hčerke, kije bila tudi med prisotnimi v dvorani, je osvetlil dogajanje v Dobre-polju okrog leta 1919, koje moral Jaklič po vsem, kar je naredil dobrega za Dobrepoljce, razočaran in zagrenjen zapustiti to dolino. Prof. Šuštarje poudaril, da preprosti ljudje niso nikoli odobravali početja takratnih političnih prenapeteŽev, zaradi katerih je moral Jaklič odili. Vendar so Dobrepoljci kaj kmalu spoznali, koliko dolgujejo Jakliču, zato so na pobudo župnika Mrkima /gradili kulturni dom, ki so ga v časi in zahvalo poimenovali po njem. MIHAEL GLAVAN je imel referat z naslovom Recepcija Jakli- čevih del v sočasni periodiki. Na začetku je poudaril, da je doživel Jakličev slovstveni opus temeljito anali/o v literarni vedi, manj poznano in še neraziskano pa je bilo sprotno odzivanje na njegove literarne stvaritve. Pri svojem raziskovanju je našel približno 38 odzivov na njegove objave v takratnem lisku. To pomeni, daje postalo Jakličevo delo kmalu opaženo pri kritikih in da so nekatera dela doživela temeljite kritike, kar je pomenilo že samo po sebi priznanje. Treba je omenili, da so njegova dela ocenjevali v najbolj znanih revijah kol sla bila Dom in svet in Ljubljanski zvon; Meti kritiki pa zasledimo ludi najbolj ugledna imena kol so Ivan Pregelj, France Koblar in Josip Vidmar. Dr. JANEZ DULAR je predstavil enega od znamenitih, a nepoznanih Dobrepoljcev, starino-slovca Jerneja Pečnika. Svoj referat je začel Z besedami: "Leta 1979je Inštitul za arheologijo pi i SAZU izdal monografijo Arheološka najdhišča, iz kalerc je razvidno, da je največ podatkov o najdbiščih osrednje Slovenije prispeval Jernej Pečnik. Pa ne le to, večina arheološkega gradiva, s katerim se danes ponašata Narodni muzej v Ljubljani in Narodni muzej na Dunaju, je izkopala njegova roka." V nadaljevanju smo slišali še veliko podrobnosti 0 Icj zanimivi, a nekoliko sporni osebnosti. Bilje nešolan, a i/redno talentiran raziskovalec, svoje raziskovanje je razširil na vso Dolenjsko, ukvarjal pa se je ludi s topografijo. Dr. JANEZ ŠTRUBELJ je s sodelovanjem mgr, JANFZA VODIĆARJA predstavil socialni program Antona Mrkuna, ki je bil župnik v Dobrepolju v letih 1929 do 1945. Na začetku je označil njegovo življenje in delo. njego- ve vsestranske sposobnosti in poudaril velike zasluge za Dobrepolje, o katerih je bilo do zdaj malo slišali. Nato seje omejil na njegov socialni program, ki ga je povzel iz bogatega župnijskega arhiva. Zvedeli smo, daje Mrkun v praksi izpolnjeval Krekov socialni program. Prav v Dobrepolju je uresničil del svojih sanj na socialnem področju. Njegovo delo jc obsežen projekt Zavoda sv Terezike in zdravstvene zadruge v Ponikvah, ki je imela kompleksno mrežo zdravstvenih in socialnih uslug. Ustanovil je dobrodelno društvo, prirejal številna predavanja in tečaje, se ukvarjal s karitativno dejavnostjo, bil etnolog, zgodovinar, gospodarstvenik, borec proti alkoholizmu itd. [RENA DROBNIČ je predstavila referat z naslovom Navade in običaji družin v Dobrepoljski dolini med obema vojnama. V referatu, ki bo v celoti objavljen v zborniku, se je poskušala poglobiti v način življenja ljudi in za jeti utrip življenja s treh vidikov: rednega delovnega cikla družine, skozi zunanje priprave na praznovanje praznikov, dotaknila pa seje tudi pomembnih prelomnic v življenju. Snov je črpala iz pripovedovanja starejših Dobrepoljccv in iz navad in običajev. Od številnih običajev seje pri predstavitvi omejila na dva, ki sodita v adventni in predbožični čas, to so koline in miklavževa-nje. Zbrala M. S te klasa Foto: Naš kraj Ker v zborniku ne bo mogoče objaviti vsega zelo bogatega gradiva, bomo v jubilejnem letu v "Našem kraju" objavljali zanimive prispevke s področja naše kulture. S tem želimo tudi mi prispevati svoj delež k zbiranju in ohranjanju naše kulturne dediščine. Ob tej priložnosti vabimo k sodelovanju vse udeležence posvetovanja NAŠI KRAJI IN LJUDJE. Dobrepoljske igrače brepoljci, še posebno Zagoričani, prav dobro poznamo kot raziskovalca ljudskih mask in avtorja knjige Maske na Slovenskem, kjer je opisal ludi naše, dobrepoljske mačkarc. Niko Kuret si je prizadeval, da bi po drugi vojni spel oživil naše mačkarc, a mu ni uspelo. Postavil pa jim je spomenik s svojim filmom, ki ga je v šestdesetih letih posnel v Zagorici. Film je shranjen v arhivu v Narodopisnem inštitutu na SAZU - ju. P.s. Kdor je sam v kakršnikoli obliki sodeloval v zadrugi za izdelovanje izgrač, ali pa bi imel o tem kaj povedati, ali morda hrani še kakšen izdelek te zadruge, naj v pisni obliki obvesti uredništvo Našega kraja. In naj ne pozabi napisati svojega naslova! Anka Novak "V Dobrepoljah smo si zamislili, da bi začeli izdelovati igrače, da bi narodu dali zaslužek.Preštudiral sem vso to industrijo in prišel do prepričanja, da bi ljudstvo imelo lahko ogromne dohodke, če bi se na prav način oprijelo tega dela..." je zapisal v svojem življenjepisu dobrepolj-ski župnik, Anton Mrkun. Med drugimi svojimi izrazitimi lastnostmi je imel ta izredni organizator tudi mnogo podjetniškega daru, ki se gaje zavedal in s tem v zvezi nekoč sam dejal mojemu očetu Anionu Novaku, p.d. Tomoževcu: Čc ne bi bil duhovnik, bi bil industrijalec. Mrkun je bil človek neusahljivih idej. Značilno zanj je bilo, da je storil vse, daje svojo zamisel tudi uresničil. Tako je ob gradnji Jakličevega doma mislil tudi na prostor, kjer bi razvijal lutkarsko obrtniško dejavnost. Ogromen prostor nad veliko dvorano je gradil s tem namenom. Tam naj bi bila lutkarska šola in delavnica, kjer bi moglo delati nad 2oo deklet. V pripravah na to novo dejavnost je organiziral lutkarski tečaj za deklice in tečaj za izdelovanje igrač za fante. Dosegel je, da je banska uprava poslala v Dobrepolje strokovnega učitelja, Franca Rcpiča in dosegel tudi, da so učno dobo podaljšali od prvotnih štirih mesecev na dve leti. Potem ga jc Rcpič začel prepričevati, da se ročna izdelava lutk ne izplača. Kupili so stroje, ki jih pa F. Rcpič ni znal uporabljati. Vse to se je dogajalo v okviru zadruge Razvoj, ki jo je bil ustanovil župnik, toda je zaradi opisanih razmer že v nekaj letih propadla. Pa vendar je dobrepolj-ski župnik verjel, daje igračkarstvo zelo donosna dejavnost. "Kdor bi se zavzel, lahko v enem letu postane milijonar. Meni sc ni več kazalo pečati se z igračkarstvom, zato smo prodali vse skupaj Ivanu Repiču (domnevno bratu Franca Rcpiča). On jc tehnično sposoben, toda komercialno jc nesposoben," je zapisal Mrkun ob zaključku tega poglavja v svojem življenjepisu. Kjub svoji kratki življenjski dobi je dobrepoljska zadruga Razvoj kar široko zasnovala svojo prodajno mrežo. Svoje igrače jc pošiljala po vsej Jugoslaviji. Tudi iz tujine so sc oglašali kupci. Razstavljali pa SO le svoje izdelke Dobrcpoljci na velesej-mih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu in celo na svetovni razstavi v Ncw Vorku v Ameriki so dobile svoje mesto. Prav gotovo pa nihče od nas ni vedel, da so v dobrepoljski zadrugi za izdelovanje igrač leta 194o izdelali prve slovenske ročne lutke in sicer za prvo slovensko gledališče ročnih lutk - "Pavlihov oder", ki so ga tedaj ustanovili v Ljubljani. "Nove dobrepoljske lutke" jc naslov članka, v katerem predstavi avtor serijo dvanajstih ročnih lutk, ki so jih izdelali na Vidmu, kjer jc bil sedež zadruge in njene delavnice za igrače. "Izdelava lutk jc prvovrstna, kakor smo že navajeni pri izdelki naših vrlih Dobrepoljccv, ki jih vodi pri delu strokovni učitelj, akademski kipar Fr. Rcpič," jc zapuisal Niko Kurcl, ki jc tedaj z. vso vnemo vodil gledališki odsek pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, katere član jc bilo tudi Prosvetno društvo v Do-brcpolju. Dr. Nika Kurcta, sodelavca Narodopisnega inštituta pri SAZU v Ljubljani, številni Do- OŠ Dobrepolje vabi ob MATERINSKEM DNEVU no kulturno prireditev, ki Jo pripravljajo učenci s svojimi mentorji v PONEDELJEK, 25.3.1996. ob 19.uri (po maši) v Jakličevem domu na Vidmu. VABLJENI! 'KNJIŽNICA ■.s*CL"+iJi"iJM:' Adamičeva 15 Prireditev ob kulturnem prazniku Gost večera: Tone Kuntner; Letošnje Jurčičevo priznanje prejel Jože Samec iz Predstrug. Nastopili so igralci obeh dramskih skupin Ker sem se na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku pomotoma pozabil zahvaliti za sodelovanje moškemu pevskemu zboru "Rafko Fabiani", se za to napako vsem članom zbora opravičujem in hkrati zahvaljujem za njihov prispevek k praznovanju. Igor Ahačevčič .Številnim kulturnim prireditvam ob letošnjem kulturnem prazniku po vsej Sloveniji seje pridružilo tudi KUD Dobrepolje. Proslava je bila v dvorani Jakličevega doma na Vidmu v soboto, 3, februarja. Nastopili so recilalorji obeh dramskih skupin, moški pevski zbor Rafko Fabiani in učenci glasbene šole iz Vidma. Prireditev sta povezovala Pavlina Novak in Igor Ahačevčič. V veznem tekstu smo slišali razmišljanje o Prešernovem izročilu in o slovenski kulturi tja od Prešernovih časov naprej. Pa tudi o slovenstvu, strankarskih prepirih, takšnih in drugačnih razprtijah, ki spremljajo Slovence tako rekoč skozi vso svojo zgodovino. Tudi danes ni nič bolje kot v prejšnjih časih. Tudi glede odnosa do velikih umetnikov se ni kdo ve koliko spremenilo do današnjih dni. Posebno kvaliteto prireditvi je prispeval gost večera, pesnik in igralec Tone Kunlner, ki je z recitiranjem Prešernovih pesmi pripo- mogel k globljemu doživetju Prešerna in njegove pesniške veličine pri obiskovalcih. Letošnjo Jurčičevo priznanje Zveze kulturnih organizacij za občino Dobrepolje je dobil za dolgoletno uspešno tlelo na kulturnem področju JOŽFSAMLC iz Predstrug. Priznanje je bilo podeljeno na osrednji kulturni prireditvi ZKOGrosuplje, Dobrepolje in Ivanč-na Gorica, ki jc bilo v kulturnem domu v Grosuplju. M. Steklasti Foto: Naš kraj Moški zb Rafko Fabiani" Vrhunski nastop igralca Toneta Kuntnerja m Igralca » IVO BAN in IZTOK VALIĆ $ gostujeta v dvorani Jakličevega doma na Vidmu vS0B0T0,16.3.1996, ob 20. uri z odlično komedijo MOŽ MOJE ŽENE Cena vstopnic: 800 SIT Vstopnice označene po sedežih in vrstah bodo v predprodaji pred vsemi kinopredstavami in pri blagajničarki kina ge Mariji Babic na domu. Rezervacije po telefonu 787510. Intervju: TONE KUNTNER "Ni življenja brez radosti do življenja" Tone Kuntner je član Mestnega gledališča ljubljanskega, docent na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, predvsem pa ga poznamo kot pesnika, ki je do zdaj izdal skupaj z izbori kar 17 pesniških zbirk. V njegovi poeziji odseva čustveni in prvinski stik z domačo zemljo in ljudmi, ki živijo v tesni povezavi z njo, zato ni le pesnik Slovenskih goric, od koder izhaja, ampak istočasno kateregakoli koščka slovenske zemlje. Iz njegove poezije vejejo otožni spomini na davno minulo lepoto otroštva, kristalizirajo se njegova iskanja, upi, dvomi, a tudi življenjska radost. Iz njegovih verzov veje neustavljivo hrepenenje po človečnosti, lepoti, ljubezni, pristnosti. Bilo nam je v veliko veselje pozdraviti ga v naši sredini. Se posebno pa smo bili veseli njegove pripravljenosti na razgovor. Gospod Kuntner, s kakšnimi občutki nastopate na odru podeželske dvorane, pred drugačnim občinstvom, kot ste ga vajeni v gledališču? Navajen sem tudi takega občinstva Velikokrat in zelo rad prihajam v manjše kraje. To občinstvo mi je blizu in čutim, da sem tudi jaz njim. Približno 160 let po njegovi smrti ni Prešernova pesniška veličina nič manjša. S svojim sporočilom in pomenom ostaja med nami večno živ in aktualen. Pa je v nas dovolj prisotna ta zavest? V šoli se učimo o Prešernu, vendar smo takrat še premladi, da bi ga v vsej globini doumeli. Kako velik duh je Prešeren, človek dojame šele v zrelih letih, ko čustveno in vsestransko dozori. Kljub vsemu se še vse premalo zavedamo, kaj pomeni, daje tako majhen narod kot je naš, že pred 160-timi leti imel pesnika evropskega formata. Pravzaprav nas je duh obdržal skozi stoletja, z njim smo kljubovali vsem težavam, s takim duhom gremo naprej v prihodnost. Tolikšni veličini kot sta Prešeren in Cankar predstavljata mejnike v življenju naroda. Ce bomo take stebre ohranjali in dopolnjevali, se kljub težavam nič ne more zrušiti. Kaj mislite o kulturnem življenju na podeželju? V kakšni smeri naj bi se razvijalo? Kakšne možnosti vidite? Pomembno je predvsem lo, da se kulturno življenje razvija povsod tam, kjer ni možnosti za razvoj profesionalne vrhunske kulture. Važno je, da sc spodbuja duha, ob lem sc krepi slovenska zavesi in samozavest, naš ponos. Ni vse odvisno le od denarja. Videl sem velike in bogate dežele z majhno in revno duhovno kulturo. Če se v tem pogledu primerjamo z Ameriko, bi z malo pretiravanja lahko rekel, da tam, razen v krogih, ki se ukvarjajo s kulturo in tistih krogih ljudi, ki jim je kultura blizu, vlada duhovno barbarstvo. Torej se majhen narod lahko uveljavi tudi s svojo kulturo? Vsekakor. To, da si majhen, nič ne pomeni, pomembna je veličina duha. Če bi sc tega za vedali vsi, bi bili drugačni. To je še posebej treba poudarjati zdaj, ko govorimo o vstopu v Evropo. Kaj je pravzaprav cvropskost? Tudi duhovna rast, kultura življenja, občutek do reda, odnos do dela... Mi smo že od nekdaj Evropa. Kaj bi lahko rekli o slovenski kulturi in slovenski kulturni politiki v tem trenutku? Veliko je slišati, da se namenja kulturi premalo denarja. To je res, vendar si nisem nikoli delal utvar, da lahko kultura majhnega naroda razpolaga /. veliko denarja. Tudi primerjave niso zmeraj na mestu. Najpomembnejše je, da gre kulturni razvoj naprej. Kultura nam je pomagala kljubovali, preživeti. Čeprav smo kulturno na relativno visokem nivoju, je treba gradili naprej. Naloga države in kulturne politike pa je uravnavanje tega razvoja. Kaj se trenutno dogaja med slovenskimi kulturniki in razumniki? Morda v luči prispevkov, ki sta jih v zadnjem času pisala Dimitrij Rupel in Tine Hribar, ko opozarjata določene ugledne kulturnike, da "niso na pravi poti"? Ob tem ostajam brez besed, morda bi odgovori I s pesmijo KAJ Sli JE TO ZGODILO Kaj seje (o zgodilo z nami da nismo več kakor prijatelji? Kakor tla nismo nikoli bili popotniki istih poli in dni. Kakor tla nas isto ne veseli in istt) ne žalosti in boli. Kakor da so se strgale vse vezi duha in srca in krvi. Kakor da smo zašli, se zgubili v temi In kakor da ne sledimo vsi luči iste luči. Kaj sc je to zgodilo z nami, da smo postali vi in mi? Ob osamosvojitvi ste bili, kot večina intelektualcev, zelo navdušeni. Je to navdušenje po vsem tem, kar se je potem godilo in se še dogaja, še ostalo? Ste morda kaj razočarani? Razočaran nisem in nc morem biti, kot ne morem biti razočaran nad življenjem nasploh. Vendar toliko blata in podlosti nisem pričakoval, predvsem pa ne od ljudi, ki so bili izvoljeni in so zdaj plačani za to, da bi gojili radost. Da, radost. Čc ni radosti, sc začne vse krhali, razpadati, razvoj gre navzdol. Ni življenja brc/, radosti do življenja. Vendar mislim, daje v večini naroda radost ostala. Zdi se, da je vsepovsod prisoten nekakšen cinizem, nekateri temu pravijo cinična distanca. Kaj se po vašem pravzaprav dogaja? (!e listi, ki so bili izvoljeni na demokratičnih volitvah, širijo malotlušje in cinizem, si upam reči, da tO ni le greh, ampak žc protislovensko in s tein pritidržavno dejanje, v bistvu je to rušenje plebiscitne odločitve. Prepričan sem, da bo sčasoma radosl premagala cinizem. Ko sem razočaran spremljal polemike o lem, kako, in če sploh, praznovali obletnico samostojnosti, sem se ob 3, obletnici odločil, da praznujem sam in širim svojo radosl na drugačen način. Izdal sem knjigo pesmi 0 DOMOVINA, v kateri izražam radosl in skrb za tO domovino. Življenje prinaša vse mogoče, tudi v življenju naroda. Toda to, kar seje zgodilo našemu narodu, ko sije priboril svojo samostojnost, lose lahko zgodi nekemu narodu v zgodovini samo enkrat, zalo je treba to kvaliteto gojili in razvijati. So trenutki v življenju naroda, koje Irc-ba nekaj narediti. Takrat ni dovolj pamet, ampak predvsem srce, srčna norost! Očitno je, da obstaja kriza vrednot. Kako vzpostiiviti nov sistem vrednot? Ali je morda dovolj, da se tolažimo, da je to normalno za čas tranzicije? To je mogoče res. Vendar moramo narediti vse, da bo slanje čim prej drugačno. Po svoji vesli, po pameti, pO srcu. Spomnimo sc Cankarjevih besed, ko pravi: "Morda dosežem tisoči del lega, kar bi rad dosegel. Pa če le enemu odvežem roke in pamet, bo dovolj plačila. Moj idealizem je velik." Tudi moj je idealizem je velik, zato gledam z. optimizmom v prihodnost. Kaj mislite o sedanjem liberalizmu? Kakšen je? Kaj se dogaja? To je težko razumeti. Vse gre preko meje, današnji liberalizem je nekoliko izkrivljen. Gre za brezobzirni malcrializcm, pogollnost, pokvarjenost. Svoj odnos do lega časa izražam v pesmi KAKO NAJ VERJAMEM. Kako naj verjamem, če ni srca, -le od pameti, le od računa'.'! Saj je srce srce življenja in je življenje življenje srca. Kako naj ujamem resnico sveta, ribo izmuznjeno v kalnost tolmuna?! Dovolile, da zaključiva najin pogovor še z eno pesmijo po moji izbiri, ki govori o luči, ki je prišla iz davne preteklosti in sveti v davno prihodnost. "Mi imamo milost in srečo, da nam je zasijala. Odgovorno jo moramo predali naprej, tO je naša dolžnost.Ta luč je življenje naroda." S temi lepimi besedami sle nekje razložili verze te pesmi sami. TA LUČ Ta luč ni od včeraj in ni samo moja. Ta luč ne gori od danes do jutri, gori in sveli iz davne preteklosti v davno prihodnost. Ta luč je spomin, la luč je upanje. Nekdo jo je davno nekoč prižgal in je svetila kakor Irslcnka, kot oljenka, sveča, kol petrolejka, kakor karbidovka, kot plamen, kot kres, kol ogenj v strehi, kol velik požar in kakor žerjavica, kije velikokrat skoraj ugasnila. A ni ugasnila, ker jo varujemo kot luč svojih oči, ker jo predajamo neugaslo, preden ugasnejo naša življenja. Brc/, te luči ne bi znali živeli. Brez te luči hi bila tema. /'ogovarjala se je Mihaela Steklasa Ob izidu knjige Frana Jakliča a ta TESTAMENT Dvodnevno posvetovanje z naslovom NAŠI KRAJI IN LJUDJE seje zaključilo s predstavitvijo knjige Frana Jakliča O, TA TESTAMENT. Predstavitev je bila združena s kulturnim programom, knjigo pa je predstavil g. Matija Remše, urednik Mohorjeve družbe iz Celja, kjer je delo izšlo. To je izbor nekaterih Jakličevih literarnih del. med katerimi je daljša novela z naslovom O,TA TESTAMENT, po kateri nosi naslov celotno delo. Knjiga vsebuje ludi nekaj krajših spisov, ki jih je Jaklič objavil v različnih literarnih revijah. Meti njimi je ludi povesi V PUSTI V JE Šl .A. ki je po mnenju literarnega zgodovinarja Aniona Slodnjaka najboljše, kar je Jaklič napisal. Ob branju teh povesti in spisov ugotovimo, da je bil Jaklič dober opazovalec in pripovednik, knjiga pa ulegne bili še posebej zanimiva za vse lisic, ki jih zanima življenje prednikov, ki so živeli na lem koščku slovenske zemlje, ohranjali stare navade in svojstven patriarhalen način življenja. Delo je napisano v slogu večerniškili povesti, opisuje vsakdanje življenje preprostih ljudi, kjer odstopanje od ustaljenih vzorcev obnašanja vedno povzroči neodobravanje okolja. Močno so poudarjene vrednote in moralna komponenta, za dobroto si prej ali slej poplačan, hudobija pa sc kaznuje. Trdo kmečko življenje na vasi je oblikovalo junake teh povesti. Ti so sicer dobri ljudje, a njihove usode zaznamujejo človeške lastnosti in razvade kot so alkoholizem, pohlep po denarju in bogastvu, ošabnost, ljubosumje, nezvestoba, nevoščljivost, skrb in razprtije zaradi dediščine ter vsakovrstne človeške slabosti, ki neredko pripeljejo do tragičnega konca. To je pripoved o ljudeh iz Jakličevega časa, a konec koncev tudi o ljudeh današnjega časa. saj človeška narava kljub svoji odprtosti k popolnejšemu življenju ostaja ista, nepopolna. M. Si ek lasa 14 Počastili smo kulturni praznik Z razmišljanjem o kulturi, ki naj bi bila v nas samih, v naši neposredni okolici, na delovnem mestu in doma v družini, se je začela kulturna prireditev OS DOBREPOLJE, 7. februarja, ki je bila posvečena SLOVENSKEMU KULTURNEMU PRAZNIKU. smo počastili njegov spomin. Zavedamo se, da v času, ki ga živimo, še posebno občutimo, kaj so ljudstvu njegovi pisatelji. Tako kot brc/. PREŠERNA tudi brez CANKARJA Slovenci ne bi bili to, kar smo. Učenci so doživeto recitirali Cankarjevo poezijo in uprizorili izbrane odlomke iz. njegovih črtic. V uri Cankarjeve umetniške besede smo ob zvočni spremljavi podoživeli njegov dom, rojstni kraj, leta študija, meslnc in življenjske šole in spoznali njegovo samoi Prizor iz črtice Sveto obhajilo VoditeljiciTanja in Marta Tokrat učenci niso recitirali Prešernovih pesmi, pač pasmo posvetili uro umetniške besede IVANU CANKARJU. Letos se namreč spominjamo 120-lctnice pisateljevega rojstva, kar bo gotovo pobuda za številne proslave, prireditve, predavanja in uprizoritve pisateljevih odrskih del. Verjetno smo eni izmed prvih, ki Sceno je oblikovala Anja Šmajdek no, grenko mladost. Popolna tišina med prireditvijo, na koncu pa buren aplavz ler vedrina in zadovoljstvo, ki sla se zrcalila na obrazih učencev ob odhodu, so bili dokaz, daje prireditev uspela, dotaknila se je marsikatere mlade duše. Za nami je šc eno lepo in bogato doživetje. Slavka Mas tur Prizor iz črtice V Ljubljano pojde i - Letošnje pustovanje v Dobrepolju r—p----, m —p H i i' I 1 li Vztrajajo le še Češčani in Ponikovci... ...in najmlajši Na obisku pri najstarejši Dobrepoljki - gospe Jožefi Tomšič iz Ponikev Mesec marec prvi stopi v pomladanski čas. Dnevi se začno vidno daljšati in vse živo je deležno več svetlobe. Narava zoživi in zdi se, kot da se je prebudila po dolgem snu. Velika večina praznovanj ima korenine v davni preteklosti, ko so ljudje živeli v tesnem stiku z naravo. Zato verjetno ni naključje, da v mesecu marcu praznujemo praznik vseh mater in žena. Morda nas ravno pomladni čas s svojo življenjsko močjo opomni, da izkažemo pozornost in hvaležnost našim materam. Jožefa Tomšič, Podunska mama i/ Ponikev, je najstarejša Dobrepoljka. Rojena je bila pred 98 leti, toda po srcu je še prava mladenka. Človek ji še /.daleč ne bi prisodil teh let. V svojem dolgem življenju je doživela in preživela marsikaj. Rojena je bila leta 1X98 na Turjaku, ko se je poročila, pa je poslala Dobrepoljka. Zdaj živi pri hčerki Tončki v Ponikvah. Povejte kaj o vašem otroštvu. Težko je bilo. Bilo nas je sedem otrok, oče pa je bil 3 I lel v Ameriki. V listem času je bila ravno prva svetovna vojna in so bili res težki časi. Od očeta dolgo ni bilo glasu, saj pošta ni prihajala, a preživeli smo. Veliko smo delali. Zdaj pa ne morem več. Takrat je življenje, ko lahko delaš. Samo sedeli in dolgočasili se, lo pa ni "lušlno". Ste imeli doma kmetijo? Da, tudi. Največ pa sem delala pri drugih ljudeh. Na gradu, ribala, čistila in podobno. Ste hodili v šolo? O, da. S šestimi leti sem začela hodili v šolo. Takrat nas je hodil i/. Žclimlja učit Fran Pinžgar. Bil je lin, velik človek in zelo prijazen /otroki. Nato nas je učil verouk novi turjaški župnik Anion Medved. Rad je bil z ljudmi, zato je hodil vsak večer v gostilno, da se je pogovarjal z učiteljem, našim očetom in drugimi vaščani. Poleni pa ga je nekdo založil njegovemu očetu, da hodi v gostilno. Oče mu jc pisal, ali je človek ali zver, ker pohaja po gostilnah. Anion mu jc pa odpisal: " An- ion sem kol človek, kol Medved zverina. Tak kratek odgovor jc tvojega sina." Bil je dober gospod, a kmalu je umrl, ker jc bil slabega zdravja. Kje ste spoznali svojega moža? Moževa sestra se je poročila z mojim bratom. Tako sva se srečala. Poročila sem sc pri 38-tih letih, sem bila bolj dolgo doma. Kakšno se vam je zdelo življenje v Dobrepol ju, v Ponikvah? Tistega občutka kar nisem mogla imeli med vsemi ljudmi, kol na Turjaku. Na začetku mi je bilo dolgčas. Na Turjaku je bilo življenje bolj razgibano. Tam je bila graščina, imela sem veliko prijateljic, pela sem na koru in je bilo vedno veselo. Tu pa ne. A človek se mora na vse navadili. Kaj pa otroci? Imam dve hčerki, bili sta vedno pridni. Nikoli ne bom pozabila, kako sva se s Tončko učili na peči Male zgodbe. Morali so jih znali na pamet, še preden so hodili v šolo, da so šli lahko k prvemu svetemu obhajilu. Njena sestra, ki jc dobro leto dni mlajša, jc pa vse poslušala in lako sc je še ona vse naučila. Bilo nam je lepo. Cc človek lahko dela, je lepo. Tudi na moža imam lepe spomine. Samo premalo časa sva živela skupaj, le 23 lel, že 36 let sem vdova. Kaj je po vašem pomembno za razumevanje med možem in ženo? Nikoli ne sme veljati beseda samo enega. (lospodar mora biti v hiši in po njegovem mora bili, ampak žena mora pa ludi vedeli, kaj je treba. Zelo je hudo, če je žena zaničevana. Pri meni lega ni bilo, sem imela preveč dobrega moža. Veliko je treba tudi potrpeti. Toda vse pride in vse mine. Je v življenju več lepega kot hudega? Mislim, daje v življenju veliko lepega, toda mi imamo oči samo za tisto, kar je težko. Kadar nam je lepo, se tega še zavedamo ne. Katero življenjsko obdobje imate v najlepšem spominu? Zdaj mi ni hudega. V zakonu je bilo prav lepo. Čeprav sem morala delati in ni bilo razkošja. Delo mi je bilo v veselje, sem pa tudi trpela. Spominjam se, da sem imela, še naTur-jaku, ob praznikih lako otekla kolena, da sem komaj pokleknila v cerkvi. V listih dneh sem veliko delala, ribala pri drugih ljudeh. Najbolj hudo pa je bilo med drugo svelovno vojno. Šc ko sem bila dekle, sem dobila malo obrt in sem po sejmih prodajala slaščice i/ lecla. Ko sem se poročila, sem z moževim denarjem, ki ga je prigaral v Ameriki, odprla trgovino z mešanim blagom. Leta 1943 pa smo bili ob vse. partizani so nam vse pobrali, da še za močnik nismo imeli. Človeka življenje vedno lepe, loda nikoli ni tako hudo, da se ne bi preživelo. Kaj pa sedaj počnete čez dan? Nič. Samo premišljujem. Berem (udi, toda že slabo vidim. Berem pa vse, kar mi pride pod roke. Vedno sem rada brala. Ko sem bila mlada, čez dan nisem utegnila, ker sem imela delo. Ko pa seje zmračilo, sem vzela knjigo ali časopis, ga dala med okno in brala. Vsak Naš kraj NAŠ GOST 3/1996 dan gledam tudi televizijo. Mora biti res kaj posebnega, da zamudim dnevnik. Radovedna sem še zmeraj. Kaj pa mislite o politiki? Ko se bodo nehali kregati, takrat bo dobro. Vsi bi radi veliko imeli, a ni kje vzeti. Imate kakšen nasvet, kako naj živimo, da bomo zadovoljni? Delati in pošteno živeti. To je vse. Brez dela pa ne bo šlo. Dela se ni bati, dokler moreš. Jaz sem vse delala, pa me zato ni konec. V mojih rokah je vse pelo: kosa, sekira... Tudi gospodinjila sem rada. V Ljubljani sem naredila kuharski tečaj, potem pa sem kuhala na ohcetih, pekla torte, učila mlada dekleta. To mi je bilo res v veselje. Napckla sem toliko tort, da bi jih bilo prav do Strug, če bi jih v vrsto postavila. Ali se vam zdi, da se je življenje zelo spremenilo? Da. Ljudje zdaj bolj razkošno živijo. So zato tudi bolj srečni? Prav nič. Vsak si želi šc več. To je stara muzika. To ni dobro, morali bi biti veseli tega, kar imamo. Gospe Jožefi se lepo zahvaljujem za ta prijeten pogovor. Želim ji, da bi ostala še naprej tako polna zanimanja za stvari okoli sebe in da ji ne bi nikoli zmanjkalo hudomušnosti, ki jo ima vedno pri roki. Zahvaljujem pa se tudi njeni hčerki, Tončki Perhaj, za vse zanimive opombe. Pogovarjala se je Tina Šuštar MISLI 0 lENI IN tAPčTEVJ Starost se začne na dan. ko umre mati (albanski pregovor) Kdor matere ni poznal, ne ve. kaj je dobrota. (brvaški pregovor) Materine roke so mebke tudi kadar tepejo. (češki preaovor) Očetova dobrota je višja od gore. materina dobrota je globlja od morja. (japonski pregovor) Z dobrim orožjem se oboroži, kdor dobro ženo poroči. (francoski pregovor) Lepota združena skrepostjo je ženska popolnost. (perzijski pregovor) Društvo kmečkih žena Grosuplje ČESTITA za materinski dan DRUŠTVU KMEČKIH ŽENA DOBREPOLJE, PREDSEDNICI MARIJI NUČIČ TER VSEM KMEČKIM ŽENAM. POKLANJAM VAM SVOJO PESNITEV Cujtc, zvonček nas že kliče, Lastovica potepinka teloh snežno bel cveti. v staro gnezdo je prišla, Se spominčic naberite, okrog hiše poletela jih nesite mamici. mamico pozdravila. Pa potoka žuborenja, 1 )ancs vse veselo je, jata ptičkov žvrgolenja. pa še mamice slave, Vse prebuja sc iz spanja, saj lepšega v življenju ni, mamin praznik se pozdravlja. ko pomlad sc prebudi. Pozdravljajo še črni kos. Spomnimo se še listih mamic, ki ima rumeni nos, ki jim srca krvave, zgodaj zjutraj pa v snu njih sinovi in očetje kukavica poje ku, ku, ku. v preranein grobu spe. Stanka Alilin, Grosuplje Družinski kotiček V mesecu decembru 1995 je bila pod vodstvom gospoda župnika L Skulja ustanovljena komisija za družine. Takrat je bilo dogovorjeno, da bi poleg informativnega branja v časopis Naš kraj uvedli "družinski kotiček". Rubriko pričenjamo v mesecu marcu, ki je poln pomladanskega pričakovanja. Mesec marec je zaznamovan z datumom 8. marec, kije svetovni dan žensk, pri nas na Slovenskem pa praznujemo 25. marec kot družinski praznik, kot dan staršev. Sicer pa si starši vedno zaslužijo našo pozornost in hvaležnost. Zakaj toliko govorjenja in pisanja, pa raznih strokovnih srečanj na temo "družina" - v lanskem letu, ko jc bilo leto družine? To ni še zbledela tema. Vedno bo aktualna, ves čas obstoja človeštva. Družina, kakršne si želimo vsi, je dejansko vrednota. Za ustanovitev takšne vrednote pa sc moramo potruditi vsi: v prvi vrsti zakonca, vsak posebej in na svoj način, starši, čc živijo z nami v družinski skupnosti in nenazadnje kol bistvo te skupno-sli, otroci. Pogostokrat se ne znamo potrudili dovolj. Vsak imamo svojo družino na dlani. Sebe kol najožjega člana družine poslavljamo vedno v pravo pozicijo, na ostale člane družine pa naša senca pada in v temnem kolu ne vidimo dobrih sirani naših najbližjih. Tudi svojo slabo voljo ponavadi strsemo na ti-sicga, ki nam je najbližji. Vsi kdaj pa kdaj občutimo slabost družine. Te slabosti največkrat občutijo otroci. Ti jo tudi najbolj doživljajo. So namreč kritični gledalci, poslušalci in nenazadnje, ko odrastejo naši posnemovalci. Zato naj bo rubrika "družinski količek" namenjena vsem članom družine, saj v družinsko skupnost spadamo vsi. I/, nje naj ne bi ustvarili težo življenja, pač pa skupnost,iz. katere črpamo moč za naše vsakdanje življenje. To bomo dosegli, čc bomo pred vsa naša dejanja postavili na prvo mesto potrpljenje, ljubezen in sprejemanje človeka, kakršen je, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ne moremo reči, ko odrastemo, da vemo vse. Se zdaleč ne. Vse življenje sc učimo.Tudi zakon je posebna šola, v kaleri sc moramo na prvem mestu vzgajati starši, da lahko potem vzgajamo svoje otroke. Anica Štrubelj Preventivna dejavnost policije na področju prometne varnosti v letu 1996 Policija je skupaj s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu tudi v letošnjem letu planirala ra/.ne preventivne dejavnosti, ki so nadaljevanje že začete strategije i/, leta 1995. Zastavljeni so trije nivoji, ki so izdelani na osnovi najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Prvi nivo najpogostejših vzrokov prometnih nesreč po najnovejših podatkih predstavlja hitrost vožnje, varnostni pas in alkohol. Zanimivo je, da je v zadnjih letih postala hitrost glavni vzrok prometnih nesreč, prej je bila to vinjenost. Kar 60% nesreč se zgodi zaradi prevelike hitrosti. Kol preventivno dejavnost policija pri tem uporablja klasične radarje merjenja hitrosti, vse več pa sc uporabljajo modernejši laserji. Policija nadalje ugo- tavlja, daje izven naselij 80% voznikov privezanih s pasom, v naselju pa le dobrih 60%. Dokazano je, da voznika v naselju pri dovoljeni hitrosti, pas zagolovo reši smili. Drugi nivo pogostosti vzrokov prometnih nesreč je nepravilna stran vožnje in izsiljevanje prednosti. Tretji nivo pa zajema precej ogroženo populacijo kol so traktoristi, kolesarji in pešci. Preventivne akcije, katerih namen je zagotovili čim večjo varnost in zmanjšanje šlevila prometnih nesreč, bodo potekale vse letošnje lelo. Prva od teh žc poteka pod geslom STOPIMO IZ TEME Akcija poteka od 15. februarja do K), marca. Namenjena je pešcem, ki hodijo izven naselja in v naselju ter pri tem kršijo predpise o varni hoji. Pešce sc pri lem ne kaznuje, pač pa Prvi marec, svetovni dan civilne zaščite Generalna skupščina Mednarodne organizacije Civilne zaščite je na zasedanju 17. in 18. decembra, 1990 določila I. marec za svetovni dan Civilne zaščite. Od leta 1992 la datum praznujemo kol dan Civilne zaščite tudi v Sloveniji. Namen praznovanja tega dne je v tem, da bi okrepili zavesi ljudi o virih in stopnji ogroženosti in o vlogi civilne zaščite. Tako naj bi pritegnili ludi pozornost javnosti in poudarili vlogo mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja. Ob svetovnem dnevu Civilne zaščilc čestitamo vsem nekdanjim in sedanjim članom Civilne zaščite v občini Dobrcpolje in se jim zahvaljujemo za njihovo dosedanje delo v enotah Civilne zaščite. ŠTAB ZA CZ OBČINE DOBREPOLJE OBVESTILO VSE, KI IMATE DOMA SHRANJENE OBLEKE ZA CZ IN NISTE DOBILI V PODPIS NOVIH EVIDENČNIH LISTOV, PROSIMO, DA JIH ČIM PREJ VRNETE NA OBČINO V ČASU URADNIH UR. OBLEKE NUJNO POTREBUJEMO NOVI ČLANI ZA CZ OBČINE DOBREPOLJE. Lepo se zahvaljujemo! ' jim policisti delijo kresničke in posebne zloženke, ki v besedi in sliki prikazujejo pravila o varnosti. Cilj akcije je izboljšati vidljivost pešcev in s tem zagotoviti zmanjšanje prometnih nesreč. NATAKAR! TAKSI PROSIM. To je preventivna akcija, ki bo potekala od 15. marca do 10. aprila. V tem času bo policija delila zloženke voznikom, ki bodo preizkušeni z alkotestom. Če bo pri vozniku ugotovljena prisotnost alkohola, dosedanji ukrep seveda ostane, poleg tega pa bodo ti in ostali vozniki, ki jih bo policija ustavila, dobili posebne zloženke, katerih namen je opozorili na nevarnosti, ki prežijo zaradi vožnje pod vplivom alkohola tako njim kot tudi drugim udeležencem v prometu. Policijska postaja Grosuplje Crna kronika Kljub bližajoči sc pomladi zima še vedno vztraja. Tako enkrat sneži, drugič dežuje, težak sneg in led lomila drevje, odjuga pomaga snegu s slrch in poškoduje marsikateri avtomobil, nevarnost pa preži tudi na pešce. Temu primerne so tudi vozne razmere na cestah. Spreminjajoče sc vreme pa vpliva na počutje in obnašanje ljudi. To nam kaže kronika zadnjega meseca. 10.01.96 Policisti so dalj časa zbirali obvestila za neznanim storilcem, kije v letu 1995 na škodo gostilničarja iz.Vidma odnesel mizo za igranje nogometa. Delo ni bilo zaman in lako so policisti lega dne mladoletniku iz Vidma zasegli navedeno mizo in jo vrnili oškodovancu. Ugotovilo seje, da sta tatvino izvršila dva mladoletna domačina. Z njunimi starši sc bo pogovoril sodnik za mladoletnike iz Okrožnega sodišča v Ljubljani. 12.01.96 Na zakonca iz Kompolj doslej izrečene kazni pri sodniku za prekrške niso delovale vzgojno ali pa so bile prenizke, da bi sc umirila. Tako jc bila ponovno potrebna intervencija, ker sta se sprla in pretepala. Ze pred prihodom policistov so jima pošle moči in sla sc umirila. Moči pa so se do večera vrnile gospodinji, kije ob pomoči sina, partnerja nagnala iz. stanovanja. Kdo je imel v prepiru prav, bo odločil sodnik. 19.01.96 V delovno varstvenem zavodu v Ponikvah je njihov varovanec v večernih urah v as Obdaritev upokojencev kršil javni red in mir z vpitjem in razgrajanjem. Osebje doma ga je pomirilo in spravilo v posteljo. 20.01.96 Do manjše prometne nesreče je prišlo na lokalni cesti med Zdcnsko vasjo in Predstrugami. Ker je bilo tega dne več prometnih nesreč zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na poledenelih cestah, sta se voznika sama sporazumela o krivdi. 24.01.96 Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na poledeneli cesti med Vidmom in Malo vasjo, je v enem od ovinkov z vozilom zaneslo v zamrznjen naplužen sneg domačinko iz Vidma. Na vozilu je povzročila manjšo škodo. 13.02.96 Neznani storilec je ponovno pre-rezal žicovod predsignala ob železniški progi v Predstrugah. Slovenskim železnicam je povzročil manjšo škodo. Ker jc to storil že večkrat, se bo škoda seštela in jo bo moral storilec, kateremu je policija na sledi, poravnati sporazumno ali preko sodišča. Prislužil si bo tudi kazen. Policijska postaja Grosuplje Kot vsako leto smo tudi letos obdarili člane Društva upokojencev ob novem letu. Za to smo se odločili na seji izvršnega odbora Društva upokojencev, dne 17. 12. 1995. Dogovorili smo sc, da bomo obdarili vse člane upokojencev, ki so stari nad 80 let, poleg tega pa šc pet invalidov, ki smo jih že v lanskem letu. Ti so Jože Pirnat iz. Kom polj, Jože Žgajnar iz. Ceste, Jože Hrovat iz Ho-čevja, Anton Anžlovar in Vinko Turk iz. Poni ke v, Vsi so mlajši. Seveda ni šlo za kakšna večja darila, šlo jc bolj za pozornost, da smo se jih spomnili, zato so bili zelo hvaležni in so nas tudi lepo sprejeli. Darila smo nabavili v trgovini Na klancu v Zdcnski vasi. Vseh obdarovancev, ki smo jih osebno obiskali na domovih, jc bilo 47. Skupna vrednost jc znašala 30.634 SIT. V DVZ Ponikve smo obiskali tri člane, v Domu upo- kojencev v Grosuplju pa enega člana. Tudi nam jc bilo v zadovoljstvo, da jc vse naš obisk razveselil. Obisk pa jc bil tudi priložnost za pogovor. Zanimalo jih jc, kako delamo v preurejenih prostorih. Tistim, ki so na vozičku in tistim, ki težko hodijo, niso všeč stopnice, ki vodijo do naših prostorov. Seveda jc to povsem razumljivo. Mi pa smo jim poročali o naših srečanjih v domu in o naših izletih po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Od vseh smo sc poslovili z. željo, da bi sc dobro počutili v krogu svojih najbližjih ali domovih in z upanjem, da sc ob letu spet vidimo zdravi in dobro razpoloženi. Predsednik Društva upokojencev Konrad Piko /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! V Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana, smo Vam pripravili krajšo predstavitev naših storitev, da bi Vam tako olajšali odločitev pri odpiranju hranilne knjižice ali tekočega računa. Prednosti odpiranja računa v banki so: • Denar boste lahko dvignili že takoj na izplačilni dan ali poVašiželji kadarkoli in Vam ne bo potrebno čakati pismonoše. • Denar in pokojninske odrezke lahko dviga v Vašem imenu tudi oseba, ki jo za to pooblastite. • Denar lahko dvigate tudi na vseh poštah, saj ima Nova d.d. Ljubljana sklenjen sporazum za tovrstne dvige. • Če vsega denarja ne boste porabili takoj, Vam bomo z veseljem predstavili paleto naših storitev, ki Vam bodo omogočile pod ugodnejšimi pogoji oplemenititi Vaše prihranke na krajši ali daljši rok. • Denar se Vam obrestuje od dneva nakazila dalje. Če pa se boste odločili odpreti tekoči račun, boste dodatno pridobili še: • Možnost dviga na preko 250 bankomatih po Sloveniji,ob vsaki uri in vse dni v letu. • Uporabljali boste lahko najsodobnejše storitve (kreditna kartica, plačilna kartica, limit na tekočem računu in drugo). • TELEDOM - Prva in edina telefonska banka v Sloveniji Vam kadarkoli omogoči preko telefona vpogled v stanja na Vašem računu, naročili boste čeke ali Vaš pokojninski odrezek na dom, informacije o obrestih, kreditih in ostali ponudbi banke. Ker smo poznani po tradiciji poslovanja z upokojenci in ima tudi vaš znanec ali celo sosed že izkušnje z našim poslovanjem, ga povprašajte za nasvet. Radi bi, da tudi nas povprašate za nasvet po telefonu ali pa se osebno zglasite na naši najbližji enoti Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana. Hvala za Vaše razumevanje in upamo, da smo Vam olajšali Vašo odločitev. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Pustovanje upokojencev Na pustno soboto, 17. februarja, je bilo v prostorih upokojencev zelo živahno in veselo. Že ob 19. uri, ko se je srečanje komaj začelo, so odmevali zvoki harmonike iz kletnih prostorov stavbe, kjer so si uredili prav prijazen kotiček. Čeprav je program predvideval ples v maskah po večerji, so si nekateri nadeli maske že prej in poskrbeli za veselo razpoloženje že na samem začetku. Tako so zadovoljni obrazi in dobra večerja obetali zares zabaven večer. Nekaj zanimivih posnetkov pustne zabave smo prihranili za prihodnjo številko. Foto: Naš kraj RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 1996 Videm - Dobrepolje torek, 5. 3. 1996, od 8. do 16.ure četrtek, 5. 9. 1996, od 8. do 11.ure Zagradec torek, 12. 3. 1996 od 8. do 16. ure četrtek, 5. 9. 1996 od 13. do 16. ure Šentvid pri Stični torek, 14. 3. 1996 od 8. do 16. ure četrtek, 10. 9. 1996 od 8. do 11. ure Grosuplje torek, 19. 3. 1996 od 8. do 16. ure četrtek, 10. 9. 1996 od 13. do 16. ure UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE 6. nacionalni otroški parlament: DA BI ZMOGEL REČI: NE, HVALA ALKOHOLU, CIGARETAM, DROCAM IN VSEM NESTRPNOSTIM V ponedeljek, I I. decembra 1995, smo se v veliki dvorani državnega zbora zbrali mladi iz vse Slovenije. Razpravljali smo predvsem 0 alkoholizmu, kajenju ter o zlorabi ilegalnih drog pri mladih, ter kako sc lemu upreti. Naš parlament jc pomagal voditi socialni delavec Ljubo Raičcvič. Na nekatera naša vprašanja in dvome so poskušali odgovoriti tudi prisotni odrasli : Andrej Ster, Rina Klinar, Slavko Gaber, Tea Va-lenčič, Jožef Školč in Vika Potočnik. Od vseh odraslih smo sc najbolj razveselili Adija Smolarja, ki je poskrbel za prijetno vzdušje in povedal tudi nekaj svojih mnenj in nasvetov. Njegove pesmi imajo sončna besedila in ustrezajo temi, ki smo jo obravnavali. Seveda smo ga nagradili s ploskanjem. Izmenjava naših mnenj in poročil bi trajala še dolgo, a glede na to, da smo bili s časom omejeni, smo morali kar malce pohiteti. Kljub temu smo prišli do nekaterih predlogov: Ustanovitev mladinskih klubov. Ustanovitev gibanja za zdravo življenje (člani bi prejeli izkaznico, ki bi omogočala popust pri obisku kulturnih in športnih prireditev ter pri udejstvovanju pri raznih aktivnostih). Grafitne stene, kjer bi sc lahko mladi izražali. Strožja omejitev ali prepoved reklamiranja tobačnih izdelkov. Prepoved kajenja učiteljev na šolah. Sprejetje tobačnega zakona. Sprejetje zakona o prepovedi prodaje alkohola in tobačnih izdelkov mladoletnim osebam (ugotavljanje starosti z osebno izkaznico). Prepoved odprtja barov in gostiln v bližini šol. Višje cene alkoholnih pijač in ustrezno nižje cene brezalkoholnih. Kvalitetnejše delo inšpekcijskih služb. Ostrejša zakonodaja za tiste, ki kakorkoli zlorabljajo otroke. Predavanja po šolah, ki bi seznanjala mlade, učitelje in starše o škodljivosti uživanja drog. Humanejši način prehoda iz osnovne v srednjo šolo. Otroški parlament naj bi se sestal večkrat letno. Parlament naj bi se uvedel tudi za srednješolsko mladino. Najbolj so bili podprti naslednji predlogi: HUMANEJŠI NAČIN PREHODA IZ OSNOVNE V SREDNJO ŠOLO, KVALITETNEJŠE DELO INŠPEKCIJSKIH SLUŽB IN PREPOVED KAJENJA UČITELJA V ŠOLAH. Rečeno je bilo, da mora cigareta najprej iz zbornice, polem pa lahko šele zahtevamo, da se umakne tudi s šolskih dvorišč. Izbrali smo tudi temo za naslednji Otroški parlament in njen naslov je: RASIZEM IN BOJ ZA ČLOVEKOVE PRAVICE. "Mlademu človeku ne moreš samo s prepovedjo preprečevati, ker tc ne bo poslušal", je rekel Adi Smolar in zapel: "Lep jc ta svet, jaz imam 16 let, še dolgo hočem živel." Vilma Šuštar Spomini moje babice Moja babica mi pripoveduje: "Pri hiši nas jc bilo dvanajst. Od teh osem otrok, starši in stari starši. Preživljali smo sc s kmetijo, jedli pa smo le doma pridelano hrano. Seveda pa tudi tega ni bilo v izobilju. Vedno pa smo sc veselili praznikov. Takrat jc bil na mizi bel kruh in meso, ki smo ga okusili le malokrat na leto. Vsako soboto smo bolj ali manj pospravljali. Za praznike pa je bilo drugače. Pospravili smo tako, da jc bilo vse bleščeče čisto. Zelo pa smo sc veselili tudi kolin. Rekli smo jim DOMAČI PRAZNIK. Šola jc bila na Vidmu, zato smo morali slabo oblečeni in obuti prehoditi kar dolgo pot. Tam pa nas ni čakala malica. Čc nismo hoteli biti lačni, smo si morali kar sami prinesti kakšno ma- lenkost. Ko pa smo iz šole prišli domov, smo morali pomagati pri raznih hišnih opra vilih, na polju in povsod drugod. Ko sem dopolnila petnajst let, seje začela 2. svetovna vojna. Takrat smo živeli v pomanjkanju. Ni bilo soli, vžigalic, petroleja in podobnih reči. Živeli smo v nenehnem strahu pred partizani. Na vojno imam zelo slabe spomine tudi zato, ker jc bil v njej ubit moj Starejši brat. Ko smo si dobro opomogli od vojne, pa sem se poročila. Poroka je bila na Vidmu, ohcet pa na moževem domu. Zdaj pa šc vedno rada obujam mladostne spomine." Nina Samec, 6.a Rad hodim v šolo Obiskujem tretji razred osnovne šole v Ponikvah. Pouk imam v dopoldanskem času. V razredu jc šest učencev, štirje v tretjem in dva v četrtem razredu. Uči nas gospod Savo. Naš delovni dan jc zelo pester. Navadno pridemo v šolo šc vsi zaspani. Ko pride v razred gospod učitelj, nas vedno vpraša, kaj jc novega. Potem začnemo s poukom. Prvo uro imamo po navadi spoznavanje narave in družbe. Predmet jc zelo zanimiv, šc posebej zato, ker nam učitelj dolgo razlaga in pove veliko zanimivega. Tudi nas večkrat vpraša, tako da vsi sodelujemo. Sledi slovenščina. Slovenščino imam zelo rad, ker veliko beremo. Proti koncu ure smo že vsi inalo naveličani in komaj čakamo, kdaj bo malica. Zapodimo sc v jedilnico in brž pojemo malico, ki jc vedno zelo dobra. Po malici jc odmor. V zimskem času smo v šoli. Povsod nas je dovolj. Igramo sc razne igre. Včasih sc tudi sporečemo in stepemo. Potem spet nadaljujemo z delom. Običajno jc to matematika, športna vzgoja ali likovna vzgoja. Kadar pišemo konlrolko iz matematike, me vedno malo stisne pri srcu, ker sem zelo raztresen in vedno naredim kakšno napako. Ob sredah imamo tudi šahovski krožek. Pri krožku sc pomerimo tudi z gospodom Savom, a vedno zgubimo. Pri tem se naučimo pravih potez. Ko je konec pouka, sc vsi veseli zapodimo iz šole. V šoli mi jc zelo všeč, zlasti takrat, ko jc učitelj dobre volje, saj jc zelo zabaven. Jc zelo potrpežljiv in sc le malokrat razjezi. Tudi s sošolci sc dobro razumem in mislim, da mi bo šolsko leto zelo hitro minilo. Janez, (iačnik, 3.razred, OŠ Ponikve KNJIŽNI CA JVidt Adamičeva 15 Premrla ptica pripoveduje (domišljijski spis) PRI FENCU KOT DOMA vtisi iz zimske šole v naravi Sprehajam se po gozdu v globokem snegu pod oblačnim nebom. Nenadoma sla se iz oblakov usula sneg in ledena toča. Mrki oblaki so metali na zemljo bliske in severni vetrovi so zasipali z zameti. Skrila sem se v temno votlino in čakala, da bo konec snežnega neurja. Naenkrat pa v votlino prileti ptica, vsa premrla in zavita v belo sončno pajčevino. Nagovorila meje s človeškim glasom. Dejala mi jc, daje doživela veliko dogodivščino med neurjem. Letala jc skozi gozd in si v snegu iskala hrano. "Zamet me je izza dreves odplavil v neznano. Trepetala sem v hudem mrazu, a nisem mogla najti zavetišča pred neu-smiljcnemi zameti. Nihče, ki sem ga prosila za pomoč, me ni razumel. Veverice so mislile, da bi morala odletcti v tople kraje, spel drugi so menili, da sem bila nespametna. Morala bi si napraviti zavetje, so mi rekli zajčki. Zagledam to votlino in glej, rešitev je bila pred mano." Prenehala je s pripovedovanjem pa tudi neurje je že ponehalo. Sinica se mi je zasmilila. Ponudila sem ji zavetje v varni domači hiši, vendar gaje odklonila. Prijetno ji je bilo pri meni, vendar je raje odletela v veter, sneg in mraz, kajti zunaj je bila svoboda. A Ima Mehle, 5.a, OŠ Dobrepolje Zimska šola v naravi je pomemben del učnega procesa. Veliko otrok prvič odide od doma in se sreča s samostojnim življenjem. Učenci preživijo skupaj ves dan in tako bolje spoznajo svoje sošolce in učitelje. Učiteljev odnos do učencev je tukaj lahko še bolj sproščen in prijateljski. Z učenci 3. razredov OS Dobrepolje smo letošnjo zimsko šolo v naravi izvedli v prijetnem domovanju počitniškega doma Pri Fen- cu na Planini pod Golico. Udeležilo se je je 23 učencev, kar je dobra polovica učencev tretjih razredov. Naše petdnevno druženje jc zajemalo kulturne, športne, naravoslovne, likovne, literarne in družabne smotre. Poudarek je bil na alpski šoli smučanja, ki smo jo izvajali na 12 km oddaljenem smučišču v Mojstrani. Ob koncu so glede na osvojeno znanje smučanja učenci prejeli naslednje diplome: dva učenca - zelo dober smučar, sedem učencev - dober smučar, enajst učencev -smučar, dva učenca - smučar pripravnik in ena učenka priznanje za vztrajno učenje prvih korakov na smučeh. Zadnji dan šole smo izvedli tekmovanje v VSI., kjer so bili najuspešnejši: dečki: 1. mesto: Jure Prhaj in Rok Meglen 2. mesto: Staš Zalar 3. mesto: Jure Zevnik deklice: 1. mesto: Tina Hočevar 2. mesto: Urška Gačnik 3. mesto: Romana Škantelj V popoldanskih in večernih urah so potekale naslednje aktivnosti: pisanje razglednic domačim, izdelava televizorja i/ kartona, s pomočjo katerega smo izvedli vsakodnevna poročila o pomembnih dogodkih pod Golico in v Mojstrani, otroci so sc sprostili ob raznih igrah na snegu, pisali so spomine in opise o življenju v šoli v naravi. Učenci so vsako jutro pospravljali svoje sobe, ki smo jih ocenjevali. Najbolj urejena jc bila soba Filbeita Zabona. Za vzdušje in prijetno počutje v kočije poleg učiteljic skrbela neumorna kuharica Mi-ci, ki nam jc vsak dan pripravljala okusne in dobre jedi. Vse važnejše dogodke smo posneli z video kamero, delo na smučišču smo vsakod- Smučanja se je udeležilo tudi nekaj staršev (Foto: Andrej Škantelj) nevno skupaj z učenci analizirali. Staršem bo na roditeljskem sestanku ob pogovoru in analizi šole v naravi predstavljen tudi videozapis petdnevnega življenja pod Golico. Glede na veliko zadovoljstvo učencev in uresničitev vseh postavljenih smotrov smo prepričani, da sc bodo po večletnem premoru že prihodnje leto zimske šole v naravi udeležili vsi učenci. Anica Ternovšek, Mare Strah, Andrej Škantelj V ponedeljek smo se odpravili na Oolico. Komaj sem čakala, da pridemo v kočo. Ko smo prišli v sobo, sem takoj zlezla na poarad. Imeli smo dobri kuharici, ki jima je bilo ime Gordana in AVcka. larali smo se lingo in druae družabne ic/rice. Spoznala sem tudi dobre prijateljice. Učitelji so se trudili, da bi nas dobro naučili. Jaz sem se zelo dobro naučila smučati. A\o/o prijateljica Nina si je zvila noao. Imeli smo se zelo lepo. Petra Tkalčič, 3. r. OŠ "Dobrepolje 22 ŠPORTNI DAN Zadovoljiv v vseh pogledih Dobro spočiti in polni energije po zasluženih počitnicah smo se v petek, 12.1. 1996, odpravili na smučanje in sankanje na Črni Vrh pri Cerknem. Ob prihodu smo se zbrali v skupine pri učiteljicah in učiteljih in se po dolgi vožnji s štiri-sedežnico, njihovo novo pridobitvijo, pripeljali na vrh. Za dodatni užitek je poskrbelo tudi lepo vreme, saj je sonce sijalo ves dan. Proga je bila precej ledena in je zahtevala kar nekaj pad- Tanja in Urška iz 7.b Bojan iz 5.b, Jernej iz 6.a in Klemen iz 6.b cev. Smučišče ima ogromno področje in vsebuje: progo, na katero je peljala dvosedež-nica, za tiste, ki so smučali malo slabše, pa so "poskrbela" sidra. Zadovoljni, mokri in lačni smo ob 16. uri sedli na avtobus. Ob tej priliki naj povem, da nam voznik ni dovolil jesti naavtobusu, zatosi lahko mislite, kaj smo naredili, ko smo prišli domov. Res pa je, da smo imeli enkraten avtobus. Važno je to, da je bil ta dan eden izmed redkih /lH t 8 Andrej Škantelj, eden od Bil je prelep sončen dan. Na sliki: Matjaž, Tomaž, smučarskih učiteljev Sašo in Janez Tudi tistim brez smuči ni bilo dolgčas. Na sliki: Marta in Maja iz Jure Sjmon in Matjaž iz 7 b so skupaj tudTna 6a snegu športnih dni, ki nas je zadovoljil v vseh pogledih. Nam osmim razredom pa je žal, da smo šele zdaj, ko smo zadnje leto na šoli, dobili novo močno roko (ravnatelja) in pa dobre učitelje športne vzgoje. Suzana Kastelic, H.b OŠ Dobrepolje Foto: Naš kraj JAZ Jaz sem Janez, človek sem, nisem odrasel, zato majhen sem. V veliki družini živim, se Življenja veselim. Sem trmast kot osel, počasen kot polž, me delo ne mika, sem raje gospod. Hodim v šolo, rad se učim, rad prepevam in se veselim. Pa tudi nagajam, če drugače ne gre in delam staršem sive lase. Pozimi se smučam in kepam vsevprek, poleti pa plavam in tečem kot snet. Janez GaČnik, 3. raz. Ponikve JAZ Sem tnali človek, zemljan. Sem živo bitje v naravi. Sem deklica, Nina po imenu, sem žvirca, da je ni. Imam roke in noge, glavo na ramah, na glavi oči in ušesa in v meni široko je srce. Pišem, rišem, se učim, plešem, skačem in norim. Ob večerih pa se stisnem k svojim dragim in zaspim. Nina Miklič, 3. r. OŠ Ponikve Pustna nedelja Odziv na članek S. Palčarja: Se nekaj besed o cesti ter vezah in poznanstvih zaslužnih 0 vezah in poznanstvih še drugače Ni mi do lega, da bi se zapletal v gostilniške polemike, vendarle mi je g. Palčar dal dobro iztočnico in izziv, zato se mu za priliko toplo zahvalim. O cesti sem že pisal, zato se ne bom odzival na njegov izkrivljeni povzclck. Bolj me skrbi lo, da imajo po petih letih samostojnosti še vedno večino niti v rokah tiste strukture, ki so nas teptale petdeset let. In ko nam uspe odstraniti katerega od kamnov iz tc potlačene zemlje, sc spet najdejo ljudje iz istih krogov, ki nam, sebi v posmeh, očitajo veze in poznanstva. Zelo vesel bom, čc mu bo uspelo privabiti kakšnega visokega gosta iz krogov, kamor očitno spada tudi sam. Čas bi že bil, da se kdo vsaj simbolično oddolži tej dolini za grehe svojih političnih očetov. A sc bojim, da bomo šc dolgo zaman čakali. Nikakor pa ne vem, zakaj bi iskali miloščine pri ljudeh in strankah, ki jih bremenijo za našo dolino pogubna dejanja. Saj ni treba biti posebno pameten, da ugotoviš, po čigavi zaslugi in dejanjih propadajo tudi vse današnje dobre ideje o spravi in vzpostavitvi pravnega reda v državi. Ne samo, da ljudje, ki so bili pobiti kot psi, nimajo niti uradnih zaznamkov o svoji smrti; ne samo, da prejšnji režim in posamezna dejanja v njem niso bila obsojena kol zločinska, ampak je šc mnogo huje. Iste politične strukture danes privalizirajodružbeno lastnino in si bodo, večinoma pa so to storile že mnogo prej in potrebujejo le pokritje, zagotovile ka-lipal in s tem moč in oblast tudi vnaprej. Lahko je imeti v časopisu in na televiziji lep obraz, če imaš moč in denar. Zato so naše upanje, poleg vez pri LDS in ZLSD seveda, res samo naši volilni glasovi, čejih bomo pametno oddali. Pri tem ni največji greh, če jih ne damo točno določeni stranki. Za našo dolino nevredno pa bi bilo, čejih na naslednjih volitvah ne bi dali kateri od strank slovenske pomladi, poleg SKD še SDSS in SLS, ali pa čejih sploh ne bi oddali. Da mi ne bi bila naslednjič spel očitana enostranskost in nepripravljenost sodelovati ludi z drugo stranjo, naj povem še naslednjo anekdolo. Ko sem imel kol član predsedstva stare občine Grosuplje priliko pogovarjati sc s tako opeva-nim predsednikom države, so mi po glavi krožile ludi misli o Do-brepoljski dolini. V mislih sem iskal besede, s katerimi bi ga povabil, da se ob novem spomeniku pokloni dobrepoljski zgodovini. Vendar je že vprašanje, če pozna Dobrcpoljsko dolino, izzvenelo preveč provokativno. Dobro je bil namreč obveščen o občini, ki gaje gostila. Poleg tega, da so iz le doline doma dobri pevci, kar jc sam naglas povedal, je očitno vedel šc marsikaj drugega. Vendar ni kazal želje, da bi se o tem pogovarjal. Brane Brodnik Tako kot vsako leto je tudi letos minila pustna nedelja, a nekoliko drugače. Vse bi lahko bilo pripravljeno in izpeljano veliko bolje in bolj razgibano, toda... Nekateri sc obnašajo, kot da pustni čas ne obstaja, čeprav Sirom po svetu to obdobje zelo na veliko praznujejo. V naši dolini pa je veliko bolj spoštovano popustilo obdobje oziroma postni dnevi. Že pelo leto zapored so glavni organizatorji in izvajalci puslnc-ga programa in izročila zgolj nekateri zavzeti krajani vasi Cesta, čeprav bi sc v zadnjem letu po ustanovitvi občine za lo organizacijo in izvedbo morali zavzeti v Turističnem društvu Dobrcpo-1 jc. Turistično društvo seje lotilo tega projekta z razpisom od tu naprej pa ni bilo nobenega učinka, čeprav vemo, da bi letos lahko lepo predstavili naše tradicionalne in tudi nekaj sodobnih karnevalskih mask, če ne bi bilo tipično slovenske nevoščljivosli, samovšečnosti in razprtij. Zelo žalostno je, da na sestanek za pripravo pustnega programa pride le toliko ljudi, kolikor Na drugi strani glasila Naš kraj jc bil ponovno omenjen samoprispevek. Nekateri še vedno izjavljajo, daje bilo vse korektno in pošteno. Ne verjamem jim, toda naj ostane tako, kakor jc. V oči me je zbodlo naslednje besedilo "V volilni komisiji sta poleg domačinov sodelovala dva diplomirana pravnika, uvožena od zunaj, da se tako izrazim, da sta lahko zares nepristransko in strokovno delovala." (Naš kraj 2/ %). Pisec istega besedila je napisal tudi sledeče "Čeprav sem od pravnikov že mnogokrat slišal, da v pravu ni morale, poštenje pa je samo v tem, da dokažeš daje neka zadeva zakonita....." (Delo 12.H.95), kar je po mojem prepričanju čisto različno mišljenje pisca v dobrega pol leta. Pisec (Naš kraj 2/96, Delo 12.8.95) sc v obeh je prstov na eni roki in to dolini kot je dobrepoljska, ki je poznana po Zagoriških mačkarah. V vsaki malo boljši knjigi ali vodniku o Sloveniji so omenjene Za-goriške mačkare, toda nekateri se obnašajo, kot da je to nepotrebno in nepomembno, da tudi širša okolica doživi in izve, kaj vse je bilo izročilo naših prednikov v dolgi in težki zgodovini za samobitnost in identiteto našega preprostega dobrepoljskega človeka. Kljub vsemu, se je nekaj zagnanih vaščanov iz Ceste odločilo, da tradicije ne opustijo in so se brez vsake finančne pomoči, le z dobro voljo, odpravili na potep po Dobrepolju.Vsekakor so nekateri pričakovali veliko več kot so videli, toda za malo denarja, malo muzike. Sprašujem se, če bo mogoče še kdaj na pustno nedeljo videti sejalca, siamska dvojčka, orače, babji maln, grbca, jajčarice... Mogoče, samo nekaj bo potrebno te-meljito spremeniti. Slave Palčar člankih sklicuje na delo pravnikov vendar na dva različna načina. Razlika je, ali imaš pravnika, ki dela za tebe ali pa proti tebi. Več kot očitno je, da druga izjava to potrjuje. In v tem primeru se govori o denarju, ki ni zanemarljiv, oziroma je enak občinskim plačam, prispevkom ter drugim osebnim prejemkom, v enem letu, kar nanese več kot 11 mio tolarjev. Pisec je tudi izračunal, da mora za ta denar povprečen Do-brepoljec delati, reci in piši 20 let in pol, torej več kol polovico življenja, ali drugače povedano šest Dobrepoljccv naredi toliko kot en občinski funkcionar. Zatorej trdim tako v začetku, kot na koncu, daje veliko izjavljenega in napisanega "princi-pium contradietionis". Vaš občan Slave Palčar Načelo protislovja 24 Prijetno smučanje na Cesti za smučarje in vse, ki si želijo zimskih radosti Za vse, ki si ne morejo privoščiti dragega smučanja v smučarskih središčih, pa tudi za malo manj izkušene smučarje, je zdaj poskrbljeno tudi v Dobrepolju. V vasi Cesta so letošnjo zimo postavili smučarsko vlečnico in glas o tem se je hitro razširil, že v nekaj dneh je bilo na lepem terenu zadaj za vasjo polno smučarjev vseh starosti, mladih, pa tudi malo manj mladih. Kako ste SC lotili dela? Najbrž ni bilo ta-ko enostavno. Nekaj tednov sem premišljeval, vse na-tančno popisal in izračunal stroške. Prav zaradi njih mi je zmanjkalo poguma, ker se mi je zdelo predrago. Ko pa je letošnjo zimo sneg tako vztrajno nalelaval, me je izdelava vlečnice čedalje bolj mikala. Ko sem zamisel zaupal kolegom, so se mi posmehovati, mene pa je to še bolj spodbudilo in začel sem z izdelavo. Prvi dan sem delal skoraj do jutra. Res ni bilo enostavno delo, saj mora biti varnost povsem zagotovljena. Vse vlečnice imajo motor na vrhu smučišča, traktor pa lahko stoji le spodaj. To je bil problem, saj je bilo treba poskrbeti še za dodatno varovalno vrv. Ko je vleka dovolj obtežena, se vrv nategne in je nevarno, da se še enkrat navije. Očitno vam je uspelo. Kako naprava pravzaprav deluje? Samo vlečno vrv poganja traktor Zclor preko prestavnega razmerja na kardansko gred, tako da dobiš različno moč hitrosti, kolesa pa mirujejo. Traktor deluje pod nizkimi obrati. Naj posebej omenim, da nekateri traktorji nimajo tega prenosa. Samo ohišje jc pritrjeno na iriločkovni sistem, kot vsi ostali kmetijski stroji. Osovina ima dvoje ležajcv, na koncu pa sta pritrjeni dve platišči 16 col. Obe platišči sta zvezani skupaj z vijaki, opremljeni pa sta z zračnicama in plaščem. En obroč jc večji od drugega, med njima je utor, po katerem teče vlečna vrv. Vodja vlečnice Štefan Nose Ob obisku tega smučišča smo videli, da vlečnica na traktor res dela brezhibno in tekoče, kot jc bilo slišati. Ob vznožju hriba smo našli konstruktorja in vodjo vlečnice, ŠTEFANA NOSETA, ki jc bil videti zadovoljen in takoj pripravljen na razgovor. Od kod ideja za postavitev vlečnice? Sama vlečnica sc mi jc prikazovala v sanjah že zdavnaj, čedalje bolj pogosto pa takrat, ko sem hodil z otroki smučat v bližnje doline. Sem zelo vztrajen in navdušen smučat Smučanje je res užitek, a kaj ko jc treba priti nazaj na vrh hriba na start. Pa tudi to je nekaj časa lepo, ase človek le prehitro utrudi in prepoji z znojem. Zame je bilo šc težje, ker me je vedno preganjal čas. Komaj sem sc nekajkrat spustil po bregu navzdol, že jc bilo treba iti domov v hlev. Sem iz kmečke družine in doma mc vedno čaka trdo delo. Tako sem letošnjo zimo ob prvih zapadlih snežinkah prišel na idejo o vlečnici na traktor. Nekaj navdušenih smučarjev ob vznožju smučišča Kako ste vlečnico postavili in kako ste organizirani? Kojc bilo vse narejeno, je bilo treba najprej napravo preizkusili. Franc Glač in Roman Omahen Sta mi pomagala izbrati teren in postavili vlečnico. Izbrali smo (eren v Krašcah, ki je last Staneta Godca. Žc ob prvem obratu traktorja je bilo že polno mladih in starejših smučarjev, ki so sc prvič pognali v hrib. Poskus je uspel, bili smo zelo veseli. Sama postavitev traja približno 15 minut, pri čemer mi pomagajo kar sami smučarji. Najprej pa je treba dobro stlačiti sneg, da proga nekaj časa drži. Kako to vzdržujete? Verjetno nekaj sta- ne. Smučišče, primerno za mlade in starejše Samo vzdrževanje vlečnice je kot pri ostalih strojih. Ob vsakem prihodu domov jc treba podmazati ležajc, vse ostalo pa, kar sicer potrebuje traktor. Kako pa je z varnostjo? Za samo varnost je poskrbljeno, saj sem sam prisoten kol smučar in skrbim ludi za lo. Sama vrv je dolga 300 m 010 s 60 kljukami. Kljuke za pripenjanje na vrv so narejene tako, da sc ob spustu smučar avtomatsko izpne iz vrvi. Če pa jo drži, pa se avtomatsko drži vrvi. Sama vlečnica stane približno 80.000 SIT z vso opremo. Ob koncu smučanja mi vsi vrnejo kljuke in dajo malo prispevka za nafto. ŠPORTNI KOTIČEK 3/1996 25 Odbojka V Šentvidu pri Stični se je končalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v odbojki za starejše učenke občin Dobrepolje. Ivančna Gorica in Grosuplje. Na razpis Ministrstva za šolstvo in šport se je prijavilo 7 osnovnih šol. Doseženi so bili naslednji rezultati: Naš kraj Koliko smučarjev prihaja? Zelo veliko. Včasih je cel hrib poln. hi hajajo mladi in starejši, vmes pa so pomešani tudi otroci. Kdaj in koliko časa na dan obratuje vlečnica? Obratovalni čas imamo ob vikendih, torej ob sobotah in nedeljah in ob praznikih. Za začetek obratovanja mi ni (reba skrbeli, saj imam polno telefonskih klicev, po njih se ravnam. Potem pa obratujemo tlo večera. Ali prihajajo smučat samo CeŠČani ali tudi drugi? Smučarji prihajajo iz vseh dobrepoljskih vasi, pa tudi iz. bližnje okolice, največ jih je pa seveda iz Ceste, Smučarji so vseh starosti, vmes SO ludi Otroci, za njihovo varnosl jc treba malo bolj poskrbeti. Vlečnica je bila tudi postavljena na podpeškem hribu za 3. in 4. razred. Mislim, da bi bilo potrebno v Dobrcpoljski dolini malo več naredili na športnem področju, saj vidim, da si ljudje želijo različnih športnih aktivnosti. Navcč-jo pozornost pa je treba namenili mlajši generaciji in ji nuditi še več možnosti. Pripravila: M. Slcklasa lolo: Naš kraj Šentvid - Dobrepolje 2 0 (9 , 5) Grosuplje 2 - Višnja Gora 2 0 d . 1) Dobrepolje - Stična 0 2 (12 , 16) Grosuplje 1 - Šmarje Sap 0 2 (7 , 9) Višnja Gora - Grosuplje 1 0 2 (2 , 8) Šentvid - Grosuplje 2 0 2 0 . 13) Višnja Gora - Stična 1 2 (2-11, 10) Šmarje Sap - Dobrepolje 2 0 (0 , 6) Stična - Šmarje Sap 0 2 (11 , 5) Grosuplje 1 - Šentvid 2 0 (4 . 4) Grosuplje 1 - Grosuplje 2 1 2 (12 , - 7, 13) KONČNA LESTVICA 1. GROSUPLJE 2 6 6 0 2. ŠENTVID 6 5 1 3. ŠMARJE SAP 6 4 2 4. STIČNA .6 3 3 5. GROSUPLJE 1 6 2 4 6. VIŠNJA GORA 6 1 5 7. DOBREPOLJE 6 0 a Stična - Šentvid 0 : 2 (10 .2) Dobrepolje - Grosuplje 2 0 : 2 (7, 4) Šmarje Sap - Višnja Gora 2 : 0 (4, 1) Grosuplje 1 - Dobrepolje 2 : 0 (10 , 11) Grosuplje 2 - Stična 2 : 0 (7, 5) Višnja Gora - Šentvid 0 : 2 (4, 0) Šentvid - Šmarje Sap 2 : 0 (5 , 13) Stična - Grosuplje 1 2 : 1 (9, -5 , 14) Dobrepolje - Višnja Gora 0 : 2 (6. 7) Šmarje Sap - Grosuplje 2 0 : 2 (9. 9) 12 TOČK 12 : 1 (+11) 10 TOČK 10 : 2 (+8) 8 TOČK 8: 4 (+4) 6 TOČK 6: a (-2) 4 TOČKE 6: H (-2) 2 TOČKI 3 : 10 (-7) 0 TOČK 0 : 12 (-12) Povprašali smo nekaj smučarjev, kako so zadovoljni s smučiščem. ALEŠ: "Vlečnica jc odlična zamisel, saj privablja precej smučarjev. Med njimi ludi take, ki sicer ne bi smučali inje lo zanje izvrstna rekreacija." EDEN OD SMUČARJEV: "Ko sem bil pred dnevi na Kaninu, se nisem toliko nasmučal, kol tukaj." TONI, SIMON, MATEJ IN JOŽE pa SO povedali, kako je bilo na dan, ko so vlečnico postavili: Ko je zapadel sneg, smo nestrpno gledali skozi okno, kdaj bo Štefan postavil vlečnico. Nekega dne smo ga zagledali, kako je s traktorjem drvel skozi vas proti hribu. Kakor hitro sejc dalo, smo se oblekli in odšli s smučmi za njim. Žc od daleč smo ga zagledali, kako z vso vnemo postavlja vlečnico. Ko je bilo delo končano, nam je dal ročice, mi pa smo se prijeli za vrv, ki nas je odvlekla na vrh. Občutki so bili Čudoviti. Veseli smo sc spustili po hribu navzdol in povedali, daje vlečnica odlična. Štefan je bil ponosen nase in jc rekel: "Jaz sem pa za vse." Ekipa OŠ l.ouisa Adamiča. Adamičeva eesla. si je pridobila pravico nastopa na regijskem tekmovanju. Andrej Cevc Namizni tenis V mesecu januarju seje končalo medobčinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem jc nastopilo I I namiznoteniških ekip iz občin Dobrepolje. Ivančna Gorica in Grosuplje. Tekme so bile zelo napele, saj so o prvaku odločale prav zadnje tekme. Tildi pogled na lestvico kaže na veliko izenačenost ekip. Zaradi kvalitete igranja smo se za leto IW6 odločili napravili dve kvalitetni ligi in zato vabimo vse ljubitelje namiznega tenisa, da sc nam priključijo. KONČNA LESTVICA IN UVRSTITEV EKIP ZA LETO 1995 1. ŠMARJE SAP 2 10 10 0 20 TOČK 69 : 21 (+48) 2. ŠMARJE SAP 1 10 8 2 16 TOČK 59 : 31 (+28) 3. DOBREPOLJE 10 8 2 16 TOČK 71 : 19 (+52) 4. KRKA 1 10 7 3 14 TOČK 57 : 33 (+24) 5. MULJAVA 10 6 4 12 TOČK 46 : 44 (+2) 6. KOMPOLJE 10 5 5 10 TOČK 46 : 44 (+2) 7. KRKA 2 10 5 5 10 TOČK 47 : 43 (+4) 8. VIZ VIŠNJA GORA 1 10 3 7 6 TOČK 44 : 46 (-2) 9. ELEKTRO 2 10 1 9 2 TOČKI 18 : 72 (-54) 10. ELEKTRO 1 10 1 9 2 TOČKI 18 : 72 (-54) 11. VIZ VIŠNJA GORA 2 10 0 10 0 TOČK 11 :79 (-68) Najuspešnejši igralci namiznoteniške lige v letu 1995 so bili: 1. mesto: MITJA GAŠPERIČ, Šmarje Sap 2. mesto: SLAVKO GLOBOKAR, Krka 3. mesto: TONE KRALJ, Dobrepolje Andrej Cevc RAZPORED SPOMLADANSKEGA DELA MEDOBČINSKE LIGE V NAMIZNEM TENISU ZA LET01996 (v OŠ na Vidmu) I. LIG A: ponedeljek, 4. marca ob 18.15 uri, Dobrepolje - Kompolje; ponedeljek, 18. marca ob 18.15 uri, Dobrepolje-Muljava II. LIGA: ponedeljek, 4. marca ob 18.15 uri, Dobrepolje - Krka; ponedeljek, 18. marca ob 18.15 uri, Dobrepolje - Čušperk; ponedeljek, 1. aprila ob 18.15 uri, Dobrepolje - Elektro 26 Igra z belo žogico Namiznotcniška sekcija, ki uspešno deluje v sklopu športnega društva Dobrcpoljc, se lahko pohvali z dosežki v letu 1995. Fantje treniramo po dve uri na teden v telovadnici osnovne šole, in sicer ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Želimo, da bi se ta sekcija čim bolj razširila, zato vabimo vse, ki radi igrate namizni tanis, da se sprostite ob igri z. belo žogico. Dobrodošle so tudi predstavnice nežnejšega spola, saj bo letos organizirana medobčinska liga za ženske. Z žalostjo pa opažam, da se mlajša generacija s tem športom ne ukvarja. V Dobrc-poljski dolini je bil ta šport vrsto let zelo priljubljen, zato bi bilo škoda, da bi sedaj zamrl. Že med osnovnošolsko mladino bi bilo potrebno poiskati talente in jih razvijati, saj mislim, da jc to zelo lep in zdrav šport, ki ne zahteva posebnih finančnih izdatkov. Sredi novembra bomo organizirali medobčinsko prvenstvo za posameznike, seveda za vse generacije. Prijavili smo tudi ekipo, ki nas bo zastopala v II. medobčinski ligi za leto 1996, ki se bo začela konec le bruarja. Sestavljena bo iz. spomladanskega in jesenskega dela. Aprila sc bomo v Višnji Gori udeležili medobčinskega prvenstva za dvojice. Računamo, da sc bomo vključili tudi v ljubljansko rekreativno ligo, ki sc bo pričela jeseni, za kar pa bi seveda potrebovali nekaj denarja. 16. decembra je bilo na Krki organizirano medobčinsko prvenstvo za posameznike in dvojice. Doseženi so bili naslednji rezultati: IZ CETEZA V STRUGAH Smučarski skoki V majhnem kraju Čctcž, v Strugah, ki spada v novo nastalo občino Dobrcpoljc, jc bilo v nedeljo, 21 .januarja, prvič tekmovanje v smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici. Skakalnico so pripravili prizadevni člani novoustanovljenega športnega društva ČFTEZ -STRUGE in tekmovanje uspešno izpeljali. Za tako majhen kraj seje zbralo izjemno število REZULTATI: mladi do 15 let: gledalcev, ki so navdušeno bodrili tekmovalce. Na tekmovanje se jc prijavilo kar 32 tekmovalcev izširšegadela Dolenjske (odŠmar-ja-Sapa, Št. Jurija, Račnc do Velikega Gabra, Ambrusa, Žužemberka in Dvorske vasi ter seveda Struškc in Dobrcpoljskcdoline). Najbolje organizirani so prišli tekmovalci iz Smučarskega skakalnega kluba Račna. Tekmovali so v dveh kategorijah: mladi do 15 Icl in člani od 15 do 30 let. Na skakalnico pa so sc podali tudi trije starejši. Izpeljane so bile tri serije skokov, ki so se vse uspešno končale, tako da zdravniška ekipa na srečo ni imela dela. Vsi nastopajoči so prejeli priznanja, najboljši trije v kategorijah pa lepo izdelane, pokale. Podeljen je bil tudi poseben pokal za najdaljši skok. Podeljen je bil tudi pokal za najdaljši skok v konkurenci Janezu Brinšku, ki je dvakrat skočil po 26,5 m. Na treningu jc bil najdaljši skok dolg 31 m. Poleg skakalnice so prizadevni člani društva zgradili že tudi igrišče za balinanje, načrtujejo pa že izgradnjo igrišča za košarko in odbojko v Cetcžu. Olga Meglen 1. mesto GREGAVERBAJS (SSK Račna) 2. mesto: NEJC BIČEK (SSK Račna) 3. mesto: MIHA KUPLENK (SSK Račna iz Bruhanje vasi) člani od 15 do 30 let: 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: JANEZ BRINSEK (Dvorska vas) BRANE REMIC (Št. Jurij) JOŽE BERDAJS (SSK Račna) POSAMEZNO: 1. mesto: DAMJAN ERČULJ, Dobrepolje 2. mesto: FRANC POLAJŽAR, [marje-Sap 3. mesto: SLAVKO JAMNIK, Dobrepolje 4. mesto: TONE KRALJ, Dobrepolje DVOJICE: 1. mesto: ERČULJ - KRALJ, Dobrepolje 2. mesto: TUMA POLAJŽAR, Šmarje Sap 3. mesto: KMET - GAŠPERIČ, Šmarje Sap Tone Kralj Spremembe in dopolnitve pravilnika o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz skupne kotlovnice ob Grosupeljščici POPRAVEK k objavi v Našem kraju, št.9/95 Na podlagi 14. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 33/81 in 29/86) in na podlagi 6., 7. in 8. člena Spremembe in dopolnitve odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS št. 1/89, 1/96) je Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, na seji dne 27.11. 1995 sprejel... PREDSEDNIK Nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Rudolf Rome, dipl. ing. Naš kraj OBVESTILA, INFORMACIJE Odvoz smeti in odpadkov iz poslovnih površin V občini Dobrepolje poteka odvoz odpadkov iz gospodinjstev iz zbirnih mest. Zabojnike za zbirna mesta je financirala občina in so namenjeni samo za gospodinjske odpadke. Poslovne dejavnosti si morajo zagotoviti svoje posode za odpadke, ki so primerne velikosti glede na njihove potrebe. Vsak uporabnik je dolžan zagotoviti ustrezno posodo takoj po izdanem dovoljenju za uporabo objekta v poslovne namene in javiti upravljalcu JKP Grosuplje o spremembi namembnosti objekta, lastništvu dejavnosti in točne podatke o poslovni površini. Posodo za odpadke je potrebno namestiti na dostopno mesto ob dovozni cesti, ki pa ne sme biti oddaljeno več kot 10 m od obstoječe ceste. Javno komunalno podjetje Grosuplje pobira samo komunalne odpadke, med katere spadajo: - trdni organski in anorganski odpadki iz stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov, kot so: trdni ostanki hrane, raznih embalaž in odpadkov iz papirja, plastičnih mas in ostalega materiala, pepel, gradbeni manjši odpadki itd.; - nenevarni odpadki, ki nastanejo pri različnih proizvodnih in tehnoloških procesih kot so: odpadki v prehrambeni proizvodnji, odpadki rastlinskega izvora, odpadki usnja, manjše količine lesnih odpadkov, odpadki celuloze, papirja, lepenke in tudi odpadki iz posameznih delov čistilne naprave; - kosovni odpadki; - razni drobni lažji tehnološki odpadki, ki niso uporabni kot kot surovine in za katere je ugotovljeno, da ne vsebujejo nevarnih ali strupenih snovi. Odpadke se odvaža enkrat tedensko po letnem planu odvoza, razen kosovnih odpadkov, ki jih zbiramo dvakrat letno Uporabniku poslovne površine stroške odvoza odpadkov zaračunavamo po uporabni tlorisni poslovni ali drugi površini; v primeru, da ima uporabnik odprto skladišče, se upošteva tudi površino tega skladišča. Prosimo vas, da se nam, ki nam je skrb za okolje poklicna dolžnost, pridružite v naši strategiji "majhnih korakov" za boljše, čistejše okolje. Javno komunalno podjetje Grosuplje SPOŠTOVANI OBČANI IN OBČANKE! Vsakdo od nas si za tekoče leto postavi najrazličnejše cilje. Zagotovo je potreb inželja več, kot jih lahko zadovoljimo. Ena takšnih želja je zagotovo dajati - pomagati drugim, pomoči potrebnim. Notranje bogat in srečen človek je tisti, ki s svojim razmišljanjem in humanitarnimi dejanjiželi in hoče zadovoljiti tudi potrebe drugih. Nesreča in bolezen nikoli ne počivata, zato narekuje nam vsem, zaposlenim, nezaposlenim, mladim, starejšim, zdravim, bolnim, da izkažemo vso potrebno solidarnost. Da bi bilo dovolj krvi, te tako pomembne, nenadomestljive tekočine - za vse, ki jo in jo bodo potrebovali, je zaželje-no in bo razveseljivo, če se nam boste pridružili še novi člani. 00 RK Grosuplje, ki pokriva področje občin Ivančne Gorice, Dobrepolja in Grosuplja, bo tudi letos organizirala krvodajalske akcije po programu, ki ga za celo državo pripravi RK Slovenije. UDELEŽIMO SE KRVODAJALSKIH AKCIJ: -petek, 31.05.1996 -torek, 19.11.1996 -sreda, 20.11.1996 -četrtek, 21.11.1996 petek, 22.11.1996 Ni potrebno veliko, da postanete član tako velike družine požrtvovalnih krvodajalcev, le pomisliti je potrebno malo na otroke, soseda, znanca, na sočloveka v nesreči. Ni skrivnost, da se v zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah, ob veliki nezaposlenosti in drugih spremljajočih problemih skozi življenje, marsikateri delavec upravičeno boji za službo. Ob pozitivni naravnanosti, začenši z vodilnimi delavci v podjetjih ali zasebniki navzdol, bomo lažje združeni dosegli tudi ta, za nas enako pomemben humanitarni cilj. So ljudje, ki želijo in hočejo s ponosom POMAGATI -DAROVATI KRI. Hvala vsem, ki ste darovali svojo kri in s tem mnogim omogočiliživljenje in zdravje. Pričakujemo vas in zadovoljni bomo vsi. OBMOČNA ORGANIZACIJA RK GROSUPLJE KINOVROC-HAM ZA MESEC MAREC % KINO "V03-REP0LJE" VIDEM 3H Izjemoma PETEK, 1. marec, ob 19.30 uri ameriška družinska melodrama TO SO BILI ČASI KRATKA VSEBINA: Romantična zgodba o o prijateljstvu med tremi dekleti. Film pripoveduje o prvih dotikih, nedolžnosti, prvi pravi ljubezni - skratka o občutjih, ki se jih vsakdo v življenju nostalgično spominja z mislijo "tO so bili časi". Filmska zgodba polna humorja in ob kopiei nadarjenih igralcev premore veliko šarma, ki ga je dovolj za vse vrste občinstva. NEDELJA, 3. marec, ob 15. uri in 19.30 uri ameriški thriller leta PLITVI GROB KRATKA VSEBINA: David, Alex in lulici dobijo sostanovalca, ki že naslednji dan umre zaradi prevelike doze mamil. Ob njem najdejo kovček poln denarja. Postavljeni so pred veliko moralno dilemo: Naj prijavijo policiji in zadeva bo opravljena, ali naj si razdelijo denar, truplo zakopljejo in se delajo, kot da se ni nič zgodilo. Odločijo se za slednjo možnost in truplo pokopljejo hrez obraza in okončin. Spregledajo pa eno pomembnost: lastnik denarja želi denar nazaj. Za vse tri je ta odločitev začetek najbolj grozljivega dela njihovega življenja. PETEK, 8. marec ob 19,30.uri ameriška ljubezenska komedija DON JUAN de MARCO KRATKA VSEBINA: Mladenič skuša narediti samomor, ker ga je zapustilo dekle. Pokličejo znanega psihiatra, da bi ga odvrnil od tega. Med pogovori, ki sledijo med mladeničem in psihiatrom smo seznanjeni s čudovito ljubezensko zgodbo, ki bo marsikomu privabila solze v oči. NEDELJA, 10. marec ob 15. uri in 19.30 uri ameriški klasični vvestern DIVJA HORDA KRATKA VSEBINA: Ponovno posnet film po uspešnici, ki je prvič zagledala luč sveta leta 1969. Realističen western s kruto realističnimi prikazi nasilja. Režiser SAM PECKINPAH je o filmu izjavil: "Posnel sem zgodbo veteranov med zakrknjenimi banditi Divjega zahoda." Pravi akcijski vvestem, ob kakršnih smo uživali v šesdesetih letih. Filmu je dodano 35 minut prizorov iz prve različice filma iz leta l%9. PETEK, 15. marec ob 19.30 uri ameriško italijanska melodrama POŠTAR KRATKA VSEBINA: Zgodba je preprosta in prikazuje italijanski otok blizu Neaplja, kamor se zateče politični izgnanec in diplomat iz Čila. Ljudje ga zasipavajo s pismi, zato mora šef pošte zaposlili poštarja, da bo vsakodnevno dostavljal pošto v ta odročni kraj. Zaposlijo Marija, ribičevega sina, ki z zanosom opravlja delo, dokler se noro ne zaljubi v Beatrice... NEDELJA, 17. marec ob 15. uri in ob 19.30 uri ameriški psihološki thriller SEDEM KRATKA OZNAKA: Film v stilu "Ko jagenčki obmolknejo" vsekakor sodi v sam vrh zadnje dekade. Mnogi napovedujejo celo vrsto nominacij za letošnje oscarje. Rbn zahteva vso vašo pozornost in močan želodec. Film, ki ga ne boste pozabili. Skrivnost umorov po načelu sedem smrtnih grehov pa po ogledu filma obdržite zase in privoščile ludi drugim poln užitek ob gledanju le, brez dlačice pretiravanja, mojstrovine. V filmu blesti znani ameriški igralec BRAD IMTT. Vsekakor najboljši in najkomercialnejši film lega meseca v našem kinu. PETEK, 22. marec ob 19.30 uri ameriška moderna kavbojka DESPERADO KRATKA VSEBINA: MARIACIII (Antonio Bande-ras) je človek s kitaro, v škatli pa ni instrumenta, temveč polno orožja. Na mehiški meji se mora spoprijeli z zadnjim lordom drog BACHOM, ki ogroža mir s svojimi strelskimi pogromi. MARIACIII s pomočjo prijatelja in lepe lastnice knjigarne BUCI lA izsledi, najame svojo vojsko desperadosov in zapusti prizorišče spopada kot zmagovalec, a z okrvavljenimi rokami in krvavo sledjo. Rim si je od vvesterna sposodil najboljše, dodali pa so mu sodobno akcijsko nadgradnjo. NEDELJA, 24. marec ob 15. uri in 19.30 uri ameriška super komedija ACEVENTURA- KLIC DIVJINE KRATKA VSEBINA: Ace Ventura dobi nalogo, da najde Šikako. pogrešano svelo žival miroljubnega plemena Vačali in sicer še pred poroko poglavarjeve hčere in prvorojenca poglavarja bojevitega plemena Vočatu. Če Aceu ne bo uspelo, ho izbruhnila vojna med obema plemenoma.... PETEK, 29. marec, samo ob 19.30 uri slovenska romantična ljubezenska drama CAR MEN KRATKA VSEBINA: CARMEN je Čustveno dekle iz obrobja, ki svoja neizpolnjena čustva utaplja v pijači, GORAN je lani iz normalnega okolja in je neizmerno zaljubljen v CARMEN. GORAN iz ljubezni stopi na drugo stran, na obrobje in njuna ljubezen živi med berači, eipami in pijanci. NEDELJA, 31. marec ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška uspešnica - romantična komedija FRANCOSKI POLJUB KRATKA VSEBINA: KATE poleti v Pariš po sledeh svojega pobeglega zaročenca. Na letalu sreča I.UCA, "odštekanega dolgolasca", ki se prilepi nanjo kot pijavka. Pod pretvezo, da ji bo pomagal poiskati zaročenca, LUC spretno osvaja trmoglavo KATE, katera kjerkoli se pojavi, povzroči številne komične zgode in nezgode - celer v najboljših hotelih... Film je poln siluacijske komike in je narejen izključno za zabavo in sprostitev. Pomladansko urejanje okolja Turistična zveza Slovenije organizira v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije projekt POMLADANSKO UREJANJE OKOUA Namen akcije je: očistiti okolje, tako da bo privlačno nam in obiskovalcem Slovenije. Akcija sovpada z veliko nočjo, dnevom zemlje, 27. aprilom, 1. in 9. majem in je uvod v projekt MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA. Občinski svet Dobrepolje je že na svoji 4. in 5. seji v I. 1995 na pobudo več svetnikov razpravljal o sanaciji divjih odlagališč in o skrbi za čisto okolje nasploh. Dogovorjeno je bilo, da bo v naši občini letos splošna čistilna akcija v soboto, 30. marca 1996 (v tednu pred veliko nočjo). V skladu s tem sklepom in navodilomTuristične zveze Slovenije, da se akcija usmerja in koordinira v okviru občine, prosimo vse, ki se bodo aktivno vključili v akcijo, da sporočijo na upravo občine potrebe po kontejnerjih, da bi na JKP lahko sproti odvažali zbrane odpadke. K akciji čiščenja okolja v naši občini vabimo vse vaške skupnosti, organizacije, društva (turistična, športna, gasilska, mladinska, planinska itd.), šole, podjetja in vse, ki lahko pomagajo pri čiščenju. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.