POŠTNINA plačana v gotovini —_________________ -.......... LJUBl.J^ OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO BODISI NA UREDNIŠTVO „VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA LJUBLJANSKI DNEVNIK VEČERNIK LETO II. Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77 LJUBLJANA, 8. januarja 1940 NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim slane mesečno 16’— din ŠTEV. 5 Po odstopa angleškega vojnega ministra Komentarji različni, napoved pomembnih posledic soglasna LONDON, 8. jan. Havas. John Reith in Anilreu' Duncan, nova ministra na informacije in trgovino sta prevzela danes svoje posle. LONDON, 8. jan. AA. Havas. Voditelji delavske stranke in sindikalnih organizacij so se danes dopoldne zbrali v Londonu. Na sestanku so razmotrivali položaj v zvezi z odstopom vojnega ministra 1 loare Belisha. Rezultat konference, ki ga z veliko napetostjo pričakuje vsa angleška javnost, še ni znan. Poučeni krogi trdijo, da so na sestanku razpravljali o zahtevi, da mora vlada takoj sklicati parlament. Eden vodij delavske stranke je izjavil, da bo njegova stranka zahtevala od Chamberlaina jamstvo, da imenovanje novega vojnega ministra sira Oliverja Stanleya ne bo vplivalo na vladno socialno politiko. LONDON, 8. januarja. AA. Reuter. Notranje ministrstvo je 'službeno objavilo, da je glavni cenzor admiral1 Ash-born podal ostavko. Poročilo poudarja, da je bito že dalje časa znano, da namerava Ashborn dati ostavko na svoj položaj, da pa je svojo namero odgodi'1 na ugoden trenutek. Admiral Ashborn je odstopil zato, ker bo prevzel drugo važno mesto. Na svojem novem polo- žaju bo imel priliko posvetiti svoje velike skušnje in sposobnosti delu za narodno obrambo. Ashborn bo služboval v uradu za konstrukcijo ladij v mornariškem ministrstvu. MOSKVA, 8. jan. Havas. Sovjetski radio komentira odstop angleškega ministra Hore Belisha in zatrjuje, da se je angleških diplomatskih krogov polotil zaradi nenadnega odstopa precejšen nemir. Omenja tudi pisanje nekaterih angleških časnikov, ki zahtevajo, da se odstop vojnega ministra razjasni. BERLIN! 8. jan. DNB. Tudi Nemci komentirajo odstop angleškega vojnega ministra in pričakujejo, da bo izločitev Hore Belisha iz angleškega kabineta odkrila marsikakšno politično korupcijo in afero za kulisami Dovvningstreeta. Nevtralni londonski opazovalci mislijo, da bo Camberlain mobiliziral vse svoje moštvo, da pomiri poslanske interpe-lante v parlamentu in govore o »tajnih stvareh« za Belishovim odstopom. — Chamberlainovi nasprotniki zahtevajo, da Chamberlain pokaže svoje karte. — Pričakujejo, da bo v zvezi z Belishevim odstopom, ki je izprožil celo afero, sklicana tajna seja parlamenta, ki ji bo predsedoval sam kralj George. 1 SOFIA, 8. januarja. Bolgarsko časopisje obširno komentira bolgarsko sovjetski trgovski in pomorski sporazum, časopisje zlasti poudarja izredno važnost sporazuma za bolgarsko narodno gospodarstvo. »Večer« poudarja, da je tako sovjetska kakor bolgarska javnost z velikim zadovoljstvom sprejela na zna- nje vesti o sporazumu in da so odnošaji med Moskvo in Sofijo izredno dobri. MOSKVA, 8. jan. AA. DNB. Bolgarska delegacija, ki ji načeluje finančni minister Bozilov, je danes po končanih pogajanjih zapustila Moskvo in odpotovala v Sofijo. Na japonsko«kitajskem bojišču TOKIO, 8. januarja. Tass. Rusko japonski ribarski sporazum bo predložen tajnemu japonskemu svetu v ratifikacijo. TOKIO, 8. januarja. Tass. 'Predsednik kantonske »marionetne« vlade Vang-čingvej je po večmesečnih pogajanjih z japonskimi oblastmi na Kitajskem sprejel vse njihove zahteve o kitajsko-ja-ponskem gospodarskem in političnem sodelovanju. Ameriški tisk Vangčingve- jevo ravnanje ostro obsoja in domneva, da je ta sporazum samo poskus Japoncev,, da. bi. se rešili iz težkega položaja, ki ya je ustvarila neuspešna in dolga vojna na Kitajskem. NANNING, 8. januarja. Tass. Kitajske čete so tekom včerajšnjega dne imele več znatnih uspehov. Pregnale so Japonce iz več vasi južno od Nanninga in zaplenile mnogo japonskega orožja. Na szapadni fronti FRANCOSKO VOJNO POROČILO PARIZ, 8. jan. AA. Havas. Današnje jutranje vojno poročilo se glasi: Noč je bila mirna. Zahodno od Vogezov je bilo delovanje patrulj. NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 8. jan. DNB. Vrhovno po-veljstvo sporoča: na zahodnem bojišču je bil južno od Mertziga odbit napad sovražnega napadalnega oddelka. Sovražnik je imel velike izgube. ANGLEŠKO VOJNO POROČILO LONDON, 8. jan. Reuter. Mornariško ministrstvo je službeno razglasilo, da je bilo dozdaj ubitih 106 pomorskih oficirjev in mornarjev. K temu številu se jc pridružilo v poslednjem času še 11 mrtvih- Ministrstvo dalje sporoča, da je bil v prvem tednu letošnjega leta potopljen samo en angleški parnik. PARIZ, 8. januarja. Havas. Neugodne vremenske razmere onemogočajo aktivnost na zemlji in v zraku. Dan je bil samo signal o prihodu nemških letal nad francoski1 teritorij. V gozdnih predelih zahodnih Vogezov sta se splazili preko meje dve manjši nemški patrulji, ki pa so jih francoske straže zlahka pregnale. Nobena sprememba v razpo reditvi nemških čet od Bodenskega je zera do Severnega morja. Vendar pričakujejo francoski dobro poučeni vojaški krogi, da bodo nemške čete vzdolž me je prešle kmalu v gibanje. FRANCOSKI PARLAMENT PARIZ, 8 jan. Havas. Jutri se bo sestal francoski parlament na svoji rcdni seji. Narodna skupščina b0 na svoji prvi seji izvolila novo predsedstvo. Vsi francoski listi smatrajo, da bo za predsednika ponovno izvoljen Heriot. AMERIŠKI IZVOZ WASHINGTON, 8. jan. AA. Havas. Trgovinski minister Hopkins je izjavil, da jc trgovinski zaključek za leto 1939. ugoden, vendar manjši kakor prejšnje leto. Znižanje so povzročila velika naročila tujih držav v Ameriki, zaradi česar so ameriške tovarne same porabile velike množine surovin, ki so se prej izvažale. Hopkins je dodal, da jc v prvih treh mesecih vojne ameriški jzvoz spet v veliki meri narasel. RUSKI PRISPEVEK ZA ŽRTVE POTRESA V TURČIJI MOSKVA, 8. januarja. Tass. Ruski poslanik v Carigradu je obiskal turškega zunanjega ministra in mu izročil 10.000 dolarjev, ki jih ruska vlada poklanja žrtvam zadnjega katastrofalnega potresa. Turški zunanji minister se je poslaniku prisrčno zahvalil za pomoč in pozornost sovjetske vlade. SKANDINAVSKE DRŽAVE IN FINSKA BERLIN, 8. jan. AA. DNB. »Volki-seher Beobachtcr« trdi v svojem uvodniku, da bosta Velika Britanija in Francija na podlagi člena 16. pakta Zveze narodov zahtevali od skandinavskih držav, da opuste svojo dosedanjo nevtralnost in da aktivno pomagajo Finski. Poljski protektorat? AMSTERDAM, 8 januarja. Havas. Holandski dnevnik »Nieuvvs Wanden-dag« je dobil iz Berlina informacije, da se nemška vlada trudi ustanoviti! na Poljskem protektorat, podoben češko-moravskemu protektoratu. Prav tako si nemška vlada prizadeva pospešiti blagovno izmenjavo Nemčije z Rusijo in zato gradi na razdejanem poljskem teritoriju železnice do sovjetske im prav tako do slovaške in romunske meje. Mistiki zunanji minister v Italiji BUDIMPEŠTA, 8. jan. AA. Madžarska telegrafska agencija javlja, da se bo zunanji minister Czaky vrnil v Budimpešto v torek zjutraj, da bo lahko osebno poročal vladi o rezultatu svojih razgovorov v Benetkah. Czaky bo zatem odpotoval v Italijo na osemdnevni odmor. BUKAREŠTA, 8. jan. A A. Stefani. Vsi romunski politični krogi podčrtavajo pomen sestanka med Cianiom in Cza-kyom in naglašajo, da je ta sestanek velike politične važnosti za mednarodni politični položaj in tudi za Romunijo Isti krogi tudi izjavljajo, da želi Romunija popraviti svoje odnošaje z Madžarsko. BERN, 8. jan. Havas. »Corierre del Ticino« povzema komentarje sovjetskega tiska k beneškemu sestanku med ita lijanskim in madžarskim zunanjim mi nistrom. Sovjetski tisk podčrtava hladni ton beneških razgovorov in domneva, da se po tem sestanku položaj ne bo poboljšal, marveč še poslabšal in da jc celo mogoč popolen prelom med Italijo in Madžarsko. NAŠ DELEGAT NA AMERIŠKI KONFERENCI BEOGRAD, 8. jan. V Havani na Kubi je kongres dela vseh ameriških držav, ki mu je kot edini delegat iz Evrope prisostvoval kot član sveta Mednarodne organizacije dela Gjoka čurčin, generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij, ki se je zdaj vrnil v Beograd, čurčin je o svojih vtisih izjavil, da se med ameriškimi državami opaža čedalje večja solidarnost v gospodarskem in zunanjem političnem pogledu. Amerika sicer simpatizira s starimi zavezniki, vendar pa ne bo šla v vojno vse dotlej, dokler ne bodo ogroženi njeni življenjski interesi. UKRADENO STRELIVO BELFAST, 8. januarja. AA. Havas. V Cross Maclassu so našli 66 vreč streliva, ki je bilo ukradeno v tovarni Feniks. Strelivo so izročili irski vladi1. Anketa o zvišanju mezd BEOGRAD, 8. jan. V beograjski Delavski zbornici bo 23. t. m. anketa glede zvišanja mezd po čl. 1. uredbe o minimalnih mezdah, pomirjenju in arbitraži za vso državo. Na anketo so bile ppvabljene vse poslodajalske in delavske or- ganizacije. Zastopniki teh organizacij bodo predložili svoja obrazložena stališča o zvišanju minimalnih mezd. Za donavsko banovino je ban že podpisal nove minimalne mezde za nekvalificirane delavce. Zahteve poklicnih šoferjev V nedeljo dopoldne je bilo v dvorani hotela »Loyda« zborovanje poklicnih šoferjev, na katero so bili povabljeni vsi, ki so v zvezi ne samo s poklicnimi šoferji, temveč tudi z našim motornim prometom, ki jc v zadnjih časih prišel v krizo. Zborovanje je bilo dobro obiskano in so poročevalci s strogo objektivnostjo orisali posledice omejitve motornega prometa ter položaj poklicnih šoferjev, katerim grozi zdaj huda brezposelnost, ko so bili itak že prej izločeni od vsega tega, kar drugim privatnim uslužbencem in delavcem nudi naša socialna zakonodaja. Krtea pa je zajela tudi mnogo avtomehanikov in obrtnikov drugih strok, ki so v kakršnikoli zvezi z razvojem avtomobilizma. Soglasno sprejeta resolucija zahteva: odpravo vseh nckoncesioniranih šoferskih šol, 10 urni delavnik za poklicne šoferje, nagrade za nadure in nedeljski počitek, strogo kontrolo nad prevozniškimi podjetji, kjer morajo šoferji delati tudi po 16 ur dnevno, modernizacijo cestnih predpisov itd. Resolucija tudi zahteva odpravo paragrafov 204. in 205. kaz. zak., ker sta zastarela in ne ustrezata več duhu časa in tempu dela. Glede bencinske krize poudarja resolucija kratko: »Zaradi uredbe o uporabi bencina grozi mnogim poklicnim šoferjem odpust iz službe ter s tem brezposelnost in gla-dovanje. Zato zahtevamo od merodajnih činiteljev, da se reši to vprašanje bodisi z dodelitvijo zadostne množine bencina podjetjem, ki zaposlujejo poklicne šoferje ali pa naj se onim šoferjem, ki bi zaradi pomanjkanja ibencina ostali brez dela, dodeli redna in zadostna brezposelna podpora.« V 14. točki naglaša resolucija: »Obenem sc pridružujemo splošni zahtevi vseh delovnih slojev, da banska uprava čimprej zatre brezvestne špekulacije ter določi maksimiranje tržnih cen, dalje da se naši prejemki povišajo sorazmerno z naraščanjem draginje.« Kako M jta idos s skoki v PMumJ Muhavosti naša zime, ki motijo to vsakoletno zimskošportno atrakcijo Slovenija se lahko ponaša, da ima tudi v zimskem pogledu kaj ugodno lego s prekrasnimi snežišči. Toda, že nekaj let opažamo, da so bile snežne poljane ali premalo pregrnjene, drugič spet pa razmehčane po odjugi, ki so jo naši smučarji in prireditelji tekmovanj toli-krat upravičeno prekleli. Ko je bilo z velikim trudom že vse pripravljeno za start, razposlana vabila in navodila, je prišel čez noč mokri spak, saninec se je pretvoril v brozgo. Naše zime kažejo posebno v času od srede februarja na kraj marca čudovite muhe. Vajeni smo, da je zima, z letošnjo častno izjemo, pokvarila smučarjem božične praznike, toda dvigajoče se sonce je v prvih tednih pred pomladjo prineslo seboj še večje nevšečnosti. Mednarodna atrakcija skokov v Planici je žela že večkrat vprav zaradi nenadnih vremenskih preobratov manjše uspehe, kakor bi jih ta prvovrstna zimskošportna naprava zaslužila. V boju z muhasto zimo smo pa vendarle prišli s skoki preko 100 m! Kako bo pa letos, to zanima vsakogar, najbolj pa seveda prireditelje, ki ugibajo o vremenu. Po izkušnjah zadnjih let računajo meteorologi, da se utegne tudi letošnja zima v marčnih dneh razdivjati. Takole pravijo: Januar bo z redkimi presledki ostal do srede še precej mrzel. Poledici bo sledil po 5. t. m. nov snežni metež, nakar bo po krajšem, mirnem in oblačnem presledku začelo na kraju meseca spet snežiti. Začetek februarja se obeta z dežjem in snegom, od 8. do 12. pa lepo sončno vreme. Tri dni nato bo močno snežilo, nakar bo do 27. pritisnil spet hud mraz, ki ga bo na prehodu« v marec pregnala od juga s presledkom dežja. V prvih dneh marca bo znova snežilo, pritisnil bo nato mraz. Po 10. marcu sc obeta dež, pomešan s snegom, sredi meseca bo pritisnil znova mraz, ki bo trajal do 17., nakar bo nekaj dni deževalo. Pomladno enakonočje bo prineslo 21. dne v mesecu sneg, prvi dnevi pomladi bodo sončni in mrzli do 27., do kraja meseca pa oblačno in deževno vreme. Takšni so meteorološki računi! Ali pa bodo termini za zimskošportne prireditve padli v srečno izbrane dneve, je pa še uganka, prepuščena vremenskim muham. —ine. Milijoni za lepoto Izdatki za lepotična sredstva še vedno rastejo Ljubljana, 8. januarja. Včasih smo čuli, kako se je hudoval ženski svet nad moškim zaradi kajenja, ki požre vsako leto lepo vsoto. Danes ni tega več, ker se je tudi med ženskami, zlasti v mestih, priljubila cigareta. Toda sedaj se je pojavila nova vrsta izdatkov, ki stalno narašča, to so izdatki ženskega sveta za lepotična sredstva. V nekaterih modernih državah, zlasti v Ameriki, spadajo izdatki za »lepoto« med največje zneske človeških izdatkov. V Združenih državah potrebujejo ženske več za lepotičenje kot pa moški za kajenje; v Rusiji pa imajo posebno državno tajništvo, ki skrbi za dvig človeške, v prvi vrsti seveda ženske lepote. Tudi v Jugoslaviji izdatki za lepotična sredstva stalno rastejo. Beograd in Zagreb sta na glasu tudi med nami Slovenci. Pa ne mislite, da Ljubljana zaostaja za drugimi jugoslovanskim mesti. Kaj še, prav marljivo tekmuje z njimi. Točne statistike, ki bi pokazala koliko izdajo ženske za »lepoto«, pri nas ni mogoče zbrati, ker se ne vodi točne kontrole; država pa tudi v svojih davčnih in carinskih statistikah ne posveča tem izdatkom večje pažnje, kar je za ženski svet le dobro. Saj se moški tako ne morejo razburjati, ker bi svojih trditev ne mogli podpreti s številkami. Ljubljana spada med tista srečna mesta, kjer se razen financerjev nihče ne meni, koliko se izda za »lepoto«. 16 drogerij, parfumerij in kozmetičnih trgovin, kolikor jih je v Ljubljani, pa se tudi noče zameriti ženskam. Vendar je moška radovednost vedno večja in je le vsaj približno ugotovila, koliko izdajo ljubljanske dame za kozmetiko. Samo v Ljubljani se proda kozmetičnih sredstev nad dva milijona; precej se jih uvozi tudi iz Zagreba in Beograda, še več pa v poletnih mesecih utihotapi. Poleg tega pa se izda še mnogo tudi za nego las in frizure. Lepo število frizerskih salonov prav lepo uspeva. Trajne ondulacije in barvanje las tudi precej stane. Okrog 4,000.000 din se je izdalo lani v Ljubljani za lepotičenje, frizure in podobno, kar ugaja ženskemu in tudi moškemu svetu. Iz kriminalne kronike Ljubljana, 8. januarja. Zdaj, ko je spet pritisnil mraz, so se začele množiti tatvine sukenj. Ni dneva, da ne bi policija prejela ovadbo, da je bila v eni izmed ljubljanskih kavarn ukradena suknja, zlasti tam, kjer nimajo garderob. Podobno je tudi s kolesi. Policija je tej vrsti tatov sicer zmerom na sledu, vsa njena pazljivost pa ne zaleže, ker so lastniki koles preveč malomarni in jih kljub vsem opominom puščajo brez nadzorstva na cesti. Ukradeno kolo je potem težko izslediti, ker obstojajo številne delavnice, ki kolesa popolnoma predelajo, da jih ni mogoče več spoznati. Oblasti zasledujejo čevljarskega pomočnika Franca Kumerja iz Dol pri Moravčah. Nedavno« je v go«zdu pod Taborom pri Grosupljem ukradel blizu 100 m:' m drv v vrednosti 8000 din in last dr. Lukana i«z Ljubljane. Mladenič, ki bo v kratkem star 24 let, je zginil brez sledu. Ob Glinščici je nekdo našel lesen, ru-javo pleskan cerkveni nabiralnik. Pokrov je bil s silo odprt. Tat je menda nabiralnik ukradel v kaki okoliški cerkvi in, ko je pobral vsebino, ga je odvrgel. Policija je prijela nekega M. M., trgovskega potnika brez posla in brez stalnega bivališča. Mož si je z goljufijo služil denar. Modil je po deželi in obljubljal dobre službe, zahteval pa je kavcijo. Tako je neki gospodični pod Krimom izvabil 600 din pod pretvezo, da bo dobila v Ljubljani službo. Naredila sta pismeni dogovor, nato pa je prevejanec poslal gospodični pismo, v katerem ji upravni odbor sporoča, da je nastavljena. Končno ji je tudii poslal iz Ljubljane brzojavko, naj 8. t. m. nastopi službo. To je bilo dovolj prepričevalno in je gospodična brez kakršnihkoli pomislekov izročila svojemu »dobrotniku« zahtevano kavcijo. Silno se je začudila, ko je prišla v Ljubljano in se zglasila pri tvrdki, ki pa seveda o njeni namestitvi ni imela niti pojma. Zadevo je prijavila policiji, ki je goljufa kmalu izsledila in ga izročila sodišču. Tujski promel Ljubljane Po pravem Ljubljana ne more kazati številk, ki bii bile uvrščene v pregled našega tujskega prometa, razdeljenega po sezonah, je pa vendar v tem prometu važno postajališče ali križišče, kajti tujci, ki so namenjeni v najvažnejše naše turistične kraje, se ustavljajo v Ljubljani in se iz Ljubljane podajajo do kraja, kjer prebivajo več dni in so po pravem tam vpisani v naši tujskoprometni statistiki. Ljubljana je važna točka tujskega prometa in zato je tudi v njej tujski promet zelo važen pri precenitvi obsega tujskega prometa v velikem delu Slovenije. V Ljubljano prihajajo tujci, ki šele tu izberejo svoja letovišča nekje na Gorenjskem, iDolenjskem in Notranjskem. Zaradi te.ga je tujski promet Ljubljane zelo važen za presojo tujskega prometa v vsej Sloveniji. Vsega skupaj je lani posetilo Ljubljano te drugih držav 15.900 potnikov, ki so imeli v Ljubljani skupaj 23.905 nočnin. To je dokaz, da je Ljubljana prehodno mesto pravega tujskega prometa. Število inozemskih potnikov se je sicer znižalo, je pa še vedno na visokem mestu, če primerjamo Ljubljano z drugimi večjimi mesti, ki so v turističnem pogledu na ravno tako važnih križiščih raznih letovišč v državah, ki so nevtralne. CjutolfansRe vesti 1. Za napredek strokovnih nadaljevalnih šol. Pri sekciji JUU, ki ima poseben odsek za strokovne nadaljevalne šole, bo jutri ob 10. sestanek učiteljev in učiteljic, ki poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah. Pripravlja se namreč nov učni načrt za take šole in na sestanku bodo učne moči iz svojih bogatih izkušenj stavile predloge za sestavo učnega načrta, ki bo nadaljevalnemu šolstvu v korist in napredek. 1. Dobrodelna prireditev obrtnikov. Obrtniško društvo je zelo marljivo tudi na dobrodelnem področju, kar je hvalevredno, ker je neizprosna borba za obstoj strla precej marljivih obrtnikov, ki so na stara leta navezani na pomoč svojih tovarišev. Za svoje ubožne, onemogle člane prireja društvo vsako leto družabne prireditve, da dobi nekaj sredstev za nakazovanje podpor. Taka prireditev s pestrim sporedom bo v soboto, 13. t. m., ob 20. v Kazini. I. Kolo jugoslovanskih sester je tudi letos za božič izpolnilo svojo človekoljubno nalogo. Obdarovalo je nad 200 revežev in se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. 1. Družabna prireditev aktivnih podoficirjev bo v soboto, 13. t. m., zvečer v sokolskem domu na Viču. Pri izvedbi lepega sporeda bodo« sodelovali člani Narodnega gledališča in viškega Sokola. 1. Večerni kamniški avtobus od danes ne bo več vozil dnevno, temveč samo ob sobotah in nedeljah (iz Kamnika ob 19., iz Ljubljane pa ob 23.30), ker je spet uveden prej ukinjeni večerni kamniški vlak. 1. Polževo vabi. Tudi na Dolenjsko so v zimskem času lepi in prijetni izleti, Polževo pa se je že uveljavilo tudi v zimsko-športnem pogledu. Na Polževem je bila precej dobra smuka že ob novem letu, zdaj pa je na staro podlago zapadlo precej pršiča. 1. Današnji klavirski koncert pianitske Pine Pitinijeve bo imel nasledhji spored: 1. Bach: Koncert v italijanskem slogu, 2. Durante: Tokata, 3. Galuppi: Allegro, 4. Scarlatti: Sonata, 5. Brahms: Variacije in fuga op. 24, 6. Petrassi: Tokata, 7. Nordio: Humoreska, 8. Debussy: Estampc št. 2, 9. Chopin: Balada op. 52. Koncert bo drevi ob 20. uri v Mali filharmonični dvorani. Pitinijeva je izvrstna pianistka, ki ima sijajne kritike. Koncertni spored je izvrstno izbran, tako da lahko obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice. 1. Koncert Slavka Lukmana. Jutri, 9. t. m., bo priredil operni in koncertni pevec Slavko Lukman koncert v mali dvorani hotela »Union«, kjer bo imel na sporedu razne operne arije ter pesmi domačih in tujih komponistov. Na klavirju bo spremljal g. Lavrenčič. Iz prijaznosti bo na koncertu sodeloval tudi gledališki igralec g. Milan Skrbinšek z recitacijami slovenskih pesmi. Tako bo podal Prešernov uvod v Krst pri Savici, Gregorčičevo Soči, Aškerčevega Brodnika in Kosovelove Balade ter znanih odlomkov iz Shakespeareja Biti ali ne biti, Da je končano ter Je to bodalo. Za prireditev ne bo vstopnine, temveč samo prostovoljni prispevki. 1- Vse zadeve zaščite pred napadi iz zraka so višje oblasti centralizirale in zato mora odslej vsako društvo, strokovnjak ali korporacija nameravana predavanja in tečaje o teh stvareh prijaviti mestnemu zaščitnemu uradu zaradi enotnosti vidikov in pouka ter propagande. S tem višje oblasti nikakor ne nameravajo ovirati iniciativnosti in dobre volje, temveč žele delo samo olajšati in napraviti čim najbolj učinkovito ter koristno. 1. Zavarovanje vodovoda pred mrazom. Pri pregledovanju vodomerov so uslužbenci mestnega vodovoda opazili, da so v nekaterih hišah kletni prostori odprti in so zato vodomeri izpostavljeni mrazu. Posledica te nepazljivosti je, da zaradi zmrzline pokajo stekla pri vodomerih in se s tem dela škoda na vodomerih in tudi na hišni vodovodni napeljavi. Z ozirom na § 12. določil o dobivanju yode iz vodovoda mesta ljubljanskega, opozarja mestni vodovod vse hišne posestnike in odjemalce vode, naj zavarujejo vodomere in tudi hišne vodovodne napeljave Proti mrazu, da s tem prihranijo nepotrebne stroske za popravila in sploh neprijetnosti, ki nastajajo zaradi počenih vodovodnih cevi ah pokvar na vodomerih. 1 »Gledališče mladih«. V torek, 9. t. m., ob 20., ponovimo Biichnerjevo! tragedijo »Vojček«. Vstopnice so v predprodaji v frančiškanski pasaži. 1. Kolo žen zadrugark priredi 10 t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice skioptično predavanje o raku. Predava univ. profesor in šef-primarij dr. Zalokar. Predavanje je namenjeno širši javnosti, zato vsi vljudno vabljeni. 1. Sadjarska podružnica Šiška priredi v torek, 9. t. m., ob pol 8. zvečer strokovno predavanje v učilnici ljudske šole v Sp. šiški. G. Breceljnik bo predaval o obrezovanju in drugih najnujnejših delih na« sadnem vrtu. Varujte gozdove! Propaganda pogozdovanja na ljudskih šolah je bila lansko šolske leto v naši banovini tako uspešna, da so šolski otroci posadili 455.231 sadik raznega gozdnega drevja. Pri sajenju je sodelovalo 40.866 otrok pod vodstvom 1396 učiteljic in učiteljev. Da bi bila propaganda za pogozdovanje čim najbolj učinkovita, so bile v nekaterih banovinah vpeljane posebne karte ža učence, ki sodelujejo pri pogozdovanju. Na teh kartah so slike iz življenja gozda z raznovrstnim besedilom, kakor s pesmicami in nauki, zlasti pa z znano »Molitvijo gozda«. Na drugi strani kartona je pa ime šolarja ter podatki o času sajenja s številom vsajenih sadik. Čeprav je naša banovina najmanjša, vendar v nobeni drugi banovini države niso šolski otroci posadili toliko drevesc. V vsej državi je bilo namreč lani vsajenih 1,896.443 sadik, da so naši šolarji nasadili kar četrtino v vsej državi vsajenih sadik. Da to akcijo podpre, je beograjski dnevnik »Politika« 14. oktobra I. 1. razpisal 6 nagrad za one učitelje, ki bodo imeli pri sajenju največ uspeha. Prva nagrada znaša 5000, druga 2000 in tri po 1000 din. Učitelji in učiteljice, ki žele tekmovati, naj pošljejo do kraja junija t. 1. uredništvu »Politike« dokaze pogozdovanja, ustanovitve šol-skih drevesnic, števila vsajenih drevesc in pogozdene površine. Dokaze naj potrdi občina in šumski referent. Tem podatkom je treba tudi priložiti opis pogozdovanja. Nagrade razdeli poseben odbor, ki so v njem predsednik JUU g. Ivan Dimnik, cn predstavnik ministrstva za šume in rudnike in en član uredništva »Politike«. Po nekaterih krajih so šole svojo nalogo opravile s posebno propagandno slovesnostjo, ko so hodili šolarji k sajenju v sprevodu s potrebnim orodjem in mladimi drevesci, prav tako pa s tablami in zastavami z napisi »Varujte gozdi«. Učitelji, predvsem pa šumski referenti so imeli poučna predavanja, da so bile te manifestacije za pogozdovanje povsod zelo simpatično in s pohvalo sprejete. CfublfansKo gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 8. jan.: Zaprto. Torek, 9. jan.: Zaprto. Sre-da, 10. jan.: »Tri komedije«. Red Sreda. Četrtek, 11. jan.: »Kupčije s smrtjo«. Red B. OPERA, Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 8- jan.: Zaprto. Torek, 9. jan.: Zaprto. Sreda, 10. jan.: »Nižava«. Red A. BIOSKOPI KINO MATICA: Večni zakon. KINO UNION: Bel Arni. KINO SLOGA: Ljubezen mladega princa. KINO MOSTE: Ječa brez rešetk in Grace Moore v »Sisi«. dežurne lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Vremenska napoved za torek, 9. t. m- Mraz bo še trajal. Megla v dolinah, zlasti \ zahodnih in scvernozahodnith krajih. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanaka ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čokovni račun št. 11.409. Rokopisov ne vračamo.