florlca* izhaja vsaki torek in loboto. Ako padc na ta dneva prnznik, dan poprej. Uredniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamnr je naslavljati pisma. We frank Iran a pinma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brer podpisa. stokopisi dopisov se ne vraČaju stane na leto 10 K, za pot leta 5 K. za četrt leta 2 50. (Ipravui&tvo se nahaja v „Narodni Tiskami" ulica Vetturini St. 9 Äa ogla**» se piafuje od čveterostupne petit vrste po \4t vm, za vdlkratni natis primeren popust. PoNamesen« fttevilkt» stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih traitkah St. 19. V Gorici, v torek dne 7. marca 1911. L&to XIII. Po delegacijah. V soboto je bilo torej delegacijsko zasedanje v BudimpeSti zaključeno. Vojni upravi so delegacije dovolile vsc, kar je zahtevala. In to ni inalo. Čule so se sicer tožbe o žalostnem finančnem položaju, v katerem se nahaja naSa država, čuli so se nasveli, da bi se moralo pri nas mnogo več storiti nego se je dosedaj storiio za povzdigo te ali one gospodarske panoge, kar pa jako utežujejo vedno večje zahteve vojne uprave, a vse te tožbe bile so le glas upijočega v puščavi, kajti iz ust vojnega ininistra in poveljnika mornarice ni bilo drugega sliSati, nego da se mora nasa država tako oborožiti, kakor so obo rožene in se še oborožujejo njene so- sedinje. Ako bi pa človek sodil vso politično konstelacijo po izjavah na- Sega ministra za /unanje zadeve. grofa Aehrenthal, misliti bi moral, da je vsaka vojna v doglednem času izključena — v tako lepih barvah je namreč grof Aehrenthal slikal prijateljske odnoSaje naSe države do njenih sosedinj. In prav zaraditega si mora vsakdo misliti: čemn pa ta oboroževan a, Čemu pa tako ogromni stroSki za vojne priprave. ko vlada vendar rued nami in med naSimi sosednimi državami tako prisrčno pri- jateljsko razmerje?! Če so pa dclcgacije vkljub Aehren- thalovim trditvam o najkorcktnejSin in prijateljskili odnošajili s sosednimi državami dovolile vojaški upravi vse. kar je zahtevala, potem je to znamenje, da niso bile prepričane o resničnosti Aehrenthalovih zatrjevanj, potem je to znamenje, da mu niso verovale, kar je govoril in konečno je to znamenje, da j naši odnoSaji s sosednimi državami niso prisrčni, niso priiateljski, ampak da nioramo računati od dne do dne z iznenadenji, ki pa nas ne smejo najti nepripravljenih, in prav zaraditega ne moremo biti preveč hudi na delegacije, ki so, kakor smo že ponovno rekli. vojni upravi dovolile to, kar je zahte- vala in kar je spoznala za potrebno, da spravi našo vojno silo do take sto- pinje kakor je potrebna, da se lahko naša vojna si la v bran postavi proti napadu, naj bi pa ta piišel od te ali one strani. Delegacije sp torej dovolile denar. Kje pa da se bode ta denar vzel, za to se niso pa delegacije nič brigale. Pre- pustile so to skrb finančnima ministro- ma, avstrijskemu in ogrskemu, in pa avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru. Stojimo torej brez vsakega dvoma pred novirni davki. pred davki, ki bi se bili upeljali v naSi državi že za časa Bilinski jevega ministrovanja. ako bi se bila našla takrat v državnem zboru ve- čina. ki bi zanje glasovala. Imamo sicer novega finančnega [liinistra. ki nam sicer se ni povedal, ali bodo nje- gove davčne predloge slične onim nje- govega prednika Bilinskega. Nimamo pa v državnem zboru drugih poslancev in drugih strank in nimamo tudi v državnem zboru zanesljive in izdatne vladne večine. kakor je nismo imeli za Časa Biiinski-jevega ' ministrovanja. In prav zato nastaja veliko vpraSanje. nko se sedanjeimi finančnemu ministru ali pravzaprav sedanji vladi posreči dobiti pri sedanjih razmcrah potrebno večino. ki bi bila voljna privoliti v to. da se avstrijski narodi obremene z novimi davki. pusebno Se sedaj. ko vlada pov- so(\ tako velika draginja in so gmotne razmere sploh tako žalostne, da jih ni skoro več mogoče prenašati. Jo paC še nekaj drugega. kar pride pri vsem tern jako v poStev. Le par let in konec bode sedanje državno- zborske dobe. Premnogim poslancem se je iz raznih ozirov državnozborsko živ- I Ijenje se prccej priljubilo. Državno- zborski mandati se jim ne zde. da bi bili za nje kako težko breme. katerega bi se radi otresli. marveč ravno na- sprotno. Novi davki pa so biii. so in bodo vedno za volilce nekaj odijoznega. nekaj neljubega. kar je pač sanio po sebi umevno. Zato bi pa bili prav ma'o hvaležni onim svojim zastopnikom. ki bi jih ž njimi osrečili, in prav s tern dejstvom računijo sedaj v državntJP' zboru razne stranke in mnogi posianjfi . posebno tisti, ki bi bili tudi pri pffJ- hodnjih volitvah radi izvoijeni v drzawjc zbor in katerih, kakor rečeno, ni manlj 7Mfi je pa prav verjetno ali vsaj iz- ključeno ni, da bode vlada, ko stopi z novimi davčnimi predlogami pred po- slansko zbornico, trčila ob velike in morebiti tudi nepremagljive ovire. ki jo bodo prisilile, da bode morala poslan- sko zbornico razpustiti. Zaradi tega niso torej popolnoma neutemeljene gcvorice o bližnjem raz- pustu državnega zbora. ki krožijo zadnji čas po raznih listih. Ali. kakor rečeno, ako pride do razpusta. bodo dale temu edino-le nove davčne predioge povoda. katerih. kakor rečeno. pa danes še ne poznamo. Dopisi. Šempas. — Kakor sploh naše vasi, take tudi naša še ni v takem stanu ka- kor si jo želimo. Povem pa takoj. da danes mislim samo na ceste oziroma na ulice in poti po vasi. Skozi vas vo- dite dve državni cesti. stara in nova. Obe sti Siroki in novo juvzdržuje cestni erar. staro občina. to je vas Šempas. Ra/.en teh dveh imamo Se lepo Stevilo drugih cest. klancev. ovinkov in ,.gas", ki pa z majhno izjemo kličejo potrebnih i!^prav. Posebno zanemarjen je bil oddelek Lapenje. Sredi vasi je hudournik izko- pal grapo. da je bilo grdo videti. No. pametnejSi možje so konečno zmagali, da se je z deloin sosedov in gmotno podporo občine postavil kamenit most in obzidalo obrežje. da je lepota. Začela se je popravljati tudi cesta. ki vodi od Pristav z državne ceste v Lapenje. Ne- utegoma je to delo sicer županstvo usta- vilo. pa upamo, da se izvrSi Se to leto. Pretečni teden se je zopet kar na- tihoma izvrSilo lepo delo. ki je v cast dotičnikom. Oddelek vasi Hum ali „Gun" je bil za vozni promet kar odrezan od vasi. Združili so se pa Gunarji in s pri- ! memo podporo občine so v malih dneh razširili stezo in napravili Siroko ulico, ki veže staro državno cesto z Humom. Hvaležno se tu spominjamo naSega ve- leposestnika Petra Batič. ki je radovoljno in za nepretirano ceno odstopil potrebno zemljišče za napravo lepe in potrebne ulice. Hvalevredno je. da napredujemo; častno. da napredujemo s lastnimi močmi, ali čaka nas Se mnogo dela. Temnlca. — (S m r t na k o s a.) — V Temnici je umrl v ponedeljek po pol- noči občespostovani posestnik g. Franc R o g e I j a v visoki starosti 90 let. Po- roc'l se je, ko je bil star 7 let, udo- vec je bil 53 let. Pred leti Je bil kam- nosek. ZapuSča tri sinove in eno hčer. Bil je poStenjak. mož stare korenine. Pogreb je bil danes popoludne. Pokoj- niku svetila večna luč. Preostalim naše sožalje! Iz Brd. — Govorilo se je uže mnogo o cesti. ki naj bi se zgradila z Dobro- vega skozi Biljano, \'ipolže do Grojne. Baje je tüdi uže dovoljen velik deželni in državni kredit in tudi prizadete ob- čine so se uže obvezale, da bodo pri- spevale za zgradbo te ceste, a z delom se le ni Se začelo. Pravijo. da cela ta velika zgradba ni Se popolnoma finan- cirana. Prebivalstvo željno pričakuje te ceste. ki odpre zapadnim Brdom novo krajSo zvezo z Gorico in z drugimi bri- skimi občinami. Ako se ne more začeti s popolno gradbo. naj bi se začelo naj- prej s prvim delom in sicer z Dobro- vega do Yipolz. Ta cestna zveza je po- trebna vsem zapadnim Brdom. Medan- ski klanec. po katerem se mora sedaj voziti, je strm na obeh straneh, spredaj in zadaj. in vozniki z dvovpreženo ži- vino ne morejo spraviti po njem niti 15 kvintalov blaga. kamo-li več! Nova cesta z Dobrovega v Vipolže pa bi šla skoraj po ravnem. — Le želeti je, da bi se vsaj del ceste, in sicer za sedaj z Do- brovega do Vipolž zgradil. Potem pa, ko bo zagotovljen potroSek za Se ostali del ceste, naj se cesta dokonča do Grojne. Zapadni Brie. Due nečakinji mesfo jedne. Veseloigra v dveh dejanjih. Prevela L Kersnik-Rottova. (Daljc.) Tinica: Mene vendarnedotečete. RazborSek: Pod eno streho bodeva stanovala; in — priložnost stori tatu! Tinica: Takej nevarnosti kmalu odidem. PriSla sem v Zagreb, ker se nadjam z vaSo pomočjo kmalu dobiti mesto odgojiteljice. RazborSek: Odgojiteljice? Ne zamerite, ne zdi se mi — Tinica: Da bi znala odgojevati? 0 gospod te lastnosti imam v velikej meri. — RazborSek: V čem pa mislite poučevati ? Tinica: V vsem, kar je v modi. RazborSek: Pa, o katerih hiSnih opravilih? Tinica: Kaj se tu kaj tacega zahteva ? RazborSek: Vsaj najpotrebnejSe bi bilo. Tinica: Na to pa res se mislila Tiisem. RazborSek: Za sedaj. lepo inoje dete, odgojujte mene prav po svoji volji. Tinica: To je pametna bescia. RazborSek: In, ako se pri tern dobro počutim. ne pustim, ne pit- stim Vas iz hiSe. Toda — pozabil sem, da stojita tu dva para, ki komaj ča- kata spoznati se. Rozika: 0 — lehko čakani. Razbor.Sek: (Ponudi Roziki stol.) Sedite tu — in ti, moj nečak, stopi pred njo; ti, ljuba nečakinja, sedi tu (jo pelje na nasprotno stran k stolu) — in ti, moj sin, stoj tu. (Ga postavi pred Lavoslavo.) Tako — zdaj se dobro oglejte drug drugega in povejte si kaj lepega. Ko se domenita, pokličite me, da vas blagoslovitn. — Med tern od- kažem gospodični Liziki Labud nje sobo. (Ji po(Ja pazduho.) Smem li prositi ? T i n i c a : (Se ga prime.) Hahaha! To bode prijetno razveseljevanje! (Odide z Razborškom.) 6. p r i zo r. Radivoj stoji pred Roziko. Milan pred I.avoslnvo. Milan: Draga bratranka. ne sine- jite se moji zadregi. L a v o s 1 a v a : Resnično. tudi jaz sem vsa zmedena. Radivoj: (Pogleduje nemirno Lavoslavo.) Ste li že dolgo v hiši nio- jega strica ? Rozika: Od sv. Martina. Radivoj: Dobro ste si zapom- nila čas prihoda. Rozika: Kako ne, ravno gosi so pekli. in te jako rada jem. Milan: Želja mojega očeta vain je znana — — — Lavoslava: Morda ni to nje-' gova resnična volja? Radivoj: Moj stric želt, da se poročiva. Rozika: (Vstane, se prikloni.) Mi bode cast. Radivoj: Želite tudi vi? Rozika: (Se vsede.) 0 ne, to bi se ne spodobilo. Milan: Zdaj, ko vas je moj oče videl, za'neval bo od mene pokorSČine. Lavoslava: Saj ne bode sile delal edinemu sinu? R a d i v o j: Je vaSe sree Se prosto? Rozika: Moje sree? Hahaha! Radivoj: Šaj imate sree, ali ne? Rozi ka: 0 ne, to bi se ne spo- dobilo. Milan: Draga bratranka, meni se zdi, da bi bila midva prej in boljša prijatelja, da naju ni oče koj s po- četka spravil v tako zadrego. Lavoslava: Meni se tudi tako zdO — Radivoj: Sem sliSal, da ste bogati. Rozika: Nečuveno bogata. Radivoj: A jaz sem ubog. Rozika: Uboga para ste ? Vas pomilujem. Milan: Najbolje jey zdaj na to ne misliti. Lavoslava: Mi jako ustrežete, ako me tega ne spominjate. Milan: Zdaj. sem rekel. Radivoj: Za ves svet ne bi hotel, da bi vas silil. Rozika: Kaj Se! Siliti se rne pa ne sine. Radivoj: Vi bi me tedaj radi poročili ? R o z i k a : 0 da ! Radivoj: Ali pa katerega dru- gega ? Rozika: 0 da! Radivoj: Ali pa morda no- benega ? Rozika: 0 da! (Dalje pride.) Polifični pregled. Delegate. V soboto so delegacije imele svojo zadnjo sejo v tem zasedanju. Končalo je zasedanje s tern, da so se sprejeli krediti za vojno ter ?.& mornarico V zadnji seji je govoril tudi vojni mini- ster. Rekel je, da so razni gospodje mnenja, da so potrebščine za vojaštvo velikanske. Če se pomisli, da znašajo stroski za vojaštvo je 12% vseh držav- nih stroškov, se on ne more pridružili mnenju nekaterih deiegatov, da so ve- Hki izdatki za vojsko krivi, da se ne more naša monarhija kulturelno in go- spodarsko razvijati. Govoreč o reformi vojske. je izjavil, da se bode parlament v krat- kem času lahko bavil z upeljavo dve- letne vojaške službe. Tarn se bode tudi sklenilo, ali se sploh uvede. V tem po- gledu mora opomniti, Ja so domobran- ski polki, pri katerib je že uvedenadve- letna služba. vojaške čete prve vrste. Potem se je dotaknil vprašanja enoletnt prostovoljne službe. Minister misli, da vojaška uprava ne bode pro tivna ugoditvi želje, naj se pod gotovimi pogoji dovoli pravica do enoletnegapro- stovoljstva absolventom šestega razreda kake srednje sole. Upa pa, da se ne bode nikdo upiral odpravi takozvanega „inteligenčnega izpita". Kar se tiče krajevnih imen v vo jaških zemljevidih. se ista sedaj upi- sujejo po novem geografskem besed- njaku. — Na razne interpelacije glede „pol- kovnega jezika" je odgovoril, da je on vedno na to delal. da se povzdigne pri vojakih jezikovno znanje. Popol- noma je pa neopravičena pritožba, da se pri vojakih žali narodni čut. V voj- ski se ne zanemarja spoštovanja do kake narodnosti. Ne sme se pa zana- šati narotfne boje v našo vojsko, kajti inače zgubi vojska ono enoličnost, ki je pri naših razmerah potrebna. Minister se je potem bavil o dvo- boju. Rekel je, da ni primoran častnik zahtevati krvavo zadoščenje za zazža- Ijenja, da pa so slučaji, v katerih se tako zadoščenje mora zahtevati. Sicer pa se dela vedno na to, da se omeji duelsko gibanje. Število častnikov v armadi je že spopolnjeno. Zato se ne more ugoditi razniin prošnjam zaaktiviranje rezervnih častnikov. Tudi število kadetnih Šol se bode moralo s časom zmanjšati. Potem se je bavil minister s po- trebščiuami vojske ter izjavil. da se je posrečilo vsled koncilijantnosti obeh vlad doseči za letos nekako zboljŠavo za to leto da bo pa proračun za pri - hodnje leto popolnoma saniran. Končal je svdj govor s tem, da je omeni! dun, ki vlada v armadi- Kar pri- manjkuje vojaštvu v materijalnem oziru, mu je mogoče prenašati le z navduŠe- nostjo ki je lastna vojski, ki si je pri- borila v dosti slabejših časih častne zmage. Moja skrb, je končal, bode vedno, da ohranim ta duh v vojski. Nato je govori! še poročevalec Kozlovski ter sta odgovorila minister za zunanje zadeve in finančni minister na razne interpelacije. Konečno je zaključil zasedanje predsednik Baernreither in zbornica je zaklicala trikratni „živio" Nj. Veli- čanstvu. DržavDi zbor. Predsednik posl. zbornice dr. Pattai je sklical za sredo načelnike raznih klubov k posvetovanju. Posvetovali naj bi se, da li bi ne bilo možno rešiti državnega proračuna že v teku tega meseca, tako da bi ne bilo treba vladi zateči se k zopetnemu provizoriju. V dosego tega namena bi moral imeti proračunski odsek vsak dan seje. Nata način bi odsek rešil proračun do 25. t. m., nakar bi prišel v zbornico k dru- gemu čitanju. Ogrski aržavnl »bor. Ogrski drž. zbor. ki se bavi že skoro dva riieseca z bančnlm vpmša* njem. za katero je porabil dosedaj že 41 sej, je bode konečno vendarle rešil že v prihodnjih dneh. Oesar Franc Jožef I se je po 4 ledenskem prebivanju v Bu- dimpešti vrnil v soboto zvečer na Dtinaj. Forgach pride na Dunaj. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu grof Forgach. o katerem je bilo v naši poslanski zbornici, v delegacijali in tudi v Friedjungovem procesu v zadevi fal- zificiranih dokumentov toliko govora, pride, kakor se poroča. na Dunaj ter postane sekcijski načelnik v minister- stvu za zunanje zadeve. Veliki katoiiški shod zoper „Los von Rom". V nedeljo se je na Dunaju vršil od katoliške ljudske zveze sklicani kato- liški shod, katerega se je udeležilo na tisoče ljudstva. Shod je imel namen zavzeti odločno stališče zoper hujsko- valno delovanje protestantovskih pa- storjev v Avstriji in obsoditi protiver- sko*in protiavstrijsko „Los von Rom" gibanje. Govorila sta župan dr. Neu- mayer in nadškof-koadjutor dr. Nagl. Nato se je predlagala resolucija: Mnogo tisoč katoliških rnož, zbranih na kato- liškem zborovanju na Dunaju, naj- odločneje obsoja malopridno „Los von Rom" — agitacijo in vidi v njej naj- večjo nevarnost za verski mir v deželi in za blagor države ter pozivlja vse ljudstvo, da se postavi za katoličanstvo in za avstrijsko misel in zavrne nič- vredne agitatorje-hujskače „Los von Roma". Resolucija se je z nepopisnim navdušenjem soglasno sprejela. — Li- beralci in Vsenemci se penijo jeze. Tarški prestolonaslednik obišče našega cesarja. Avstrijski poslanik v Carigradu markiz Pallavicini je bil v soboto na avdijenci pri sultanu in pri turškem prestolonasledniku. Posletinji je pri tem izrazil željo, da bi obiskal pri prihod- njem potovanju po Evropi našega cesarja. Novo francosko aiinisterstvo. Ministerstvo je sedaj definitivno sestavijeno in sicer: predsedstvo in no- tranje stvari Monis, unanje stvari Crouppi, vojna Berteaux, mornarica Delcasse, fi- nance Caillaux. uk Steeg, javna dela Durnont, trgovina Masse, poljedelstvo Pamo, kolonije Messimy. dela in so- cijalna oskrba Boncour. Framasoni proti škofom. Portugalski framasoni, ki zdaj vla- dajo nesrečno deželo, postavijo pred sodišče škofe, ker niso izposlovali mi- lostnega dovoljenja Iože, da smejo iz- dati pastirski list, ki ga je zato kon- fiscirala. S sodiščem nastopijo tudi proti drugim katoliškim duhovnikom. Domače in razne vestL Slovenskl postnl govori so vsaki petvik, skozi celi post in sicer ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Ignacija na Trav- niku. Govornik je prec\ g. župnik Iv. K o- k o š a r. „Soča" paö vedno ista. — V če- trtkovi številki je objavila „Soča" uvodnik pod naslovom „V izboljšanje razmer v našem javnem in političnem življenju". Tarn piše med drugim: „Mi smo za to, da neha v naši javnosti vsak surov ton. vsako grdo osebno napadanje, polemika bodi dostojna in stvari vredna . . ." in dalje: „Pri nas je že in bo tako in ostane . .. ." Kako je bilo pri „Soči" v tem po- gledu, to vemo pač vsi, ali da bode „Soča" Že v prihodnji (namreč sobotni) številki postavila tisti njen „bo" tako očitno na laž in se sama sebe tako grdo blla po zobeh, tega bi pa marsikdo ne pričakoval, razun seveda na*, ki po- znamo „Sočo" do obisti. V sobotni šte- vilki namreč ve]e po cell „Soči" tako surov ton, mrgoli toliko grdili napa- dov na desno in levo, da prckasa so- botna številka v tem pogledu mnogo prejšnjlh.Ua, da: Naturam furca expellas, tarnen usque recurret Kaj ne. „SoČa"!? Še nekaj „Bdinostinemtr doplsnlku „Iz gorlškth tr^ovsklh krogov". - Ta gospod si je dovolil napisati na naš naslov tudi poziv za prenehanje s „sa- moubijalnim izpodkopavanjem sloven- skih podjetij" in za „složno delovanje za povzdigo gospodarsktfga osamosvo- jenja naroda". Ni pa težko izpoznati, da mu je ta poziv provzročil zadrego. iz~ virajočo iz zavesti, da govori o vislicah v — rabeljnovi hiši. Razumemo, da mu je bilo težko, grajati „samoubijalno iz- podkopavanje slovenskih podjetij" in pozivati na „složno delovanje za po- vzdigo gospodarskega osamosvojenia naroda" v oni „Edinosti", katera je — ni dolgo tega — z vidnim veseljem po- rocala, da so pri polornu nemske krščan- sko-socijalne centralne zadružne blagajne prizadete tudi slovenske „klerikalne" posojilnice koroške. Vprašamo torej go- riškega trgovca: Ali ne najde v tem — celo ponosnem — puročilu „Edinosti" pristnega „samoubijalnega izpodkopava- nja slovenskih podjetij"!? Kako se pre- drzne, usiljevati se nam za učitelja in si postavljati na obraz krinko nevedno- sti: da je „Edinost" vedoma in hotoma ostala pri „samoubijalnem izpodkopa- vanju slovenskih podjetij". če tudi je bila od kompetentne strani obveščena. da je lagala ?! Naukov od takili usiljiv- cev, ki imajo maslo na glavi. mi abso- lutno ne sprejemamo. Razen tega izjavljamo z vso od- ločnostjo, da nam vest prav nič ne očita, da bi bili mi krivi kakega „sa- moubijalnega izpodkopavanja slovenskih podjetij". Kar smo pisali (in pišemo in bodemo še pisali) o Gabrščekovih pod- jetjih in njegovih liberalnih zavodih, se je godilo v Času, ko je bilo vse slov. gorišk javnosti že dobro znanö. Mol- čati pa nismo imeli najmanjše dolž- nosli. Proti vsakemu drugemu politič- nemu nasprotniku bi bili mogli irneti kako obzirnost, proti Gabrščeku nismo mogli imeti nobene. Koliko je ta človek škodoval narodnemu miru in pravi sreči goriških Slovencev, to ni znano le nan), ampak sedaj tudi našim liberalnim pro- tivnikom. Zato pa smelo trdimo, da je malo slovenskih politikov na Goriškem, ki bi ne bili našega mnenja: Čimpreje izgine GabrŠček z našega političnega po- zorišča, tem bolje za goriške Slovence. In da mora preje ali pozneje do tega priti, smo mu že davno prerokovali. Njegova politika je šla po denarju gor in gre po denarju dol. Naravno, da mora enaka usoda zadeti tudi denarne zavode, na katere je opiral svojo zgrešeno politiko. Najboljši dokaz je „Goriška ljudska po- sojünica". Naši rodoljubi so jo ustano- vili v začetku osemdesetih letz jedinim namenom rešiti naše ljudstvo iz oderu- ških rok laških. Ta plemenita namena je prenehala, ko se je te posojilnice z znanim nasiljem polastil Gabršček s pobratimom Tumo. Njuna svrha je po- stala: nabiranje denarnega fonda za podpiranje liberalne politike, za vzdrže- vanje konkurenčnih liberalnih društev in za komodnost liberalnega vodstva. In proti taki zlorabi narodnega denarja naj bi imeli mi še obzirnosti! Ne in ne! Čutimo se zadovoljne, da ne izpodko- pujemo morda kakega slov. podjetja, pač pa zlorabo slov. podjetja! Capito, signor trgovec i V Pa še nekaj. Ali je g. trgovec čital naš uvodni članek v „Gorici" 21. febr. 1911 žtv. 15? Ali mu ni niČ znano, kaj stauganjala pred leti GabrŠček in „Soča" zoper naSo „Centralno posojilnico", „Go- riško zvezo" in bivšo „Krojaško za- drugo"? In da so bili ti napadi neosno- vani, kaže sedanjost. In kje sta bila ta- krat gospod trgovec in „Edinost"? Mol- čala sta. Naj molčita tudi sedaj I! 0 zloölnkl ali zloölnou, ki je pri- ne*sel v spoveüjnUo cerkvice „Im^culatji" zavojček, v katerem je bilo povito mrtvo dete, ni sledu. Spočetka se je mislilo, da je policija na sledu zločinki, a je ta sinn odpadel. Nihče ne ve, kdo ie mo- gel to storiti. Po mestu se sicer širijo razne govorice, a so vse brez do- kazov. Kakor so konstatirali zdrav- niki. ki so mrtvo trupelce preiskali, je prišlo dete pred časom na svet. Rojeno je bilo baje živo, a se je najbrže zadu- süo v zaboju. Tudi se po mestu širi govorica, da je morala to delo narediti tuja roka, izven üorice. — Sicer pa je naproSen tisti, ki bi mu bilo kaj zna- negaotem, danaznani to goriški policiji. Nagrobni spomenlk za | kardi- nala Jakoba Missla je v delu. Izvršuje ga kipar Alojzij Repič, profesor na c. kr. umetno obrtni soli v Ljubljani. Kip klečečega kardinala je zasnovan neko- liko nad naravno velikostjo v visokem reliefu iz krasnega belega tirolskega mramorja. Ko bo delo dovršeno, se bo v Ljubljani razstavilo. Primerno bo treba Še urediti grobno kapelo sv. Mi- haela na Sv. üori. Spomenik se bo po- stavil najkasneje letos na rožnivensko nedeljo, morda še prej. Stroški so pro- računjeni za vse delo nad 10.000 K. Skupščina „Slovenske Matice". — V nedeljo seje vršil v Ljubljani 47. letni reclni občni zbor „Slovenske Matice". Iz tajnikovega poročila je bilo posneli, da je š4ela .Matica" v preteklem letu 4058 članov, in sicer 5 častnih, 189 ustanov- nih in 3779 letnih ter 85 naročnikov. Za tekoče leto 1911 izda „Matica" osem knjig. in sicer: 1. „Zbornik znanstvenih spisov", ki ga uredi predsednik dr. Fr. llcSič. 2. Dr. J. Mencingerjevih zbranih spisov I. zvy- zek. 3. Dr. Lahovega romana „Bram- bovci" 11. del. v „Knezovi knjižnici". 4. Več novel izpod peresa mlajših pisate- Ijev v „Zabavni knjižnici". 5. Novelo hrvaškega novelista Šimunoviča v „lirva- ški knjižnici". 6. Dr. K. ^trekljevih na- rodnih pesmi zadnji zvezek. 7. „Životo- pisi". karakturistične črtice slavnih Slo- vanov in 8. Letopis. Iz blagajnikovega poročila pa je posneti sledeče : „Matica" je imela v preteklem letu 42.522 K 59 viii. dohodkov in 42.501 K 74 vin. stroškov, tore} 20 K 85 vin. prebitka. Društveno premoženje znaša 114.678 K 03 vin. Pomnožilo se je v prošlem letu za 5512 K 71 vin. Depo- ziti. ki jih hrani „Matica", so znasali: zaklad za dr. Costin spomenik 5753 K 28 vin.. zaklad za dr. Bleiweisov spo- menik 11.528 K 62 vin., depozit za zem- ljevid 675 K 22 vin.. zaklad za (iregor- čičev spomenik 1620 K 22 vin, Jurčič- Tomšičeva ustanova za litcrarne na- mene znaša 11.252 K 93 vin., Anton Knezova ustanova pa 66.601 K 98 vin. V odbor so bili izvoljeni: ravna- telj Peter vitez Grasselli, prof. I;crdo Seidl, prof. Fran Kos, vladni svet. An- drej Seuekovič, ravnatelj Ivan Šubic, šolski svet. dr. Fran Detela, ravnatelj dr. Lovro Požar, kanonik Ivan Sušnik, prof. Ales Ušeničnik in pesnik Oton Zu- pančič. Na predlog prof. Westra je bil za častnega člana izvoljen prof. PleterSnik v priznanje njegovih nevenljivih zaslug za slovenskoknjiževnost in znanost. Športni vlaki. Od ininole nedelje so neliali voziti športni vlaki v Bohinj in na Bled. Tržaška oböina podedovala ml- HJon kron. — Baronica Cecilia de Ritt- ineyer, ki so jo pokopali v soboto, je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša približno 1 milijon kron tržaški olTčini v svrlio, da ta sezida zavod za slepce. Okrajna posojilnlca v Kobaridu vabi k letnemu občnemu zboru, kateri se bo vršil dne 16. marca 1.1. ob 2 uri popoldne v posojilničnih prostorih se sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa; 2. Izvolitev načelstva; 3. Izvolitev nadzorstva; 4. Privoljenje nagrad in podpor; 5. Slučajnosti. V slu- čaju, da je občni zbor ob napovedani rtiri nesklepčgn, vrLi se drugi t občni zbor isti dan ob 3. uri popoldne. N a č e I s t v o. Nov Lloydov parnlk. — V soboto opoludne so v Lloydovem arzenalu spu- stili v morje novozgradjen ekspresni par- nik z dvojnim vijakom „Wien". „Klub slovensklh amater-fotogra- fov" v LJublJani naznanja vsem svojim članom, da namerava prirediti v majnikn prvo splošno amatersko razstavo. Raz- stave se lahko udeleže samo društveni člani z najrazličnejšimi predmeti. Odbor si bode prizadeval, da dobi razstava jednotno lice, kjer bodo lahko nasli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi skuSal, da poda prva razstava kolikor mogoče po- polne slike razvoja amater-fotografske umetnosti na Slovenskem. Opozarjamo torej že sedaj vse Clane drustva, naj se začnejo pripravljali za prvo razslavo, s katero liočemo tudi dokazati javnosti. da smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računati. ' Odbor. Obölna Žaga ima 158 li st. in 850 prebivalcev, od kojili je biio pri- sotnih 31. dec. 1910 707, a od.sotnih 133, tned temi je večina moskih v Nem- čiji kot rudokopi. a drugi pri železnicah, a ženske so kot služkinje v (iorici ali v Trstu. liden mo?, kill je v Ameriki. ?J- vina: 12 konj, 70 krav, 20 prasičev, 5ü7 ovac ter 220 koz. LJudsko štetje v občlnl Voice koncem I. 1'MO. V občmi Voice nastt-lo se je navzočih 1709 prebiv. ter 334 his in drugih javnih poslopji; med temi so 3 solska poslopja, tri mlekarnice in I vojasnica ; neobljudenih je S his. Odleh pripade v Voice 7(i4 prebiv. in 151' In*. v Ciginj 284 prebiv. in 5o luS. v Ko- zaršče 221 prebiv. in 40 hiš. v Sela 240 prebiv. in 47 hiš, v Rute 200 pre biv. 32 his. Razven naStetega v občini navzočega prebivalslva se nahaja v drugih deželah livrope, A/ije. Afrike in Amerike .V.I oseb. ki so vobčino Voice pnstojne. Oäpice v LJoblJant V Ljubljani je obolelo več delavk v predilnici na ospi- cah. Pravi se. da so bile oSpice po in- dijskeni bambusu. katerega rabijo v pre- dilnici. prenesene. I/dale so se naj- strozje odredbe. da se bolezen ne razsiri. Novi brambenl zakon. V diuiajskih pnlitienih krogih se Irdi. da bo vlada novi brambeni zalion, ki vsebuje zlasti 2-letno vojaško prezenčno službo in rc- formo vojaSkega kazenskega reda. ze po Veliki Noči tako avstrljskemu kakor ogrskemu parlanientu predlozila. Vlada žcli. da hi oba parlamenta zakon oh- enem rešila, da bi bil Se pied velikimi počitnicami gotov. V BudimpeSti se je vrSila konferenca skupnih ministrov v zadevi novega brambenejja zakona. Za in proti češko vseučillšče v Brnu. — V Brnu sta se obdržavala v nedeljo eden čeSki in eden nemSki shod. Na češkem shodii so zahtevali ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu, na nemškem shodu pa so proti taki ustanovitvi protestirali. Po končauih shodih so Nemci kakor Čehi priredili po mestu obhod, prepevajoč narodrie pesmi, iie da bi bilo prišlo do kakih izgredov. Gesarske yojaske vaje se bodo letos vršije na ogrsko-hrvaški meji. Pri teli vajah se bo prvič uporabila neka novost, ki bi dobro sluzila v slučaju kake vojske v hribovitem ali gorskem svetu. , . * „ Pameten davek. — Pameten da- vek, namreč zviSanje pristojbin za pode- Ijevanje častnih riaslovov, nameravajo uvesti na Virtemberškem. Zvišanje plač uradnikom hočejo namreč pokriti deloma z dohodki, ki bi jili dobili iz omenjenih povišanih pristojbin. Kakor se poroča, predlaga virtemberška vlada, da naj velja dovoljenje za izpremembo imena namesto 5 do 20 mark v bodoče 300 do 3000 mark. Knežji naslov, ki je do- slej veljal 20.000 mark, bo v bodoče 40.000 mark, grofovski namesto 10.000 v bodoče 20.000 mark, baronski name- sto 600O v bodoče I0.000 mark in na- vadni plemiski namesto 4000 v bodoče 6000 mark. Za častne naslove bodo morale privatne osebe plačati od 100 do 3000 mark pristojbine, za na- slove pa, ki niso virtemberški, 60 do 120 mark. Dovoljenje, da se sine nositi re- dove, ki niso virtember.ški. bo veljalo namesto 00 do 120 mark odslej 60 do 500 mark. Na Pruskem velja kolek za podelitev vojvodske cast! 10 tisoč mark (prej 5000 mark), za knežji naslov 6000 mark (prej 3000 mark}, za grofovski 2oOO mark (prej 1800 mark), za baron- ski 2400 mark (prej 1200 mark» tn za navadni plemiski naslov 1200 mark (prej out) mark). Dalje se plača za ko- leke za naslov tajnega komercielinega svctnika 3<»00 mark, za tajnega kumisij- skega svetnika 1000 mark, za komisij- skeg» svetnika 5000 mark, za navadnega svetnika 3oo mark. Nova ženska moda I/ I'an/.a jc prisla nova moda, ki predpisuje žen- skam. Ja morajo nositi hlače. kakor je to ze nckaj let navada v Ameriki. l.na faka zenska se je prika/ala na pustm torck v Trstu ludi v Petrogradu >e je prika/ala ena zenska v hlačah. llotela je v gledisče ah IjuJstvo je ni pustilo notri, lako da se je inora'a jokaje vrniu. Na Dunaju. v Pragi in v Budim- pesti so ttidi uastopile take žen>ke. a godila se jim je slaba. Ubčinstvo jim ni dalo mini in morale so se poskriti. Vojvodinja Hohenberg nadvojvo- dinja. (jovon se. da bo supro^a avstrij- skci^a prestolonaslednika, vojvodinja Hohenberg. imenovana za nadvojvo- dmjo. Prostolonaslerinik nadvojvoda Fran Ferdtuand jc pnscl v suhoto / drii/ino na otoke Ikioni. Na kolodvoru v Puli so ga po/.dravili namestnik princ II')- henlohe. zapovedink vojnc hike admiral Ripper in voditelj okrajnega glavarstva dvorni svetnik grot Attems. Soclalno-doraokraska infamija proti avetemu Očotu. - V itahjanski zbornici so jc osmelil socialnodemokraski po- slanec F\)drecca napasti svetega Očeta. čes, da se vtihotaplja v Vatikan vino in čokolada. Itahjanski finanCiii minister je pa zavrnil sodruga. Ceš. da ne ijre kun- trolirati Vatikana z ozirom na visoko. častivredno papcževo staliSče in da Va- tikan finančni upravi red no. pravočasno naznanja uvoz raznih potrebšcin. So- cialni demokrati so torej zopei /a eno blamažo bogatejsi. Civilnosoduih depozitov je na Kranj - skem 18,234.213 K, na Primorskeni 37,437.539 K, na Stajerskem 100.051.43S K, na KoroSkem 23.368.230 K. v Dalmaciji 8,(>20.151 K, v celi Avstriji pa vseh sku- paj 1.042,358.655 kron. Češke davkarije ne izplačujejo nagrad učiteljem. — Načelnik uCitelj- skega dru^tva v Žižkovu je Že drugič posredpval pri^ davkariji v Žižkovu. ker ni izplačala zapadlih nagrad učiteljem za pouk v neobveznih predmetih. Dav- karija je pa odklonila izplačilo, če^, da ji čeSki deželni odbor ni nakazal po- trebne vsote 37.000 K. Italljanl praznujejo letos 50 let, odkar so se združili v enotno državo. Nemški cesar, na katerega so liberalni in svobodomiselni Časniki vplivali. naj se slavlja udeleži, ne bo šel v Rim, ker bi njegova navzočnost v Rimu žalila papeža. 50 let svobode V soboto je bilo 50 let, odkar se je odpravilo na Ru- skem tlačanstvo. Ta dan so po celem Ruskem imeli velike slavnosti. Nov zvezek iger in Šaljivih pri- zorov za r.ase odre izda te dni „Na- rodna liskarna", nakar uže sedaj opo- zarjamo društva po Slovenskem. Igre sta spisala oziroma prevela naša znana izvrstna prevajalca in pisatelja gg. li. Klavzar in Soski. Ti dve imeni pričati dovolj o zdravi in lepi vsebini teh iger, ki se bodo kmalu razprodale. ko se za nje i/.ve. Igre so za samomoSke ali samozenske in pa tudi za meSane uloge. Ceno zvezku naznanimo pravo- časno Naročila pa sprejema uže sedaj „Narouna Tiskarna" Cjorici. ulica Vetturini 9. Prlloga. — DanaSnji Stev. je pri- lozila tvrdka Kersevani ^ Čuk cemkši- valnih strojev. dvokoles. piiSk. samo- kresov ltd. Dober prldatek za kavo dober Itvretekl le nam jutrajna kava ne disi. siiiu mnenja, da moramo radi tega predvsem obdoltiti trgovca. če$ da nam je dal slabo zrnato kavo. Temu pa ni tako! Ponajvečkrat se gre tu za vpo- rabo manj dobrega pridatka za kavo in zato je nidi ireba polagati posebno važnost na izbero kavjnih priJalkov. Najbuljäe je ravno dovolj dobro za nas in naše želodce. Med kavinimi pridatki zasluži „pravi Pranck /. kavmm mlin&kom" i/. zagrebške tovarne na$e najtoplejše pri - poroCilo. Drobtinice. Prof Pacchioni o italijanski pravni fakulteti na Dunaju. -- Iz Turina po- ročajo: Znani romanist profesor Pac- chioni. ki je mnogo let imel italijansko paralelno stohco za rimsko pravo na inomoški univcrzi. razpravlja v listu „Stampa" o sedanjem položaju italijan- skih vseučiliškiii stremenj v Avstriji. V svojem clariku pravi prot'esor Pacchioni. i da je iialijanska pravna fakulteta nal Diinaju velikega kulturnega in nacional-l nega pomeua. ako se pomisli. da se jel izgubljeno zopet pridobilo. Za uspeSenl nadaljni razvoj italijanskih vseučiliških I stremenj v Avstriji sta pa absolutnol polrebna dva pogoja. kakor pravi hi koncu profesor Pacchioni. In ta sta : Dal na novi italijanski fakulteti vpisani slu-J Satelji v zavesti svoje odgovornosti store I vse mogoče. da se obvaruje uspesno I delovanje fakultete. ter da prizna javnol innenje v Italiji. da je italijansko vse-1 učilisko vprašanje v Avstriji notranjal zadeva avstro-ogrske monarhije, ki gal sicer Italijani iz kraljevine zasledujejo z vsemi simpatijami. a ga ne smejo pre- motrivati z izključno političnega stališča. K rimsko-katoliški cerkvi je pri- stopilo na AngleSkem lani 7000 oseb. med temi tudi več anglikanskih du- hovnikov. Vtlkovl poirll svate. — Te dni so se iz vasi Obstipova na južnem Ra- skem odpeljali svatje v TaSkent. Bilo jih je 120 in voziJi so se v 30 vozovih. Komaj so se oddaljill nekoliko iz vasi, jih je napadia nad sto glav Uroječa tolpa volkov. Divje zveri so napravile med ljudi tako zmeSnjavo, da se niso vedeli kam obrniti. Od vseh svatov sta ostale živa le en mož in ena Žena, ki sta se na pol mrtva vrniia nazaj v Ob- stipov. Vsi drugi so bili žrtve požreSnih volkov. Snežul vlharji — Iz vseh krajev tirolske, predarlske in bavarske dežele prihajajo poročila o snežnih zametih, vibarjih in plazovih. Pri Biberbrunnu se je moral dunajski brzovlak vsled za- metov ustaviti. V Feldkirchnu je vihar odnesel strehe s hiš. Poškodovan je nek most čez Rheno in na Bodenskem jezeru je ladjeplovba onemogočtna. Veliko ponevcrjenje v Turčiji V vojaski tovarni tesov v Cangradu so prišli na sled poneverjenju v znesku 130.000 funtov (3.120.000 kron). ülasorn sklepa vojne sodnije se pokrije to po- neverjenje iz premoženja bivSega voj- nega ministra pod starim rezimom, Rifaat pa§e. Novo vseučllišče v Frankobrodc. V i'rankobrodu ob Menu nameravajo ustanoviti novo vseučilišče, ki bo imelo tri fakultete. filozofično. juridično in me« dicinsko. Vseučilišče bo otvorjeno leta 1014. KnjizevnosL Zaoimiva knjlga V c. kr. zalogi solskih knj:g na Dunaju je izšla knjiga o državnih solskih postavah in o mi- nisterielnih odredbah. ličočih s^ Ijudske sole. Poleg navedenega vsebuje tudi razsodbe upravnega in najvisjega so- di$ča. Stane S K oziroma ve/ana 11 K. Prva in edina slovenska kleparska üelavnicav Gorici, ui. sv ivana St. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galauterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Palek, V naslednik Karola Ciner priporuča st- tut.li vstiu gg. odjeraalci'ui. posebno pa kmetovalcem; V zalogi inia: raehe za žvoplanje, zadiiji sistom škropilnio za vilrijol. polivalnike za vrlt* in patt'iitirane vontlatorje za dimoike i. t. d. oprave so izvršujt-jo toČno in po najnižji ceni. VSpv^SfiSBS^MUklil MANÜFAKTURNA TRGOVINA TEOD. HRIBÄR Došle so krasne novosti za spomladansko se^ono. *. *. JK. j< si. (prej Krojažka zadruga) ^ j± -^ ^ ä. r v GORICI. — Vzorci se poziljajo brezplatio in sraoku &a dom. flNHfl HflnhlltfllfH 1/1II n ln'1I1(''vOni a tovarue Zagreb. Le vsled svoje nedoscžne II II I II I IIIIIII II V n II Hn V II >z^atnos^ H1 SV0Je neprokošene kakovnxti mtsel je p ravi uUl U lUUUlllilllU It II I U ^ r a n (' ^ |n'i priljubijeni sprejem v slcheriiein go- ^--^mb^iMBumM«wmm—m» spodilljstvu. RnnHI podpirajte nUJaKlS slov. solstvo ZZ v Gorici! ZI Velika za- !oga dvo- koles od K 30-300. ši- i val. stro- I jev od K 1 30-250: | gra niofo- nov od K 15 - 1500; plošče od K 1-4; vsako- vrstnih knietijskih stro- jev. orkostrijonov i. t. d. Mehanična delavnica pri BATJEL-u M1HKA, S toln a utica 3 4. Protiaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski cf-niki in lepaki za go- stiliie. ka^ •arnc i t. d. sh posiljajo na zahtevo postume prosto. Xajnovcjse acetilen svetiike za gostiir.ičarje in društva od 8 kron naprej. 7d\7Tlito a^° sle na*10^n'« hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid s znamko „Klsa fluid". Mi smo se Ltd.\LlJlKj) samj prepričaii pri prsnih. vratnih boleznih itd. o njegoveui /.dravilncm, kašelj lajSajočem učinku. Dva- najstorica za poskušnjo K 5 — 2 ducata K S'öO franko, lzdclujc le lekarnar li V. Feller v Stubici §tev. 264 (Hrvatsko). Dr. Ruggero Kürner zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetri^ki kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). VELIKA BAljKA išče zastopnike in prekupce dovoljenih in garantiranih srečk z dobro provizijo. Slovenske ali hrva^ke ponudbe po^ljejo naj se na S. Horväth. Budimpešta, Bäthory utcza 5. JOSIP BONANNI na8ledaik T. Slabanja srebrsr in pozlofar u Gorici ulico Nlcrelü 1Z odikovan z ziato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Piačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. " Prosiva uhtevati listke! Največja trgovlna z železjem G0RICA v hiši Monta. Pnporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ^traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano rnedeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene n i z k e, a o 1 i d a a podtrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za l(X) kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozorl Eno krono nagrade! PozorI Eno krono nagradeI Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke ¦ z vodno silo ========== tvrdke fl. KRIZHIČ — ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v stavbeuo mizarsko wtroko spadajočo izdelke z-d hlne, vile, sole, bühiisiiicc, eerkvä, javiia ponlopja itd., kakor: okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih sol, šolske klopi po »Rettig-ovem patentu i. t. d. ¦0T Proračunl in načrti brezplačno! *^i Parketna tvornica oprernljena z najnovejširni stroji nudi parketiie deščice iz hrastovega in bukovega lesa, postrežba takojšnja za vsaktero mnozino! 1 Zahtevajte vzorce in cene! • Strugarnki oddelek nudi vse v strugarsko stroko spa- daJGče izdelke. 3HMST1/0! Vsa dela so solidno in strohnunješho izvedena! 3AMSTV0! Obisk strokovnjcka interesentorn hrezplačen. Goriška zveza gospodarskift zadrug in drustev v Gorx refslstrovana /adruica » oiut^jeiio zavezo posrednje pri naiiipo taietöiUk potrebščin ii pri prüde ^v- ^v ^xr kietüikili pridoltov. v ^x^* ^x Zaloga je v hiši „CENTHALNE POSÜJILNICE v Gorii TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32. VABILO k občnemu zboru „CENTRALNE POSOJILMCK" registrovane zadru^ / omejcno za- vezo v Uorici, ki se bode vršil v četrtek dne 9. m a r c a liMl ob 10. uri predpoldne v posvetovalnici „Centralne p o s o j i I- nice" (Corso \Terdi 32 I. nadstr.) se sledečim DNE V NIM REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. ,. nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa za leto 1910 in določba o upo- rabi dobička 4. Izvolitev enega člana načelstva. 5. Izvolitev nadzorstva. 6. Izprememba pravil. 7. Poročilo o izvrseni reviziji. 8. Morebitni predlogi. Načelstvo. Jakob • Miklus mizar in lesni trgovec v Porigori ^s^ lia vuy,iu zciu/iiiio&Ggd myMd (na cftti, ki pelje Proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in melikega lesa, ima tudi vsake vrste gred*;, tramove 3 3 od 3—12 rnetrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. Loterijske Stevilke. 4. marca. Dunaj......72 % 48 45 4 Gradec . 4 34 61 27 70 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce stev. (>. ^ Čeuljapsha zadruga y Mirnu naznanja al. obciiistvu, da je odprla proda- yaliio SYOjih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Kabatisße Stev. 1 ter se priporoča za obilno naroebo. --- Ima v zalog'i vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po mr zmernih cenah. *** Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)