Igor  Ivašković1 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma Izvleček: Članek  obr a vna va  vpr ašanje  ar bitr ar nosti  kr iter ijev,  s  ka- ter imi  ločujemo  jezike.  Z  vidika  de  Saussur jeve  teor ije  kr itično  anal- izir a  nekater e  inter pr etacije  str uktur alizma,  ki  so  bistvene  za r a zumevanje  r a zmer ja  med  r a zličnimi  jeziki.  Pr i  tem  a vtor   pr eizkuša več  kr iter ijev,  in  sicer   str uktur ni,  kr iter ij  r azumljivosti,  genetski, identifikacijski  in  standar dizacijski  kr iter ij.  Ugotavlja,  da  je  identi- fikacijski  kr iter ij  edini,  pr i  kater em  ar bitr ar nost  med  istovetnostjo in  r aznolikostjo  ni  mogoča.  Ravno  ta  kr iter ij  je  najjasnejši  in  je obenem  v  skladu  z  osnovnim  načelom,  da  jezik  pr ipada  vsem  svo- jim  govor cem.  Avtor   obenem  poudar ja  r azliko  med  legitimno  pr a v- ico  do  odločanja  in  r esnično  močjo  izbir e  jezikovne  stvar nosti  ter izpostavi  pomen  r azumevanja  de  Saussur jevega  dogovor nega pr istopa  pr i  r azmejevanju  med  r azličnimi  jeziki. Ključne besede: sociolingvistika,  str uktur alizem,  jezik,  r a zliko vanje, kr iter iji UDK:  81-116 The Criteria for Language Differentiation in the Context of Structuralism Abstract:  The  aim  of  this  paper   is  to  discuss  the  issue  of  ar bitr ar i- ness  inher ent  in  the  language  differ entiation  cr iter ia.  In  ter ms  of  de Saussur e's  theor y,  it  cr itically  analyses  sever al  inter pr etations  which 101 Moni tor ISH (2020), XXII/1, 101–126 Pregledni znanstveni članek Review Article 1 Dddr .  Igor   Ivašković,  docent  na  Katedr i  za  management  in  or ganizacijo, Ekonomska  fakulteta  Univer ze  v  Ljubljani.  E-naslov:  igor .ivaskovic@ ef.uni-lj.si. 04 - IgorIvaskovic 13. 07. 2020 13:57 Page 101 ar e  essential  for   distinguishing  between  languages.  Sever al  differ - entiation  cr iter ia  ar e  applied  to  the  Cr oatian  language,  namely  the str uctur al  cr iter ion,  the  intelligibility  cr iter ion,  the  genetic  cr iter ion, the  identification  cr iter ion  and  the  standar disation  cr iter ion.  The conclusion  is  that  the  identification  cr iter ion  is  the  clear est  one,  and that  it  is  consistent  with  the  pr inciple  that  a  language  belongs  to  all its  speaker s.  Finally,  the  paper   emphasises  the  differ ence  between the  legitimate  decision-making  r ight  and  the  tr ue  power   to  choose the  linguistic  r eality,  under lining  the  impor tance  of  under standing de  Saussur e's  consensual  appr oach. Keywords: sociolinguistics,  str uctur alism,  language,  differ entiation, cr iter ia 0 0 0 Uvod Jezik  je  kompleksen  poja v  in  posledično  tudi  njegovo  pr oučevanje ne  mor e  biti  enosta vno  ter   enoznačno .  Ra vno  tako  ne  pr eseneča  dej- stvo,  da  lahko  v  jezikoslovni  liter atur i  zasledimo  r azlična  izhodišča za  analizo  jezika  in  da  obstajajo  pogledi,  ki  si  med  seboj  par adig- matično  naspr otujejo.  Vendar   lahko  v  samem  jezikoslovju  zasle- dimo  tudi  nekater e  teze,  za  kater e  se  na  pr vi  pogled  zdi,  da naspr otujejo  celo  samemu  teor etičnemu  okvir u,  znotr aj  kater ega določen  avtor   r azvija  misel.  Pogosto  to  lahko  zasledimo  tudi  v okvir u  str uktur alističnega  pogleda  na  jezik  oz.  v  okvir u  inter pr etacij de  Saussur jeve  teor ije.  Razumevanje  slednje  je  izjemnega  pomena, saj  je  namr eč  r a vno  Fer dinand  de  Saussur e,  oče  sodobnega  pojmo- vanja  str uktur alizma  v  jezikoslovju,  pr i  pr oučevanju  jezika  zavzel sociološko  per spektivo,  njegove  inter pr etacije  jezika  pa  temeljijo  na Igor Ivašković 102 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 102 tr ditvi,  da  je  jezik  dr užbeno  dejstvo,  ki  ga  zato  ni  mogoče  obr avna - vati  ločeno  od  dr ugih  dr užbenih  pojavov.  Pr av  ta  tr ditev  je  ključno izhodišče  pr a vzapr a v  za  vse  sociolingvistične  r azpr ave.  Dejstvo  je namr eč,  da  ne  obstaja  apolitična  dr užba,  iz  česar   lahko  sklepamo, da  tudi  jezika  v  pr aksi  nikoli  ne  mor emo  ločiti  od  politike.  Seveda je  to  najbolj  opazno  pr a v  na  tistih  podr očjih,  kjer   je  bilo  r eševanje političnih  spor ov  povezano  z  upor abo  najbolj  r adikalnih  metod,  ki so  žal  vključevale  tudi  vojne.  Ne  pr eseneča  tor ej,  da  je  jeziko vna  pr o- blematika  na  teh  podr očjih  včasih  pr eveč  naelektr ena  in  pogosto polar izir a  jezikovno  str oko.  Ne  glede  na  to  dejstvo  pa  se  vendar le zdi,  da  je  v  konkr etnem  pr imer u  pr eteklo  dovolj  časa  in  je  danes omogočeno  nekoliko  svobodnejše  r azpr avljanje  o  položaju  samo- bitnega  jezika  v  odnosu  do  lastnih  nar ečij  in  do  podobnih  ter   v  do- ločenem  delu  sor odnih  jezikov.  Namen  tega  članka  je  tor ej pr edsta viti  nekater e  dvoumnosti,  ki  se  pojavljajo  pr i  r azlagi  osnov- nih  tez  str uktur alizma  v  hr vaškem  jezikoslovju.  Ravno  na  pr imer u hr vaškega  jezika  je  namr eč  od  Slovencem  geogr afsko  in  zgodovin- sko  bližnjih  jezikov  največ  polemik  o  tem,  kdaj  ima  en  jezik  dovolj lastnosti,  da  ga  lahko  štejemo  za  samobitnega  in  kdaj  se  o  enem  je- ziku  lahko  govor i  le  kot  o  r azličici  ali  o  nar ečju  nekega  skupnega jezika.  V  konkr etnem  pr imer u  namr eč  r a zlična  izhodišča  po vzr očajo nestr injanja,  ki  se  med  hr vaškimi  jezikoslovci  nanašajo  pr edvsem na  r azlične  teze  glede  samobitnosti  hr vaškega  jezika  in  glede  med- sebojnega  odnosa  hr vaških  nar ečij.  Posledično  lahko  zasledimo  na- spr otujoče  si  tr ditve,  in  sicer   od  teze,  da  so  tr i  hr vaška  nar ečja, čaka vščina,  štoka vščina  in  kajka vščina,  pr avzapr av  tr ije  r azlični  si- stemi  in  so  potemtakem  tudi  tr ije  r azlični  jeziki,  do  popolnoma  dr u- gačnih  mnenj  dela  lingvistov,  ki  ne  menijo  zgolj,  da  so  navedena nar ečja  en  jezik,  temveč  da  je  tudi  sama  hr vaščina  del  sr bohr va- škega  jezika.  Naspr otovanja  med  jezikoslovci  se  tor ej  nanašajo  tudi na  dojemanje  nar a ve  standar dnih  jezikov,  mnenja  pa  se  gibljejo  od 103 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 103 stališča,  da  so  štir je  standar dni  jeziki  (bošnjaški/bosanski,  čr nogor - ski,  hr vaški  in  sr bski)  a vtonomni  in  neodvisni  dr ug  od  dr ugega  ter potemtakem  tudi  popolnoma  r azlični  ne  glede  na  dejstvo,  da  vsi jemljejo  kot  svojo  osnovo  del  novoštokavskega  govor a,  in  ne  glede na  to,  do  kater e  mer e  se  r azlični  govor ci  medsebojno  r azumejo. Dr ugo  skr ajnost  pr edstavlja  stališče,  da  so  bosanščina,  čr nogor - ščina,  hr vaščina  in  sr bščina  le  r azličice  enega  policentr ičnega  stan- dar dnega  jezika.  Da  bi  poskušali  odpr aviti  dvoumnosti  in pr epoznati  območja  konflikta  r azličnih  stališč,  pr ispevek  na  pr i- mer u  hr vaškega  jezika  pr eizkuša  več  kr iter ijev  (str uktur ni,  kr iter ij r azumljivosti,  genetski  kr iter ij,  identifikacijski  in  standar dizacijski kr iter ij)  ter   ovr ednoti  vsakega  od  njih  v  kontekstu  str uktur alisti- čnega  r azumevanja  jezika  in  temeljne  teze  o  pr ipadnosti  določe- nega  jezika  vsem  njegovim  govor cem.  Pr i  tem  pr ičujoča  r azpr ava seveda  pr esega  okvir   hr vaškega  jezika,  saj  analizir a  veljavnost  in zanesljivost  posameznih  kr iter ijev  samobitnosti  jezika  v  okvir u  teo- r ije  str uktur alizma,  kar   je  mogoče  upor abiti  v  vseh  podobnih  dile- mah  na  pr imer u  dr ugih  jezikov. Implikacije strukturalističnih tez na razmerje med sistemom in standardom Teor etični  okvir   str uktur alističnega  r azumevanja  jezika  sloni  na petih  temeljnih  jezikovnih  dihotomijah,  ki  jih  je  v  okvir u  svojih  pr e- da vanj  pr edsta vil  Fer dinand  de  Saussur e.  V  pr vi  je  izposta vil  ločitev med  govor om  in  jezikom,  pr i  čemer   je  poudar il,  da  je  jezik  vendar le bistveni  del  govor a.  Govor   namr eč  sodi  tako  v  dr užbeno  kot  v  indi- vidualno  sfer o,  ne  mor emo  ga  pr epr osto  vključiti  v  en  sam  r azr ed človeške  deja vnosti.2 Na  dr ugi  str ani  je  jezik  dr užbeno  določen,  in sicer   ga  posameznik  usvoji  v  določeni  dr užbi,  ta  jezik  pa  pr ipada Igor Ivašković 104 2 De  Saussur e,  2 0 18 ,  2 7. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 104 kolektivu.  Po  de  Saussurju  jezik  predstavlja  zaklad,  ki  se  z  nenehno uporabo  skladišči  v  vseh  posameznikih  znotraj  določene  jezikovne skupnosti;  gre  za  slovnični  sistem,  ki  virtualno  obstaja  v  vseh  mo- žganih,  natančneje  v  možganih  skupine  posameznikov,  a  jezik  ni popoln  v  nobenem  od  njih:  jezik  lahko  deluje  samo  v  množici.3 Jezik je  torej  celota  sama  po  sebi  in  obenem  tudi  načelo  klasifikacije,  isto- časno  pa  jezik  po  de  Saussurju  ni  funkcija  govorca,  temveč  je  pro- dukt,  ki  ga  govorec  sprejema.4 To  je  mogoče  pojasniti  s  tem,  da posameznik  v  družbi  sprejema  jezik  družbe  in  ji  ne  more  vsiliti  svo- jega  jezika,  ki  ga  ta  družba  prej  ni  imela.  Nasprotno  temu  pa  je govor  individualno  dejanje,  je  namreč  plod  volje  in  razuma  vsakega posameznika.  Uresničevanje  jezika  skozi  govor  je  torej  v  domeni  in- dividualne  odločitve  vsakega  posameznika. Druga  de  Saussurjeva  dihotomija  se  nanaša  na  jezikovni  znak oziroma  na  označevalca  in  označenca,  kjer  označenec  predstavlja vsebino  oz.  idejo  znaka  (besede  itd.),  označevalec  pa  predstavlja materialno  plat  istega.5 Pri  tem  je  de  Saussure  poudarjal,  da  je  te- meljna  značilnost  jezikovnega  znaka  arbitrarnost,  saj  je  vez,  ki  ozna- čenca  povezuje  z  označevalcem,  arbitrarna.6 Glede  na  dejstvo,  da  je sam  jezikovni  znak  arbitraren,  je  mogoče  sklepati,  da  je  tako  defi- niran  jezik  svoboden  sistem,  ki  ga  je  mogoče  poljubno  urejati.  Nje- gova  družbena  narava  sama  po  sebi  naj  ne  bi  bila  v  nasprotju  s  tem, vendar  de  Saussure  kljub  temu  opozarja,  da  jezik,  če  ga  gledamo  v okviru  družbe  v  nekem  časovnem  obdobju,  ni  povsem  svoboden.7 Šele  čas  namreč  omogoča,  da  določene  družbene  sile  razvijejo  svoj vpliv  na  jezik,  kar  implicira  načelo  kontinuitete. 105 K                3 De  Saussure,  2000,  5 9. 4 De  Saussure,  2018,  3 2–3 3 . 5 De  Saussure,  2018,  97–99;  Kovačec,  2007,  111. 6 De  Saussure,  2000,  124 . 7 De  Saussure,  2018,  13 3 –13 4 . 04 - IgorIvaskovic 13. 07. 2020 13:58 Page 105 Tr etja  de  Saussur jeva  dihotomija  opr edeljuje  pr istop  k  pr ouče- vanju  jezika,  lingvistiko  namr eč  deli  na  inter no  in  ekster no .  Medtem ko  se  slednja  nanaša  na  pr oučevanje  jezika  v  smislu  etnologije,  zgo- dovine,  politike,  geogr afije  in  podobnega,  inter no  jezikoslovje  pr ou- čuje  jezik  kot  ločen  sistem  z  lastnimi  pr avili.8 Četr ta  jezikovna delitev  obr avnava  per spektivo  pr oučevanja  jezika,  pr i  čemer   de Saussur e  loči  sinhr onijo  in  diahr onijo  ter   pr a vi,  da  je  sinhr onost  vse, kar   je  povezano  s  statičnim  vidikom  naše  znanosti,  medtem  ko  se diahr onost  nanaša  na  tisto,  kar   povzr oča  evolucija.9 Peta  dihotomija pa  na  dr ugi  str ani  opr edeljuje  vr ste  r azmer ij  v  jeziku,  in  sicer   r az- mer ja  in praesentia (sintagmatične  odnose)  in  r azmer ja  in absentia oz.  asociativne  odnose.  Medtem  ko  sintagmatični  odnosi  temeljijo na  linear ni  nar a vi  jezika,  po  kater i  ni  mogoče  izr eči  dveh  elementov hkr ati,  je  asociativni  odnos  povezan  z  jezikom,  kjer   je  vsaka  beseda, ki  se  upor ablja  v  besedilu,  po vezana  z  dr ugo  besedo .  Pr i  tem  je  tr eba opozor iti,  da  je  za  de  Saussur ja  jezik  pr edvsem  for ma,  kar   pomeni, da  je  jezik  v  pr vi  vr sti  sistem  zakonitosti,  ki  določa  odnose  med  je- zikovnimi  znaki.10 Str uktur alizem  in  de  Saussur jevih  pet  dihotomij  so  izr ednega  po- mena  za  r azvoj  lingvistike  kot  znanstvene  discipline,  zato  je  r azum- ljivo,  da  so  pomemben  pečat  pustili  tudi  pr i  hr vaških  jezikoslovcih. Za  pr ičujoči  članek  je  vsekakor   najbolj  zanimiv  poskus  aplikacije  r a - zlikovanja  med  jezikom  in  govor om  na  pr imer u  hr vaškega  jezika. Radosla v  Katičić  je  tako  na  pr imer   tr dil,  da  govor   pr ipada  posamez- niku,  in  sicer   naj  bi  šlo  za  konkr etno  deja vnost,  psiho-fiziološki  pr o- ces,  v  kater em  nastajajo  določeni  glaso vi,  obenem  pa  naj  bi  bil  go vor tudi  neposr edna  izkustvena  stvar nost  jezikovnega  poja va.11 V  kon- Igor Ivašković 106 8 Ibid.,  3 9 -4 3 . 9 De  Saussur e,  2 0 0 0 ,  14 0 . 10 De  Saussur e,  2 0 18 ,  16 9 –175 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 106 tekstu  inter pr etacije  str uktur alističnih  konceptov,  natančneje  r az- mer ja  med  jezikom  in  govor om,  pa  je  izr edno  zanimiva  tudi  pr ecej odmevna  inter pr etacija  pokojnega  jezikoslovca  Josipa  Silića,  ki  je  v svojem  delu  o  funkcionalnih  vlogah  jezika  kot  izhodišče  za  analizo upor abil  de  Saussur jev  konceptualni  apar at.12 Slednjega  je  sicer   ne- koliko  pr ilagodil  inter pr etacijam  poznejših  str uktur alističnih  kr ogo v, ki  so  jezik  (langue)  imenovali  kot  potencial,  Silić  pa  to  označi  kot  si- stem.  Obenem  tisto,  čemur   de  Saussur e  pr a vi  govor   (parole),  Silić imenuje  jezikovni  standar d.  Silić  v  nadaljevanju  dodatno  teor etično opor o  išče  v  konceptu  sistema,  nor me  in  govor a,  ki  ga  je  r azvil  Eu- genio  Coser iu,13 pr i  čemer   pa  takoj  izposta vi  njego vo  domnevno  ab- str aktnost  in  posledično  težavno  r azumevanje.  Pr i  tem  se  zdi,  da odgo vor nost  za  mor ebitno  ner a zumevanje  teor ije  pr enaša  na  br alca, kar   že  na  začetku  spr oži  določen  dvom  o  pr edsta vljeni  teor iji.  Silić jezik  kot  sistem  opr edeljuje  kot  skupek  funkcionalnih  naspr otij,  si- stem  možnosti,  kot  skupek  obveznosti  in  svoboščin,  in  dodaja,  da  je sistem  bolj  posvetovalne kot  obvezne  nar ave.14 To  je  po  besedah      istega  a vtor ja  jezik  v  nastajanju  ozir oma  pr edsta vlja  možnosti,  “kako se  lahko  govor i”,  obenem  pa  naj  bi  jezik  kot  sistem  določali  le  no- tr anji  oz.  tihi  ali  implicitni,  čisto  jezikovni  zakoni  in  nor me.  Jezik kot  sistem  tor ej  kot  tak  ne  bi  smel  biti  podložen  človekovi  volji  in bi  posledično  mor al  biti  nevtr alen  do  zgodovine,  kultur e,  civiliza- cije,  liter atur e,  r eligije,  politike  in  podobnega.  Mor al  bi  tor ej  biti neodvisen  od  identitete  ljudi.  Iz  tega  sledi,  da  jezik  kot  sistem  (oz. langue po  pojmovanju  de  Saussur ja)  ni  zavestni  pr odukt  človeka, kar   pomeni,  da  obstaja  kot  potencial  sam  po  sebi  oz.  je  posledica nekega  dr ugega  nar avnega  pojava,  ki  ni  v  človekovi  domeni.  Pr i 107 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 11 Katičić,  19 71,  16 . 12 Silić,  2 0 0 6 . 13 Coser iu,  19 6 7. 14 Silić,  2 0 0 6 ,  17–18 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 107 tem  Silić  kot  primer  navaja  besedo  “subjekt”,  ki  je  po  njegovih  be- sedah      v   konfliktu  s  hrvaškim  jezikom  kot  sistemom,  saj  naj  hrvaški sistem  ne  bi  sprejemal  padajočega  naglasa  na  neprvem  zlogu.15 Pri tem  si  seveda  lahko  upravičeno  postavimo  vprašanje,  kaj  je  vplivalo na  hrvaški  jezik  kot  sistem,  da  se  je  oblikoval  tako,  da  padajoči  naglas na  neprvem  zlogu  ni  mogoč.  Če  namreč  opredelimo  sistem  kot  po- tencial  oz.  “kakor  je  mogoče  govoriti”,  je  razumljivo,  da  je  ljudem dana  tudi  možnost  različnih  poudarkov,  vključno  s  padajočim  nagla- som  na  neprvem  zlogu.  Poleg  tega  sam  Silić  opredeljuje  konkretni jezik  kot  sistem  kot  hrvaški.  Že  sam  pridevnik  “hrvaški”  implicira, da  ta  sistem  ni  kakršne  koli  vrste,  temveč  naj  bi  pripadal  govorcem hrvaščine,  ki  pa  niso  nič  manj  kot  skupnost  ljudi,  ki  ima  med  drugim tudi  status  naroda  in  nacije.  Ne  nazadnje  tudi  sama  beseda  “sistem” implicira  določen  vrstni  red,  sistem  pravil  oz.  določen  model,  ki  ga vzpostavlja  določena  družba,  saj  jezik  ni  le  produkt  družbe,  temveč tej  družbi  tudi  pripada.  Posledično  teza,  da  tega  sistema  ne  določa človek,  ni  utemeljena,  saj  so  tako  potencialni  jezik  kot  tudi  vse  ling- vistične  zakonitosti  vezane  izključno  na  človeške  omejitve.  Zdi  se torej,  da  je  šel  obravnavani  avtor  vendarle  malo  predaleč  in  je  zane- maril  dejstvo,  da  je  jezik  v  prvi  vrsti  predvsem  človeški  pojav.  To velja,  kljub  temu  da  je  z  vidika  posameznika  jezik  danost,  ki  mu  jo determinira  družba,  kajti  če  jezika  ne  prevzame,  je  ta  posameznik  v veliki  meri  izključen  iz  družbenega  življenja.  Pri  obravnavi  jezika  kot potenciala  in  govora  kot  realiziranega  jezika  ravno  tako  nikakor  ne smemo  pozabiti  na  četrto  de  Saussurjevo  dihotomijo,  ki  pravi,  da  je jezik  mogoče  gledati  bodisi  z  vidika  delovanja  v  določenem  tre- nutku,  v  določenem  časovnem  intervalu,  lahko  pa  se  vsaka  jezikovna enota  proučuje  skozi  daljše  časovno  obdobje.16 Skozi  različna  časo- Igor Ivašković 108 15 Ibid.,  20–21. 16 Kovačec,  2007,  113. 04 - IgorIvaskovic 13. 07. 2020 13:58 Page 108 vna  obdobja  se  jezik  nedvomno  spr eminja.17 V  pr id  tej  tezi  jeziko- slovki  Kovačević  in  Badur ina  izključujeta  možnost  dokončne  dolo- čitve  jezikovnih  slojev  r avno  zato,  ker   je  spr emenljivost  in nedokončanost  že  v  sami  nar avi  jezika.18 Isti  avtor ici  posledično opr edeljujeta  jezik  kot  sr edstvo,  ki  ga  imamo,  da  bi  z  njim  lahko  iz- r ažali  svoje  potr ebe.  Že  s  tem  implicitno  potr jujeta  tudi  tezo,  da  je jezik  poja v  imanenten  človeku  oz.  ljudem.  To  izr ecno  potr jujeta  tudi s  tr ditvijo,  da  se  jezik  pr ilagaja  človeškim  potr ebam  in  ciljem,19 pod- obno  pa  lahko  pr eber emo  tudi  iz  zapisov  nekater ih  dr ugih  hr vaških jezikoslovcev.20 Z  vidika  opr edeljevanja  jezika  kot  sistema  je  za  njegovo  r azume- vanje  zagotovo  najpomembnejše  r azmer je  tega  sistema  s  standar d- nim  jezikom.  Po  Silićevem  mnenju  namr eč  standar d  sestavljajo običaji  oz.  “kot  se  običajno  govor i”,  nor me  oz.  “kako  bi  človek  mor al govor iti”  in  kodifikacije,  ki  pr edstavljajo  “tisto,  kar   človek  mor a  go- vor iti”.21 Avtor   v  tem  kontekstu  poudar ja,  da  je  standar dni  jezik  po- sledica  vr ednostne  pr esoje  in  je  kot  tak  podvr žen  sociolingvističnim zakonitostim.  V  tem  pogledu  se  s  Silićem  str inja  tudi  Kapović,  ki meni,  da  je  standar d  poljubno  izbr ana  nor ma,  saj  se  določa  glede na  pr esojo,  kaj  je  pr a v  in  kaj  ne.  Opr edeljevanje  tega  pa  naj  pogosto ne  bi  imelo  temelja  v  lingvistiki.22 Ko  govor i  o  r azmer ju  med  siste- mom  (jezikom)  in  standar dom  (nor mo),  Silić  na vaja,  da  gr e  sicer   za r azlični  stvar i,  ki  pa  ne  mor eta  dr uga  br ez  dr uge,  saj  naj  bi  se  med- sebojno  pogojevali.23 Avtor   na  pr imer   navaja,  da  sistem  standar du 109 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 17 Guber ina,  19 9 6 . 18 Kovačević  in  Badur ina,  2 0 0 1,  18 . 19 Ibid.,  2 0 0 1,  12 . 20 Na  pr imer   Kapović,  2 0 11,  7–8 . 21 Silić,  2 0 0 6 ,  19 –2 0 . 22 Kapović,  2 0 11,  6 0 . 23 Užar ević,  2 0 0 7. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 109 zagota vlja  konsistentnost  in  komunikativnost,  pr i  čemer   se  sklicuje na  slovnična  pr a vila.24 Vpr ašanje,  ki  si  ga  pr i  tem  lahko  upr avičeno posta vimo,  je,  kater a  slovnica  ni  posledica  človekove  volje.  Silić  na- mr eč  na vaja  dinamičnost,  spr emenljivost  in  ustvar jalnost  jezika  kot standar da,  kar   naj  bi  omogočalo  potr ebne  spr emembe  in  r azvoj  je- zika  kot  sistema.  Isti  a vtor   celo  izr ecno  na vaja,  da  je  jezik  kot  sistem odvisen  od  jezikovnega  standar da,  saj  standar d  pogosto  nalaga  si- stemu  določene  spr emembe,  ki  včasih  naspr otujejo  dotedanjim  pr a - vilom  istega  sistema.25 Na  tem  mestu  se  zdi,  da  avtor   naspr otuje svojim  pr ejšnjim  tr ditvam.  Kako  bi  sicer   standar dni  jezik,  ki  je  po- sledica  sociolingvističnih  zakonitosti,  vplival  na  sistem,  ki  bi  mor al, glede  na  a vtor jeve  tr ditve,  biti  neodvisen  od  človekove  volje.  To  bi bilo  seveda  r es  le,  če  bi  obstajal  del  standar da,  ki  ne  bi  bil  del  za vest- nega  človeškega  dejanja,  in  bi  le-ta  del  vplival  na  jezik  kot  sistem, kar   pa  je  po  Silićevi  opr edelitvi  standar da  napačno.  Iz  opr edelitve odnosa  med  standar dom  in  jezikom  kot  sistemom  lahko  tor ej  skle- pamo,  da  sistem  kot  tak  (nečloveški  poja v)  ne  obstaja  ali  pa  je  vsaj njegova  definicija  nejasna.  Pr i  tem  se  zdi,  da  ner azumljivost  teor ije o  sistemu  in  standar du  vendar le  ni  posledica  visoke  stopnje  ab- str aktnosti,  temveč  je  žal  zgolj  posledica  njene  logične  nedosledno- sti.  Slednje  seveda  ne  pomeni,  da  temeljne  teze  str uktur alistične jeziko vne  teor ije  ne  dr žijo ,  le  da  v  tem  konkr etnem  pr imer u  niso  pr a - vilno  inter pr etir ane  in  aplicir ane  na  konkr etni  jezik. Samobitni jezik ali narečje enega jezika? Par adigme  str uktur alistične  teor ije,  kot  je  r a zvidno  iz  obr a vna vanega pr imer a,  niso  vedno  najustr ezneje  pr enesene  v  konkr eten  kontekst. Teze  o  jeziku  kot  sistemu,  ločenem  od  jezika  v  dr užbenem  kontekstu, Igor Ivašković 110 24 Silić,  2 0 0 6 ,  2 2 8 . 25 Ibid.,  12 2 –12 4 ,  175 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 110 pa  povzr očajo  pr ecej  teža v  tudi  pr i  opr edeljevanju  r azmer ij  med  je- zikom  in  nar ečji.  Na  pr imer u  hr vaškega  jezika  imamo  r a vno  pr i  tem največ  r azličnih  mnenj,  r azpr a ve  jezikoslovcev  pa  so  izr edno  dina- mične  v  zadnjih  petindvajsetih  letih.  Silić  na  pr imer   meni,  da  hr vaški standar dni  jezik  temelji  na  novoštoka vskem  govor u  zahodnega  tipa jeka vske  izgovar ja ve,  ki  ima  nekater e  posebnosti  glede  štoka vščine kot  celote.  Isti  a vtor   na  slednjo  gleda  kot  na  jezik  kot  sistem  in  izpe- ljuje  stališče,  da  lahko  štoka vščina  kot  taka  pr edsta vlja  osnovo  r azli- čnih  standar dnih  jezikov.26 Pr i  tem  na vaja  hr vaški,  sr bski,  bosanski oz.  bošnjaški  in  čr nogor ski  standar dni  jezik.  Po  Silićevem  mnenju so  tor ej  hr vaški,  sr bski,  čr nogor ski  in  bosanski  (bošnjaški)  stan- dar dni  jeziki  med  seboj  sicer   a vtonomni  in  r azlični,  a  so  še  vedno standar dni  jeziki  istega  sistema.  Po  dr ugi  str ani  a vtor   meni,  da  kaj- kavščina,  čakavščina  in  štokavščina  niso  tr i  nar ečja  enega  jezika, temveč  tr i  hr vaška  nar ečja  ali  tr ije  r azlični  hr vaški  sistemi.  Hr vati naj  bi  imeli  po  besedah      S ilića  tor ej  tr i  jezikovne  sisteme,  a  le  en  si- stem  naj  bi  bil  izbr an  kot  osnova  za  standar dni  hr vaški  jezik.  To  tezo dopolnjuje  s  tr ditvijo,  da  čaka vizmi  in  kajka vizmi  niso  dialektizmi hr vaškega  standar dnega  jezika,  saj  se  dialektizmi  lahko  poja vljajo  le znotr aj  enega  sistema,  kar   pomeni,  da  so  dialektizmi  hr vaškega  stan- dar dnega  jezika  le  štoka vizmi.27 Užar ević  povzema  Silićevo  tezo  in pr a vi,  da  ima  štoka vščina  štir i  standar dne  jezike,  Hr vati  pa  tr i  jezike, opr edeljene  kot  sistem,  a  le  en  jezik,  ki  je  r a zumljen  kot  standar d.  Po- sledično  naj  bi  Hr vati  čaka vci  in  kajka vci  upor abljali  dva  r a zlična  si- stema.28 Žal  Silić  ne  pojasni  mer il,  po  kater ih  se  en  sistem  r azlikuje od  dr ugega,  temveč  zgolj  na vaja,  da  so  fonologije  dr ugačne  in  tudi, da  je  čaka vščina  večinoma  ika vska,  kajka vščina  eka vska  in  štoka v- 111 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 26 Ibid.,  3 3 . 27 Ibid.,  3 0 –3 2 . 28 Užar ević,  2 0 0 7. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 111 ščina  (i)jekavska.29 Kljub  temu  se  zdi,  da  delitev  zgolj  na  temelju besed  “kaj”,  “ča”  in  “što”  ni  r a vno  posr ečena,  saj  zanemar ja  množico dr ugih  besed  in  fonoloških  značilnosti,  zato  je  v  pr ecejšnjem  delu Dalmacije  čaka vščina  veliko  bolj  podobna  štoka vščini,  medtem  ko je  v  dr ugem  delu,  pr edvsem  v  Gor skem  Kotar ju,  veliko  bolj  podobna kajka vščini,  iz  česar   lahko  sklepamo ,  da  med  njimi  ni  jasnih  mej.  Pod- obno  menijo  tudi  nekater i  dr ugi  jezikoslo vci.30 Na vsezadnje  je  težko r a zumljiva  tudi  teza,  da  kajka vščina  sega  r a vno  do  dr ža vne  meje  med Republiko  Slovenijo  in  Republiko  Hr vaško.  Pr i  tem  se  seveda  posta - vlja  vpr ašanje,  ali  je  slovenski  jezik  kot  sistem  po  Silićevem  mnenju ločen  sistem  od  hr vaške  kajka vščine  ali  pa  gr e  mor da  za  isti  sistem, na  podlagi  kater ega  so  samo  Slo venci  ustvar ili  svoj  standar dni  jezik. Iz  opr edeljenega  žal  ni  mogoče  z  gotovostjo  r eči,  kje  se  hr vaško  na- r ečje  (oz.  sistem  po  Siliću)  začne  in  kje  konča,  saj  v  naspr otju  z  ve- ljavnimi  standar di  jezikov  in  njihovih  nar ečij,  ki  živijo  dr ug  ob dr ugem  v  daljšem  časovnem  obdobju,  nimajo  ostr ih  mej.31 Nekoliko  dr ugačen  pogled  od  Josipa  Silića  ima  jezikoslovka Snježana  Kor dić,  ki  tr di,  da  so  hr vaški,  sr bski,  čr nogor ski  in  bosan- ski  (bošnjaški)  jezik  pr a vzapr a v  štir i  standar dne  r azličice  enega  in istega  tako  imenovanega  policentr ičnega  standar dnega  jezika.  Kor - dić  se  pr i  tem  sklicuje  na  kr iter ij  r azumljivosti  in  navaja  meje  pr i 5 0 -  oz.  8 0 -odstotni  identičnosti  kot  ključne  pr i  r azmejevanju  istove- tnih  od  r azličnih  samobitnih  jezikov.32 Na  dr ugem  mestu  pa  ugo- ta vlja,  da  je  75-  do  8 5-odstotna  r azumljivost  tisti  inter val,  v  kater em lahko  pr ide  do  nejasnih  r ezultatov  glede  identifikacije  istovetnosti oz.  r azličnosti  jezikov.33 To  pomeni,  da  so  anketir anci,  ki  so  ocenje- Igor Ivašković 112 29 Mandić,  2 0 15 . 30 Na  pr imer   Ver meer ,  19 8 2 . 31 De  Saussur e,  2 0 18 ,  2 76 ;  Kapović,  2 0 11,  13 9 . 32 Kor dić,  2 0 10 ,  9 8 . 33 Lasić,  2 0 17. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 112 vali  svoje  r azumevanje  dr ugega  ali  potencialno  istega  jezika,  po opr a vljenem  testu  mor ali  odgovor iti,  ali  so  “težko”  ali  “lahko”  r azu- meli  testir ani  jezik  (potencialno  dr ugi/istovetni  jezik).  Po  besedah      Snježane  Kor dić  v  r aziskavah  tega  tipa  odgovor i  anketir ancev  ni- hajo  samo  v  r azponu  od  75   do  8 5   odstotkov  ujemanja  temeljnih besed  med  dvema  jezikoma.  V  tem  inter valu  se  tor ej  pojavljajo  od- govor i  tako  “lahko”  kot  tudi  “težko”.  Istočasno  pa  naj  bi  bili  po  mne- nju  iste  avtor ice  vsi  odgovor i  nad  8 5 -odstotno  r azumljivostjo “lahko”,  kar   naj  bi  pomenilo,  da  gr e  za  istovetna  jezika.34 Kor dićeva se  pr i  tem  nanaša  na  tako  imenovani  Swadeshev  seznam  sto  osnov- nih  besed,  za  kater ega  meni,  da  je  skor aj  popolnoma  enak  pr i  Hr va- tih,  Sr bih,  Bošnjakih  in  Čr nogor cih.35 Pr i  pr imer ja vi  dveh  a vtor jev,  lahko  ugotovimo,  da  Silić  istovet- nost  oz.  r azličnost  jezika  pr esoja  po  notr anjih,  implicitnih  značilno- stih  jezika  kot  sistema,  medtem  ko  Snježana  Kor dić  to  istovetnost utemelji  s  kr iter ijem  r azumevanja  govor ca  potencialno  dr ugega  je- zika.  Različni  izhodišči  sta  sicer   povzr očili  nesoglasje  med  dvema omenjenima  jezikoslovcema,  saj  Silić  meni,  da  so  štir je  standar dni jeziki  (bošnjaški/bosanski,  čr nogor ski,  hr vaški  in  sr bski)  vendar le samostojni  in  neodvisni  dr ug  od  dr ugega  ter   popolnoma  r azlični ne  glede  na  pr ipadnost  (novo)štokavščini  in  ne  glede  na  to,  kakšna je  potencialna  r azumljivost  med  njihovimi  govor ci.36 S  tem  Silić  na- spr otuje  tezi  Kor dićeve,  da  so  bosanski,  čr nogor ski,  hr vaški  in  sr bski jezik  le  r azličice  policentr ičnega  standar dnega  jezika,  ter   ne  spr e- jema  mer ila  r azumljivosti  kot  r elevantnega  za  pr esojanje  istovetno- sti  jezikov.  A  zdi  se,  da  stališči  dveh  avtor jev  vendar le  nista  tako zelo  r azlični.  To,  kar   je  za  Silića  standar dni  jezik,  je  za  Snježano  Kor - 113 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 34 Ibid. 35 Kor dić,  2 0 10 ,  9 8 –9 9 . 36 Mandić,  2 0 15 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 113 dić  r azličica  skupnega  standar da.  Medtem  ko  avtor ica  kot  ključni kr iter ij  opr edeljuje  r azumljivost,  kjer   je  meja  točno  določena  pr i  do- ločenem  odstotku,  Silić  istovetnost  išče  na  sistemski  r avni  z  impli- citnimi  jezikovnimi  mer ili.  V  pr imer u  Snježane  Kor dić  gr e  sicer   za ar bitr ar no  odločanje  o  tem,  kje  se  nahaja  meja  med  enim  in  več  sa- mobitnimi  jeziki,  na  kar   opozar ja  tudi  Kapović,  ki  pr avi,  da  je  vsako določanje  mejnega  odstotka  identičnosti  določeno  poljubno.37 Na dr ugi  str ani  je  v  Silićevem  pr imer u  mogoče  govor iti  o  določitvi  ne- jasnih  mer il,  kar   zopet  implicir a  manevr ski  pr ostor   za  ar bitr ir anje vsakega  posameznega  a vtor ja  v  postopku  ugota vljanja  istovetnosti jezikov.  Ne  na zadnje  nas  tudi  sam  pr imer   nestr injanja  dveh  a vtor jev lahko  pr ipelje  do  sklepa,  da  v  jezikoslovni  str oki  očitno  ni  jasnih mer il  oz.  ni  konsenza  glede  njihove  upor abe  pr i  pr esojanju  istovet- nosti  jezikov.  Teh  kr iter ijev  je  seveda  več,  a  vsi  jezikoslovci  nimajo enakega  odnosa  do  njih.  V  tem  kontekstu  se  lahko  str injamo  s  tezo, da  odgo vor   lingvisto v  pr i  vpr ašanju  isto vetnosti  jezika  ni  enosta ven niti  enoznačen.38 Na  pr imer u  hr vaškega  jezika  je  o  tem  pisalo  kar nekaj  jezikoslovcev,  poleg  Kapovića  še  pr edvsem  Radoslav  Kati- čić,39 Dubr a vko  Škiljan40 in  Ranko  Matasović,41 ki  so  vsi  tr dili,  da se  identiteta  in  istovetnost  enega  jezika  z  dr ugim  lahko  pr esoja  po r azličnih  kombinacijah  mer il.  V  tem  kontekstu  lahko  omenimo str uktur ni  kr iter ij,  kr iter ij  medsebojne  r azumljivosti,  genetski  kr ite- r ij,  identifikacijski  kr iter ij  in  končno  standar dizacijski  kr iter ij.  Med- tem  ko  se  str uktur ni  kr iter ij  nanaša  na  pr oučevanje  podobnosti  v fonološkem,  mor fološkem  in  skladenjskem  smislu,  standar dizacijski kr iter ij  izposta vlja  podobnost  več  standar dnih  jezikov,  r azumljivost Igor Ivašković 114 37 Kapović,  2 0 11,  13 4 . 38 Ibid.,  13 3 –13 7. 39 Katičić,  19 9 2 . 40 Škiljan,  19 9 5 ;  Škiljan,  2 0 0 2 :  3 1–3 7. 41 Matasović,  2 0 0 1. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 114 se  nanaša  na  stopnjo  (odstotek)  r azumevanja  potencialno  dr ugega jezika,  genetski  kr iter ij  pr oučuje  sam  izvor   besed,  identifikacijski pa  kot  ključni  element  jemlje  subjektivno  mnenje  samih  govor cev. Kriteriji samobitnosti jezika Dejstvo ,  da  obstaja  več  r a zličnih  kr iter ijev,  s  kater imi  je  mogoče  pr e- sojati  status  določenega  jezika  oz.  r azmer ja  med  jeziki,  implicir a pr aktične  dileme  pr i  pr oučevanju  podobnih  jezikov.  Ne  glede  na  to, kater o  mer ilo  izber emo,  mor amo  vedno  imeti  pr ipr avljen  odgovor na  vpr ašanje,  kdaj  sta  si  dva  ali  več  jezikov  dovolj  podobni,  da  gr e za  istovetni  jezik,  in  kdaj  ima  določen  jezik  dovolj  lastnosti,  da  ga lahko  štejemo  za  samobitni  jezik.  Ta  dilema  je  še  posebej  zanimiva v  kontekstu  hr vaškega  jezika  in  njegovega  odnosa  s  podobnimi  je- ziki,  saj  s  seboj  ne  nosi  le  pr oblema  poimenovanja  jezika,  temveč povzr oča  dvome  tudi  pr i  zadevah,  kot  je  na  pr imer   or ganizacija  iz- obr aževanja  v  mater nem  jeziku  v  etnično  (in  jezikovno)  mešanih okoljih.  Kot  je  bilo  že  ugotovljeno,  jezikoslovje  ne  ponuja  dokon- čnega  odgovor a,  temveč  ponuja  možnosti  za  pr esojo  po  r azličnih mer ilih,  zato  ni  pr esenetljivo,  da  lahko  v  liter atur i  pr eber emo  ar gu- mente  za  in  pr oti  tezi  o  istovetnosti  hr vaškega  in  nekater ih  dr ugih jezikov.  Toda  r azlični  pogledi  niso  samo  posledica  izbir e  r azličnih kr iter ijev,  temveč  do  r a zličnih  inter pr etacij  pr ihaja  tudi  v  okvir u  pr e- sojanja  po  istih  mer ilih.  Kapović  na  pr imer   meni,  da  glede  na  str uk- tur ni  kr iter ij  r azlike  med  hr vaškim  in  sr bskim  jezikom  obstajajo, vendar   niso  pr etir ano  velike:  “Fonološki  sistem  je  bolj  ali  manj  enak, mor fološki  r a vno  tako  –  čepr a v  obstajajo  nekater e  r azlike  –  samo- stalniki,  glagoli,  pr idevniki  itd.  imajo  bolj  ali  manj  enake  oblike,  v sintaksi  pa  r azlike  niso  pr evelike.”42 Fr anolić  na  dr ugi  str ani  navaja r azlike  v  besedišču  in  pr a vi,  da  se  r azlikuje  vsaj  10 .0 0 0   besed  in  še 115 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 42 Kapović,  2 0 11,  13 4 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 115 tisoč  besed  iz  r azličnih  str okovnih  ter minologij.43 Dodatno  navaja še  8 5   zvočnih  r azlik  in  pr ibližno  2 0 0   r azlik  na  podr očju  tvor benih pr avil,  medtem  ko  Kačić  sistematično  navaja  številne  glasovne, oblikoslovne,  besedotvor ne,  leksikalne  in  skladenjske  r azlike.44 Očitno  je  tor ej,  da  je  v  okvir u  str uktur nega  kr iter ija  mogoče  o  isti zadevi  pr esoditi  r azlično.  Podobno  lahko  ugotovimo  tudi  pr i  genet- skem  kr iter iju,  saj  ta  implicir a,  da  sta  dva  idioma  del  istega  jezika, če  jima  lahko  pr ipišemo  isti  izvor .  To  naj  bi  pomenilo,  da  so  vsi  je- ziki,  ki  so  nastali  na  temelju  (novo)štokavščine,  dejansko  istovetni jeziki.45 Vendar   skupnega  izvor a  ni  vedno  enosta vno  dokazati,  obe- nem  pa  lahko  istemu  izvor u  navkljub  r azvoj  jezika  povzr oči  tako močne  r azlike,  da  bi  bilo  v  nekater ih  pr imer ih  nesmiselno  zagovar - jati  istovetnost  dveh  jezikov.  Posledično  tor ej  tudi  to  mer ilo  omo- goča  veliko  mer o  ar bitr ar nosti. Kr iter ija  r azumljivosti  in  standar da  sta  močno  povezana,  pr ed- vsem  ko  govor imo  o  hr vaškem  in  sr bskem  jeziku.  Če  namr eč  upo- števamo  mer ilo  r a zumljivosti,  je  jasno,  da  se  velika  večina  sr bskih  in hr vaških  go vor cev  med  seboj  r a zume,  kar   je  posledica  dejstva,  da  sta se  tako  hr vaški  kot  sr bski  standar d  gr adila  na  no voštoka vski  osno vi, kar   se  pogosto  upor ablja  kot  ar gument  pr i  zagovar janju  teze  o  isto- vetnosti  teh  jeziko v.  Toda  standar d  je  posledica  ar bitr ar ne  (politične) odločitve,  medtem  ko  jezik  nekega  ljudstva  ni  omejen  samo  na  stan- dar d.  Kačić  na  pr imer   meni,  da  je  jezik  nekega  nar oda  pr a vzapr a v skupek  vseh  njegovih  nar ečij,  ki  se  med  seboj  lahko  izr azito  r azliku- jejo,  tako  kot  to  velja  v  pr imer u  hr vaških  nar ečij.46 Zanimiva  je  tor ej r azlaga  Kačića,  ki  kot  hr vaški  jezik  opr edeljuje  jezik,  ki  ga  Hr vati Igor Ivašković 116 43 Fr anolić,  19 8 4 ,  16 8 . 44 Kačić  in  Šar ić,  19 9 5 ,  119 –13 3 . 45 Kapović,  2 0 11,  13 6 . 46 Kačić  in  Šar ić,  19 9 5 ,  6 3 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 116 upor abljajo  v  vsakodnevni  r abi,  ki  pa  seveda  ni  omejen  samo  na  ve- lja vni  standar d.  Pr i  tem  izhaja  iz  teze,  da  jezik  pr ipada  vsem  govor - cem,  Hr vatom  pa  pr ipadajo  tako  kajkavščina,  štokavščina  in čaka vščina,  ki  pr i  svojih  govor cih  živijo  ob  in  včasih  tudi  na vkljub velja vnemu  standar du.  V  naspr otju  s  tem  je  r a zumljivost  med  Hr vati in  velikim  deležem  govor cev  sosednjih  (novoštokavskih)  jezikov pr av  posledica  podobnih  standar dov.  Če  vzamemo  govor ce  hr va- ščine  iz  nekater ih  čakavskih  ali  kajkavskih  r egij,  bi  ti  pr avzapr av težko  r azumeli  govor ce  sr bščine  iz  na  pr imer   tor laškega  govor nega območja,  če  se  pr vi  ne  bi  učili  in  posledično  govor ili  standar dno hr vaščino,  dr ugi  pa  standar dno  sr bščino.  Pr i  obr a vna vanju  r azum- ljivosti  in  podobnosti  dveh  (ali  štir ih)  standar dov  je  tr eba  opozor iti, da  je  pr oučevanje  določenih  nar ečij  kot  jezika  nar oda  zgolj  na vide- zno  stvar   le  jezikoslovja.  Kot  na vaja  tudi  sam  Kačić:  “Čepr a v  je  pr ou- čevanje  nar ečja  na  videz  ločeno  od  jeziko vne  politike,  pa  je  vendar le dejstvo,  da  je  odločitev  za  pr oučevanje  niza  nar ečij  kot  celote  še vedno  politična  odločitev.”47 Avtor   to  potr juje  z  na vedbo,  da  je  hr va- ški  jezik  sestavljen  iz  tr eh  nar ečij,  izmed  kater ih  sta  dva  po  svoji str uktur i  r azlična  od  sr bskih  nar ečij  nič  manj,  kot  je  makedonščina r azlična  od  hr vaščine  ali  bolgar ščina  od  sr bščine.48 Tor laški  oz.  šop- ski  govor i  so  namr eč  skupina  štoka vskih,  a  izključno  sr bskih  govo- r ov,  ki  so  v  mar sičem  popolnoma  dr ugačni  od  hr vaških  govor ov.  To lahko  ugotovimo  tudi  za  kosovsko-r esa vske  govor e.  Posledično  so le  go vor i  z  območja  Šumadije  in  Vojvodine  blizu  her cego vskim  go - vor om.  Po vsem  dr uga čno  sta lišče  za vzema  Silić,  ki  hr va škega  nar ečja po  skupnem  imenu  ne  imenuje  jezik  Hr vato v  in  še  manj  hr va ški  jezik, temveč  jih  opr edeljuje  kot  tr i  r azlične  hr vaške  sisteme.49 Na  tem 117 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 47 Ibid.,  10 9 . 48 Ibid.,110 . 49 Silić,  2 0 0 6 ,  3 0 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 117 enem  pr imer u  lahko  opa zimo ,  kako  močno  se  r a zlikujejo  pogledi  je- zikoslovcev.  To  ni  zgolj  posledica  samovoljne  izbir e  mer il,  temveč tudi  posledica  dejstva,  da  r a zlični  jezikoslo vci  pogosto  ar bitr ar no  iz- bir ajo  tudi  izhodišča  za  pr esojanje  po  istih  kr iter ijih.  Večina  jezikoslo vcev  se  danes  vendar le  str inja,  da  v  pr imer u  hr va - ščine  in  sr bščine  ni  mogoče  go vor iti  o  r a zličicah  jezika,  saj  nimata skupne  nadr ejene  množice,  ki  bi  hr vaščino  na  eni  in  sr bščino  na dr ugi  str ani  imela  za  svoji  podmnožici.  Kljub  temu  pa  je  še  danes opa zna  upor aba  skupnega  imena  za  oba  jezika.  Tako  je  na  pr imer   po- gosto  mogoče  za znati  teze  o  t.  i.  sr ednje-južnoslo vanskem  pr ostor u, ki  naj  bi  vključeval  območja  Hr vaške,  Bosne  in  Her cego vine,  Sr bije in  Čr ne  gor e,  kar   je  dejansko  območje,  na  kater em  danes  veljajo  stan- dar di,  ki  temeljijo  na  no voštoka vski  osno vi,  a  je,  glede  na  na vedeno , tudi  to  r a vno  tako  posledica  ar bitr ar ne  odločitve,  po  kater i  se  skupaj pr oučujejo  vsa  nar ečja  na  tem  območju.  Če  spr ejmemo  tezo  o  skup- nem  jeziko vnem  izvor u,  o  kater em  v  jezikoslo vni  str oki  sicer   še  ni  so- glasja,50 in  tako  domnevamo,  da  so  se  slovenščina,  hr vaščina, sr bščina,  makedonščina  in  bolgar ščina  r a zvile  iz  skupne  osno ve,  je delitev  na  zahodno-južnoslo vanski  (slo venščina),  vzhodno-južnoslo - vanski  (bolgar ščina  in  makedonščina)  in  sr ednje-južnoslo vanski  pr o- stor   (hr vaški,  sr bski,  bosanski/bošnjaški  in  čr nogor ski  jezik)  plod ar bitr ar nosti.  Ti  jeziki  so  namr eč  podobni  zar adi  izbir e  iste  osno ve za  štir i  standar dne  jezike,  določitev  jezikovnega  standar da  pa  je vedno  plod  jeziko vno-politične  odločitve.  Izr a z  sr ednje-južnoslo van- ski  pr ostor   tor ej  v  jeziko vnem  smislu  v  r a zmer ju  s  pojmom  “pr ostor štoka vščine”  nima  nobene  no ve  jezikoslo vne  vr ednosti,  le  da  pr emika mejo  tega  pr ostor a  na  politično-administr ativno  r azmejitev  Repu- blike  Hr vaške  in  Republike  Slo venije,  kar   z  jeziko vnega  vidika  ni  po - vsem  kor ektno.  Hr vaška  kajka vščina  ima  namr eč  bistveno  več Igor Ivašković 118 50 Peco,  19 78 ,  7;  Kapović,  2 0 11,  15 0 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 118 skupnih  la stnosti  z  določenimi  slo venskimi  nar ečji  kot  s  sr bskimi  tor - laškimi  oz.  šopskimi.  Posledično  tor ej  ne  obstaja  jeziko vni  kr iter ij,  po kater em  bi  kajka vska  in  tor laška  območja  uvr ščali  v  en  pr ostor ,  isto- časno  pa  bi  ločevali  med  slo venskimi  in  kajka vskimi  območji.  Standar dizacijski  kr iter ij,  pr i  kater em  se  ocenjuje  stopnja  ujema- nja  enega  standar dnega  jezika  z  dr ugim  standar dnim  jezikom,  tor ej ni  zanesljiv  pr i  pr esoji,  a li  gr e  za  dva  samobitna  jezika  a li  pa  oba  pr ed- sta vljata  isto veten  jezik.  Posledično  danes  nihče  ne  go vor i  o  o  nizo- zemskem  in  nemškem  jeziku  kot  isto vetnih  jezikih,  kakor   tudi  ne  o danskem  in  nor veškem.51 Če  bi  kot  mer ilo  vzeli  medsebojno  r a zum- ljivost  dveh  jezikov,  kot  to  počne  Kor dić,  bi  bila  meja  med  istovet- nostjo  in  r a zličnostjo  spet  r ezultat  ar bitr ar ne  odločitve.  To  zagoto vo ne  pomeni,  da  podobnosti  jeziko v  ne  mor ejo  biti  posledica  zgodo vin- skega  r a zvoja,  ki  je  omogočil,  da  sta  dva  ali  več  jeziko v  v  medseboj- nem  stiku.  Dejstvo ,  da  se  ljudje  z  migr acijami  mešajo  in  medsebojno komunicir ajo ,  in  tudi  na  pr imer   dejstvo ,  da  v  določeni  dr ža vi  obstaja neka  manjšinska  skupnost,  se  pogosto  upor ablja  kot  doka z  pr i  zago - var janju  isto vetnosti  dveh  jeziko v,  saj  imajo  pogosto  člani  manjšin- skih  skupnosti  popolno  komunikacijo  z  večinsko  skupnostjo ,  čepr a v velik  delež  teh  manjšin  svoj  mater ni  jezik  opr edeljuje  na  temelju  pr i- padnosti  manjšinski  nar odni  skupnosti.  Pr i  tem  ne  smemo  spr egle- dati  niti  tega,  da  danes  tudi  na  podr očju  obr avnavanega  jezika nar odnostne  manjšine  iščejo  načine  zaščite  lastnega  jezika,  kar   vklju- čuje  tudi  upor abo  dvojezičnosti  v  določenih  občinah.  Ra vno  izr a žena želja  manjšinskih  skupnosti  nas  vodi  do  identifikacijskega  kr iter ija, tor ej  do  tega,  kar   go vor ci  sami  mislijo  o  svojih  jezikih.  Po  tem  kr iter iju sta  na  pr imer   hr vaščina  in  sr bščina  očitno  r a zlična  jezika  ne  glede na  določeno  obdobje  skupnega  r a zvoja.  Pr i  tem  je  vsekakor   zanimivo dejstvo ,  da  so  ar gumentacije  a vtor jev  z  r a zličnimi  stališči  metodolo- 119 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 51 Kapović,  2 0 11,  14 5 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 119 ško  podobne,  a  se  r a zlikujejo  po  izhodišču  pr oučevanja.  Tako  bodo na  pr imer   zago vor niki  samobitnosti  hr vaškega  jezika,  kot  je  na  pr i- mer   Kačić,  začeli  z  zgodo vinsko  analizo  sr ednjeveškega  hr vaškega jezika,  medtem  ko  bodo  zagovor niki  teze  o  istovetnosti  sr bskega, hr vaškega,  bosanskega  (bošnjaškega)  in  čr nogor skega  jezika  svoje analize  začenjali  v  19 .  stoletju.  Ravno  zdr uževanje  hr vaščine  in sr bščine  v  19 .  in  2 0 .  stoletju  je  po vzr očilo  tudi  potr ebo  po  skupnem imenu  jezika.  Ob  for mir anju  no vosadskega  spor a zuma  se  je  obr a v- navalo  tudi  poimenovanje  “hr vaški  ali  sr bski”,  sčasoma  pa  je  bilo spr ejeto  ime  “sr bohr vaščina”  (oz.  na  Hr vaškem  hrvatsko-srpski).52 Po Kačiću53 tak  hibr idni  jezik  v  pr aksi  med  samimi  go vor ci  hr vaščine  in sr bščine  ni  deloval,  saj  so  eni  še  napr ej  govor ili  hr vaško  in  dr ugi sr bsko ,  je  pa  imel  pomemben  vpliv  na  območjih,  kjer   nista  bila  do- minantna  ne  sr bski  ne  hr vaški  jezik,  na  pr imer   na  makedonskem  in slo venskem  ozemlju,  kjer   je  do  r a zpa da  jugoslo vanske  dr ža vne  tvor be imel  celo  status  pr estižnega  jezika.54 Podobno  lahko  opa zimo  tudi danes,  saj  se  v  nekater ih  mednar odnih  institucijah  upor ablja  izr az “jezik  BHS”  (bosanski,  hr vaški,  sr bski),  čepr a v  so  pr efer ence  velike večine  go vor cev  teh  jeziko v  dr uga čne.  Vpr a šanje  jeziko vnega  poime- no vanja  tor ej  tudi  danes  ostaja  pr edvsem  v  domeni  stvar ne  politične moči,  izkupiček  (isto vetnost  ali  r a zličnost  jeziko v)  pa  je  r ezultat  r a z- mer ij  moči  r elevantnih  političnih  subjekto v. Vprašanje legitimnosti Po  poskusu  aplikacije  r azličnih  jezikoslovnih  kr iter ijev  na  dve  kon- kr etni  vpr ašanji,  in  sicer ,  1)  ali  so  kajka vščina,  štoka vščina  in  čaka v- ščina  tr ije  (r azlični)  sistemi,  tor ej  r azlični  jeziki,  ne  pa  le  nar ečja Igor Ivašković 120 52 Jonke,  19 71,  115–116 . 53 Kačić  in  Šar ić,  19 9 5 ,  71–72 . 54 Požgaj-Hadži,  Balažic  Bulc,  Miheljak,  2 0 13 ,  3 7;  Gjur kova,  2 0 0 9 ,  9 7. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 120 istega  jezika  in  2)  ali  so  hr vaški,  sr bski,  čr nogor ski  in  bosanski  jezik del  istega  sistema,  lahko  z  gotovostjo  zaključimo  le  to,  da  odgovor ni  enoznačen.  Pr i  pr esoji  nar ave  posameznega  kr iter ija  se  je  zato tr eba  vr niti  v  izhodišče  str uktur alizma.  Fer dinand  de  Saussur e  je namr eč  tr dil,  da  so  r azlike  med  idiomi  lahko  večje  ali  manjše.  Kadar so  te  manjše,  običajno  govor imo  o  r azličnih  nar ečjih  enega  jezika, v  dr ugem  pr imer u  pa  o  r azličnih  jezikih.  De  Saussur e  je  tor ej  menil, da  pr i  r azlikovanju  med  nar ečji  in  jeziki  dejansko  ni  kvalitativnih r azlik,  obstajale  naj  bi  le  kvantitativne  r azlike.55 Vendar   pa  de  Saus- sur e,56 podobno  kot  pozneje  tudi  Škiljan,57 meni,  da  so  meje  med nar ečji  poljubne,  meje  med  jeziki  pa  so  običajno  plod  dogovor a.  Zdi se  tor ej,  da  je  ključ  r a vno  v  besedi  “dogovor ”.  Dogovor ,  spor azum ali  pogodba  namr eč  implicir a  obstoj  (vsaj)  dveh  subjektov,  ki  lahko izr a zita  svojo  voljo,  ki  potr juje  str injanje  vsakega  posameznega  sub- jekta  glede  vsebine  dogovor a.  Subjekt  v  tem  pogledu  ni  samo  tisti, ki  ima  svojo  voljo  in  jo  lahko  izr azi,  temveč  mor a  istočasno  izpol- njevati  tudi  dr ugi  pogoj  subjektivitete,  in  sicer   pr iznanje  njegove volje  s  str ani  dr ugih  subjektov.  Če  imamo  v  mislih  dve  konkr etni vpr ašanji,  je  bistvenega  pomena  identifikacija  subjektov,  ki  imajo legitimnost  pr i  dogovar janju  meje  v  pr imer u  obr a vna vanih  jezikov. Ali  gr e  za  skupino  jezikoslovcev,  str okovnjakov  za  podr očje  južno- slovanskih  jezikov  ali  mor da  za  koga  dr ugega?  Če  analizir amo  po- samezne  inter pr etacije  iz  tega  pr ispevka,  lahko  ugotovimo,  komu bi  glede  na  stališča  r azličnih  avtor jev  pr ipadla  ta  vloga.  Stališče Snježane  Kor dić  se  nagiba  k  upor abi  kr iter ija  medsebojne  r azum- ljivosti  in  znotr aj  tega  k  upoštevanju  meja,  izr aženih  v  določenih odstotkih  r azumljivosti,  ki  so  jih  opr edelili  posamezni  jezikoslovci. 121 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 55 De  Saussur e,  2 0 18 ,  2 6 4 . 56 Ibid.,  2 8 0 . 57 Škiljan,  2 0 0 2 ,  3 1. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 121 Po  tem  mer ilu  je  tor ej  kr itična  množica  znotr aj  str oke  tista,  ki  ima legitimnost  skleniti  dogovor   glede  r azličnih  in  istovetnih  jezikov. Teža va,  ki  se  pr i  tem  poja vlja,  je  večslojna.  Na  splošni  r a vni  pr oblem leži  v  dejstvu,  da  je  število  jezikoslovcev  v  celotni  populaciji  r elati- vno  majhno  in  ne  upošteva  izhodišča,  s  čimer   se  načeloma  str inja večina  (tudi  samih  jezikoslovcev),  in  sicer ,  da  jezik  ni  samo  pr odukt dr užbe,  temveč  dr užbi  tudi  pr ipada.  Jezik  je  tako  na  neki  način  las- tništvo  vseh  njegovih  govor cev,  a  to  načelo  se  ne  mor e  uvelja viti  ob mor ebitni  r ealizaciji  stališča  Snježane  Kor dić.  Mejni  odstotki  so  na- mr eč  r ezultat  dogovor a  med  jezikoslovci,  med  kater imi  v  konkr et- nem  pr imer u  številni  niso  govor ci  jezikov,  na  kater e  poskušajo aplicir ati  svoj  dogovor .  Istočasno  se  v  konkr etnem  pr imer u  izposta - vlja  tudi  težava  v  r elativno  dolgem  obdobju  ideološko  enostr an- skega  kadr ovanja  jezikoslovcev,  na  kar   kaže  dokument  o  sklepih pr edsta vnikov  r epubliških  centr alnih  komitejev  nekdanje  Zveze  ko- munistov  iz  leta  19 8 6 .  V  slednjem  se  namr eč  najpr ej  opr edeli  cilj,  in sicer   enotnost  sr bohr vaškega  jezika,  obenem  pa  se  poudar i  nujnost posvečanja  posebne  pozor nosti  kadr ovanju  mar ksistično  or ientir a- nih  sociolingvistov,  ki  bodo  omogočili  ur esničevanje  zastavljenih ciljev  na  podr očju  jezikovne  politike.58 Zdi  se  tor ej,  da  odvzemanje pr a vice  pr etežnemu  delu  govor cev  do  vloge  subjekta  pr i  r azmeje- vanju  in  zdr uževanju  jezikov  nikakor   ni  upr avičeno.  Še  posebej  to velja  zar adi  dejstva,  da  znotr aj  posameznih  mer il  ne  obstajajo  jasne in  objektivne  meje  med  r azličnimi  in  istovetnimi  jeziki.  Sklep Kr iter iji  r azlikovanja  jezikov  nimajo  tor ej  le  težave,  da  znotr aj  njih ni  jasnih  meja,  ki  bi  ločile  nar ečja  od  jezikov,  temveč  tudi  to,  da  ve- čina  teh  kr iter ijev  ne  upošteva  načela  pr ipadnosti  jezika  njegovim Igor Ivašković 122 58 Hr vatski  jezični  por tal,  2 0 19 . 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 122 govor cem.  V  tem  kontekstu  se  zdi,  da  je  identifikacijski  kr iter ij  ven- dar le  najjasnejši,  saj  jasno  opr edeljeno  stališče  večine  ne  dopušča ar bitr ar nosti.  Nekater i  jezikoslovci59 temu  kr iter iju  sicer   niso  na- klonjeni,  saj  ga  ne  štejejo  za  dovolj  znanstvenega,  a  za  to  stališče žal  v  liter atur i  ne  najdemo  ar gumentacije.  Identifikacijskega  kr ite- r ija  tor ej  ni  zgolj  najlažje  določiti  br ez  ar bitr ir anja,  temveč  je  tudi  v skladu  s  tezo,  da  jezik  pr ipada  govor cem.  To  načelo  je  analogno  na- čelu  samoodločbe  v  mednar odnem  pr avu.  Pr avica  odločanja  o  je- ziku  in  s  tem  tudi  o  njegovem  imenu  naj  bi  bila  vsaj  načeloma  v domeni  volje  večine  go vor cev  znotr aj  določene  jeziko vne  skupnosti, a  je  to  načelo  pogosto  omejeno  zar adi  dejstva,  da  je  vpr ašanje  sa- mobitnosti  jezika  običajno  r azr ešeno  v  skladu  s  politično  močjo,  pr i čemer   je  izkupiček  (opr edelitev  jezika  kot  nar ečja  ali  kot  samobit- nega  jezika)  r ezultat  r a zmer ij  moči  r elevantnih  političnih  subjektov. Podobno  tor ej  kot  pr i  uvelja vitvi  načela  o  samoopr edelitvi  sta  tudi v  pr imer u  jezika  moč  in  legitimnost  odločanja  pogosto  v  nesor az- mer ju,  kar   implicitno  potr juje  dejstvo,  da  danes  glede  števila  jezikov na  svetu  ni  soglasja.  V  znanstveni  liter atur i  se  te  ocene  običajno  gi- bljejo  med  4 .0 0 0   in  8 .0 0 0   r azličnih  jezikov,60 kar   pomeni,  da  so očitno  določeni  jeziki  z  vidika  nekater ih  akter jev  “le”  nar ečja,  med- tem  ko  jim  dr ugi  pr iznavajo  status  samobitnih  jezikov.  Pr iznanje samobitnosti  jezika  je  tor ej  odvisno  pr edvsem  od  (politične)  pr e- moči  zagovor nikov  samobitnosti  pr ed  njenimi  naspr otniki.  To  tezo lahko  par afr azir amo  s  splošno  znano  fr azo  sociolingvistike:  “Jezik je  nar ečje  plus  vojska!”  Legitimnost  dr užbe  pr i  opr edeljevanju  sta- tusa  nekega  jezika  je  posledično  v  pr aksi  pogosto  omejena  z  močjo dr ugih  subjektov,  pr i  čemer   pa  bi  znanstvena  skupnost,  ki  jo  vodijo humanistična  načela,  vendar le  mor ala  dati  pr ednost  legitimnosti 123 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 59 Na  pr imer   Kapović,  2 0 11,  13 6 . 60 Ruhlen,  19 76 ,  1. 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 123 pr ed  močjo.  V  skladu  s  tem  se  namr eč  br ani  načelo  pr ipadnosti  je- zika  govor cem,  kar   implicir a,  da  govor cem  pr ipada  tudi  pr avica  do imenovanja  jezika,  medtem  ko  jezikoslovna  avtor iteta  v  tem  po- gledu  lahko  le  svetuje.  Glede  na  dejstvo,  da  spor azum  ni  nič  dr u- gega  kot  izr ažanje  volje  dveh  ali  več  str ani  v  konkr etnem  r azmer ju, je  jasno,  da  sama  teža va  opr edeljevanja  jezika  kot  nar ečja  ali  samo- bitnega  jezika  ni  v  domeni  objektivnih  znanstvenih  dejstev,  saj  te- melji  na  volji  r elevantnih  subjektov.  V  konkr etnem  pr imer u  imajo to  vlogo  subjektov  zagotovo  hr vaški,  bošnjaški,  čr nogor ski  in  sr bski nar od.  Seveda  lahko  kdo  ob  tem  pr ipomni,  da  r azmejitev,  ki  je  plod takšnega  dogovor a,  ni  nujno  tr ajna,  saj  se  volja  ljudi,  tudi  nar odov, spr eminja  skozi  gener acije,  kar   implicir a  možnost,  da  se  danes  ome- njeni  subjekti  odločijo  za  eno,  že  mor da  jutr i  pa  za  dr ugo  r ešitev. Vendar   niti  to  ne  bi  smelo  pr edsta vljati  težave  glede  na  str uktur ali- stična  teor etična  izhodišča,  ki  jasno  opr edeljujejo  nenehno  spr emi- njanje  jezika,  posledično  pa  se  skozi  čas  spr eminjajo  tudi  odnosi med  posameznimi  jeziki.  Bibliografija COSERIU,  E.  (19 6 7):  Teoria del lenguaje y lingüistica general, Edi- tor ial  Gr edos,  Madr id.  DE  SAUSSURE,  F.  (2 0 0 0 ):  Tečaj opće lingvistike, Ar Tr esor   naklada, Zagr eb. DE  SAUSSURE,  F.  (2 0 18 ):  Splošno jezikoslovje, Studia  humanitatis, Ljubljana. FRANOLIĆ,  B.  (19 8 4 ):  An Historical Survey of Literary Croatian, Nouvelles  editions  latines,  Par is. GJURKOVA,  A.  (2 0 0 9 ):  “Aktuelnite  sostojbi  vo  makedonskiot  jazik od  19 9 1  god.  do  denes”,  v:  Požgaj  Hadži,  V.,  Balažic  Bulc,  T.,  Gor janc, V.,  ur .,  Med politiko in stvarnostjo: Jezikovna situacija v novonasta- Igor Ivašković 124 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 124 lih državah bivše Jugoslavije,  Znanstvena  založba  Filozofske  fakul- tete  Univer ze  v  Ljubljani,  Ljubljana,  9 7–111. GUBERINA,  P.  (19 8 6 ):  “Lingvistika  govor a  kao  lingvistička  osnova ver botonalnog  sistema  u  i  str uktur alizam  u  općoj  lingvistici”,  Govor 1/1,  3 –18 .  HRVATSKI  jezični  por tal  (2 0 19 ):  Zaključci radnog dogovora pred- stavnika centralnih komiteta SK Bosne i Hercegovine, Crne Gore, Hrvatske i Srbije i pokrajinskih komiteta SK Kosova i Vojvodine o ak- tualnim problemima jezika i jezične politike na srpskohrvatskom/ hrvatskosrpskom, hrvatskom ili srpskom govornom području. 18. 4. 1986. Dostopno  na:  http://hjp.znanje.hr /index.php?show=povijest &chapter =3 1-pr oblemi_jezika,  9 .  12 .  2 0 19 . JONKE,  L.  (19 71):  Hrvatski književni jezik 19. i 20. stoljeća,  Matica hr vatska,  Zagr eb.  KAČIĆ,  M.,  ŠARIĆ,  L.  (19 9 5):  Hrvatski i srpski. Zablude i krivotvo- rine, Zavod  za  lingvistiku  Filozofskog  fakulteta  Sveučilišta  u  Za- gr ebu,  Zagr eb. KAPOVIĆ,  M.  (2 0 11):  Čiji je jezik?, Algor itam,  Zagr eb. KATIČIĆ,  R.  (19 71):  Jezikoslovni ogledi, Školska  knjiga,  Zagr eb. KATIČIĆ,  R.  (19 9 2):  Novi jezikoslovni ogledi, Školska  knjiga,  Zagr eb. KORDIĆ,  S.  (2 0 10 ):  Jezik i nacionalizam,  Dur ieux,  Zagr eb. KOVAČEC,  A.  (2 0 0 7):  “Fer dinand  de  Saussur e  i  str uktur alizam”,  v: Glo vacki-Ber nar di,  Z.,  ur .,  Uvod u lingvistiku,  Školska  knjiga,  Zagr eb, 9 9 –178 . KOVAČEVIĆ,  M.,  BADURINA,  L.  (2 0 0 1):  Raslojavanje jezične stvar- nosti,  Izda vački  centar   Rijeka,  Rijeka. LASIĆ,  I.  (2 0 17):  “Snježana  Kor dić:  Četir i  naziva  uzgajaju  zabludu  o četir i  jezika”,  Novosti,  16 .  1.  2 0 17.  Dostopno  na:  https:/ /www.por tal- novosti.com/snjezana-kor dic-cetir i-naziva-uzgajaju-zabludu-o-ce- tir i-jezika,  8 .  5 .  2 0 19 . 125 Kriteriji samobitnosti jezika v okviru teorije strukturalizma 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 125 MANDIĆ,  D.  (2 0 15):  “Najveći  živući  lingvist  Josip  Silić:  Pr edložio sam  uvođenje  čaka vskog  u  škole”,  Novi list,  11.  10 .  2 0 15 .  Dostopno na:  http:/ /novilist.hr /Kultur a/Knjizevnost/Najveci-zivuci-lingvist- Josip-Silic-Pr edlozio-sam-uvodenje-cakavskog-u-skole,  2 .  4 .  2 0 19 . MATASOVIĆ,  R.  (2 0 0 1):  Uvod u poredbenu lingvistiku, Matica hr vatska,  Zagr eb. PECO,  A.  (19 78 ):  Pregled srpskohrvatskih dijalekata, Naučna  knjiga, Beogr ad. POŽGAJ-HADŽI,  V.,  BALAŽIC  BULC,  T.,  MIHELJAK,  V.  (2 0 13 ): “Sr pskohr vatski  jezik  iz  slovenske  per spektive”,  v:  Požgaj-Hadži,  V., ur .,  Jezik između lingvistike i politike, Biblioteka  XX  vek,  Beogr ad, 3 7–6 5 . RUHLEN,  M.  (19 76 ):  A guide to the languages of the world, Stanfor d Univer sity  Pr ess,  Stanfor d. SILIĆ,  J.  (2 0 0 6 ):  Funkcionalni stilovi hrvatskoga jezika,  Disput,  Zag  - r eb. ŠKILJAN,  D.  (19 9 5):  Nemoguće je dokazati da su hrvatski i srpski dva različita jezika.  Dostopno  na:  http://govor i.tr ipod.com/du- br a vko_skiljan.htm,  5 .  9 .  2 0 19 . ŠKILJAN,  D.  (2 0 0 2):  Govor nacije. Jezik, nacija, Hrvati, Golden  mar - keting,  Zagr eb. UŽAREVIĆ,  J.  (2 0 0 7):  “Jezik,  stilovi,  funkcije”,  Umjetnost riječi,  1–2 ,  173 –8 1. VERMEER,  W.  (19 8 2):  “On  the  pr incipal  sour ces  for   the  study  of  Ča- kavian  dialects  with  neocir cumflex  in  adjectives  and  e  - pr esents”, Studies in Slavic and General Linguistic, 2   (South  Sla vic  and  Balkan Linguistic),  2 79 –3 4 0 .  Igor Ivašković 126 04 - IgorIvaskovic 10. 07. 2020 11:49 Page 126