Slava Slomieku! Dne 24t septembra 1862 je izdihnil Slomšek svojo preblago dtošo. 50 let je od tega, kar krije njegpvo truplo erna zemlja, a spomin nanj ni izglnil, niti otemnel, temveč z vedno večjo jasnostjo vsiaja in živi med slovenskim ljudstvom. Ni nam treba danes pisati životopisa o Slom&eku, govornikom ni treba razlagati, kaj je bil SlomŠek, vse to bi se zdelo naši javnosti odveS. Ob 501etnici njegove smrti ne poizvefctoijemo veS o življenju in delovanju Slomgekovem, ampak' mi slavimo to življenje in, delovanje. NaSa slovenska zemlja odmeva od sla\t>spevov, ki done nepozabnemu Lavantinskiemu Škofu Antonu Martinu Slomšeku! Kafco to, da je ostal spomin na Slom&eka takb živ med slovenskim ljudstvom? Res je, da je mnogo pisal, a velika večina ljudstva za to niti ne ve. Res ]e, da ]e zapel mnogo pesmi, a velika vieCina j'ih ne pozna, in Se jih tudi poje, ne ve, da so SlomŠekove. Res je, da je v plamteči besedi oznanjeval čast božjo in ljubezerf do slovenske domovine, a veSina nas tega ni sli&ala. Tafke reči vedo in si zapomniio oni, ki proueujejo slovstveno delovanje v preteklosti in narodho zavedanje naSega Ijudstva, a 'iriect girokimi sloji ne ostane spomin na take podrobnosti, ,In vendar, SlomŠek še viedno živi po vsehi slavenskih krajih v srcih našega ljudstva. Kako to? SlomSeki je globoko in nesebi6.no ljubil svoje slovensko Ijudstvo. Ni ga gloveka, ni ga klevetnika, ki bi si upal tajiti neizmerno ljubezen Slomšekovo do «lovenskega narctta. Liberalci vse omažejo s svojim blatom, pred Slomšekovo narodno ljubeznijo omalme občudovaje tudi pajbolj hudobina liberalna roka. Niti posilinemci, niti socialjii demokratje se mu ne upajo blizu^ Apostolu nesebične ljubezni do naroda, velikainu narodne ljubezni, Antonu Martinu Slom&eku, &e vse spoŠHjivo klanja. SlomŠek nas je ljubil in vse, kar je govoril, pisal in delal, je storil iz ljubezni do nas! Tega se zaveda Ijudstvo, glas o tej ljubezni gre od ust cfo ust, dart ga sporofia drugemu dnevu, leto drugemu letu, in tako se dogaja, da spomin na SlomŠeka med pafeim ljudstvom ne pojema, ampak živi in raste! NaŽe Slom&ekove slaivnosti so visoka pesem feiste in neomadeževane ljubezni njegove do našega ljudstva. Mi ne pademo v slabost nekaterih njegovih životopiscev, ki ga tiočejo narediti za prvega pesnika, pisatelja ali govornika, ne, mi slišimo iz vsega njegovega življenja in delovanja samo besede nedosežne ljubezni do slovenskega ljudstva in vemo, da so zaradi tega Slomšekove besede in dela našemu narodu tako omiljena, priljubljena in nepozabna. Veliko pesniŠkiH besed se sedaj rabi v proslavo Antona Martina Slomšeka. Nam se zdijo samo primerne besede pevca narodne l]ubezni, Sirnona GregorSiCa, ki kliSe: Pomnik' postavimo mu tak, dia slednji skuša biti mu enak! Naši fiasi potrebujejo učencev SlomŠekovih! ZasnovaJi smo mogo8ne politiCne, prosvetne, gospodarske organizacije. Božji blagoslov bo pofiival na njih samo tedaj, ako nas bo pri delu v teh organizacijah vodil SloraŠekov duh, požrtvovalna in nesobična ljubezen do ljudstva. Kdor dela za lastno 6ast, za lastno gmotno korist, naj ne imej prostora med nami! Ljudje, ki iščejo sebe in ne narodove blaginje, so nepremostena ovira za vsak napredek, onemogofiujejo vaak uspeh, S ftisto ljubeznijo delajmo med našim narodora za vero, materin jezik, izobraizbo, dušni in gospodarski napredek. Potem bodo našai dela sama pela: Slava Slomšeku!