Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorlzia, Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177
PODUREDNIŠTVO: Trleste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Leto XII. - Štev. 34 (603)
Gorica - četrtek 1. septembra 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Smisel olimpijskih iger
V oddaji, posvečeni začetku 17. olimpijskih iger v Rimu, je vatikanski radio povedal naslednje misli:
Rim je s širokim idejnim razmahom in radodarno dejavnostjo odgovoril na čast, da so ga izbrali za sedež Olimpijade.
Iz starodavne Olimpije pričakuje plamen, ki si ga nosilci podajajo po vsej dolgi poti, kakor je skozi stoletja rod rodu izročal svetlobo in toplino omike.
Tudi krščanski Rim, dedič cesarskega Rima, varuh naj plemenitejših vrednot človeške omike, toplo pozdravlja atlete 90 narodov, ki bodo tekmovali v siju olimpijskega ognja. Cerkev ima človeško telo ta božjo mojstrovino v redu stvarstva, ki ji je namenjena zmaga nad smrtjo in nad pepelom. Zaradi tega pozdravlja vsako Pobudo, ki naj telo dela za zdravo, trdno in močno orodje duha. Stroga in pogosto trda disciplina, urjenje za napor, odpor Proti bolečini, neizprosna vzdržnost, ki jo zahteva šport — vse to ga priporoča kot uspešno sredstvo proti mehkužnosti in šibeči lagodnosti življenja; kot opomin k redu, k obvladovanju samega sebe, k preziranju nevarnosti; kot vabilo k plemeniti tekmi, ki dviga duha nad poniglavost, nad Prevaro, nad bolestno, maščevalno neči-tnernost. Vse to šport tudi varuje pred heodjenljivostjo kratkovidnega nacionalizma.
Šport je po svojem najbolj pristnem in najglobljem smislu, čigar trajni glasnik za vse človeštvo hočejo biti olimpijske igre, šola plemenitosti, poguma, potr-
pij en J a, ve»ulJiK;ga Oiutoi .*», *•**—  j-
zaslug in sposobnosti. Te človeške vrline, te moralne vrednote so hkratu tudi zapoved krščanstva in najboljši pogoj, da se mu človek pridruži. Pridržki Cerkve ne Veljajo tako pojmovanemu športu, temveč njegovemu pačenju; tistemu, ki ima telesni razvoj za namen samemu sebi, ki Ponižuje tekme v prevaro za zmago, ki se ne doseže z zdravimi silami telesa, temveč s škodljivimi dražili nevarnih snovi, ki lahko telo nepopravljivo uničijo. Cerkev je nasprotna takemu popačevanju športa, kajti tako postopanje zasužnjuje Šport računom vseh vrst.
Cerkev, je končal vatikanski radio, pozdravlja sleherno pobudo, ki hoče športu ohraniti njegovo pristno podobo, njegove najčistejše vrednote, katerih simbol je olimpijski ogenj.
Tudi minister za tujski promet in predstave Folchi je odgovoril na nekaj vprašanj tednika KD, »La Discussione«, o pomenu sedanjih olimpijskih iger v Rimu: Olimpijska plamenica je bila že pred Več ko dve sto leti simbol miru in medsebojnega razumevanja mimo vseh bojev in sovražnosti. Grška mesta so med olimpijskim bojem odložila orožje ter sklenila '% resnično premirje. Torej naj bo tako tudi danes.
Denarne žrtve za prireditev olimpijskih Iger so bile znatne. Toda izdatke je treba gledati v luči koristi, ki jih bodo prinesli. To je za državo dolgoročna naložba, ki bo rodila za Rim gospodarske, socialne In duhovne sadove. Ne glede na simpatije, ki jih bo Olimpijada vzbudila za Italijo v tujini, lahko rečemo, da bodo denarne žrtve odgovarjale uspehu. Vsaj toliko, kolikor je vlada dala za priprave, bodo tuji obiskovalci iger ta čas potrošili
V Italiji. K tej neposredni koristi je treba Prišteti še tuj skop rometno propagando, ki k) olimpijske igre pomenijo za državo v bodoče. Vse to opravičuje izdateke zanje.
Nove naprave bodo zelo koristile bodo-Čemu razvoju športa v Italiji. Postavili zrno jih največ zaradi tega, da bi novim rodovom mladine nudili možnost za udejstvovanje v športu kot važnemu zunanjemu in duhovnemu vzgojnemu činlte-•iu. Za povečanje športnih naprav bomo Kledali tudi v ostalih predelih države.
Kar se tiče sodelovanja italijanskih tekmovalcev pri igrah, se bodo zatrdno teka/ali v pravem športnem vedenju in vhemi. Kar se tiče zmag, pa je treba u-Pati, da se bo naša zastava povzpela na Jambor vsaj v nekaterih panogah.
Evropski poBifiki ne počivajo
Čeprav smo vajeni, da se v poletnih časih dnevna politika nekoliko umakne na počitnice in se državniki porazgubijo po raznih letoviških krajih, da se naužijejo svežega zraku in novih energij za bodoče delo, se letos evropski politiki v veliki večini niso predali prijetnemu brezdelju. Tudi v Italiji, kjer so olimpijske igre zavzele tako velik obseg in si nekako osvojile monopol v zanimanju javnega mnenja, politiki ne držijo križem rok. Javno mnenje pa se za politično dogajanje vseeno bore malo zmeni in ljudje raje presede svoj čas ob televizijskih sprejemnikih ob prikazovanju o-limpijskih tekem, kakor ob branju političnih člankov dnevnega časopisja.
Začnimo kar z italijansko politično pozornico. Ni še dolgo, kar se je zunanji minister Segni sestal v Benetkah s holandskim kolegom Lunsom. Nato so v italijanski prestolnici zabeležili obisk angleškega zunanjega podministra Hea-tha ,ki je pripravil tla za obisk Macmillana in Homeja. Te dni pa se je mudil v Rimu belgijski zunanji minister Wigny, ki se je raz-govarjal predvsem z ministrskim predsednikom Fanfanijem in zunanjim ministrom .Sepniiern. ,Fan-ram in Segm pa se bosta v Kratkem sestala s kanclerjem Adenauerjem, ki se sedaj mudi na počitnicah v Italiji, nato pa še s francoskim predsed. De Gaul-leom. Kot vidimo torej, iniciative ne manjka in zato seveda tudi ne obiskov.
Kaj pa hočejo doseči zahodnoevropski državniki v tem živahnem medsebojnem udejstvovanju? Predvsem gre tu za to, da se okrepi evropsko sodelovanje na političnem in gospodarskem področju. Zah. Evropa je danes razdeljena na več gospodarskih skupnosti, in zato je treba raznih izpopolnjevanj in dopolnitev.
Gre se pa tudi predvsem za politično okrepitev zahodnoevropske skupnosti. To je še posebno važno danes, ko so Združene države A-merike preveč zaposlene s svojo volilno kampanjo za novembrske predsedniške volitve, in zato ne morejo posvetiti vseh svojih sil zunanji politiki in obrambi svobodnega sveta, katerega bistveni del je prav Evropa. Poleg tega pa je to tudi izraz težnje evropskih politikov kot so De Gaulle in Adenauer za neko evropsko integra-
cijo in za večjo vlogo evropskih držav v svetovni politiki.
Tudi v drugih evropskih državah ni vse na počitnicah. Precej hrupa je dvignil ta teden govor nemškega podkanclerja in gospodarskega ministra Erharda v Diis-seldorfu, ki ga je imel ob nekem dnevu nemških beguncev iz Šle-zije. Erhard je enostavno izjavil, da so šlezijska ozemlja, ki so danes pod poljsko upravo, še vedno nemška. Dejal je med drugim, da poljska administracija tega dejstva ne more spremeniti. Po ministrovem mnenju naj bi o tem pričala vsa mesta in vasi teh pokrajin. Pripomnil je sicer, da želi Nemčija vzpostaviti dobre odno-šaje s Poljsko in da mora nemški narod živo obžalovati vse krivice in zločine napram Poljski, ki jih je storila Hitlerjeva Nemčija. Vendar take izjave ne dokazujejo ravno velike prijateljske nastrojeno-
sti napram Poljski, ki je morda največ pretrpela s strani nacistične Nemčije. Istočasno potrjuje, da se zahodna Nemčija ni še odpovedala nekdanjim ozemljem, ki jih je dobila Poljska. Vse to prinaša precejšnje težave tudi ostalim zahodnim silam, ki bi se ne radi zamerili Poljakom, istočasno pa nočejo dražiti bonnske vlade, ki sedi z njimi v NATO. De Gaulle je sicer že svoj čas izjavil, da smatra sedanjo mejo s Poljsko za pravilno, in je tako edini od zahodnih državnikov odkrito povedal, da se v tem oziru ne strinja z nemškimi težnjami.
Vzhodnonemška vlada pa je kot protiukrep raznim begunskim manifestacijam v zahodni Nemčiji začasno zaprla dohod v vzhodni Berlin. Zahodnoberlinski župan Brandt je zato protestiral pri pristojnih oblasteh.
O italijanskih za dobave
V rimskih krogih odrekajo sle-
tenF naj ^^r8nT'š8Vjema”viacra
zahtevala od Italije, da bi plačilo za posebne dobave raztegnila na trideset let. Vsa ta stvar je šele v zamisli in bi morali o njej odločiti tehnični strokovnjaki. Sodijo pa že zdaj, da plačevanja ne bodo raztegnili na več kakor pet let.
Nič točnega niso sporočili o tem, kakšne naj bi bile posebne dobave, ki jih Sovjetska zveza zahteva od Italije in od drugih držav. Pač pa je bilo govora o opremi za velike nove industrijske naprave, ki jih morajo Sovjeti urediti, če bi hoteli izpolniti svoj načrt za gospodarski napredek države, v katerem bi vodilno vlogo igrala izdelava potrošnih dobrin.
Novi ureditvi gospodarskih od-nošajev med Italijo in Sovjetsko zvezo ne pripisujejo političnega značaja. Odgovarja kvečjemu politiki morebitnih novih gospodarskih možnosti do dežele s podržavljenim in načrtovanim gospodarstvom, glede katere se je težko držati togih in stalnih načel o trgovinskih odnošajih.
V zvezi s tem pravijo, da mora Italija okrepiti svoj izvoz na vse strani, tudi v tako imenovane socialistične države, in seveda sku-
Spori med komunisti
Še vedno traja, skrit in odkrit, boj med Sovjeti in komunističnimi Kitajci. V začetku so pripisovali temu samo ideološki značaj, a v resnici se gre tu predvsem za politično trenje. To danes priznavajo tudi na zunaj oboji komunistični voditelji. Vzrok spora je bil v trditvah Kitajcev, da je mirno sožitje s kapitalisti nemogoče, medtem ko Hruščev ravno na mirni koeksistenci gradi socialistično politiko. Sovjeti se tudi bojijo, da bi si Maocetung pridobil del satelitskih držav za svoje ideje, zlasti bolj stalinistično u-smerjene, kot so Češkoslovaška, Albanija in Bolgarija, in bi tako ustanovil nov tabor v komunističnem svetu.
Hudrneredipv Jordaniji
V tej arabski državi so se te dni vršili hudi neredi, ki so dosegli svoj višek z atentatom na ministrskega predsednika Majali-ja, ki je pri tem izgubil življenje. Kralj Husein, ki je bil sam v nevarnosti, je že sestavil novo vlado in skuša zagotoviti red v državi. Vzrok za nerede je dalo sporočilo konference Arabske zveze, v katerem se poudarja želja po ustanovitvi palestinske arabske države in, se razume, uničenju Izraela. S 'tem bi seveda Jordanija praktično izgubila večji del svojega ozemlja, ki bi prešlo skupno z izraelsko državo, v objem nove arabske države. Kralj Husein je v tiskovni konferenci obtožil Združeno arabsko republiko, da je ona kriva atentata na Majalija in neredov sploh. Angleži pa bodo
nudili svojo pomoč Huseinu ,ker nikakor nočejo, da bi Nasser postavil tudi v Jordaniji na oblast svojo lutkovno vlado, ki bi proglašala arabski nacionalizem. Jordanska politika je bila vse do sedaj vedno zmerno usmerjena, in se je naslanjala na Zahod ter se otresala prevelikega vsearabskega Nasserjevega vpliva.
V jordanski prestolnici Amma-nu vlada obsedno stanje. Vlada je primorana aretirati večje število ljudi ter preiskuje razne filo-nasserske organizacije. Vse to pa kaže, da je položaj na Bližnjem Vzhodu vse prej kot ustaljen. Vlada ZAR namreč želi na vsak način spraviti pod svojo kontrolo vse ostale arabske države, in so ji zato trn v peti vse one vladavine, ki niso njej naklonjene.
šati, da bi s pametnim in umerjenim aoVegrer 'cim"* cej-e- -km isth z-a
svoje gospodarstvo.
Seveda pa pri tem ni mogoče pustiti vnemar nekaterih dejstev. Država ima na primer na razpolago za izvozne kredite 150 milijard lir, pa nič več. Vzeti od tega del za plačevanje izvoza v Sovjetsko zvezo se pravi, odtegniti izvozne kredite za druge države, zlasti za manj razvite.
Kardinal Montini o počitnicah
Milanski nadškof kardinal Montini je priobčil v glasilu Svete Stolice, »Osser-vatore Romano«, dolg članek z naslovom »Tujski promet za duše«.
V njem najprej omenja, kako je zadnje čase v katoliškem življenju Italije spet začel prevladovati čut za slogo in živo dejavnost, čeprav še mnogo katoličanov iz tega ali onega vzroka stoji ob strani. V zvezi s tem navaja razne verske in kulturne prireditve, ki dajejo izraza temu novemu zagonu:	mednarodni	evharistični
kongres v Miinchenu, katoliški tedni v Camaldoliju in Mendoli, zborovanje za telesni počitek in duhovno delo v Assisiju, potem bližnji socialni teden italijanskih katoličanov in drugo.
Nato cerkveni knez razpravlja o vprašanju počitnic, rekoč, da te izgubljajo nekdanjo preprostost in moralno zdravje ter se spreminjajo v razkazovanje nebrzdanega novega poganstva, ki okužuje obale, hotele, ladje in prireditve. Zdi se, da so ljudje željni samo še nizkotnosti, živalsko-sti, strasti in norosti. Reklama vse to vzpodbuja in pregrešnost človeku naravnost vsiljuje.
Te nevarnosti se je treba zavedati in se spoprijeti z njo, ker ograža velik del današnje družbe in jo potiska v nemoralni prepad. Katoličani se ne smejo utopiti v tem propadajočem svetu. Če hočejo ostati kristjani, morajo ostati zdravi, pametni, varčni. Ta razbrzdana oblika življenja, katere zaveznik je toliko listov in prireditev v Italiji, naj bi bila vzor za svobodnega in naprednega človeka. Toda to je laž, ker tako življenje pelje v lahkomiselnost, pokvarjenost, nesebičnost, v smrtni dolgčas za ljudi, ki ne poznajo več prave vrednosti denarja, zdravja, lepote, umetnosti, ljubezni, nedolžnosti, skratka življenja.
Kratke novice
Idejni temelji Krščanske demokracije
V prvi polovici oktobra bo osrednje vodstvo KD priredilo študijsko zborovanje o idejnih temeljih stranke. Trajalo bo štiri dni. Na njem bo nastopilo več predavateljev ,ki bodo obravnavali razna vprašanja. Osrednji predmet zborovanja bo zgodovinski pregled o dejavnosti in vlogi katoličanov v zedinjeni italijanski državi. Druga važna zadeva, ki jo bodo preučevana svoboda. Poleg tega bodo razpravljali o socialnih slojih, o osebnosti, o državi in o tako imenovanih vmesnih skupnostih.
Na svetu je 2900 milijonov ljudi
Po zadnji demografični statistiki, ki jo je izdala ONU, je sedaj na svetu 2900 milijonov oseb. Vsako leto naraste prebivalstvo sveta za 48 milijonov. Najplodovitejša je Afrika s 45 rojstev na tisoč oseb, najnižja pa Evropa, ki doseže na tej lestvici komaj 19 na tisoč. Japonska, ki je štela pred vojno največ rojstev, je sedaj padla na najnižjo svetovno stopnjo: 18 na tisoč. Nad polovico prebivalcev zemlje živi v štirih državah; na Kitajskem živi 669 milijonov ljudi, v Indiji 403 milijonov, v Rusiji 209 milijonov, v ZDA 178 milijonov.
Povprečna starost je pri ženskah dosegla 74 let, pri moških pa 71. Naj večja umrljivost je na Gvineji, in sicer 40 na tisoč prebivalcev.
Znižanje pristojbin za televizijo
S prvim januarjem prihodnjega leta se ponovno znižajo takse za televizijo. Za tekoče leto je znašala taksa 14.000 lir. Od
1.	januarja dalje pa bo samo 12.000 lir. Tudi ta številka je še vedno precej visoka in upamo, da bodo sledila še nova znižanja. Število televizijskih naročnikov stalno narašča, zato se tudi državni dohodki večajo, režijski stroški pa ostajajo skoraj isti kot pred leti, ko je bilo naročnikov malo.
Kongres laičnega apostolata
V dneh od 16. do 20. septembra se bo letos v Kopenhagnu na Danskem vršil prvi evropski kongres za laični apostolat. Med drugim bo govor tudi o tem, kako naj bi organizacije apostolata po raznih deželah svoje delo koordinirale, da bo možno podpreti manj razvite dežele, podpreti študente izvenevropskih dežel in sploh izboljšati mednarodne nastope katoliških laičnih apostolov.
Najmočnejša žarnica
Pred rimsko glavno postajo so postavili na 27 m visok drog najmočnejšo žarnico na svetu. Žarnico je izdelala tvrdka Osram. Razsvetljuje 8 tisoč kvadratnih metrov. Močna je 75.000 wattov. Njeno jakost si moremo približno predstavljati, če vemo, da bi dajalo enako svetlobo 5 tisoč žarnic z jakostjo 40 \vattov.
Stran 2
naš teden v cerkvi Marijino slavje na Opčinah
4.9. nedelja, 13. pobink.: sv. Rozalija, dev.
5.9. ponedeljek: sv. Viktorin, škof, m.
6.9. torek: sv. Caharija, prerok; sv. A-leksander, muč.
1.9. sreda: sv. Bronislava, redovnica 8. 9. četrtek: Rojstvo Device Marije
9.9. petek: sv. Peter Klaver, misijonar 10.9. sobota: sv. Nikolaj Toletinski, spoz.;
sv. Viktor, muč.
SV. ALEKSANDER je živel v 3. stol. po Kristusu. Bil je vojak znane tebajske legije v Egiptu, ki je bila vsa krščanska. Poveljeval ji je sv. Mavricij. Ta legija je bila najboljša vse vojske.
Cesar Dioklecijan je legijo poklical v
Rim. Tam ji je zaukazal, naj pri neki slovesnosti skupno s pogani darujejo malikom. Oglasil se je v imenu vseh poveljnik Mavricij: »Cesar, smo tvoji vojaki, a božji služabniki!« Nihče od legije ni daroval. Cesar je dal vse zapreti.
Aleksander je bil po naključju izpuščen, pa spet zaprt in spet spuščen. V tem času je goreče širil sv. vero posebno v Bergamu. Tam je bil tudi mUčen. Pokopan je v njemu posvečeni stolnici tega mesta, pod glavnim oltarjem.
Ali ni tudi še sedaj pri nekaterih oblastnikih miselnost Dioklecijanova ,da je nevarno za državo, če je vojak veren? Blagor vojaku, ki pod takim tiranom ostane zvest Bogu.
13. nedelja po Binkoštih
Vsaka sv. maša nam kaj koristnega pove. Današnja budi našo vero in zaupanje v Boga in njenega Sina Jezusa Kristusa. Sv. Pavel govori o božjih obljubah, ki najdejo svojo spolnitev v Odrešeniku. Evangelij pa opisuje čudežno ozdravljenje desetih gobavcev. Sv. maša nam nudi med drugim tudi tele nauke:
1. Varujmo se bolezni, zlasti duhovnih! — Bolezen po naravi nikomur ni prijetna. Vsakomur je ljubše zdravje. Ko je človek zdrav, rajši živi in dela. Bolezen ga pa potre in priklene na posteljo. A telesne bolezni, tudi najtežje, niso največje zlo. Te namreč oslabijo in okrnijo ali zamorijo le naše telo. Naj hujša bolezen je greh, ki rani in pogubi dušo. Iz tega sledi, da se moramo skrbno bati vseh in vsakršnih grehov. Pameten človek se varuje predvsem tistega, kar mu je v škodo, časno in posebno v večno. Varujmo se bolezni, zlasti duhovnih!
2. Molimo in skrbimo za zdravje, posebno za zdravje naše duše! — Telesno zdravje je veliko vredno. Še več pa je vredno zdravje naše duše. To nam mora biti prav zdravo telo, če imaš dušo bolno?! Ti si v nevarnosti za celo večnost. Nadvse važno je, da je duša zdrava. Duša je pa zdrava, kadar je brez greha. Duša je zdrava, kadar je v milosti božji. Duša je zdrava, kadar ima živo vero, kadar goji
čednosti, kadar se čuva greha, kadar ljubi Boga in božje stvari, kadar ljubi Jezusa, sv. obhajilo, molitev, nebesa, Marijo itd. Ljudje po navadi hitro sežejo po zdravilih in radi se zatečejo k zdravniku, da se rešijo telesnih bolezni. Duhovne bolezni jim pa, žal, ne delajo tolikih skrbi. Pot do spovednice se jim zdi pretežka ali celo nepotrebna. Zmožni so biti dolgo časa, včasih cele tedne, mesece in leta v grehu, živeti brez božje milosti. Ce slučajno v tem času neskesani umrejo, se za vedno pogubijo. Varujmo se grehov, zlasti velikih! Spovedujmo se redno in obžalujmo jih vsak dan znova., posebno zvečer! Skrbimo, da bo naša duša vedno zdrava!
3. Molimo in skrbimo za naš dušni in telesni blagor! — Vsak človek hrepeni po sreči. Vsakdo si želi svoj dušni in telesni blagor. A človeški blagor je božji dar. To je velik božji dar, ki pa zavisi tudi od nas samih. Treba je prositi, moliti in skrbeti zanj. Prosimo Stvarnika za naš dušni in telesni blagor! Molimo trajno v ta namen ! In skrbimo za to! Mnogi ljudje preveč zanemarjajo svojo dušo, sv. milost, vero, molitev, sv. obhajilo in druge verske dolžnosti ter dobrine. Nočejo se rešiti nerharjajo svoje'telo. Obremenjujejo ga s preobilnim delom, prekratkim počitkom, preskromno hrano itd. — Molimo in skrbimo za naš dušni in telesni blagor! Skrbimo za naš nebeški blagor, ki je večen!
življenja
Kardinal Agagianian na potovanju
Kardinal Agagianian, prefekt misijonske kongregacije, je odpotoval na Srednji Vzhod. Spotoma bo obiskal Pakistan, Indijo, Cejlon in Birmanijo. Na potovanju se bo zamudil do 14. oktobra. Sveti oče mu je izročil razne liturgične predmete, kelihe, plašče, monštrance kot svoj osebni dar za misijonska središča. Najvažnejši dogodek na dolgi misijonski poti bo brez dvoma kardinalova prisotnost na skupni konferenci indijskih škofov.
Dar bivših internirancev
Pri blagoslovitvi spominske kapele v Dachauu je govoril tudi nadškof v Lusaki v Rodeziji Adam Kozloviecki, po rodu Poljak. Pet let je preživel v dachauskem taborišču. Organizacija žrtev nacizma mu je sedaj poklonila oltar z vso opremo za njegovo privatno kapelo. Razen članov organizacije so za dar prispevali tudi kancler Adenauer, minister za sodstvo, predsednik ustavnega sodišča in drugi.
Črni novomašniki v Ameriki
Letos je v Združenih državah 12 črncev prejelo mašniško posvečenje. To je najvišje število, ki so ga kdaj dosegli. Sko-ro vsi novomašniki so redovniki, le eden je škofijski duhovnik.
Katoliške šole v Angliji
Angleška vlada podpira 2117 katoliških šol, ki jih obiskuje 548.340 učencev. V zadnjih devetih letih se je število učencev povečalo za eno tretjino.
Sveta maša za žrtve v Hiroshimi
Misijonar Enomiya, ki je preživel eksplozijo prve atomske bombe v Hiroshimi, je sedaj, po 15 letih, daroval sveto mašo v obnovljeni stolnici za 78.000 žrtev atomske bombe. V govoru je dejal: Danes smo zbrani v stolnici, da molimo za mir, kajti
mrtvi iz Hiroshime so še vedno živi v našem spominu. Vedno jih imamo v naših srcih in to mora biti nov razlog, ki naj jamči za mir v svetu.
Medicinska katoliška fakulteta v Indiji
Indijski kardinal Gracias je na svetovnem Evharističnem kongresu v Miinchenu povedal, da bodo v indijskem mestu Ban-galore zgradili katoliško medicinsko fakulteto. Stavbe bodo pozidane prihodnje leto. Sveta Stolica je že obljubila dragoceno pomoč. Indijska centralna vlada je naklonjena temu načrtu in želi, da bi po vseh pokrajinah Indije zrasle take fakultete.
Angleški katoliški visokošolci
Trenutno obiskuje sedem tisoč katoliških akademikov v Angliji univerze, to je približno 13 procentov od skupnega števila akademikov. Za dušnopastirske potrebe akademikov gradijo kapele pri univerzah v Londonu, Liverpoolu, Manchestru in Bristlu.
Smrt 100-letnega duhovnika
Na Irskem je umrl najstarejši duhovnik pater James Marron, ki je dočakal 100 let. Pokojni je bil najprej učitelj, potem se je leta 1883 izselil v Ameriko, kjer je delal v raznih krajih. Leta 1890 se je vrnil domov in se začel pripravljati na duhovniški stan.
Visokošolski tedni v Solnogradu
Od 8. do 21. avgusta so bili na solno-graški katoliški univerzi visokošolski tedni, ki so obravnavali odnose med Vzhodom in Zahodom preteklosti in sedanjosti. Benediktinec p. dr. Joannes Chryso-stomos iz Niederaltaicha je večkrat predaval o ruski pobožnosti. Prof. Manfred llellman pa je dvakrat predaval o pome-
V NEDELJO 11. SEPTEMBRA
Vsem Marijinim častilcem!
Bliža se naš skupni praznik, in s tem raste naše zanimanje in navdušenje za našo skupno Mater ,ki nas bo ponovno združila pri svojem kipu na Opčinah. Vsak Marijin častilec iskreno želi, da bi letošnja procesija še lepše izpadla kot prejšnja leta. Sama želja pa ne zadostuje; treba je tudi skupnega sodelovanja. Procesija v čast Fatimski M. B. bo le tedaj dobro uspela, če se bodo zanjo zanimali in po močeh tudi sodelovali, in kar je tudi potrebno, molili za srečen izid te naše največje slavnosti na Tržaškem. Če hočemo, da bo ta naš praznik nekak odmev letošnjega romanja v Munchen, moramo priti polni navdušenja k naši nebeški romarici, ki je pred enajstimi leti romala od župnije do župnije, od sv. Križa nad Trstom, pa tja do miljskih hribov. Množice so jo navdušeno spremljale in bile deležne njenih milosti. Živi spomin na one milostipolne dneve, nas mora navdušiti za Fatimsko Gospo in njene materine opomine. Pridno sodelujmo pri zborni sv. maši, pri ljudskem petju in skupni molitvi. Prinesimo s seboj tudi veliko cvetja, da bomo tudi s tem razveselili svojo nebeško Mater. Kdor le more, naj pride oblečen v narodni noši; deklice v belih oblačilih, strežniki vsi v strežniških oblekah, skavti in skavtinje pa v svojih krojih^ Prosimo, naj vsaka župnija prinese s seboj lepo cerkveno zastavo, članice M. družb, vzemite s seboj kongregacijske znake; romarji v Munchen ali v druge kraje, tudi vi lepe znake s seboj!
Namen letošnje Marijine slovesnosti naj bi bil predvsem ta: da bi nebeška Mati vzbudila v vseh udeležencih za sedanje razmere toliko potrebnega duha pokore; da bi se vsi dobro zavedali dolžnosti skupnega sodelovanja pri rešitvi grešnega sveta. Marija naj nam izprosi od svojega ljubega Sina potrebnih milosti.
Kdor le more, naj daruje oni dan sv. obhajilo v ta namen. Dragi Marijini častilci! Naše skupno geslo naj bo: Vse za Marijo in po Mariii! Vse storimo, kar je v naših močeh, da bo naša dobra
J. V A Cl k* HLI	J--^ «- vvulu v IJ v_ 11 Cl, L\_ J. V-tci Uuinu cTu 1 Vozili 1
blagoslova in njene pomoči.
Openski dekan
Mednarodni evharistični kongres v Mo-nakovem je bil tako bogat na svojih sporedih, da poročil nismo še izčrpali. Eden glavnih namenov evharističnega kongresa je bil poživiti vero med ljudmi vseh slojev in narodov. Centrala Katoliške delavske mladine, z vodstvom v Belgiji, je pripravila v soboto 6. avgusta mednarodno zborovanje katoliške delavske mladine. Na ogromnem kongresnem trgu se je zbralo nad sto tisoč ljudi, ki so prisostvovali tej prireditvi. Po otvoritvenem pozdravu so nastopili zastopniki katoliške mladinske organizacije iz vseh delov sveta. To je bil jasen dokaz, kako se je v polstoletnem obstoju razširila ideja katoliške delavske mladine in prodrla med vse rase naše zemlje.
Na mogočnem odru ob evharističnem
nu slovanskega sveta za krščanstvo. Dr. Fedor Stpun iz Monakovega je govoril o bistvu in slogu ruske kulture, dr. Sta-siewski iz Bonna pa o tisočletni zgodovini krščanstva na Poljskem.
Poljski katoličani so neustrašeni
Ob koncu tradicionalne zaprisege poljskega naroda Materi božji čenstohovski, ki se je letos izvršila ob navzočnosti 50 tisoč poljskih vernikov, je poljski primas kardinal Wyszynski v svojem zaključnem govoru med drugim dejal: »Mi smo svobodni državljani poljske države, za katero so se tudi duhovniki borili z orožjem v rokah. Dolžno nam je zato spoštovanje in nihče nima pravice, da nas na tej zemlji, ki je naša in kateri služimo, žali in preganja.«
Verniki so z navdušenim ploskanjem pozdravili to energično izjavo svojega pri-masa, ki je s tem hotel na jasen način odgovoriti na vse napade komunističnega tiska ob priliki letošnjega romanja poljskih katoličanov k čenstohovski Materi božji na Jasno goro. Glasilo poljske mladine »Szandar Mlodvch« je v svojem napadu na romarje izjavilo, da so romarji, zaradi nezadostnih higienskih naprav, prinesli v mesta tifus, da so poteptali vse zakone morale in pospešili porast mladoletnih malopridnežev.
NEMORALA V FILMU
List »Democrazia« piše, da je v Združenih državah prvič povzdignila glas proti bolestni spolnosti, prevladujoči v filmu in televiziji, ter proti poveličevanju nasilja in škandala v njima, 34-članska študijska komisija, ki jo sestavljajo pripadniki nekatoliških krščanskih cerkva.
Radio, film in televizija, pravi poročilo te komisije, pogosto dajejo o človeku podobo, ki je povsem nasprotna krščanskemu pojmovanju človeškega bitja in njegovega namena na zemlji. Po tem prikazovanju so človekov cilj denar, oblast in uživanje in do njih je moč priti po nepoštenosti ter izkoriščanju bližnjega. To je znamenje moralne kuge, za katero trpi naša družba.
Mesečnik »Democrazia« je zadnjo številko posvetil »nemoralnemu prvenstvu italijanskega filma«. Število nemoralnih filmov je v naši državi naraslo od 9 odstotkov v letu 1956 na 40 odstotkov predlanskim. Odstotek filmov, ki so za vse gledalce, pa se je v istem času zmanjšal od 15 na 8. Od oktobra lani do februarja letos se je stanje še zelo poslabšalo. Leta 1959 so nemoralni filmi sestavljali 41 odstotkov vse italijanske izdelave, v Združenih državah 22, v Angliji 33, v Nemčiji 34 in v Franciji 51 odstotkov.
Letos se je po podatkih Katoliške filmske ustanove število nemoralnih filmov povečalo na 56 odstotkov. Od februarja so izdelali 34 filmov, od katerih je samo eden primeren za vse gledalce, 6 samo za odrasle, 7 je takih, katerih ogled je treba odsvetovati, 20 pa jih je za slehernega katoličana izključenih. Skratka, 80 odstotkov doma izdelanih filmov je neprimernih. — Zelo porazna slika za katoliško Italijo!
Katoliška mladina v Miinchenu
oltarju je nastopila skupina mladih delavcev s svojimi zastavami in v petih prizorih izvajala ob spremljavi godbe in rajanju žive slike, ki so prikazale celotno življenje mladega delavca, ko se v življenju, podprt ob Kristusov prapor, uči, trudi, bori in zmaguje.
Osrednja točka celotne prireditve pa je bil govor že priletnega kanonika Cardijna, ustanovitelja in duše te svetovne organizacije. Nepopisno je bilo navdušenje mladine, ko je zagledala svojega sivolasega ustanovitelja, ki jim je v globoko zasnovanem govoru prikazal poslanstvo katoliškega delavca v svetu, a tudi žalostno dejstvo, da je v zadnjih desetletjih prav delavstvo v masah odpadlo od Kristusa — Odrešenika in'Delavca.
Ogromna množica je kljub rahlemu dežju vztrajala do konca prireditve na tem doslej morda naj večjem delavskem zborovanju.
Umrl je filadelfijski nadškof
V prvih jutranjih urah je dne 28. avgusta umrl v bolnišnici v Filadelfiji kardinal John 0'Hara, filadelfijski škof. Bil je eden izmed prvih od papeža Janeza XXIII. izvoljenih kardinalov. Papež Pij XII. ga )e leta 1951 imenoval za škofa v Filadelfiji, ki je zelo važno katoliško središče. Šteje namreč 440 župnij z nad milijon vernikov, izmed katerih je zelo veliko število katoličanov vzhodnega obreda, ki so se po prvi in drugi vojni zatekli V Filadelfijo in ustanovili tu veliko versko. skupnost, kateri je poveljeval filadelfijski nadškof 0'Hara. S smrtjo kardinala 0'Ha-ra se je število kardinalskega zbora znižalo na 83, izmed katerih je živih še pet ameriških kardinalov. Pokojni kardinal je imel 72 let. ■
V čem je Cerkev nespremenljiva?
V eni od zadnjih skupnih avdienc, ki jih je imel sveti oče v Castelgandolfo, je vzbudil mnogo pozornosti govor, v katerem je papež branil nespremenljivost krščanske morale. Mnogi bi Cerkev radi potegnili, tako je rekel papež, v take novotarije, kjer bi se zmotno tolmačila nekatera evangeljska načela. Kristus govori svetu po Cerkvi že skoro 2000 let, vedno jasno in odločno, toda v njegov nauk ni dopuščeno vnašati nobenih novotarij. Deset božjih zapovedi se nihče ne sme dotakniti; Kristusov nauk in evangeljska načela so edina varna pot pri vsem iskanju modemih zahtev življenja. Krepost in poganski duh uživaželjnosti nikdar ne bosta šla skupaj. Nato je papež omenil, kako bo prihodnji cerkveni zbor postavil začetek splošne duhovne obnove v Cerkvi in dal novega zagona širjenju evangelija v svetu.
S pesmijo po Zahodni Nemčiji
Nemška pevska zveza (BMGV) je letos ob stoletnici obstoja svojega najstarejšega člana, Moškega pevskega zbora v Bonnu, povabila v goste Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« in organizirala zanj šestdnevno turnejo s koncertnimi nastopi v Bonnu in Dortmundu.
Prvi koncert so pevci Učiteljskega zbora priredili v veliki dvorani »Kernp« v Bonnu. Kljub počitnicam je bila dvorana razprodana, napolnili so jo člani raznih pevskih zborov in predstavniki tamkajšnjega kulturnega življenja. Program jugoslovanskih pesmi, katerih besedila so poslušalci lahko spremljali tudi v nemškem prevodu, je izzval izredno navdušenje in številne aplavze. Pevci so morali sedem pesmi ponavljati.
Naslednji dan so gostitelji povabili slovenske pevce na izlet v najlepše predele Renske pokrajine, razkazali so jim Bonn in Koln. Popoldne pa so njihov koncertni program posneli za radijski oddajo v prelepi Beethovnovi dvorani.
Zvečer je Učiteljski pevski zbor priredil skupno z domačim moškim zborom in
godbo koncert na prostem, v lepem West-falskem parku. Kljub dolgemu programu je publika zahtevala vedno nove ponovitve nekaterih jugoslovanskih pesmi. O koncertu je lokalni tisk zabeležil nekaj laskavih pohval. Obisk v Bonnu in Dortmundu pa se je razvil v lepo manifestacijo mednarodnega prijateljstva.
Umolknil je zvon v Roveretu
Umolknil je roveretski zvon, ki je že 35 let vsak večer s svojimi stotimi udarci opominjal ljudi na padle vseh vojn in vseh narodov. V noči 28. avgusta se je na zvonu ponovno odprla razpoka, katere ni mogoče več popraviti. Prvi pobudnik tega zvona, kateremu so dali ime »Marija D o-lens«, je bil duhovnik Rossario. Zlit je bil iz lopov vseh vojskujočih se narodov, italijanske vdove padlih pa so darovale še svoje zlato, ki je bilo ulito skupno z bronom. Krstili so ga z vodo vseh morja, rek in jezer, ki so bili priča krutih bojev. Naslednik duhovnika Rossaria v tej zadevi« don Eusebio Jori, je poslal na ves svet prošnjo, naj bi se začelo z novo nabirko-
Msgr. S. Gregorec FUNDAMENTALKA
Kdor ni znan z bogoslovnimi študijami, De bo vedel prvi hip, kaj znači naslov nove knjige, ki jo je spisal msgr. S. Gregorec, »Fundamentalka«. Tistemu, ki tega •zraza ne pozna, povem, da tako imenujejo začetne bogoslovne študije, ki naj človeka uvedejo v pravi bogoslovni študij o Bogu in o razodetih resnicah. Fundamentalka obsega zato nauk o veri in o verstvih nasploh, o čudežih in prerokbah ter zlasti še se bavi z vprašanjem o pristnosti evangelijev, z naukom o Kristusu-člo-Veku in o Cerkvi. Gre torej za resnice, ki tvorijo nekako fundament ali temelj razodetim resnicam. Saj moramo najprej vedeti, kaj nas zdrava pamet uči o verstvih, o čudežih in prerokbah; dalje moramo najprej ugotoviti z zgodovinskimi dokazi, da so bili evangeliji res napisani v času, kot se trdi in ne pozneje, da niso Potvorjeni ali spremenjeni, le tako jim Dtoremo zaupati; da je Kristus, ki o njem Sovorijo evangeliji, res živel in bil taksen, kot ga evangeliji prikazujejo, da je delal čudeže, napovedal prerokbe in končno od mrtvih vstal; da je torej z življenjem in z deli izpričal, da je v resnici Bog 'D da mu zato moremo in moramo verovati. O vsem tem mora biti človek prepričan, za vse to maramo imeti dokaze, k tako dobi naša vera trden znanstveni temelj in niso več le pobožne marnje. Če stoji ta temelj trdno, potem ni težko spresti vsega, kar nas učita Kristus in Cerkev. Saj sledi naravno iz temelja.
Zato pa ima »fundamentalka« tako va-‘en pomen v katoliškem bogoslovju, posebno še v modernih časih, ko skušajo nasprotniki omajati ravno umske temelje, "a katerih sloni razodetje božje. Saj jih vidimo, kako si prizadevajo vse vere na-Praviti le za proizvod vsakokratnih gospodarskih razmer; dalje, kako zanikajo pristnost in verodostojnost evangelijev, bivanje iezusa Kristusa in njegovo božjo moč, u-stanovitev Cerkve in njen božji izvor. Hočejo torej izpodjesti umske temelje razodetja in s tem razodetje samo. Tako po-d®tje nasprotnikov božjih ne ostane brez bledic pri kristjanih. Marsikateri, ki je * mladosti veroval, pozneje odpade prav fnto, ker se mu zazdi, da naša vera nima [tdnih znanstvenih temeljev, da je torej Pobožna bajka. Tej nevarnosti so izdavljeni posebno moški, ki prihajajo >lj v dotiko z brezbožnimi propagandisti t ki 0 veri bolj umsko razmišljajo kot kriške. Vsled tega mora vsak kristjan Srbeti, da položi trdne temelje svoji ve-d in da se zato seznani s tem, kar uči 'Btndamen talka«. Do sedaj smo take knji-imeli le v tujih jezikih. V slovenščini
res nismo imeli knjige, ki bi poljudno in obenem urejeno obravnavala vsa omenjena vprašanja. Katekizmi so bili preskopi, drugje si pa dobil le kake posamezne razprave. To vrzel je sedaj napolnil goriški katehet msgr. S. Gregorec, ki je pred kratkim izdal »Fundamentalko« v slov. jeziku. Knjiga je nastala v šoli kot učbenik za dijake višjih razredov srednjih šol. Toda če jo odpreš, se ti ne zdi, da je to šolski učbenik, temveč je to knjiga, ki poljudno, a vendar znanstveno trdno razpravlja o vprašanjih, ki sem jih uvodoma nakazal. Knjiga je pisana tako, da jo s pridom bereta študent in izobraženec kakor tudi preprost človek, ki se želi pobliže spoznati z umskimi razlogi naše vere in
najti odgovor na tiste neštete neumne ugovore zoper katoliško vero in Cerkev, ki jih vsak dan znova ponavljajo njeni nasprotniki že več kot sto let, pa še zmeraj najdejo kristjane, ki takim ugovorom verjamejo. Knjiga je tiskana v različnem tisku, da je takoj pregledno, kaj je važno in kaj je manj važno. Je polna tudi lepih duhovnih misli in bo gotovo dobila ugoden sprejem pri vseh, ki jim je namenjena. Naroča se pri avtorju v Gorici ali po naših knjigarnah v Gorici in Trstu. Cena je za tako knjigo zelo zmerna.
Ob koncu bi dodal le eno opombo: knjigi manjkajo stvarna kazala. Ker je v nji toliko imen, citatov, datumov, dejstev, bi nekaj preglednih kazal ob koncu napravilo knjigo dosti bolj uporabno zlasti pri konsultiranju. Na to naj g. avtor ne pozabi ob novi izdaji.
(r + r)
Olimpijske
ANDREJ BRATUŽ
Vlil. pevski festival v Arezzu
Kot že osem let sem, tako se je tudi letos vršil v vsem sijaju praznično odetega srednjeveškega toskanskega mesta mednarodni festival polifonične pesmi, ki ga je priredila »Associazione Amici della Musiča« v Arezzu. Ni bilo to le golo zaporedje naglo vrstečih si zborov, ki so si drug za drugim sledili na odru »Teatro Petrarca», temveč predvsem eminentna manifestacija zbližanja med narodi na polju glasbenega poustvarjanja, kot so pravilno ugotovili že slavnostni govorniki na otvoritvenem večeru. Ni čudno, če to prireditev imenujemo pevsko olimpijado, ki prav sovpada z rimskimi olimpijskimi i-grami. Areška prireditev sicer ne zavzema tako velikega, svetovnega obsega in ne privlači tolikih množic z vseh strani sveta. Vendar je to predvsem plemenita tekma duha, kjer se na glasbenem področju z istim športnim duhom pomerijo pevci in pevke raznih narodov in držav. Tudi tukaj si samo eni priborijo prvo nagrado in pokal, ostali pa se zadovoljijo z zavestjo, da so častno pokazali svojo izvežbanost in pripravljenost; v tekmi pač ne morejo biti vsi zmagovalci.
Predvsem je treba pripomniti, da je tako pevsko tekmovanje dandanes nedvomno zelo važno za Italijo, kier se Je vse preveč obožuje lahka glasba. Vsakdo
že pozna strahotno poplavo praznih popevk, kult pevskega divizma itd. Kot lahko vidimo že iz vsakodnevnega dogajanja, je ta pojav že naravnost obsedel širše mase. Zato mislim, da je treba v Italiji precej poguma in tudi žrtev ,da za-
&
misel podobne resne zborovske manifestacije sploh podpre. (Zanimivo je, da v večjih italijanskih mestih sploh nimajo stalnih pevskih zborov. Tako n. pr. celo »Maggio Musicale« v Firencah ne poseduje lastnega zbora). Večina javnega mnenja se še ne zaveda pomena takih prireditev in jim zato ne posveča temu primerne pažnje. To opazimo predvsem v tisku, ki na splošno za take stvari ne najde mnogo prostora.
Pevsko tekmovanje v Arezzu je že leta 1953 zavzelo mednarodni obseg, in si je s tem zagotovilo neko bolj ali manj trdno bodočnost. Pri dosedanjih festivalih je sodelovala že cela vrsta pevskih zborov iz vseh delov zahodne ter nekaj tudi vzhodne Evrope. Videti je, da je zanimanje za ta festival s strani pevskih zborov raznih evropskih narodov precej stabilno. Tako nastopijo vsako leto pevski zbori kake nove države, čeravno tudi nekateri odmanjkajo.
Kako je bilo pa letos? Predstavili so se pevski zbori iz Italije, Švice, Avstrije, Nemčije, Španije, Francije ter prvič Velike Britanije in Grčije. Na vsak način zelo pestra pevska skupnost s tolikimi etničnimi značilnostmi, kar je gotovo prispevalo k slikovitosti celotne pevske revije. To
se JC 5C vat/	---- —
folklornih pesmi. Kar se tiče pevskih zborov na splošno, lahko rečem, da so na areškem tekmovanju nastopili v večini vsekakor nadpovprečni ansambli. Med njimi so bili zbori z večletnim delovanjem in številnimi nastopi doma in v tujini, ter z bogatim repertoarjem klasičnih del. Bili so seveda taki, ki so sorazmerno še mladi, a vseeno že precej dobro formirani. In končno še oni zbori, ki ne izstopajo iz povprečja, in zato v umetniškem oziru ne doprinesejo ničesar. Sicer se bomo k temu še povrnili.
Pa še nekaj. Izbira Arezza za to manifestacijo je bila brez dvoma zelo posrečena, saj bi ji ne mogli najti lepšega
Štiri tisoč atletov iz vseh delov sveta, pripadnikov vseh mogočih ver, se je v sredo, 24. avgusta zvečer, zbralo na trgu Sv. Petra, da pozdravi skupnega očeta vseh in posluša njegovo besedo ter prejme njegov blagoslov pred pričetkom iger. Bila je to svojevrstna avdienca, kakršno Rim gle: da le ob izrednih prilikah. Svojevrstne noše in barve vseh mogočih narodov ter živo pričakovanje, ki spremlja vsako avdienco, je dajalo tej veliki množici svoj poseben pečat bratstva in ljubezni. Prihod sv. očeta je ta pisana množica navdušeno pozdravljala v vseh jezikih. Po pozdravnem govoru predsednika organizacijskega odbora olimpijskih iger, ministra Andreottija, je spregovoril sv. oče Janez XXIII. Govoril je, kakor prej minister Andreotti, v latinščini, uradnem jeziku sv. Cerkve. Sv. oče je poudaril, kako je zdrav in pameten šport koristen za dušo in telo, kako krepi voljo, vztrajnost, moč in zdržnost, da je tako zdrava duša v zdravem telesu. Njegov govor je nato vatikanski radio prevedel na 14 jezikov. Navdušenje atletov posameznih narodnih skupin je bilo velikansko. S ploskanjem in vzkliki so pozdravili sv. očeta v svojih jezikih. Poljski atleti so kar trepetali od navdušenja. Očividci pravijo, da so tudi ruski atleti s široko razprtimi očmi poslušali govor sv. očeta v slovanskih, njim znanih jezikih, a da si niso upali glasno izraziti svojega mnenja. Mnogi namreč niso bili uradno zastopani pri avdienci, a so se vljudnemu povabilu vseeno odzvali, pa četudi so s tem zadostili le svoji radovednosti.
Sv. oče je po končani avdienci šel peš skozi vrste atletov, ki so ga navdušeno pozdravljali.
Tako je tudi krščanski Rim, varuh najplemenitejših vrednot človeške omike, toplo pozdravil atlete devetdesetih narodov, ki sedaj tekmujejo v siju olimpijskega ognja.
»t5
Olimpijska plamenica gori sedaj v večnem mestu, potem ko so njeni nosilci pretekli 1526 km dolgo pot do cilja.
Z veliko svečanostjo je predsednik republike Gronchi v četrtek 25. avgusta o-tvoril XVII. olimpijske igre. Na stadionu je zaplapolal olimpijski ogenj, ki bo gorel vse dni, do konca tekmovanj. V imenu lijanski metalec diska Adolf o Consolini. Na stotisoče in stotisoče ljudi je prisostvovalo veličastni otvoritvi, mimohodu atletov iz 82 držav ter poslušalo 86 radijskih kronistov, ki so v vseh mogočih jezikih poročali o poteku svečanosti.
S tem se je uradno pričela XVII. olimpijada in z njo borba za kolajne in čast.
Naslednje dni so se od jutra do večera
vršile tekme raznih športnih panog, ki so vse pokazale izredno spretnost. Prvo zlato kolajno so si pridobili italijanski kolesarji. v dirki . na kronometer. Zlate kolajne so si doslej priborile športne e-kipe naslednjih držav: SZ 5, Italija 5, Nemčija 3, ZDA 3, Avstralija 2, Madžarska, Vel. Britanija, Danska in Švedska po eno.
Med trnjem in osatom
Dolinski TRIO in Unita
Svojevrstna novica; znani godalni trio iz Doline in pevski duet Dario-Darko so nastopili v Doberdobu na festivalu italijanskih komunističnih listov Unita in Avanti.
Pravimo, da je to svojevrstna novica, da, — za površne ljudi skoro neverjetna. Kdor namreč pozna te fante, dobrp ve, da bi zelo zamerili, če bi jim kdo rekel, da niso narodno zavedni ali da so celo komunisti. In kljub temu igrajo in pojejo v korist tujih komunističnih časopisov. Na vprašanje, kako je moglo do tega priti, je odgovor zelo enostaven: v družinah teh fantov so poleg Demokracije in tudi Kat. glasa že več let na mizi vsi slovenski komunistični in filokomunistični časopisi. S tem je povedano vse! Očetje berejo in podpirajo vse slovenske časopise, sinovi pa igrajo in pojejo naše lepe pesmi v korist izključno komunističnih italijanskih časopisov. Proces je torej povsod enak, le slučaji so različni.
Za zaključek kratko tako: po 15 letih se na Primorskem še dobijo cerkveni pevci, ki hočejo istočasno sodelovati pri slovenskih komunističnih zborih. Tudi nekateri omenjeni dolinski fantje so bili nekoč cerkveni pevci in še kaj več... Ob tem žalostnem poročilu, ki ni v čast prizadetim, vabimo vse naše zveste cerkvene pevce, vse zveste katoliške fante in dekleta: radi pojte v čast Bogu naše lepe cerkvene pesmi, radi pojte v čast domovini naše lepe narodne pesmi, toda samo ob resnično demokratičnih prireditvah kot zavedni slovenski katoličani!
Tržačan
Ujetje z zemlje odklopljene konice ameriškega umetnega satelita »Disco-verer 14« po letalih v zraku ter vrnitev kabine zadnjega sovjetskega Sputnika s okvira, kot je to srednjeveško mesto, pol-	mišmi	in	mrčesom na zemljo sta po-
no umetniškega bogastva in zgodovinskih
Radio Irst A
Teden od 4. do 10. septembra 1960 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 17.40 Operne arije in dueti. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Zbor «Emil Adamič». — 22.10 Boccherini: Godalni kvartet v D-du-ru op. 6, št. 1.
Ponedeljek: 18.00 Predavanje: »Lotte Le-nya, igralka in pevka dveh dob in kontinentov«. — 19.00 Oddaja za najmlajše: »Murenček s cvetne poljane«. Igrajo člani R.O. — 20.30 V spomin Luigija Cherubi-nija ob 200-letnici rojstva: »MEDEA«.
Torek: 18.00 Predavanje: »Spomin na italijanskega lingvista Nicolo Zingarellija,
tradicij. Tako so v starih frančiškanskih katedralah pod čudovitimi freskami Pier della Francesca in Vasarija odmevale note Palestrine in Scarlattija in se združile v eno samo harmonično celoto.
(Se nadaljuje)
membna dogodka, ki pričata, kako vedno ob stoletnici rojstva«. — 19.00 Utrinki iz bolj napeta je tekma za nagel prodor v ve-	znanosti in tehnike. — 21.00 »Potovanje
solje. Oboje je uvod v polet živega človeka	na Mars«, radijska zgodba, 17. slika. Igra-
v vsemirski prostor. Gre za to, katera	jo člani Radijskega odra. — 22.00 Umet-
tekmujoča sila bo pri tem prvi, še bolj pa	nost in življenje: »XXI. Mednarodni fe-
za to, od katere vrste poletov bo človeštvo	stival filmske umetnosti v Benetkah«. —
Slika z otvoritvene svečanosti na festivalu v Arezzu
Cenejši sladkor od 4. septembra
Zasluga padle Tambronijeve vlade je med drugim znižanje cene sladkorju. Znižanje bo stopilo v veljavo 4. septembra. Cena bo približno za 40 lir nižja kot doslej. Gospodinje bodo tega znižanja gotovo zelo vesele.
W>hun iz Vatikana
16
0 spisu o. Petra Leonija Mariza Perat
Predsoba Lubjanke
Bredno so me v tej ječi nastanili, sem jBoral čakati celih dvanajst ur. To pa lah-odpustim ječarjem samo pod enim podtem: namreč zaradi velikanskega na-!,ala jetnikov v tistih mesecih in letih.
akšna je bila ta namestitev? Da bi se SB°tninjal prav natančno vsega, ne mo-tetb reči, toda približno je stvar bila ta-a: najprej te vprašajo za ime in priimek, nato te preiščejo; pri preiskavi pa ti vza-^io popolnoma vse in še posebno, če i-kaj iz kovine pri sebi, nadalje svinč-če ga imaš, in tudi najmanjši ko-Papirja ter druge take sumljive stva-nato le zaprejo v celico, ki jo imenu leio »box«; ta celica je silno majhna, ta-
ko
da ne moreš niti sedeti v njej; dolga
Približno 80 cm, široka pa 60. V vratih
je mala lina in skoznjo te vsako toliko hodi gledat stražnik, ki je pa lahko tudi ženska. Tam čakaš zelo dolgo, končno te pokličejo na urad in te vpišejo v knjigo, nakar moraš zopet ponoviti vse svoje o-sebne podatke, in to do najmanjših podrobnosti. Povedati moraš tudi naslove svojih bratov in sester, ako jih imaš. Ko je to končano, te peljejo zopet v box. In nikar se ne čudi, če boš moral ure in ure čakati v tisti kletki, ne da bi ti kdo sploh povedal zakaj; ti namreč sedaj nisi več človek, ampak samo neko mrtvo telo in zato si nikar ne domišljuj, da imaš kakšno pravico, da bi kaj vprašal glede svoje usode.
Sicer se pa nikar ne boj; prvi dan ne boš še umrl od dolgočasja, kajti klicali te bodo še na zdravniški pregled, a nato poj-deš v garderobo, da ti bodo vzeli še tiste predmete, ki so ti mogoče ostali pri prejšnji preiskavi. No, potem te bodo še nekajkrat preiskali in ti ne bodo obrnili samo žepov, ki so bili že tolikokrat obrnjeni, ampak tudi vsak rob obleke, pregledali ti
bodo klobuk, če ga imaš seveda, čevlje in vso tvojo osebo, da bi ugotovili, ali mogoče ne pripadaš vrsti kakšnih tujih bitij; in tudi potem, ko bodo končno ugotovili, da si tudi ti eden direktnih potom-
imelo več koristi.
Do teh presenetljivih uspehov je prišlo med zborovanjem vesoljskih znanstvenikov v Kopenhagnu. Ob tej priliki je nern-ško-ameriški »vsemirski inženir« Wernherr von Braun sporočil nekaj podatkov o novi ameriški vesoljski raketi, ki bo imela tri stopnje, tehtala okoli 580 ton ter bo visoka kakih 70'metrov. Dali so ji ime »Saturn« in bo opremljena z grozdom motorjev, ki bodo delovali hkratu.
Von Braun napoveduje, da bodo s »Saturnom« lahko pognali 20 do 25 ton težko vesoljsko vozilo do 500 km visoko, ki bo doseglo hitrost 40.000 kilometrov na uro. »Saturn« bo postavil na Mesec poldrugo tono znanstvenih naprav. Pozneje bo lah-
22.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije.
Sreda: 18.00 Z začarane police: »O hrabrem mravljincu Pepiju«. — 19,00 Nove afriške države: »Nasledniki Francoske E-kvatorialne Afrike«. — 21.00 »Hiša ob reki«, igra v treh dejanjih. Igrajo člani R.O.
Četrtek: 18.00 Predavanje: »Zelena kuga«. _ 19.00 Evropa-stop! Iz popotne beležnice mladega rodu. Sestavlja Drago Štoka. — 21.00 Obletnica tedna: »Devetdeseta obletnica bitke pri Sedanu«. —21.15 V spomin Luigija Cherubinija - Requiem v C-molu v izvedbi zbora Tržaškega gledališča »Giuseppe Verdi« in Tržaškega Filharmoničnega orkestra. — 22.00 Iz sodobne književnosti: Vinko Beličič: »An-
cev opice, ti bodo vseeno pregledali še usta, lase in brado, nato še ušesa, zraven	ko nos;i posadko dveh ali treh ljudi okoli ton Ingolič in njegov roman: NEBO NAD
pa boš moral delati še nekaj telovadbe.
Končno ti bodo milostno dovolili, da se lahko oblečeš. Toda sedaj te čaka presenečenje, kajti od tvoje obleke je izginil pas, naramnice in še celo vsi gumbi iz kovine.
S to pokvarjeno obleko, ki te nekako spominja na izgubljeno svobodo, te pošljejo nato v drugi box, ki je malo daljši od prvega in kjer boš dobil tudi grobo mizo, na katero se hahko uležeš. Če boš
Meseca ter jih spet pripeljal na Zemljo, ko bodo dosegli, da se bo lahko vrnil v zemeljsko ozračje s hitrostjo enajst kilometrov na sekundo. Poleg tega bodo spustili na različne tire več drugih vsemir-skih ladij v študijske namene.
Ta sloviti znanstvenik sodi, da bo nekega dne človek lahko poslal v vsemirje postaje, ki bodo dajale nadvse važne in koristne podatke o sovražniku v morebitni vojni, poleg tega pa tudi lahko pošiljale
imel srečo, ti bodo zvečer prinesli celo proti napadalcu strahotno nagla orožja, slamnik, katerega pa ti bodo naslednje jutri takoj odvzeli.
Toda to so vse še malenkosti, kajti nemogoče je povedati, koliko trpljenja in ponižanja me je še čakalo... v tistih petih minutah pojasnil...	(Se	nadaljuje)
Von Braun je prepričan, da je pohod človeka na Mars ali na kak drug bolj ali manj za bivanje primeren planet, edina rešitev za človeštvo. Tedaj se bomo šele zavedali nesmiselnosti sedanjih sporov in veličine božje.
DOMAČIJO«.
Petek: 18.00 Predavanje: »Jean Rostand, veliki biolog«. — 19.00 Po davnih cestah: (5) »Džingiskanove poštne zveze«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.15 Koncert klarinetista Mihe Gunzeka, pri klavirju Marjan Lipovšek.
Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. — 16.00 Znamenita dela starega veka: (8) »Palača kralja Kasyapa na vrhu levje pečine«. — 17.00 Slovenske folklorne zasedbe. — 18.00 žena in dom. — 19.00 Slovenski književniki v pismih: Martin Jevnikar; (9) »Srečko Kosovel«. — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba. 18. slika. Igrajo člani R. O. — 22.00 Zafred: 'šesta simfonija za orkester.
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
Leto XII. - Štev. 34
Urednik K M v Gorici
Ladislav Lenček, CM, ki tako odlično urejuje revijo Katoliški misijoni, je to poletje prišel iz daljne Argentine v Evropo. Obiskal je Francijo, Nemčijo, Avstrijo, Italijo. Skočil je celo v Tuniz, kjer živi in deluje neki slovenski lazarist. Na tem dolgem potovanju se je ustavil tudi v Trstu in Gorici, kjer imajo KM lepo število naročnikov in bralcev. Toda g. Lenček ni prišel samo na obisk, prišel je tudi zato, da nam pove kaj o naših misijonarjih, raztresenih širom po vseh celinah naše zemlje. S sabo je imel lepe skioptične slike iz življenja in dela slovenskih misijonarjev, zlasti še iz dela misijonarskega zdravnika na Formozi dr. Janeža. Tako oborožen se je ustavil najprej v Trstu 14. in 15. avg., kot smo že poročali. Naslednjo nedeljo 21. avg. je pa bil gost goriške Mar. družbe. V njeni dvorani na iPlacuti je pred mnogoštevilnim občinstvom kazal svoje lepe slike ter jih pojasnjeval s svojo toplo in zgovorno besedo. Ob koncu je dodal še besedo o življenju in delu naših rojakov v Argentini. Kar prehitro je minil čas, da smo se morali od njega ločiti.
Preteklo nedeljo, 28. avg., smo ga še enkrat slišali ob verski uri na tržaškem radiu. Tako je njegova beseda segla tudi preko meje do rojakov v domovini, ki vemo, da zelo radi in z veseljem poslušajo vse, kar prinaša tržaški radio slovenskega.
V ponedeljek 29. avg. je č. g. Lenček zopet odpotoval z ladjo v Buenos Aires, kjer se pripravljajo na veliki mestni misijon. — G. Lenčku najlepša hvala z željo, da bi ga kmalu zopet videli in slišali v Evropi.
Zavod — Slovensko Alojzijevišče v Gorici
Čez mesec dni se začne novo šolsko leto. Starši, ki hočejo poslati kakega fanta v naš vzgojni zavod, naj čimprej vložijo zadevno prošnjo. Priložijo naj dijakov rojstni-krstni list, spričevalo o zdravstvenem stanju in priporočilo domačega žup--r-v.t,. jutf-rr JbsUr-iv.rcra1 pOTŽ^eiio o pogojih za sprejem. Mesečna vzdrže-valnina je nizka. Revnim prosilcem se pa možnosti še zniža. Priložiti pa morajo v ta namen prošnjo za znižanje, v kateri pojasnijo svoje gospodarsko in družinsko stanje. Prošnjo mora potrditi domači župnik.
Opozarjamo starše, da je Alojzijevišče vzgojni zavod. To se pravi, da dijaki poleg hrane in podpore pri študiju prejemajo tudi dobro krščansko vzgojo. Kdo ne ve, kolikega pomena je to za doraščajočo mladino! Kakšna teža je odvzeta zaskrbljenim staršem, ko morejo svoje otroke izročiti v vame roke skrbnih vzgojiteljev. Koliko zadoščenja zanje, ko se potem vračajo domov na počitnice, polni spoštovanja in hvaležnosti do svojih staršev!
Nekateri starši, žal, na vzgojo le malo ali celo nič ne dajo. Vse jim je le na tem, kako bi dijaka čim najbolj ceneno oskrbeli. Ko pa fant zaide na slaba pota in začne delati staršem težave, povzročati jezo ali celo sramoto, tedaj pride pa kesanje. Pa je prepozno! Starši, pomnite! Dobra vzgoja je najboljša dota, ki jo morete nakloniti svojim otrokom!
Prijatelje našega zavoda pa zopet prosimo, naj se nas spominjajo in nas radi podpirajo z darovi, da bomo mogli izvesti naloge, ki nam jih zavod naklada. Sprejemati dijake, po večini revne, nuditi jim vso oskrbo, vzgajati jih v dobre, poštene in verne dijake, je težavna stvar. Zato naj naši zavedni ljudje ne stojijo brezbrižno ob strani, marveč naj svoje zanimanje za to važno delo pokažejo vsaj tako, da nam od časa do časa pošljejo kako podporo bodisi v denarju ali v blagu in tako zmanjšajo vsaj gmotne skrbi, ki jih ima vodstvo z vzdrževanjem dijakov.
Ptičji sejem v goriškem parku
Tradicionalno navado ptičjega sejma ob prazniku sv. Jerneja skušajo Goričani vsekakor ohraniti. V »starih« časih je bil ta sejem na trgu Sv. Antona in mestna otročad seveda ni bila za to prikrajšana. Zadnja leta pa skušajo prireditelji dati tej prireditvi bolj uraden značaj in so jo zato premestili v goriški občinski park. Letošnja razstava je dosegla večji uspeh kot pa prejšnja leta. Razstavljenih je bilo okrog sedem tisoč ptičev od drozgov, ščinkovcev in fazanov do raznobarvnih
klepetavih papig. Prireditev je obiskalo okrog 3000 ljudi. V oponašanju ptičjega petja sta tudi letos zmagala brata Renato in Antonio Basso.
Ker so bile cene razstavljenih ptičev precej visoke, je bilo letos sklenjenih le malo kupčij.
Odvzeli bodo javne pipe v Pevmi
Mestno vodno podjetje CAFO bo v tem tednu odvzelo vse tri javne pipe v Pevmi. Prebivalci, ki so se še vedno posluževali te vode, so sedaj primorani, da si vodo napeljejo v hiše. Mestno podjetje CAFO ne dovoli več javne uporabe vode. Z napeljavo so sicer združeni precejšnji stroški, a se bodo vsekakor izplačali, ko bodo imeli ljudje manj dela in manj potov za dobavo vode.
Tečaj za usnjarje
Vzgojni center INIASA v ulici Ristori bo začel z 20. septembrom tečaj za usnjarske obrtnike v raznih specializacijah. Tečaj, ki bo trajal 250 dni, bo brezplačen. Vpisovanje se vrši na delovskem uradu v ulici Škodnik 1 in na vseh občinskih namestitvenih uradih.
Najbolj vroča nedelja
Pretekla nedelja 28. avgusta je bila najbolj vroča v letošnjem poletju. Goričani so že na vse zgodaj začeli zapuščati mesto, namenjeni v hribe, ali k morju. Vendar tudi tam niso našli zaželjenega ohladila. V mestu je temperatura dosegla 31 stopinj v senci. Tudi iz drugih krajev Italije in Jugoslavije poročajo o silni vročini, ki je zahtevala tudi svoje žrtve. Bližajo pa se nevihte, ki bodo spet ohladile ozračje.
Teden za boljši film
Po zgledu drugih italijanskih mest, ki so z uspehom uvedle v svoje kinodvorane »Teden za boljši film« je tudi goriška kinodvorana »Vittoria« začela zadnji teden v avgustu »teden za boljši film«. Žal, se pri tej pobudi ne gre toliko za moralno neoporečne, ali morda za filme verske vsebine, kolikor za filme na umetniški sporedu še japonski film »Skušnjava« In »Pot sramote« ter »Sen poletne noči«.
Iz Števerjana
Pred pričetkom šolskega leta bodo v naši občini otvorili dve osnovni šoli in sicer na Valerišču in v Jazbinah, ki so
Navodila za Marijino slavje na Opčinah
Slovesnost se prične ob 4. popoldne s sveto mašo; zaključek bo okrog 6. zvečer na vaškem trgu »BRDINA«, to je velik prostor blizu cerkve na desni strani. Tukaj bo zvečer tudi godbeni koncert.
PROCESIJA: Vsa dekleta stopite v procesijo takoj za Marijinimi družbami. Vse žene pojdite v procesiji za cerkvenimi pevci. To navodilo je izredno važno, sicer se zgodi, da je drugi del procesije preveč dolg. Vsi možje in fantje greste v procesiji za prvo godbo in nikakor ne na koncu za ženskami, kar se je že zgodilo. Vsak na svoje mesto v veliko in lepo urejeno Marijino procesijo! Vsi, ki berete ta navodila, pritegnite z zgledom in lepo besedo še druge!
Kakor je znano, so fatimska prikazovanja v zvezi s cvetjem (13. okt. 1917!). Vabimo vse deklice, vsa dekleta, vse žene, pripravite si lep šopek in ga imejte med procesijo v rokah kakor je navada za praznik Sv. Rešnjega Telesa.
Žene prosimo, naj se mirno in takoj uvrstijo v procesijo za cerkv. pevci. Ni lepo, če se morajo reditelji in »zvočnik« vsako leto toliko zaradi tega potiti.
Vsem svetujemo, poslušajte radi oddajo »Vera in naš čas« v nedeljo 11. septembra.
Projektivni urad CRDA ne bo premeščen
Z velikim veseljem je tržaško in goriško prebivalstvo sprejelo zagotovilo, ki ga je minister za državne udeležbe Bo dal tržaškim predstavnikom, ko so se pri njemu mudili v Rimu, da bo projektivni urad CRDA ostal v našem mestu. Sestanka
jih že pred časom dogradili. Poleg osnovne šole v Števerjanu gradijo sedaj poslopje za otroški vrtec, ki pa ne bo še dokončan do pričetka šolskega leta.
V teku so tudi pogajanja za gradnjo vodovoda v Števerjan. Ministrstvo v Rimu je pred dvema letoma, ko je goriški tehnični urad sporočil to željo v Rim, odgovorilo, da mora to zadevo rešiti s pomočjo CAFO. Konzorcij CAFO pa bi bil za sedaj pripravljen izdelati samo načrt, ker je zaposlen z vodovodom v Dolenjah in na Krasu. Upajmo, da končno pridemo tudi mi Števerjanci do potrebne vode.
Na nevarnem ovinku pod Dvorom je občinska uprava postavila okrog deset metrov zid, da bo vožnja po tej cesti varnejša, saj je na tem mestu globok prepad, ki ga je doslej zakrivalo le grmičevje ob cesti.
Dol
Cerkveni shod
Preteklo nedeljo smo zelo slovesno obhajali naš glavni cerkveni praznik, ker je naša cerkev posvečena brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ob 10. uri je bila slovesna peta maša, pri kateri je lepo pel cerkveni pevski zbor, le žal da se posebno ob takih slovesnih priložnostih še bolj čuti pomanjkanje naših moških, ki se še vedno niso opogumili, da bi podprli cerkveno petje s tenorji in basi. Imeli smo tudi ofer za cerkev. Gostujemo sicer še vedno v šolskih prostorih, vendar nismo izgubili upanja, da bomo v doglednem času tudi mi prišli na vrsto za zidanje cerkve, saj slišimo, da zidajo vedno nove cerkve zdaj tu zdaj tam. Naš domači praznik je bil letos tem lepši, ker smo dobili nov križev pot. Daroval ga je g. Jožef Ferletič, ki pa biva na Tržaškem. Vsi Doljani smo mu za dar zelo hvaležni. Da je bil praznik popoln, smo imeli še celodnevno češčenje. Počastili smo tako Srce Jezusovo v presv. Evharistiji in pa brezmad. Srce Marijino na glavnem oltarju. Sedaj prosimo še, da bi oba blagoslovila našo vas in nam dala ,da bi vsi spoznali, da proč od Jezusa in Marije ni sreče ne za ta ne za oni svet.
Jamlje
Kakršno življenje, takšna smrt, pravi pregovor. To smo videli tudi ob smrti pok. Jožefa Pahorja, ki smo ga pokopali v ne-
rlcJG-v C' ul zv v vit'! i r> n n H SO lpt lf* IPTVT
krscansko živel v skrbi za številno dru-žino in za svojo dušo. Zato mu je Bog dal tudi lepo krščansko smrt. Pripravil se je nanjo z otroškim zaupanjem in vdanostjo, kot na srečanje s prijateljem božjim. — Bog mu bodi večni plačnik, družini naše sožalje.
z Ministrom Bojem so se, poleg župana dr. Franzila, udeležili še poslanec Sciolis, predsednik trgovinske zbornice Caidassi in pokrajinski tajnik KD Belci. Pred tem sestankom so imeli tržaški predstavniki več razgovorov z drugimi uplivnimi rimskimi osebnostmi. Vse to je uplivalo na končno odločitev, ki je rezultat enotnega nastopa tržaškega prebivalstva ter vseh sindikalnih, političnih in gospodarskih krogov, katerim so se pridružili še goriški, videmski in pordenonski predstavniki.
Kam z mojo hčerko?
Spet je pred nami šolsko leto — velika skrb naših dobrih mater.
Pred par dnevi sem imel daljši razgovor z eno naših tržaških resnih in pametnih mater. V veliki zaskrbljenosti mi je med drugim potožila: »Bojim se prihodnjega šolskega leta. Imam hčerko, ki je sicer pridna in nadarjena, a razmišljena in le malo stori za šolo, če nisom neprestano za njo. Prijateljica, s katero se druži in je edina v naši bližini, ni kaj prida. Versko in narodno je šibka. Moja srčna želja pa je, da bi vzgojila hčerko v verno, značajno in narodno dekle. Ker sem vezana na službo in na obilno delo v družini, ne morem posvečati vse pozornosti samo njej. Pa ji tudi nisem več kos pri učenju. Dokler je bila v osnovni šoli, je še šlo. A danes ima poleg slovenščine še italijanščino, latinščino, matematiko in kaj vem še vse, a jaz vsega tega ne morem znati, zato me zelo skrbi šolsko leto.
še bolj pa mi je pri srcu njen dušni razvoj. Saj vendar ni vseeno, ali je moja hčerka verna in poštena ali pa kaka prostaška brezverka. Saj tako misli menda vsaka poštena mati! Gospod, kam naj se
ZAVOD ŠOLSKIH SESTER
pri Sv. Ivanu v Trstu, via delle Doccie 36
obrnem, da dosežem, kar mi je tako zelo na srcu?«
Z zanimanjem in s tihim veseljem sem jo poslušal in pripravljal odgovor.
»Gospa, oprostite, kaj niste še nikoli slišali o Zavodu šolskih sester? Tu v Trstu pri Sv. Ivanu imajo krasen zavod, kjer sprejemajo prav taka dekleta, kot je vaša hčerka. Kar obrnite se na vodstvo, pa vam bodo dali točna pojasnila o vsem potrebnem. Zavod bo nudil vaši hčerki vse potrebno: zdravo in tečno hrano, lepe, zračne in praktično opremljene prostore v u-čilnicah in spalnicah. Na razpolago je gojenkam kopalnica, prha in umivalnica. O-krog zavoda je lep park in obširno dvorišče za prosti čas.
Kolikor mi je znano, nudijo sestre gojenkam vso pomoč pri učenju v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah, pa tudi zdravniško pomoč in oskrbo v slučaju kake bolezni.
V zavodu ne manjka poštenega razvedrila in zabave. Zato, draga gospa, vam ta zavod toplo priporočam. Boste videli, da boste zadovoljni vi in vaša hčerka.«
Gospa se mi je vsa vesela prisrčno zahvalila in mi zagotovila, da se bo takoj zanimala pri šol. sestrah za sprejem njene hčerke v zavod.
- n. n.
Sv. Križ
V ponedeljek 22. avgusta je v tržaški bolnišnici preminula komaj 51-letna gospa Fani Antončič, hči številne in preizkušene družine Košuta — po domače Zupanove. Po značaju vedra in prijazna, je s svojim lepim in močnim glasom poživljala ljud-
gvi-jc » k.vinu. xxu. i	lil	IZ.1CL121,
ki se jih je zelo rada udeleževala, je znala družbo zabavati in kratkočasiti. Odlikovala se je tudi po pobožnosti in dobrodelnosti. Tako je že nekaj let oskrbovala prvoobhajancem zajtrk in jim sama tudi najraje stregla. Pokopali smo jo v torek 23. avgusta popoldne ob izredno številni udeležbi njenih sorodnikov, znancev in vaščanov na domačem pokopališču. Cerkveni pevski zbor je pokojni gospe Fani zapel v slovo nekaj žalostink in sicer pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Ob njih je žalost orosila marsikatero oko, obenem pa nas je hrabrila zavest, da se bomo nekoč zopet snidli, kot je tolažilno govorila pesem. Naj ji bo Bog dober plačnik, njenim domačim in sorodnikom pa iskreno sožalje.
OBVESTILA
ROMANJE V LORETO IN ASSISI. Na
željo nekaterih se prireja novo romanje v Loreto in Assisi in sicer v dneh: četrtek, petek, sobota, nedelja (od 22. do 25. septembra). Obiščemu tudi Firenze. Točen spored dobijo udeleženci na dom. Potujemo z avtopulmanom (ali z rednim vlakom, to se odloči, ko bo razvidno število prijavljenih).
Vpisovanje se zaradi kratkega časa vrši samo v Marij anišču in sicer takoj pismeno na naslov: Marijanišče, OPČINE (Trie-ste); lahko tudi telefonsko: 21-113. Stroški za štiridnevno romanje znašajo 11.500 lir; s tem je plačana vožnja in vsa oskrba. Pot je dolga okrog 1.450 km. Vpisovanje se brezpogojno zaključi v nedeljo 11. septembra, iko bo na Opčinah veliko Marijino slavje. Takrat se sprejmejo zadnji romarji in takrat najlaže vsak osebno povrne stroške. Posameznik more kakorkoli prijaviti več oseb.
Romanje vodita gospoda: Jože Vidmar, kaplan na Opčinah in dr. Jože Miklič, salezijanec v Marijanišču. Vsaka nadaljna razlaga in priporočilo je odveč, saj sta Loreto in Assisi splošno znana romarska kraja.
»Katoliški glas“ v vsako { slovensko družinoI f
RAVNATELJSTVO Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jeziko® v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1959-1960 dne 9. septembra 1960 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
RAVNATELJSTVO Nižje Trgovske Strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča starše in dijake, da se je že pričelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto in da se vrši vsak dan od 10. do 12. ure. Dijaki, ki se vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente:
1. rojstni list
2. potrdilo o precepljenju
3. potrdilo o zdravih očeh
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsi izpiti se bodo pričeli dne 1. septembra 1960 ob 8,30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski.
ŠOLSKO skrbništvo v Trstu sporoča da so od 31. avgusta dalje izpostavljene na šolskem skrbništvu ul. Duca d’Aosta 4, na šolskem nadzorništvu za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom ul. Frausifl štev. 12 in na didaktičnih ravnateljstvih prednostne lestvice za podelitev začasnih mest in suplenc na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na tržaškem o-zemlju.
DIDAKTIČNI ravnatelj za osnovne šole
s slovenskim učnim jezikom obvešča učiteljstvo, da je razobešena v pogled na razstavni deski ravnateljstva v ulici Croce 3, prednostna lestvica učiteljev za slovenske osnovne šole v goriški pokrajin1 za šolsko leto 1960-61.
Za Alojzijevišče: Gospa iz Bologne 5.000: N. N. namesto cvetja na grob pok. prof-Emila Komela 1.000; Prinčič Ivan v isti namen 2.000; družina Koršič, Solkansko polje 1.000 lir.
Vsem blagim dobrotnikom povrni Bol obilo, pokojnemu profesorju pa naklon1 večni mir!
DAROVI
Za Slovensko sirotišče: Marija Dragico Števerjan 1.000; gospa Dilena v spom11 na tragično umrlega sina 3.500; Slovenk1 iz Švice 2.000; gospa iz Bologne 5.000; M Ž., Gorica 5.000; družina Košuta namesK cvetja na grob pok. g. Nanda Roliha 1.500 družina Košuta namesto cvetja na
Emila Komela 1.500, Nr. b Tržič 1.000; slovenska družina ob prilik* srebrne poroke 5.000; gdč. Gabrijela M1' kuluš za priboljške vrlim fantom, zbi'3" nim na duhovnih vajah 5.000; N. N. n3' mesto cvetja na grob pok. prof. Komel3 1.000; gdč. Marija Berlot 15.000; Slovensko planinsko društvo namesto cvetja n3 grob pok. g. Ferdinanda Roliha 3.000; N-N. 1.000 lir; g. štekar iz Števerjana razflf pošiljke dobrega sadja.
Vsem plemenitim dobrotnikom, ki s° se nas spomnili v »suhih« počitniških mesecih, iskren Bog povrni. Blagim pokojnim pa naj dodeli čimprej večni pokoj 13 obilno plačilo v nebesih!
Za Alojzijevišče: Družbenica N. N. 1.000! družina iz Gorice ob srebrni poroki 5.000 lir. — Najlepša hvala in iskrene čestitke!
Za Katoliški dom: Namesto cvetja h3 grob prof. Emila Komela F. P. 2.000; Z. F-1.000 lir. — Bog povrni!
Za Marijanišče: Neznana oseba ob škofovem obisku v bolnici 15.000; N. N. Rojana 1.000; P. J. iz Barkovelj 1.000; N’ N. s Konkonela 500; N. N. bolnik 5.00®' družina Terčon 1.000 lir — namesto cveti3 na grob mame g. Jakomina.
Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Za Marijin dom v Rojanu: Gospa Na^ 10.000; G. A. 1.000; Uršula Bisiacchi 2.000! družini Vatovec in Kravos ob mami13 smrti 6.000; Stopar Lija 1.000; N. N. 5.000! Bandelli 1.000 L. M. 4.000; N. N. 12.000! družina Dodič v počastitev pokojne K31' stine Berginc 3.000 lir. — Bog plačaj!
Dr. L. DEL NERI
Kirurg-ginekolog
Specialist ostetriške in ginekološke klinike na univerzi v Padovi. Sprejema vsak dan od 16. do 20. ure in po dogovoru.
Piazza Tommaseo 9, tel. 5184 - Gorica
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe3' trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7' davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: tnsgr. dr. Fr. Močil* Tiska tiskarna Budin v Gorici
► V nedeljo 11, sept, vsi na Marijino slavje na Opčine *